Ljubljana, sobota, 9. januarja 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! I IZDAJA Leto XIX. Stev. 6 DIREKTOR »BORBE« VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN SlBL UREJA UREDNIŠKI ODBOR * List izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev ša imw> GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJUDSKA PRAVICA USTANOVLJENA 8. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK • OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA. ZA SLOVENIJC TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE z mako italiiamko vlado, ki bi ipričaia konstruktivno želio Izjava državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja f - ,re^emo’ d® smo pripravljeni lotiti se obravnavanja kri7P % z Ysako italijansko vlado, ki bi izšla iz sedanje vprašan? .izpričala željo, da bi se konstruktivno lotila tega devp izjavil včeraj državni podtajnik za zunanje za- “eve Ales Bebler na redni tiskovni konferenci. nip^ni^6 °dgovarjal na vpraša-0L' so novi momenti v n;» na.vanju tržaškega vpraša-taVnii6 *?V- Bebler osebno donski vPra*anja zveze med tem . .emom in politično krizo v Kr' no T°.Vi^ momentov — konkret-veda ^ m vprašanju ni. Se- rmc i6 S *em vprašanjem delno colnf=“° P?ve?ano vprašanje tam V ^Jaiiji- Trenutno je vlado /-ai ,v at^e in ni takšne talcšn’ lahko obravnavala p? vprašanje, za r*P°mn.'l bi, da je ta kriza šldiv,aS zanJmiva v zvezi s trža-spu,, vPrasanjem v nekem poda =em smisiu- Namreč v tem, iP t ? J}am zmeraj govorili, da čntlr • vPrašanje najbolj ob-nip » najvažnejše vpraša- rili c 3 ital,‘j.ansko vlado. Govo-nil-, i • bi.neutegoma izbruh-vliH.. za,’ če bi italijanska lov r- sPr®iela cono A brez de-sklpn°ne je bil objavljen kratni * i 8' oktobra> je ta‘ vl«de pPFire 1111 Primorskem ponoči stop., podnevi do +2 stop. C. 7. u?inB5?e razmere K januarja ob Ir0. • l^ammška Bistrica 31 cm pršič. DrS:U 2ičniei na Pohorju 33 cm r>fs ,a na 7 cm podlage. Komna 3I> cm Koč« ,*,nn 30 Podlage. Mozirska Pl««’ PrSiča na 25 cm podlage, n0 ”lca 50 em pršič, .Jezersko 1 cm 3 na ^ cm starega, Novo mesto lin? ^ove«a na 38 cm starega. Ljub-Sloveni ?™-"ove~ga na 22 cm starega, Ze pri vprašanju določanja dnevnega reda skupnih sej in pri vprašanju dolžnosti predsednika so se mnenja članov komisij razdelila. Vladimir Dedijer je začel z vrsto amandmajev. Menil je, da predsednik skupščine ne more dobiti pravice izbirati vprašanja, katera izmed njih naj se prej in katera pozneie postavijo na dnevni red, ampak da jih je treba postaviti na dnevni red po vrsti, kakor prihajajo. Moša Pijade je izjavil, da o tem, katera vprašanja prihajajo na dnevni red in po kakšnem vrstnem redu, odloča skupščina. Razprava, med katero se je oglasilo k besedi nekaj članov, je trajala precej dolgo. Čeprav je Vladimir Dedijer umaknil svoj amandma, so nastala nova vprašanja, kot n. pr. izdajanje skupščinskega dnevnika, ki bi objavljal celotno gradivo v zvezi z delom skupščine. Razprava se je končala s tem, da bo posebna komisija proučila vse sporne elemente. ZA ALI PROTI Ko so se komisije lotile določb osnutkov, ki govore o vrstnem redu govornikov na skupni seji obeh domov, in o primeru, ko se je priglasilo več govornikov, ki so za in proti nekemu predlogu, je nastala zanimiva razprava. Osnutek kaže, da si bo predsedujoči prizadeval, da bo po govorniku, ki je za, dal besedo govorniku, ki je proti. Moša Pijade je predložil amandma, naj se poslanci, ko se priglašajo k besedi, izjavijo, ali bodo govorili za ali proti. To je obrazložil kot demokratični ukrep, ki bi zagotovil pravico tistih poslancev, ki se ne strinjajo s predlogom. Nekateri člani komisij se niso ss.8AW.s tovaT-m Piiaclom -ter Sobota i cm novega na 20 cm navajali razne težave v zvezi s are«a- tem. Predsedujoči je dal predlog na glasovanje. Komisija Zveznega sveta je z večino glasov zavrnila dopolnilni predlog Moše Pijada, komisija zbora proizvajalcev pa ga je sprejela. Amandma pa je bil vendarle zavrnjen, ker ga ni sprejela večina članov obeh komisij. KAZNI MORALNEGA ZNAČAJA Osnutek določa, da ljudski poslanec, če zapusti sejo, izgubi sorazmeren del mesečne nagrade. Moša Pijade je zagovarjal takšno stališče, toda ljudska poslanca Grujo Novakovič, Vladimir Dedijer in še nekateri drugi se niso strinjali s tem, poudarjajoč, da je disciplinska kazen moralnega značaja in potemtakem tudi neučinkovita. Njihovo mnenje je bilo sprejeto. KAKO VOLITI ZVEZNI IZVRŠNI SVET Na prejšnjih sejah so po nadvse živahni razpravi sklenili, da pri izvolitvi skupščinskih organov, izvzemši predsednika republike, velja načelo javnega glasovanja, skupščina pa lahko odloči, da so volitve tudi tajne. Ko so komisije na včerajšnji dopoldanski seji prišle do določb o izvolitvi Zveznega izvršnega sveta, je Moša Pijade predložil dopolnilni predlog z zahtevo, naj bi čile volitve Zveznega izvršnega sveta in njegovih posameznih članov z javnim glasovanjem, torej, da se izključi možnost tajnega glasovanja. Vladimir Dedijer je takoj vprašal, ali je to v skladu z že sprejetim načelom, pripomnil pa je, da je utemeljeno razpravljati o dopolnilnem predlogu Moše Pijada. Ljudski poslanec Dragi Sta menkovič je zaprosil tovariša Pijada, naj obrazloži svoj predlog »Gre za telo,« je med drugim dejal Moša Pijade, »v katerem so na kateri je skupščina sprejela svoj sklep, lahko pa tudi zahteva, da določijo rok, v katerem bo odgovoril na postavljeno vprašanje. Nekateri člani komisdje so želeli, naj bi ta rotk natančno določili. Ivan Regent je stavil dopolnilni predlog, v katerem je zahteval, da ta rok ne sme biti daljši od petih dni. Njegovo gledišče so sprejeli Zahvala predsednika Tita za čestitke ob Novem letu Beograd, 8. januarja. Ob Novem letu 1954 sem prejel nešteto čestitk iz vseh krajev naše domovine, od državljanov ln predstavnikov ljudske oblasti, od ustanov, organizacij in društev, članov kolektivov naših tovarn, rudnikov in drugih podjetij, od pripadnikov JLA, študentov, učencev in predavateljev naših visokih, srednjih strokovnih in osnovnih šol, tujih diplomatskih predstavnikov v Jugoslaviji in mnogoštevilnih posameznikov. Iz tujine sem prav tako prejel nešteto pismenih in brzojavnih čestitk, zlasti članov naših diplomatskih in trgovinskih predstavništev v posameznih državah. Ker na vse te čestitke ne morem odgovoriti, se s tem najtopleje zahvaljujem za prisrčne želje in pozdrave ob Novem letu. Josip Broz Tito Gospodarsko sodelovanje s Turčijo Beograd, 8. jan. (Tanjug) — Dne 11. januarja bo v Beograd prispela turška gospodarska delegacija, ki se bo razgovarjala z našimi gospodarskimi strokovnjaki o novem trgovinskem in plačilnem sporazumu. Sedanji trgovinski sporazum med Turčijo in Jugoslavijo bo prenehal veljati konec prihodnjega meseca. Delegacijo bo vodil turški opolnomočeni minister g. Iksel, ki tudi vodi delegacijo za pogajanja o poškodovani nacionalizirani imovlni turških državljanov v naši državi. O tem se raz-govarjajo od začetka decembra. Split odtrgan od zaledja Zagreb, 8. jan. (Tanjug). — Veliki snežni zameti so zadnje dni precej zavrli železniški promet na Hrvatskem. Progo Zagreb—Split je predsinočnjim pri Gračacu za-medlo in je od tedaj neprevozna. Zameti so na nekaterih krajih nad dva metra visoki. Vlaki na progah proti Reki, Ljubljani in Beogradu vozijo z velikimi zamudami. Zanimiva razprava o poslovniku Ljudske skupščine LR Slovenije Komisija je izdelala besedilo osnutka poslovnika — Seji je kot član komisije prisostvoval tudi podpredsednik Izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj — O pravicah in dolžnostih novinarjev, ki bodo prisostvovali sejam Ljubljana, 7. januarja j za ta Medtem ko sta se v zadnjih hodni dneh decembra sestalj komisiji zaradi poslovnik pripravil pred-osnutek, v katerem pa je enotnosti sistema upošte- tudi elementi vlade, ki je izvršni organ na čelu države, organ skupščine, vendar s posebnimi pooblastili. Bilo bi docela nemogoče, da bi takšno telo volili s tajnim glasovanjem.« Poslanci Bogomir Brajkovič, Grujo Novakovič in Gojko Gar-čevič so izrazili mnenje, da bi morali vnovič začeti razpravo o načelu volitev skupščinslcih organov nasploh. Ostali pa so v manjšini. Predlog Moše Pijada, naj bi bile volitve Zveznega izvršnega sveta z javnim glasovanjem, je bil sprejet. Proti je glasoval samo ljudski poslanec Grujo Novakovič. KAKO GLASOVATI O RAZREŠITVI Ko so spregovorili o razrešitvi Zveznega izvršnega sveta, oziroma posameznih članov, se je oglasil k besedi Vladimir Dedijer. Dejal je, da so razlogi, da bi bilo glasovanje javno glede na značaj Izvršnega sveta, so pa tudi razlogi, da bi bilo glasovanje tajno, ob razrešitvi seveda, v kolikor skupščina ne odloči drugače. Po razpravi, med katero so spregovorili Lazar Mojsov, dr Jovan Djordjevič in Moša Pijade, je bilo za razrešitev Zveznega izvršnega sveta vendarle sprejeto načelo javnega glasovanja z dopolnilom »v kolikor skupščina ne odloči, da se opravi razrešitev s tajnim glasovanjem«. Vladimir Dedijer se je strinjal s takšno formulacijo. POSLANSKA VPRAŠANJA jiočal način, po katerem bo skup- Določbe o proučevanju sporo- ščina objavljala zakone in, kar je čil Zveznega izvršnega sveta in novost v primerjavi z dosedanji-odgovorih na poslanska vpraša- mi skupščinskimi poslovniki, tudi nja na skupni seji so bile razme- določila o pravicah predstavnikov roma hitro in brez velikih spre- j tiska. memb sprejete. Nekoliko dlje so j Z namenom, da bi komisiji razpravljali o stališču, po katerem olajšal delo pri sestavi osnutka lahko predsednik Zveznega izvrš-, poslovnika, je republiški sekre- dopoldanski in popoldanski raz nega sveta odgovori na isti seji, I tariat za zakonodajne zadeve tudi' pravi. (Nadaljevanje na j. strani) obeh domov Ljudske skupščine in izdelali osnutke poslovnikov za Republiški zbor in Zbor proizvajalcev, se je danes dopoldne sestala tudi komisija, ki je bila izvoljena na zadnji skupni seji obeh domov skupščine z nalogo, da izdela osnutek poslovnika Ljudske skupščine LRS. Ta poslovnik bo vseboval ne samo določila o poslovnem redu na sejah obeh domov skupščine, temveč bo imel tudi določila o pravicah :n dolžnostih predsednika skupščine, določila o načinu volitev Izvršnega sveta in sodnikov Vrhovnega sodišča, o številu odborov in komisij ter o njihovem načinu dela. razen tega pa bo poslovnik do- val tudi nekatere zaključke razprave o poslovniku Zvezne skupščine v Beogradu. Ker je komisija za pripravo skupščinskega poslovnika sestavljena iz poslancev obeh domov, ki so hkrati tudi člani komisije za izdelavo poslovnika svojega zbora, ter so te komisije o svojih poslovnikih že razpravljale, j« bilo seveda delo tej skupni komisiji v mnogočem olajšano, saj so se poslanci o načelnih določilih, ki jih mora vsebovati poslovnik, seznanili že pri razpravi o poslovnikih obeh zborov. To je omogočilo tudi temeljito in obširno razpravo o nekaterih načelnih vprašanjih, pri katerih so sodelovali domala vsi člani komisije. Le-ti so podrobno pretehtali predhodni osnutek, ki jim je bil predložen v razpravo. Preden je komisija začela z delom, je za vodstvo .'jeje izvolila ljudskega poslanca dr. Miho Potočnika, ki je nato predsedoval DVA NOVA OSNUTKA o bodočem kreditnem sistemu Na podlagi obsežne diskusije sta bila izdelana osnutka uredbe o kreditih za obratna sredstva in uredbe o bančnih posojilih za investicije Diskusija o načinu kreditiranja gospodarstva se je začela že pred letom, še preden je centralna komisija za izdelavo gospodarskega sistema predložila osnutke o kratkoročnem in dolgoročnem kreditiranju in o bankah. Diskusija se je znova razvila, ko so bili predloženi navedeni osnutki najširši javnosti. Rezultat te diskusije in ponovnega obravnavanja v okviru centralne komisije je zdaj ta, da so v komisiji zavrgli prvotno predložene osnutke, hkrati pa so za ureditev kratkoročnega kreditiranje predložili dva nova osnutka, in sicer: osnutek uredbe o kreditih za obratna sredstva v gospodarstvu in osnutek ured- investicije v gospodarstvu. be o bančnih posojilih ra Osnutek uredbe o kreditih za obratna sredstva upošteva po eni strani omejene možnosti kreditiranja In potrebo preprečiti v intersu stabilnosti našega denarnega sistema neupravičeno naraščanje kreditnega volumena oziroma kreditno ekspanzijo; po drugi strani pa je lz osnutka razvidno prizadevanje Izogniti se distributivnemu določanju višine kreditov po več ali manj subjektivnem ocenjevanju ter administrativnemu omejevanju kreditov, ki lahko ovira podjetja v razvoju in tudi nasprotuje načelom delavskega samoupravljanja. Naposled je iz osnutkov vidno prizadevanje učinkoviteje navajati delovne kolektive k omejevanju zahtev po kreditu, k hitrejšemu obračanju sreti-stev in k ekonomičnejšemu ln ren-tabilnejlemu poslovanju. Sicer je že prvi osnutek določal, da se zahteve po obratnih sredstvih avtomatično omejujojo z obrestno mero, ki bi se oblikovala svobodno po pogojih trga, kar pa bi bilo primerno ln učinkovito le, če bi podjetja imela tudi lastna obratna sredstva ln bi so obračala na banko res le za kratkoročni kredit. Pretežni del sedanjih kreditov za obratna sredstva pa nima kratkoročnega značaja, zlasti odkar so bila sredi leta 1552 odvzeta podjetjem lastna obratna sredstva in prenešena na splošni sklad obratnih sredstev državnih gospodarskih podjetij pri Narodni banki. Tako so zdaj podjetja za celotna obratna sredstva navezana na kredit pri banki. Po novem osnutku uredbe naj se nadomestijo prejšnja lastna obratna sredstva podjetij s posebnimi krediti. Ti krediti za stalna obratna sredstva bi zagotovili podjetju tista minimalna obratna sredstva. ki so potrebna za stalne zaloge materiala, za nedokončano proizvodnjo in za zaloge izdelkov, kolikor je to neogibno potrebno za redno poslom vanje. Kredite za stalna obratna sredstva, ki jih načelno ne bi bilo treba vračati in za katere bi bilo treba plačati stalne, z družbenim planom določene obresti, bi določile posebne komisije, sestavljene iz predstavnika banke, podjetja in okrajnega (mestnega) zbora proizvajalcev oziroma pri večjih podjetjih, pomembnih za republiko ali federacijo, iz predstavnika republiškega oziroma zveznega zbora proizvajalcev. Ob spremembi obsega poslovanja pa bi podjetje ali pa banka oziroma finančna inšpekcija lahko zahtevala povečanje ali zmanjšanje kredita za stalna obratna sredstva, o čemer bi odločale omenjene komisijo. NAČELO TRŽNEGA MEHANIZMA PRI KREDITIRANJU DOPOLNILNIH OBRATNIH SREDSTEV Za dopolnilne In lsredne potrebe podjetij pa bi banka v okviru svobodnih kratkoročnih denarnih sredstev dajala posebne kredite za dopolnilna obratna sredstva (po pravilu trimesečne ali krajše, v Izjemnih primerih pa tudi šestmesečne). Višino teh zares Kratkoročnih obratnih kreditov bi pole® kreditne sposobnosti omejevala lo obrestna mera, ki bi se oblikovala o tržnih pogojih. Predpisana bi bila ie minimalna obrestna mera. Postopek za določitev tržne obrestne mere je po osnutku uredbe precej zamotan. Podjetja bi ob določenih rokih (vsaj 15-dnevno) predlagala svoje zahteve z navedbo obreeti, ki so jih pripravljena plačati. V glavni centrali Narodno banke pa bi na temelju evidentiranih zahtev po kreditu določili, katerim zahtevam banka lahko ugodi glede na razpoložljiva sredstva in višino ponudene obrestne mero. Najnižja ponudena obrestna mera, ki bi prišla še v poštev za dodelitev kredita glede na razpoložljiva sredstva (mejna obrestna mera) bi potem veljala za vse odobrene kredite. Po tem postopku bi kredit debila vsa podjetja, ki bi ponudila vsaj to mejno obrestno mero ali pa višjo obrestno mero. IZVAJANJE UREDBE S l. APKILOM Po osnutku uredbe bi morala komisija za določitev stalnih obratnih sredstev končati delo do konca februarja, kreditiranje po uredbi pa bi se začelo 1. aprila. Razlika med sedanjim kreditom In določenim zneskom stalnih obratnih sredstev hi se ob prehodu k novemu sistemu štela kot kredit za dopolnilna obratna sredstva. POSOJILA ZA INVESTICIJE V GOSPODARSTVU Po osnutku uredbe o bančnih posojilih za investicije v gospodarstvu bi dajali posojila za Investicije v gospodarstvu poleg Narodne banke tudi drugi, za to pooblaščeni denarni zavodi. Danke bi dajale po tem osnutku i investicijska posojila gospodarskim : in drugim družbenim organizacijam, okrajem, mestom, občinam, republikam ln FLR Jugoslaviji za Investicijsko graditev, pa tudi kmetom in obrtnikom ta. pospeševanje njihove dejavnosti in posameznim oseljam za stanovanjsko graditev. Ta posojila bi se dejala Iz sredstev splošnega Investicijskega sklada, iz Investicijskih skladov ljudskih republik, okrajev in mest ln iz bančnih dolgoročnih sredstev, j Osnutek podrobno opisuje postopek pri odobravanju zahtev po dolgoročnih posojilih na podlagi deflnl-; tivnega investicijskega elaborata. ; Tudi za Investicijska posojila bi se ! ob vsakem roku oblikovala obrestna i mera (podobno kakor za dopolnilna obratna sredstva) na temelju ponu-' denlh obresti ob upofitevanju razpoložljivih sredstev. Tako bi za Investicijska posojila prišli v poštev pred-| vsem tisti projekti, ki nudijo največjo rentabilnost. Z zveznim oziroma republiškim gospodarskim planom pa bi se določila sredstva, ki bi se izjemno uporabila za določene kategorije Investicij ob posebnih pogojih, j Načelno važna Je zlasti določba, P? kateri bi se lz sredstev za kre-| ditiranje Investicij odobravala podjetjem tudi stalna obratna sredstva. I ki so potrebna novim In razširjenim podjetjem. Doslej je ta obratna sredstva morala dajati Narodna banka iz sredstev za kratkoročno kreditiranje, čeprav tu dejansko ne gre za kratkoročno kreditiranje, marveč za posebno vrsto Investicij. F. K. Balkanski študentski festival Beograd, 8. jan. (Tanjug). V Ankari bo od 27. februarja do 4. marca t. 1. balkanski študentski festival. Na tem festivalu ob obletnici podpisa balkanskega sporazuma bo sodelovalo približno 200 grških, turških in jugoslovanskih študentov. Po slovesnem pričetku festivala bodo odprli razstavo študentov treh držav, na kateri bodo razstavljena likovna in kiparska dela. V okviru te razstave organizirajo tudi razstavo umetniške fotografije. Ostale dni festivala bodo nastopili zbori in folklorne skupine, ki bodo izvajali narodne pesmi in plese. V športnem delu programa bodo organizirane nogometne, odbojkarske in košarkarske tekme. Pred zasedanjem Ljudske skupščine LRS Ljubi jaha, 8. jam. — Ljudska skupščina LR Slovenije se bo najbrž sestala 18. t. m. Predvidevajo, da bodo na zasedanju obravnavali novi poslovnik Republiške skupšCine, ki ga zdaj sestavlja posebni odbor. Republiška skupščina bo izvolila na tem zasedanju tudi skupščinske odbore in komisije. Letos bodo dogradili tovarno rotacijskega papirja v Vidmu Ljubljana, 8. jan. (Tanjug) — Zagotovljenih je okrog milijardo din za dograditev tovarne rotacijskega papirja v Vidmu pri Krškem. Del tovarne bo začel j obratovati junija. Oprema tovar-i ne bo prispela konec februarja. Tovarna bo letno proizvajala toliko rotacijskega papirja, da bodo v glavnem krite potrebe naše države. DNEVNA KRONIKA Visok sneg ovira železniški promet v Hrvatskj Zagreb, 8. jan. — Snežni zameti in vihar so pretrgali vse prometne zveze srednje Dalmacije z njenim zaledjem. Liška proga že tri dni ni prevozna. Promet gre čez Bihač po tako imenovani un-ski progi le z največjo težavo, tako da imajo vlaki velike zamude. Zadnji brzovlak, ki je iz Splita odpeljal proti Zagrebu, je ostal v Gračacu. Odtlej ni v Split prispel noben vlak po liški progi; brzovlak Split—Zagreb ne bo vozil, dokler liška proga ne bo spet Eovsem usposobljena za promet, »anes je v Split prispel edino potniški vlak iz Zagreba. Z njim so po treh dneh prispeli prvi časniki in pošta. Sinoči so preusme- rili ves promet po unski progi. Potniki, ki so danes pripoto-, vali v Split, pripovedujejo o vztrajnem prizadevanju železni-j carjev, da bi omogočili promet po 1 unski progi. Strojevodja, ki se je ponoči skušal prebiti iz Knina do Zrmanje in Milovana, je rekel, da so snežni zameti onemogočili vsak poskus, da bi upostavili promet na odseku Knin—Gračac. Vziic pomoči enot JLA in prebivalstva in prizadevanju številnih železničarskih ekip so snežni meteži za-metli vse Useke, kjer je snega več metrov. N. K. Snežne ovire v Sarajevu Sarajevo, 8. jan. — Čeprav je skoraj pred desetimi dnevi v Sarajevu padlo okrog pol metra snega, so sarajevske ulice, med njimi tudi glavne, skoroda zatr- (Nadaljevanje s 1. strani) Podobno kot pri razpravi 0 zveznem poslovniku se je tudi republiška komisija dalj časa zadržala pri načelni razpravi o načinu volitev skupščinskih organov. Po predloženem predhodnem osnutku je bil namreč predlagan različen postopek pri volitvah odborov in komisij in pri volitvah Izvršnega sveta. To pa samo za primer, če se pri teh volitvah pojavi več različnih kandidatnih list. Komisija je sklenila, da se v poslovnik vnese enak postopek za vse organe in so v primeru, če se pojavi več kandidatnih list, izvoljeni kandidati tiste liste, ki je dobila največje število glasov. S tem se je poenotil način volitev za vse organe, ki jih volita oba doma na skupnih sejah. Treba je razumeti, je v razpravi o tem vprašanju dejal dr. Marjan Brecelj, da se oba doma skupščine, kadar zasedata na skupnih sejah, zlijeta v enotno telo, ki tudi enotno nastopa v vseh tistih funkci- jah, ki »o jima odrejene n« skupni seji. Zelo razgibana je bila tudi razprava o obsegu funkcije predsednika sikupščine. 2e pri razpravi o zveznem poslovniku je bil odklonjen predlog, da predsednik skupščine daje avtentično razlago poslovnika. Ta odklonitev je utemeljena predvsem zaradi tega, ker je poslovnik skupščine neke vrste zakon, ki si ga skupščina kot celota predpiše za svoje poslovanje. Tudi razprava v republiški komisiji je pokazala, da je v spornih primerih, kadar ni povsem jasno, kako je treba tolmačiti to ali ono določilo poslovnika, predvsem skupščina kot celota poklicana, da taka vprašanja pojasni. Zaradi tega je bilo tudi v republiškem poslovniku to določilo izločeno in nadomeščeno z besedilom, da je naloga predsednika skupščine v zvezi z uporabo poslovnika predvsem ta, da skrbi, da se ta pravilno uporablja. Popolnoma novo pa je poleg Devizni tečaji dne 8. januarja Valuta Ljubljana Zagreb Sred drž. Ažlo v % 1 angleški funt 1.600.— 2.200.— 1.639.98 95.34 100 nemških mark 15.000.— 21.500.— 19.718.81 176.06 100 franc, frankov 171.— 250.— 171.— 99.50 100 švic. frankov 15.000.— 15.000.— 118.64 100 ital. lir 109.20 141.46 131.56 174.08 100 holand. forintov 16.657.40 16.657.40 110.99 1 egipt. funt 1.400.— 62.51 1 obr. dolar Avstrija 605.— 750.— 610.43 103.48 1 obr. dolar Finska 400.— 400.— 33.33 1 obr. dolar Turčija 450.— 474.91 58.30 C obr. dolar Izrael 390.—- 390,— 30.— Pi-ipomba: V pomanjkanju orientacije, ki je zavladala v novem letu zaradi sprememb v deviznem poslovanju, so bili kupci kot prodajalci zelo previdni. Prometa je bilo za ca. 40 milijonov dinarjev, glavno v angl. funtih, obr. dolarjih Avstrija, francoskih frankih, obr. dolarjih Turčija in ital. lirah. Tečaji so se gibali na približni višini dvakratnega uradnega tečaja, z izjemo ital. lire, kjer je bi lo zaključkov od din 96.— do din 120.— za 100 Lit, ter hol. forintov, ki so bili zaključeni po din 15.800.— in din 16.900.'— za 100 hol. forintov. Neprc dano je ostalo obr. dolarjev Turčija ca. 7000 in amer. dolarjev ca. 2500, za katere ni bilo povpraševanja. nekaterih drugih določil v novem skupščinskem poslovniku tudi poglavje, ki govori o pravicah predstavnikov tiska. Osnutek namreč predvideva, da imajo predstavniki domačega in tujega tiska ne samo pravico prisostvovati sejam skupščine, kar je navsezadnje pravica slehernega državljana, če so seje javne, temveč, da so posamezni novinarji izrecno akreditirani pri skupščini s pravico, dobivati uradni material, ki se nanaša na seje domov, odborov in komisij. Njihova dolžnost pa je seveda, da material, ki ga dobe, objektivno uporabijo. Predstavniku tiska, ki zlorabi svoje pravice ali hudo krši predpise o notranjem redu in delti v skupščini, lahko predsednik skupščine odvzame pravico do legitimacije, ki mu zagotavlja svobodno gibanje v skupščini. S to določbo bo omogočen ne samo neposredni stik novinarjev s poslanci in skupščinskimi funkcionarji, temveč bodo imeli novinarji tudi neposreden vpogled v delo obeh domov, hkrati pa zagotavlja pravilno in objektivno obveščanje javnosti o delu skupščine. Ker v dopoldanski razpravi komisija ni mogla obdelati celotnega gradiva, se je seja nadaljevala še v popoldanskih urah. Podrobna razprava se je zavlekla pozno v noč. Ne samo pri vsakem poglavju, temveč skoro pri vsakem členu je bila živahna diskusija. Mnogo Členov osnutka je bilo dobljenih ali p« spremenjenih, ponekod pa je bil zaradi boljše sistematike zamenjan tudi vrstni red členov in podobno. Tako je komisija V celoti obdelala osnutek poslovnika razen nekaterih členov, glede katerih se še ni mogla odločiti za dokončno formulacijo. Zaradi tega je verjetno, da se bo komisija prihodnji teden ponovno sestala in izdelala dokončno besedilo, ki ga bo predložila v obravnavo ljudski skupščini. pane s snegom in so podobne Zorani zemlji. Tudi pešcem je hoja zelo otežkočena, cestnim vozilom pa še bolj. Zaradi velikih kupov snega na ulicah se je pripetilo nekaj nesreč. Sarajevski občani na sestankih in prek »Oslobodjenja« ostro kritizirajo mestni ljudski odbor oziroma njeno komunalno upravo, ker ni organizirala čiščenja snega. Poudarjajo, da je bila pred vojno mestna občina sposobna očistiti tudi večji sneg s sarajevskih ulic v dveh dneh. Sombor brez električnega toka Sombor, 8. jan. — Sombor ih kraji somborskega okraja so se zavili 3. januarja okrog polnoči v gosto temo. Električnega toka ni bilo vso noč niti naslednji dan niti 5. januarja dopoldne. Stroji so stali, po kavarnah, stanovanjih in nekaterih uradih pa so morali prižgati petrolejke. Zakaj ni bilo toka? Električni centrali je zmanjkalo premoga. V upravi so se izgovarjali, da rudnik Kaltanj ni pravočasno poslal premoga. Toda to opravičilo ni prepričljivo, saj je centrala imela denar in prostor za vskla-diščenje premoga. Kaže, da so v centrali bolj mislili na razdelitev presežka plačnega sklada, z nakupom premoga pa so zavlačevali, ker so mislili, da se bo pocenil. Rudarji grade moderen hotel Aleksinac, 8. jan. V rudarskem naselju rudnika Alekšinca bodo zgradili moderen hotel. Načrt je že ^otov in zdaj pripravljajo gradivo, tako da bodo lah-ko začeli zidati takoj, ko bo ugodno vreme. Poročilo poveljstva našega letalstva Beograd, 8. jan. (Tanjug) Komanda jugoslovanskega Vojnega letalstva je objavila včeraj uradno poročilo V zvezi z vestmi iz britanskih virov, da je bilo 31. decembra lani na področju Maribora napadeno britarisko letalo. Uradno poročilo pravi, da so 31. decembra lani ob 17.02 opaEili na . , ■ , ■ področju Maribora lovca na reaktivni te, ki So povzročili tako statlje, pogon neznanega tipa, ki 1e letel v knt ie bilo. višini do 5000 m. V poročilu Je na- *j„ u- dalje rečeno, da niso ugotovili, da bi . .. ZL. * osnovna Orga- to letalo tudi streljalo. Na koncu po- nizaciia ZKJ omenjenega terena udarja poročilo, da 31. decembra lani zvedela, da ie Mestni komite 7.K / razen dveh prevoznih letal JU-58 ni £/_„•> i fi nr„„, ' letelo nobeno letalo Jugoslovanskega . . , > P°y,urln ,7a orgnni vojnega letalstva. tiranje nekakšnih udarnih skn mm roviharski nu tradicionalna družabna prireditev novinarjev, 0 V SOBOTO, 30. JANUARJA 1954 Ev vseh prostorih hotela »Union« v Ljubljani, ''vključno restavracijo in kavarno. Vabila za to najlepšo plesno prireditev letošnje sezone in zadnjih let bodo razposlana v kratkem. Lsvjsivu je, uti --- slooodje, kljub navodilom N' delali po svoje in da *ej„ 'nekatere trgovine z živili znifc ODGOVOR NA PISMO MILILE GOLOBOVE Objavljamo pismo, ki je bilo poslano Uredništvu »Borbe« že PjjJ časom. Ker se je medtem tovariš Djilas v članku »Subjektivne znova vrnil k dogodku, ki ga to pismo pojasnjuje, U kct °„ao znova komentiral na podlagi očitno enostranske informacije, zdi potrebno to pismo objaviti, čeprav z zamudo. Op. urecin Tovariš urednik! pin, ki naj bi opravljale I«*®? Dne 29. nov. 1953 je bil o j kontrolo nad poslovanjem fS »Ljudski praoici-BorbU objao- j vin z živili*. Znano mi le’ j Ijen članek o rubriki »Pisma \ Mestni komite ZKJ o uredništvu< z naslovom >Nazad- j nizdar sklepal, niti dal dir& njaški tn napredni komunistu s | in so zato navedbe v članku n* podpisom Maile Golobove. K j točne in neodgovorno pisanj temu članku bi rad povedal svo- Dejstvo je, da so P je mnenje, ga v nekaterih stvareh ---------------------------- m. dopolnil in sicer s podatki, ki so mi na razpolago. Tovarišica načenja vprašanje zakonitosti v našem družbenopolitičnem in ekonomskem življenju s posebnim ozirom na članek tov. Milovana Djilasa »O Zakonitostih, ki je bil objavljen dne 15. oktobra 1953. »Metode in načini dela, ki jih uporabljajo naše politične organizacije, so čestokrat takega značaja, da po današnjih ocenah spadajo v dobo preteklosti. Uspešen razvoj naše socialistične demokracije nujno zahteva nove oblike in metode dela, s tem pa seveda višjo stopnjo ideološko-po-litične in intelektualne razgledanosti. Stare oblike borbe za socializem se na današnji stopnji socialističnega razvoja spreminjajo v zavoro napredka. Današnja družbena ureditev (smo pravno urejena država) pa nujno zahteva borbo za zakonitost, ker se vsako izigravanje zakonitosti, na katerem koli področju dejavnosti, nujno sprevrže o samovoljo posameznika ali določenega števila ljudi, s čimer najde svoja materialna tla birokratski despotizem. Z drugimi besedami povedano: če v naših tovarnah obidejo zakonite uredbe in ostale pravne predpise v nekem določenem vpraša-nju, nujno zaradi tega trpi tako posameznik (mogoče ima posameznik ali kolektiv trenutno ko-risti) kot obča socialistična skupnost. Zato morajo Socialistična zveza, OO ZKJ in sindikalne organizacije mnogo več odgovornosti posvetiti družbeno-politične-mu značaju zakonitosti, študirati potreben material, probleme in delati analize zato, da bodo komunisti, člani SZDL in sindikata prvoborci za nadaljnje razvijanje in poglabljanje socialistične demokracije in socialističnih družbenih odnosov. V tem je tudi pomen »vodeče vloge komunistov«. Zato se popolnoma strinjam s principietnlm vprašanjem članka, rad bi pa nekatere stvari, navedene V članku, pojasnil, ker se mi zdi nepravilno stvari obračati in jih javnosti prikazovati t> drugačni obliki kot so pa stvarno bile. V kritičnih dneh. po sramotnem sklepu vlad Anglo-amerikan-cev z dne 8. oktobra 1953. da se uprava »cone A« s Trstom vred preda v Upravo italijanskemu imperializmu, so posamezni špe-ktilantje pričeli nabavljati prekomerne količine živilskih artiklov v trgovinah (nastala je potrošniška mrzlica), MLO Ljubljana je pravočasno podozel potrebne korake za preprečitev tega nezdravega pojava. T rgovinska inšpekcija MLO je v času od 9 do 15. oktobra pri pregledu poslovanja špecerijskih trgovin skupaj z Notranjo Upravo zaprla 5 poslovalnic, poslovodje pa zamenjala, ker niso upoštevali navodil. ki so jih dobili od MLO (po ročilo tov. Dermastija, podpredsednika MLO na /?, skupni seji MLO Ljubljana). Razumljivo je. da trgovinska inšpekcija MtX) nt bila v stanju pregledati vseh poslovalnic, ker je tam zaposlenih samo 8 uslužbencev, v Ltubtjani pa je vsega 483 trgovskih pošlo valnic. Zato se mi zdi, da je bilo povsem na mestu, ko je Mestni komite ZKS apeliral na ose politične organizacije, da je potrebno pomagati trgovinski inšpekciji pri njenem delu s tem, da bi državljani. Člani Socialistične zveze, prijavljali neodgovorno poslovanje trgovskih Uslužbencev na eni strani, na sestankih Socialistične zveze in ostalih organi raci i pa razkrinkavali špekulan hitro praznile in tudi izpra Res je tudi to, da trgovinska špekcija ni v celoti izvršila * L naloge, predvsem zato ne, M, pravočasno intervenirala PoV ,J kjerkoli je bilo pač potrebno, tudi v celoti ni bila v stanju vladati terena. .. Z ozirom na to se mi zeli, , je bila politična intervencija lovnega kolektiva Tobačne t° , ne dne 12. okt. 1953 (bilo Je° ■ :e 130 delavcev) na mestu (teaaj bila nenormalna situacijah » prav je potrebno priznati nekatere napake Posame7f\,nil S tem o zvezi bi pa rad ooj dogodke, ki so bili odigrani Oedenega dne o trgovini na. žaški cesti poleg Tobačne toM Kolektiv Tobačne tovarne . bil obveščen, da med ost ai,, tudi o trgovini na Tržaški ^ prodajajo živila v neomejeni! ličinah. Zato sta bila P°,,nfjan-delavca iz tovarne v °°P° nO0, skih urah v trgovino z name ^ da opozorita poslovodjo, n,s^)S/3 prodaja prekomerno živil- (< vedela, da so bili vsi po/ov.°rJni na to že opozorjeni od s j MLO). Poslovodja ju je zaP/T, češ saj ni še izšla nobena deona uredba in lahko de kar hočem in prodajam p.s mur, kolikor hočem. T°rej ni zadostovala ta intervencij?’% se delavci v Tobačni tovarni ločili, da gredo v ^rS0V,^° zahtevajo spoštovanje u nlSI-oblasti, da se prepreči nenor ^ na prodaja živil, s katero so ^ okoriščali razni špekulant! ; mestu in iz podeželja (dy .j; človek si tega ni privoščil, si ni mogel privoščiti). Kako je bilo v trgovini? ^ i pravilen. Opozorili so P09^00^- Nastop delavcev je bil P^ moment popolnoma dostojen pravilen. Opozorili so poslov0-1 in zahtevali, naj preneha Pr' merno prodajati živila. V vini je bilo takrat okroč i strank, od katerih je bilo gospodinj. Toda, ko so dej? ,j zahtevali, da je treba prenel j(, s prekomerno prodajo židj- . je iz vrste oglasila neka j-rišicat, ko je ena izmed " pojasnjevala, da je Pre^.,"prillih notrošnja živil na škodo ljudi in da je za zaposlene tere težko, ko si o popoldan-urah o praznih trgovinah ne rejo nabaviti najnujnejši'1 j trebščin, ker so bile trgooi'11 prilično izpraznjene, nr itovarišicat je proti delavki j stopila s sledečimi izjavami: » ^ me briga, delovni ljudje, ...^ ucvrli .J--. I llrf' banda Tobačne tovarne in "r,japi ter zamahnila z roko proti ^ delavke. Razumljivo je. <[a ?fe delavko pogreto in da j° razburjenosti res siiriija . večkrat udarna tej rame, ne pa glavit, kot je to napisano v ^ ku. Popolnoma na mestu m da je delavka omenjeno šico€ sunila o rame. še nia^J ,( m15 ie po mojem mnenju na danes delavce imenovali ^ in drhaU, kar je prizadela varišicat ponovno izrekla "VV cem med vrati ob izhodu iz .j. t)ine. Torej tako če bi fe 'jr solne gospodinje na zahtevo ^ Invk lz tovarne Umaknile i?.. jo vine, prav gotovo ne bi Pr,f\.riv prepira, ki pa ni nastal P° .fno di delavk, temveč kot ie r<'. o omenjene ttvvarišice*. 1 "udi’ trgovini niso bile samo ^ nje brez slabih namenov, iz obrazloženega vidimo, bile med njimi tudi take, tcfl da jih lahko po odnosu do teore „ap<> spoznali, kakšne barve so. Pripominjam, ne zaradi ''cije ničila, da so ostale organif'.^ Socialistične zveze n 1-’" Lit-odobravale to politično cijo delovnega kolektiva ' ne tovarne in da je bilo fr n nekakšno opozorilo /iovskim poslovalnicam v ‘‘J liani, Ne bom se spuščal v 'ično razglabljanje nnpi'"..^ članka, mogoče bo iz teore',M> ■ trani na članek kdo drug 00 ’>oril. Tudi nisem napisal ‘'. ‘mJ-7aradi same obrazložitve dop f( (a, temveč predvsem zato. *e mi nehote vsiljufe vprašanje■ ie pa Socialistična zveza " njenega terena ukrenila s *v%(f nolitičnim delom zn prepr('[ fl\ notrošniške mrzlice m kal.,0 takrat komunisti tega terena ■ j,, rili. da bi se nenormalno fn v potrošnji živil preprečil«^ dajem hkrati o premislek ')0. ni listični zvezi in. Osnovni org zaciji ZKJ omenjanega teren Ivan Vidini EISENHOWERJEVA POSLANICA KONGRESU zasluži vso podporo« V notranji politiki delna podpora Mc Carthyja lert?2*!lin£rton> 8- jan- — Pred- V n i A Eisenhower je včeraj 6u *?iCi amer^emu Kongre-rišicT temeljne smernice ame-v n ■?unai}je in notranje politike tri oi °^n^em ^u- Navedel je 6vnK jVne sm°tre vlade: zaščito &itev + amer^kega naroda, ohrani. *rdnega gospodarstva in Drnh?Ve"a naPrec*ka ter skrb za ZDa P0?3016211!!! državljanov ■ ^.Nadalje je poudaril, da je medtem ko bi gospodarsko pomoč lahko zmanjšali. Pripomnil je, da so ameriški gospodarski programi na Koreji in na nekaterih drugih »kritičnih delih sveta« zelo važni. Potem je poudaril, da se Zahodna Evropa lahko že opira na lastne sile. Eisenhower je nadalje dejal, da je potrebno doseči svobodnejši sistem trgovine med »svobodnim svetom«, kajti Slavn' Je pouc.aru, aa je le-ta »si ne more več dovoljevati ®iočr>1 • s namen vlade, zgraditi samovoljnih omejitev trgovine, ejso Ameriko. kot se je to dogajalo po vojni«. Stttraiv- '*e. 0 usPeh'h v. Zatem je tudi poudaril: »Kon- stv0 j P°^iki, kot so nadzor- ; struktivni odgovor SZ na pred-flaciia škodljivim učinkom in- loge o miroljubni uporabi atom- v _ JS TLSL mP7rlp ■nnlrrnrnnp nla _ (e na mezde, pokojnine, planih Prihranke, znižanje držav-2a nvf -^ov’ znižanje izdatkov V(v sprožitev, ki pa niso pomenili 7°jaske oslabitve. oihK° govoril o zunanjepolitič-“ dogodkih, je navedel, da je yetu nastopila velika strateš-bu,frememba, ker prihaja poda i V ameriške roke. Zatrdil je, koli atneriška svoboda kot kdaj-P°Prej povezana s svobodo Dal? ^ucii- Sodi, da so ZDA na li(J-n,em vzhodu še vedno živ- *lenjsko EpjsKjj. ________ _ _____ ____ __ ___ robu PriPravljene, postaviti se po bodn Vsa^i obnovi agresije. ZDA V0ja-1?raY tako še nadalje dajale kurw° gospodarsko pomoč ^ ^'ntanški vladi na Formozi Irirlni ' ira'-e francoske napore v bodo ?1' Na Sr«injem vzhodu k . nadalje navezovale dotnrePiie prijateljske stike z on-se narodi, v Zah. Evropi pa Prih h arner'ška politika tudi v aUant i 6 °Pirala na severno-^ ntski pakt. Evropska obramben skupnost, ki daje poroštva ga Ps^i varnosti, je življenjskega yIllena za svobodno Evropo, kodu bo čvrsto prijatelj- povezane s Korejo in so Savi prijatelj ? vsemi sosedi še nadalje 0** ^rnelj vse politike ZDA. žoan.Je Eisenhower izrekel pri-svet kot edinemu stvarnemu 2Ds°Vne?lu forumu, kjer imajo 'išSa ■tno^nost razlagati svoja sta-cein ln zavračati napade pred 11->larJVetovne javnosti. »Združeni lje 1 zaslužijo, da jih še nada-sM P°dpiramo,« je zatrdil pred-2^ Eisenhower. ■ fern je poudaril, da je treba Jevati vojaško pomoč tujini, ske energije bi omogočil, da bi krenili k razdobju miru, in sicer po poti, ki bi oddaljevala svet od usodne poti atomske vojne.« Glede notranje politike se je v nečem strinjal s stališčem, ki ga zastopa senator McCarthy, ter izjavil, da bo priporočil Kongresu, »naj sprejme zakon, po katerem bo državljan, od sodišč obsojen zaradi zarote proti vladi, veljal za človeka, ki se je odpovedal vdanosti do države in ameriškemu državljanstvu«. Omenil je tudi, da bo pravosodni minister v kratkem zahteval od pristojnih odborov Kongresa potrebna pooblastila za borbo proti podtalni dejavnosti v ZDA. ZDA in Daljni ier Srednji vzhod Dulles dvomi v obnovo sovražnosti na Koreji Washington, 8. jan. — AFP poroča, da je zunanji minister ZDA John Foster Dulles govoril sinoči na tajni seji odbora za zunanje zadeve ameriškega senata o mednarodnem položaju. Predsednik odbora senator Alexander Willey, ki je predstavnike tiska obvestil o glavnih točkah Dullesovega govora, je dejal, da se je vodja ameriške zunanje politike med drugim dotaknil vprašanj Daljnega in Srednjega vzhoda. Govoreč o Koreji je Dulles izjavil, da zunanje ministrstvo ZDA proučuje možnost, da bi se nadaljevala pripravljalna pogajanja o korejski politični konferenci. Pripomnil je, da ne verjame, da bi se obnovile sovražnosti na Koreji. Kar zadeva zamišljeni ame-riško-pakistanski obrambni pakt, Boji v Indokrni Hanoy, 8. januarja (AFP). — Med operacijami v Indokimi se je v zadnjih 24 urah zlasti uveljavilo francosko letalstvo. Francoski lovci in bombniki so razbijali prometne zveze Ho Ši Minhovih oboroženih sil med ustjem Rdeče reke in pokrajino Tai v severnem Vietnamu. Letala so napadala pokrajinsko cesto ši 41, zlasti pa križišče Son La, ki leži kakih 200 km severozahodno Od Hanoya. Mednarodna konferenca o atomski energiji ir Povabili bodo tudi Francijo, Kanado in Belgijo jan. (AFP). Zastop- str .britanskega zunanjega mini-danes dejal, da so se P°svetovale z Veliko Brita-0 ameriško-sovjetskih razno lr*. ^ bodo pred mednarodni i^nferenco, preden se bodo ske Pogajanja o uporabi atomih energije v industrijske nabili ^ Na konferenco bodo pova-tudi Veliko Britanijo, ske krogih predsedstvu britan-vlade poudarjajo, da se Ve-Udei .Britanija bržkone ne bo ezila pripravljalnih razgovo- rov, ki bodo čez nekaj dni v Wa-shingtonu med ameriškim zunanjim ministrom Dullesom in sovjetskim veleposlanikom v Wa-shingtonu Zarubinom. Razgovar-jala se bosta o datumu, kraju in dnevnem redu mednarodne konference o uporabi atomske energije v miroljubne namene. Običajno dobro obveščeni krogi menijo, da bodo na mednarodna konferenco povabili še Francijo, Kanado In Belgijo — kot države, ki so zainteresirane na razvoju atomske energije. je dejal, da niso še ničesar sklenili glede »vojaške pomoči ZDA Pakistanu«. Zunanji minister ZDA se je na koncu dotaknil vprašanj Srednjega vzhoda, pri čemer je dejal, da so sedaj neuradni razgovori o obrambni zvezi med Turčijo, Iranom in Pakistanom. Po Dulleso-vem govoru je poglavitna ovira za sklenitev te zveze, ki bi morebiti zajemala tudi še nekatere druge dežele, odnosi med Indijo in Pakistanom. Odgodena seja nevtralne komisije Pan Mun Jom, 8. jan. (AFP). Predstavnik indijskega poveljstva je davi izjavil, da je za nedoločen čas odgodena seja nevtralne komisije za repatriacijo, ki naj bi bila danes popoldne. Pristavil je, da bodo imeli tako člani komisije več časa za proučevanje sporočila Združenega poveljstva m kitajskosevernokorejskega poveljstva o usodi ujetnikov po 22. januarju. Na odgodeni seji naj bi dokončno sklepali o ujetnikih. Priprave fužnokorejske vlade Seul, 8. januarja (AFP). Juž-nokorejska vlada se temeljito pripravlja na nastanitev 7000 severnokorejskih ujetnikov, ki jih bodo bržčas izpustili 22. januarja. Predstavnik obrambnega ministrstva je izjavil, da bodo severnokorejski ujetniki dobili legitimacije južnokorejskiih državljanov, brž ko bodo prekoračili mejo med demiliatrizirano cono in Južno Korejo. Pripomnil je, da bo »južnokorejska repatriacijska skupina skrbela nekaj časa tudi za kitajske ujetnike, potlej pa jih bo izročila Čangkajškovim oblastem na Formozi«. Volitve v Turčiji bodo 2. maja Ankara, 8. januarja (Tanjug). Turški tisk piše, da bodo 2. maja splošne volitve v Turčiji. VLADNA KRIZA V ITALIJI DEMOKRISTJANI POVERILI MANDAT FANFANI3U Okvirni program krščanske demokracije — Ostale stranke centra zahtevajo izrazito levo oziroma desno sestavo vlade Rim, 8. januarja (Tanjug). — Vodstvo demokrščanske stranke je poverilo na svoji seji Fanfa-niju mandat za sestavo nove vlade, ki jo bo ta stranka podprla. Sklep, ki ga je direkcija sprejela pod predsedstvom De Gasperija, so potrdile parlamentarne skupine demokrščanske stranke, pri čemer so opozorile tudi na Gronchija kot drugega možnega kandidata. Po resoluciji, ki jo je hkrati sprejelo demokrščansko vodstvo, naj bi bila Fanfanijeva naloga postaviti vlado na pozicije centra, katerega program bi slonel: 1. na nadaljevanju in izpopolnjevanju socialnih ukrepov, 2. politiki vzpodbujanja dela in proizvodnje s pospešenimi ukrepi, 3. obrambi ugleda republike in demokratični instituciji, obrambi italijanskih koristi v okviru atlantske zveze im evropskega sodelovanja, toda v skladu z napori, da bi dobili poroštva za mir. Fanfanijeva vlada naj bi na tem temelju pritegnila glasove malih strank centra ter združila vse demokratične struje po njihovih najuglednejših predstavnikih. Tako sodijo, da bi moral Fanfani ponuditi resorje voditelju desne struje Piccioniju, Pelli, Scelbi, Andreotiju ter Gronchiju, naj vskladi gospodarsko in finančno dejavnost. Okvirni program, ki ga je krščanska demokracija postavila vladi v zelo nejasni formulaciji, kaže določen odgovor na zahteve, ki jih je postavil Saragat v smislu programske vladne izjave in socialnih reform. Ni izključeno, da se bo Fanfani moral obrniti za glasove vsaj na en del monarhistov, s čimer je moč razlagati nejasnost formulacije programskih okvirjev, ki jih je postavila krščanska demokracija. Nasprotno tej izključni platformi centra pa so stranke Izven krščanske demokracije omejile svoje stališče ter zahtevajo izrazito levo oziroma desno sestavo vlade. Socialdemokrati in Nenni zahtevajo, naj bi mandat poverili Gronchiju, njima pa se pridružujejo leve demokrščanske struje. Monarhisti pa v nasprotju s tem zahtevajo, naj bi mandat za sestavo nove vlade ponovno prepustili Pelli, pri tem pa jih podpira demokrščanska desnica — pristaši Piccionija in vodstvo katoliške akcije po svojem glasilu »Quo-tidiano«. Z VSEH STRANI SVETA OZN direktorja uprave za n>čno pomoč v Moskvi Vnrk- 8- jan. (AF’I>). Po mue. i, OZN 1)0 ‘me| obisk Husrli 68 v Moskvi, direktorjs k n„ ja tehnično pomoč OZN, v bi-Jtvi tehnični značaj To je » Šoviit t v>soke!ra predstavnika OZN fti j* ' ~ P“ razgovoru, ki nekdanji generalni tajnik Lie s Stalinom maja D,,.™ , Direktor uprave za tehnič-UiJif rj^' se bo zlasti prizade-S6var;°ir>viti, kako misli ZSSR pri 5'Sao naporom, da bi dajali teh-nezadostno razvitim lo^fbiu' 7inano je, da je ZSSR letos - la- da bo dala upravi za teh. OZN v°3 prispevek. milijon dolarjev ZDA Cl lQra Luce se bo vrnila v Rim tr, k a8- jan. AFP poroča, da l veleposlanik v Italiji Pia v končala svoja posvetova v&ln 'Vashinj2;tonu in da bo odpo-' pa v nedeljo v Rim. J4 ameriftkega zunanje Ln« 8 va 3° izjavil, da je J^t°) nenadno odpotovala v Rim da roora biti v Rimu uo»tiono krizo v Italiji. dopolnilni predlog k ustavi #• jan- (AFP). Vodja sTiUiamtC0v v ameriškem senatu ‘i *vnowland je sinoči predlo- z-ikona. ki spreminja i &f>rn < 8 tem dopolnilnim pred- nna<1 -k' 8Prftrci*>nili ustavne do-v PfW°bitvi volilne pravice v j » J10 Pravico naj bi v pri-z ne 7, 21. letom. -le ^°«loj donrajalo. Republi-.Pred iT> 8 f n v n i k William \Vidnal ^ " poseben osnutek /.akona *w6tavniškem domu. Prevajalni stroj New York, 8. jan. (Reuter) V New Yorku eo včeraj razstavili »elektronske možgane«, ki prevajajo ruske stavke v angleščino. Člani je. zikoslovnega instituta vseučitelišča v Georgetovvnu so dajali v to na- f»ravo kratke pismene izjave o raz. ičnih predmetih. V nekaj sekundah je stroj prevedel njihove stavke v angleščino. Kot »elektronskega pre vajalca« so uporabili stroj, ki ga sicer uporabljajo za reševanje problemov s področja jedrske fizike in matematike Ta stroj lahko uporabljajo tudi za prevajanje z drugih in v druge jezike. JAPONSKA Preosnova vlade Tokio, 8. jan. (AFP). Predsednik japonske vlade Šigeru Jošida je delno preosnoval svojo vlado. Za ministra za zunanjo trgovino je bil imenovan Ajiči Kojiči namesto Okana, za ministra za zdravstvo Knsaba Ri. jen namesto Jaraagate, Kato Rojo-goro pa je bil imenovan za ministra brez listnice. KOREJA Taylor se je vrnil iz Tokia Seul, 8 jan (AFP). Poveljnik VIII. ameriške armade general Tay-lor se je vrnil danes iz Tokia v Seul. Po prihodu je izjavil, da je vrhovni poveljnik oboroženih sil Ždruženega poveljstva John Hull potrdil načrte o nastanitvi kitajskih in severnoko rejskih ujetnikov, ki se nočejo vrniti v domovino; le-te naj bi zapustili 22 januarja. General Taylor je pri. pomnil, da se bosta popoldne sedla s predsednikom Sin Man Rijem, kajti »južnokorejska vlada naj bi imela pomembno vlogo pri uresničevanju njegovih načrtov«. AVSTRALIJA Ekonomska konferenca Commonwealtha Sidrn?y, 8. jan. (AFP). Danes se je začela v 8idneyu konferenca finančnih ministrov Britanske skupnosti narodov. Predsednik avstralske vlado Robert Menzies jo na začetku kon- ference je izjavil, da bo boljše sodelovanje med Britansko skupnostjo narodov in ZDA eno izmed poglavitnih vprašanj, ki ga bodo proučevali, de jal je, da bi morala konferenca najti nova pota, po katerih bi postalo to sodelovanje ne le instrument vzajemne obr&mbe, marveč tudi temelj novega sveta, ki bi slonel na miru in pravičnosti. Menzies je dejal, da bodo na konferenci proučili, v kolikšni meri se lahko »svobodni svet preusmeri k gibčni ekonomski politiki, namesto da bi ga delile monetarne meje« Predsednik avstralske vlade je prav tako izrazil mnenje, da bi se s krepitvijo funtšterlinga »krepila tudi trgovina in se povečala blaginja na svetu.« ZAHODNA NEMČIJA Znanstvena odprava v Irak Karlsruhe, 8. jan- (Reuter) Znan stvena odprava s tremi nemškimi profesorji je odpotovala v Irak, kjer bo raziskovala v bližini reke Efrat v mestu ITruku, ki je staro 5000 let Predmeti, ki so jib doslej izkopali, pripadajo različnim dobam, začenši od kamene dobe vse do babilonskega cesarstva v VI stoletju pred našim štetjem. To je že dvanajsta nemSka odprava v Druku. VZHODNA NEM^TJA Semjonov spet v Berlinu Berlin, 8. jan (AFP) Sovjetski visoki komisar v Nemčiji Vladimir Semjonov je danes prispel v Berlin iz Moskve, kjer se je mudil malone dva meseca. Takoj po svojem prihodu je v spremstvu svojega nasledni ka Mirošnička napravil vljudnostni obisk pri francoskem visokem komisarju v Nemčiji Poncetu, ki se tre nutno mudi v Berlinu. Semjonov se je vrnil v hipu ko predstavniki komisarjev Štirih za. sedbenih sil v Nemčiji začenjajo raz govore, kje naj bi bila konferenca štirih v Berlinu. Med svojim bivanjem v Moskvi se je Semjotiov udeležil razgovorov so. vjetskih predstavnikov s predstavni kom vzhodnonemške vlade Grotte wohlom o pripravah na konferenco štirih velesil. Novo ministrstvo Berlin, 8. jan. (AFP) Vzhodno nemška vlada je sklenila ustanoviti ministrstvo za kulturna vprašanja in postaviti za prvega ministra Johanne sa Becherja. Predsednik vzliodnonem Ake vlade Otto Grottewohl je poudaril, da je nujno potrebno ustanoviti mi. nistrstvo za kulturna vprašanja ter izjavil, da je treba krepiti takšno kul turno politiko, ki bi »slonela na enot nosti Nemčije, na miru in boju proti vojnohujskaškim in rasističnim ideo logijam«. TURČIJA Zadeva Tugaja Ankara, 8. jan. (Tanjug) Sklep egiptovske vlade, da izžene turškega veleposlanika iz Kaira, je napravil v Ankari izredno neugoden vtis. Tukaj poudarjajo, da ta sklep le še poslab šuje že tako napet položaj spričo zaplembe premoženja turških držav, ljanov, živečih v Egiptu, in da je.to nova oblika politike, ki jo Egipt zadnji Čas uveljavlja nasproti Tur čiji. Turško zunanje ministrstvo se je pritožilo po egiptovskem veleposla ništvu v Ankari pri egiptovskem zu nanjem ministrstvu. Egiptovska v|a da je poklicala v Kairo svojega do sedanjega veleposlanika v Ankari. SVEDSKA Graditev mostu med Dansko in Švedsko Stockholm, 8 jan (AFP) Km, zorcij treh danskih in treh švedskih podjetij je izročil danes švedski \v danski vladi načrt ceste, ki bo ? zgraditvijo mostu čez Sundski mor ski preliv povezala Malmo na Sved fikem s Kopenhagenom na Danskem Most bi bil visok od 16 do 45 m in bi lahko pod njim plule največje ladje. Skupna dolžina mostu bi zna žala 18 km. Strokovnjaki konzorcija sodijo, dr bodo gradbena dela trajala pet let ir da bi v ta namen porabili 400 mili ionov švedskih kron. PRVI DNEVI f ~ ( ') delu nove Skupščine so prvi dnevi posvečeni sestavljanju Ll J pravil o njenem notranjem poslovanju ali poslovnikom, V/ kakor pravimo temu strokovno. Videti je, da je naša jav- * nosi 2 velikim zanimanjem spremljala delo komisije. To je iz več razlogov tudi razumljivo. Mnogi delavski sveti, ljudski odbori, pa tudi nekatere družbene organizacije se na splošno zanimajo za delo Skupščine, razen tega pa pričakujejo, da bo poslovnik Skupščine sprejet in da jim bo potem pomagal pri sestavljanju njihovih poslovnikov. Morda se bo naši javnosti zdelo, da teče delo komisij počasi. Toda treba je upoštevati, da so na prvih sejah obravnavali načelna vprašanja in šele ko je bilo to končano, so začeli delo hitreje razvijati. Resnost, s katero so se lotili dela in sodelovanje v razpravi oseh članov komisije kaže, da vprašanje poslovnika ni zgolj formalna zadeva, nekakšno pravniško zavijanje, marveč da bo od kakovosti poslovnika in njegove uporabe d marsičem odvisno, kako se bo razvijalo delo o novi Skupščini. Sestaviti dober poslovnik je izredno težavna in zamotana naloga. Skupina strokovnjakov iz Tajništva za zakonodajo in organizacijo je več mesecev sestavljala osnutek poslovnika, ki sta ga zdaj komisiji Zvezne skupščine sprejeli kot svoj osnutek. Delo je R zato tako zamotano, ker so d poslovanju nove Skupščine nekateri novi momenti, ker so predvideni celo nekateri novi organi (nov dom, trije sveti namesto dveh, novi odbori). GLAVNA NALOGA Glavna naloga komisije je spraviti v sklad dvoje glavnih načel, ki naj bi prišli do veljave o poslovniku. Prvič, da se zagotovi demokratičnost, da se zagotovi z ustavnim zakonom vzpostavljeni demokratični red in da lahko vsak ljudski poslanec nemoteno izpolnjuje svoje pravice in dolžnosti. Ta demokratičnost pa se nikakor ne sme spremeniti v coklo, v drobitev dela Skupščine. Zato je treba zelo paziti na ekonomičnost dela. In tako je glavni cilj poslovnika, da ne bi z odvečnim vztrajanjem na načelu ekonomičnosti kršili demokratičnosti v delu Skupščine, na drugi strani pa, da ne bi zanemarjali ekonomičnosti, da ne bi bilo delo Skupščine preveč počasno, neučinkovito. Osnutek poslovnika vsebuje obedve načeli, čeprav so očitno v njem nekatere pomanjkljivosti, nekateri odkloni od prvega, ali drugega načela. To je videti že iz sprejetih spreminjevalnih predlogov, ki so nekatere teh pomanjkljivosti odstranili. Komisija je imela doslej pet sej. Zasedala je dopoldne in popoldne, zdaj pa se je delo v zvezi s poslovnikom Zvezne skupščine približalo koncu. O KATERIH OSNOVNIH NAČELIH SMO RAZPRAVLJALI Vprašanje pobude. Doslej smo se tega vprašanja dotaknili samo v enem primeru, in sicer posredno, ker ga ni nihče formalno načel. Gre za načelo zakonodajne pobude. Očitno je, da je Zvezna skupščina predvsem poklicana, da sama sprejme svoja pravila, o svojem notranjem delu in o odnosih med svojima domoma, svetoma in odborih. Zato Zvezni izvršni svet seveda ni poslal svojega osnutka poslovnika, da ne bi napravil vtisa, da hoče vlada Skupščini sugerirati takšen ali drugačen poslovnik, marveč je to storila ‘ikupina strokovnjakov iz Tajništva za zakonodajo in organizacijo. Toda to je bilo formulirano nejasno ali pa je bilo vsaj videti tako, z razpravo pa se je vprašanje razčistilo in stvari postavile na njihovo mesto. Vprašanje demokratičnosti. Tega načela smo se večkrat dotaknili. Člani komisije so poudarjali, da poslovnik jasno določa odnos med domoma, da upošteva, da bo Zbor proizvajalcev, ki ima manj poslancev kakor Zvezni svet, v vsem enakopraven. Dolga je bila na pr razprava o skupnih sejah, na katerih se obravnavajo zakonski osnutki Več govornikov je opozarjalo na prakso v okrajih, kjer so zbori proizvajalcev nekako v pasivnem odnosu nasproti okrajni skupščini. In izražali so bojazen, da se to ne bi zgodilo tudi o Zvezni skupščini. Načelo demokratičnosti so člani komisije omenjali v razpravi 0 odnosu predsednika skupščine do skupščine. Iz sprejetih spreminjevalnih predlogov je videti težnjo, naj bi osa pooblastila, ki jih dobi predsednik glede svojega dela. izvirala izključno iz volje Skupščine, naj bi predsednik delal v imenu Skupščine in pod njeno kontrolo Na drugi strani pa naj bi vsak poslanec, če meni, da je predsednik kršil njegove pravice, o določenih primerih vprašal Skupščino, ali se s tem strinja. Pravica poslancev, da bi se obračali na Skupščino s takšnimi vprašanji, bi lahko bila dobrodošla tudi predsedniku, ker bi v primeru odklonitve poslančevega apela predsednikova odločitev s tem dobila še večjo avtoriteto. Zelo živahna je bila razprava o vprašanju načina volitev Zveznega izvršnega sveta, skupščinskih odborov in funkcionarjev. Osnutek je predvideval javno glasovanje, razen za predsednik4 republike, ker je ustavni zakon za te volitve predpisal tajno glasovanje. Večina članov komisije se je strinjala o tem, da ne bi sprejeli izključno načela javnosti. Komisija pa je bila tudi eno-dušna v mnenju, da ne kaže vzpostaviti načela tajnosti. Zato je z večino glasov sklenila osnutek spremeniti in sprejeti stališče, naj bodo volitve javne, Skupščina pa lahko, če želi, tudi sklene, da so volitve tajne. Tako je za volitev predsednika republike ostalo izključno tajno glasovanje, za Zvezni izvršni svet pa izključno § javno čeprav je bila za odpoklic Zveznega izvršnega sveta sprejeta tudi možnost tajnega glasovanja. Videli bomo, kaj bo sklenila Skupščina, ko pride predlog komisije pred njo. Glede ekonomičnosti je bilo več spreminjevalnih predlogov. čeprav ne toliko, kakor za okrepitev načela demokratičnosti. Izrečeno je bilo tolmačenje, da bo ekonomičnost dela Skupščine n marsičem odvisna od tega. kako poznajo poslanci pravilnik in ali bo predsednik poslovnik dosledno uporabljal. Mimogrede, naj omenim še eno vprašanje. Z več strani sem slišal očitke, da iz posameznih časopisnih poročil človek ne more dobiti jasne slike o bistvu vprašanj, ki jih je obravnavala komisija, da so poročila preveč raztrgana Ni dvoma, da je bilo delo skupščinskih poročevalcev zelo otežkočeno. ker komisija sama v začetku ni našla najprikladnejše oblike dela zaradi njegove nepretrgane tehnike. Tako člani spreminjevalnih predlogov k osnutku niso izročali napisanih niti predsedujočemu komisije, kaj šele da bi jih razmnožili ter razdelili med ose člane komisije in novinarje. To je bila ovira za delo komisije in za novinarje. Razveseljivo pa je, da je bilo na zadnjih sejah čedalje več pismenih spreminjevalnih predlogov. Če se hoče dober navinar pripraviti na sejo, če hoče napisati dobro poročilo, ne smejo biti njegove priprave nič manjše, kakor priprave ljudskega poslanca na sejo. Novinar mora proučiti tudi člene osnutka, pregledati o knjižnici naše prejšnje poslovnike in poslovnike drugih skupščin, ne škoduje pa tudi ne, če se vsaj mimogrede seznani s pravno literaturo, z državnim in ustavnim nravom. Zame je razveseljivo to, da sem opazil, da je drugi in tretji dan več novinarjev že prišlo o skupščinsko knjižnico iskat to gradivo, in bridko so se pritoževali, da so bili nekateri ljudski poslanci že prve dni v knjižnici. Tudi za to delo, kakor za vsako Irugo, je glavno pravilo, da se človek nanj dobro pripravi. In končno, delo komisije se je razvijalo v pravem demokratičnem duhu. Vsak predlog so člani ocenili po njegovi vsebini, ne pa po predlagateljevi avtoriteti. Zato so več predlogov zavrnili, spreminjevalnih predlogov pa umaknili. To načelo so uporabili proti vsem, ki so sodelovali v delu. Nobenega predlagatelja ni bilo, ki bi bili vsi njegovi spreminjevalni predlogi sprejeti, in tudi nobenega, da bi nobenega njegovega spreminjavalnega predloga ne 1 prejeli. V istem demokratičnem duhu pa naj se zdaj Zvezna skupščina zreče o osnutku poslovnika, ki ga je sprejela komisija. V]adimir Dedijer. SOCIALISTIČNI TRST JE BIL NJIHOVA DOMOVINA VLADO KOZAK Članek je odlomek iz biografije tooariša loana Regenta, enega najstarejših tržaških socialističnih voditeljev, ki 5o ta mesec praznoval svojo sedem- tisoč delavcev in nameščencev, se desetletenico. Tov. Regent je v času svojega petdesetletnega političnega boja po prvi svetovni vojni zastopal slovensko in hrvatsko revolucionarno ljudstvo v KP Italije kot član njenega Centralnega komiteja. Kasneje je moral pobegniti iz Malije o Jugoslavijo, odkoder je bil izgnan in je končno štirinajst let živel kot emigrant v Sovjetski zvezi. Odtod se je vrnil o domovino leta 1944. Se- je razplamtela v divje poulične boje 6 policijo in vojaštvom. Osemnajst mrtvih italijanskih in slovenskih delavcev iz mesta in okoliških vasi je pričalo, da so slovenski in italijanski delovni ljudje eno. Veliko število težje in lažje ranjenih, na stotine obsojenih na dolgoletne ječe in na stotine izgnanih je izpričevalo, da v Trstu ni več samo slovenskih »sciavov« ampak, da je morda še več italijanskih »sciavov« sužnjev, daj je ljudski poslanec in član ki jih prav tako ni škoda pobi- izvršnega komiteja ZKS. (Opomba uredništva) Ob prelomu stoletja se je Trst nezadržno spreminjal iz starega patriarhalnega trgovskega mesta v velemesto, v eno svetovnih pristanišč. Stara miselnost nekdaj vase zaprtega mesta, v katerem so stoletja čuvali svoje meščanske privilegije tako bogati patriciji kakor cehovsko misleči obrtnik: in celo mestni postopači, pa se je spajala sedaj z novo kapitalistično miselnostjo. Slovenski delavci, ki so prihajali s culami na ramah v tisočih s Krasa in Istre, so bil' za to meščanstvo cenena in dobra delovna sila, nikakor pa ne enakovredni in enakopravni ljudje. Bidi so »sciavi«. Ta psovka je pomenila to, kar pomeni latinski izvor same besede — sužnja, lastnino rimskega latifundista, v fevdalni dobi je označevala podložnika, kolona in končno je tržaškim meščanom služila za psovanje slovenskega ljudstva, ki je živelo v mestu in v predmestjih, za zaničevanje okoliških kmetov in za žalitev slovenskega naroda. V kapitalistični dobi so bili »sciavi« potrebna delovna sila, predmet, nikakor pa ljudje. V tem je bil izražen nacionalni odnos do Slovencev, ki pa je bil v svojem najglobljem bistvu, kot priča sama beseda »sciavi«, razredni odnos. Na slovenski »Srni proletariat, ki je prihajal v mesto v vedno vt>6jom številu, pa so v osemdesetih in de-votdeietin let gledal tudi nekateri italijanski ali že v prejšnjem 6toletju poitalijančeni »socialisti« kot na zaostalo na pol kmečko maso, ki se ne bo mogla razvijati v enakovreden element italijanskemu kvalificiranemu delavstvu in to zaradi svoje »ncraz vite nacionalne kulture«. Mod n;imi so bili nekateri malomeščanski ljudje, ki niso našli svojim ambicijam odgovarjajoče možnosti izživljanja v vrstah konzervativnega meščanstva. Hoteli so se s pomočjo naprednih idej uveljaviti v proletariatu in najti v njem potrebno oporo in silo. da bi potisnili vstran staro oko stenelo mestno oligarhijo. Prav odnos do slovenskega delavstva pa je odkrival njihovo malomeščansko nesocialistično politiko in kazal na to, da so bo »progresivnost« italijanskega izo. braženstva tudi v Trstu preje izživela v nacionalističnem tekmovanju s staro buržuazijo. kakor pa v demokratično in ros napredno obračunavanje s to preživelo in plesnivo gospodo. Taka in podobna nezaupa nja so gojili do nastopajočega slo venskega proletariata v tem prvem razdobju tudi nekateri stari strokov-ničarji, ki se jib je držala še cehovska ozkost. Vse to so bila znamenja, da pravi proletariat politično šele dozoreva In da se pojavljajo dostikrat v njegovih vrstah ljudje, ki so šele prenašalci socialističnih idej iz razvitejših zemelj, bolj razgledani malo-meščani, kakor pa resnični nosilci socialistične ideologije. Toda pred več kot petdesetimi leti, tedaj ko je prišel naš Regent v Trst, so bile te stvari že močno drugačne. Slovenski proletariat je imel takrat za seboj že trideset let zgodovine popisane z borbami ki so govorile o štrajkih, o žrtvah in tudi o moči slovenskega prole tariata. Tržaško delavstvo je takrat že imelo svoje strokovne organizacije, svoje politične liste, svojo socialno demokratično stranko. Stari patriarhalni Trst je že 1' ginjal, predmestja so rastla, nekdaj umirjeni življenski ritom trgovHkogn obmorskega mesta je zamrl v bučnem hrupu industrijskih naprav. Ob prelomu stoletja že dolgo ni bilo več tistega Trsta, v katerem so vsi, ki so kaj Imeli in nekaj veljali, z redkimi izjemami nekaterih hrvatskih in slovenskih milijonarjev ter obogatelih obrtnikov. bili Italijani in Nemci, tisti pa, ki so jim služili, po večini Slo. venci Kapitalizem jo nadrenjat v tesna stanovanja v predmestjih prav tako italijanske proletarske družine kakor slovenske V luki, na stavbah, ob strojih so delali slovenski in itali janski dolavci ob istih plačah. In to likokrat so prav tako prezgodaj in mladi umirali zaradi tuberkuloze ti. sti, ki so govorili Dantejev jezik kakor oni, ki so prihajali s Krasa Vse te ljudi ie vedno bolj spajala ista sknpna usoda. pogosta strastna beseda za Strajk in nič manj zavest, da delavstvo mora doseči splošno in enako volilno pravico, enostavno 6lo veško enakopravnost. Ti prebivalci predmestij so bili vedno bolj eno delovno ljudstvo, ki se je vedno bol j zbliževalo med seboj in katerega življenje in bor-4>a za življenje je postala njih skupna usoda. Tako ie mejo med obema narodoma v samem Trstu podrl že kapitalizem, — v delavskih predmestjih jezik ni bil meja — tam sta bila dva jezika in ena miselnost. Leta 1902 je tržaški proleta-rlait to potrdil s svojo krv jo. Sploš-n* stavka, ki je zajela skoraj sto- jali kakor ne prvih Proletariat je takrat, ko se je Regent pridružil gibanju, že do zorel, da si poišče pravih voditeljev. V tem času pa je bilo vsaj tako težko pridobiti naenkrat velike mase novega delavstva, katero je vrelo v mesto, kakor nekoč pred desetletji pripraviti prve delavce, da so začeli poslušati in razumevati, zakaj morajo postati revolucionarji in socialisti. Tistih, ki bi to zmogli in znali, skoraj ni bilo. Regent je pokazal prav za tako široko delo edinstven in vsestranski talent. Komaj je bil sam pridobljen, že je imel polne roke dela. Bil je agitator, raznašalec in prodajalec delavskih listov, sindikalni in strankin organizator. Ko so mu potrebe delavskega gibanja potisnile v roke tudi pero, je začel leta 1904 dopisovati v »Rdeči prapor«, ki je tedaj izhajal v Trstu. Za tem je začel poši-jati dopise in krajše sestavke tudi v druge delavske liste. Poslušal je istočasno predavanja v študijskih krožkih imenovanih »cir-coli di studi sociali*, katere so organzirali italijanski socialisti in kamor so hodili predavat v velikem številu najboljši italijanski teoretiki tistega časa. Sicer pa pravi Regemt, da vsi skupaj tedaj niso kdo ve kako veliko prebrali in da je bila njihova ideologija nekaj od vse povsod pobranega in pridobljenega, predvsem pa to, kar so občutili sami v svojem proletarskem življenju. Bili so sami svoji Markxi. Čutili so, da se razredne borbe ne morejo naučiti iz knjig, ker borba neprestano sama piše nove strani novih spoznanj in izkušenj Ob tem »študiju« življenja je Regent postal vse bolj glasnik in tribun slovenskega ržaškega delavstva.. Delavci so bili ponosni že na njegovo začetno uveljavljanje in govorili so, da bo Trst dobil z Regentom svojega Etbina Kristana, s čemer so hotela reči, delavskega voditelja in človeka, ki je vse hkrati, agitatorja, novinarja, ideologa, pisatelja, organizatorja, govornika in politika, kakršnega je imela do tedaj samo Ljubljana... Zrelost, ki jo je pokazal tržaški pratetariat pri izbiranju ljudi, katere je dvignil iz sebe, 6e je kazala prav v tem, da so bili odločujoči ljudje v slovenski socialistični stranki v celoti, v italijanski stranki pa v pretežni večini, res pravi internacionalisti. Če bi bilo obratno in bi prevladovali šovinistični malomeščanski »voditelji«, kakršnih je bilo še vedno dovolj med italijanskimi socialisti, potem bi obe nacionalistični stranki v Trstu izrabili delavstvo obeh narodnosti za po-jačana medsebojna obračunavanja. Slovenski socialisti 60 storili vse, da se to ni moglo zgoditi, oni nikdar niso italijanskemu delu tržaškega prebivalstva odrekali vseh tistih narodnostnih in drugih pravic, kakršne so zahtevali sami za svoj slovenski narod. Nikoli niso podpirali razgretih slovenskih nacionalistov kateri v svojih protiitalijanskih strasteh niso prav nič razlikovali resničnih italijanskih šovinistov od tržaških delavcev italijanske narodnosti, čeprav so bili le-ti internacionalisti in zavezniki slovenskega naroda v njegovi borbi za demokratične pravice in narodno enakopravnost. V italijanski socialistični stran ki pa je nekaj izredniih ljudi obdarjenih z velikim političnim j talentom, čvrsto in vedno zma- ' govito zastopalo proti lastnim šovinistom tisto osnovno pravilno socialistično spoznaje, ki je bilo izraženo v strankini resoluciji, sprejeti že leta 1899 v Pulju in ki se takole glasi: »Ce bi italijanski del avstrije od le-te ločili in ga priključili Italiji, ne bi s tem rešili narodnostnega vprašanja Julijske Krajine, kajti iz spon dunajskega centralizma bi pad li v spone rimskega centralizma«. Sama ta misel priča, da si> ideologi tržaške italijanske socialistične stranke gledali na na rodnostno vprašanje dosti širše kakor oficialna avstrijska social no demokratska ideologija teda njega časa. Ta je proglasila na rodnostni problem zgolj za kulturni problem itn je videla ureditev narodnostnega vprašanja v Avstriji v tem, če dosežejo zati- rani narodi kulturne avtonomije. Ti tržaški socialisti pa so spoznali, da je zahteva po kulturni samostojnosti samo del tistih zahtev, ki jih terjajo zatiran; narodi Avstrije, da bi dosegli resnično enakopravnost. Samostojna marksistična analiza lastnega položaja v vsem njegovem zgodovinskem procesu jim je povedala, da ima Trst v Avstriji čisto posebno življenje, ker je edino internacionalno mesto v monarhiji. Samo dobri marksisti in iskreni socialisti 60 lahko ugotovili, da je narodnostni problem v Trstu docela drugačen za Slovence kakor za Italijane. Italijani so bili gospodujoča nacija, Slovenci pa so si hoteli šele pridobiti demokratično enakopravnost. Staro meščanstvo je seveda hotelo za vsako ceno ohraniti svoj vodilni položaj tako v mestni upravi, kakor v gospodarstvu in je zato oviralo »vdor« prebujajočega se slovenskega elementa v mesto. To staro kapitalistično meščanstvo pa 6e je treslo iz strahu pred napredujočo demokratizacijo zaradi svojih razrednih koristi, katere je zavarovalo v polni meri, le če je imelo v rokah politično nadmoč. Ta se mu je pa začela izmikati in rušiti. Komaj je bila uveljavljena splošna volilna pravica, že je postala Dalmacija, ki je veljala vse doklej za itali jansko domeno,— popolnoma hrvatska. Tanka plast italijanske buržoazije in fevdalnih veleposestnikov je bila od prebujenega ljudstva, ki ni hotelo biti več žrtev te parazitske gospode, tako temeljito preglasovana, da je dežela čez noč spremenila svoj narodnostni obraz. Tržaško bur-žoazijo je lomil dvojni strah strah pred Slovenci in Hrvati, še prav posebej pa strah pred italijanskim in slovenskim proletariatom. Rdeči Trst s svojimi štirimi socialističnimi poslanci v dunajskem parlamentu so ironično imenovali najlepši rubin v kroni avstrijskega cesarstva. V takem položaju se je začela italijanska buržoazija vedno bolj odvračati od Avstrije, čeprav je bila z nemško buržoazijo popolnoma enakopravna, v nobenem pogledu od nje narodnostno ali kakorkoli zapostavljena. Imela je na svojem področju v Trstu, v Istri, deloma tudi še v Dalmaciji prav tako priviligiran položaj, kakor nemška v ostalih predelih Avstrije. Nekje pa se je čutila bolj ogroženo od avstrijske. Pritisk demokratičnih sil nanjo je bil že tolikšen, da se je začela ozirati v Italijo in od tam pričakovala pomoči in rešitve. V stari, trhli Avstriji ni’ mogla več videti zanesljive zaščitnice. Taka je približno bila marksistič-analiza ideologov italijanskega Čaša tvoja je življenje tvoje... Nehote in kradoma se je ob prebiranju *Aleša«, prve, a najbrž ne zadnje otroške knjige Juša Kozaka, priplazil v mojo zavest Aškerčev verz: »Čaša tvoja je življenje tvoje...« v vsej svoji polnosti in pomembnosti. Kako znajo nekateri nevsiljivo in čudovito preprosto razdajati bogastvo duha in srca in ob dajanju vedno znova in znova bogateti! Skoraj neopazni so, a so vsepovsod: komaj jili uzreš za. hip, morda za dva, že potonejo, že jih odnese val vsakdanjosti izpred tvojih začudenih oči. A nenadoma v brušeni čaši zakipi njihovo življenje in se v tisočerih curkih prelije med ljudi, da vsaj skromno zaslutijo (Ob najnovejših izdajah Mladinske knjige) pesem za otroke, si vendar nismo tako kritično dlakocepljenj mislili, da jim je pesnik potiho- Morda bi bila zanimiva pociro ma pripravljal kar celo zbirko, ki je izšla te dni z naslovom »Narobe svet in druge pesmi za mladino«. Človek je vesel sleherne kvalitetne slovenske novitete, zla- iHViua ui d11tj taujun * u r nejša analiza verzov, kar Pa.v, kakor sodi že v okvir reviai sti še, če je namenjena otrokom . muv •-*, . • in prav tako smo se iskreno raz- ' domiselno ujel melodijo Grud kritike, ne pa v drobno časopisu poročilo . „ Ilustrator Marij Pregelj Je . svoje risbe zdaj bolj, zdaj ®a .j veselili tudi te Gradnikove zbirke. Zal le, da tudi pesmi za mladino — kakor Gradnikove pesmi za odrasle — vse pretežko prekriva patina pesnikovega srca, ki mu je težko še prelahkotno, ki je bolestno otožno cel<5 ko se smehlja, in smehlja se tako redko, kot so redke rože, ki vzcveto jeseni n prav zaradi te notranje težine. žlahtnino, ki polje na dnu čaše. I ki jo le tu pa tam malce osvetli Prav tako je tudi z Jušem preprosto izražen verz, je skoraj Kozakom, ki je z »Alešem« ne- večina pesmi mladini težko do-dvomno zasenčil domala vse, kar umljiva brez razlage, kar prav Djordje Andrejevič-Kun: S pari škegra bulvarja tržaškega delavstva, kajti oni so vo doli, da bo tisti trenotok konec socia listi čn ©fira gibanja v Trstu, konco razrednih bojev, zmaga buržoazijo popolna, protelariat razbit, razorožon, demoraliziran, zmeden in na silo vprežen v šovinistični voz, — če 6© oni prepustijo nacionalističnim strastem in začnejo zbirati med italijan skim in avstrijskim državnim okvir, jem, z eno besedo med dunajskim in rimskim centralizmom, s tretjo besedo med italijanskim kapitalizmom in njegovim imperializmom ter med njegovim avstrijskim tekmecem na drugi strani. (Se nadaljuje> se je doslej pisalo in tiskalo za mladino. Aleš ni nobena izredna osebnost, še marnj junak, temveč eden izmed fantkov, ki se vsak trenutek porajajo na svet, ki brcajo z debelušnimi nožicami in ki z zvedavimi očmi begajo od predmeta na predmet. Aleš je eden izmed dečkov, ki sčasoma odraste plenicam, ki pa še silno rad posluša pravljice, najraje seveda o Rdeči kapici. Očka mu pove tudi »Pravljico o treh bratih«, katera se mi pa zdi malce nejasna in pretežka za otrokovo dojemljivost. Saj pisatelj nekako sam opraviči ta pravljični vložek — ki pravzaprav nima niti organske povezave z zgodbo, ni nujno potreben in ki skoraj moti — ko pusti, da Aleš vzklikne: »Očka, bolj pa mi je le všeč pravljica o Rdeči kapici«. In to je tudi edina šibkejša stran knjige, knjige, ki zasluži vso pozornost in prav takšno ljubezen, s kakršno jo je ustvaril pisatelj. Marlenka Mukova je znala — kakor vedno — zgodilo razgibati s prisrčnimi risbami, kakor je tudi opremitelj knjige, Milan Mihelič, s preprosto ljubkostjo poudaril njen osnovni motiv. • Čeprav smo zadnja leta zdaj pa zdaj zasledili v Cicibanu ali v Pionirju kakšno Gradnikovo V Zagrebu so začeli reševati študentska vprašanja Zagreb, 8. jan. — Po pismu | univerzitetnem odboru Zveze štu-javnosti in vrsti člankov ter iz-1 dentov smo zvedeli, dasejepred- jav v tisku o razmerah na zagrebški Univerzi, so ljudska oblast, Svet za znanost, prosveto in kulturo ter dekanati fakultet začeli reševati vprašanje učnih načrtov in skrbi za študente. V sednik Sveta za znanost, prosveto in kulturo dr. Miloš Zauko sestal s predstavniki fakultet in Zvezo študentov. Na tem sestanku so obravnavali vprašanje programov in učnih načrtov. Sabor Hrvatske bo na enem izmed prihodnjih zasedanj razpravljal o gospodarskem položaju študentov. V proračunski razpravi bo Sabor izdal tudi odlok o pomoči študentom. Zvezni izvršni svet je obvestil Zvezo študentov zagrebške Univerze, da bodo vprašanje absolventov kmalu uredili z uredbo na temelju katere bodo republiški sveti določili rok absolventskega staža in študentske pravice nbsolventov. Pri Izvršnem svetu Hrvatske m) ustanovili univerzitetni odbor, ki bo študentom nemudoma pomagal glede stanovanjskega vprašanja, Sezidali bodo študentski dom in preuredili neko poslopje. Mestni ljudski odbor je ustanovil gotovo ne govori pesniku v dobro. Res pa je, da se najdejo v zbirki tudi pesmi — škoda samo, kovega »Narobe^sveta«. »Igra o bogatinu in zdravi'l-nem kamnu< Kristine Brenke ’ s podnaslovom »Pravljica za larje v petih slikah,« je POII<>' prikaz »Mačehe in pastorke« ' avtorice, le da je zgodba P stavljena v drugo okolje, v terem se giblje mimo starin J nakov iz »Mačehe in P®s jaj še nekaj novih oseb; le da * nastopa namesto prejšnje ne in brezsrčne Kore pohlepi . gatin z ženo in kuharico 1 a / ki se na koncu skesa in sprem ^ Zdravilni kamen, ki je ,m n, prvi igri Kristine Brenkove v dar nekakšen čar, ki so S8 poglobili verzi: »Zlati loki, skrite sile, razklenite čarni krog, svetli žarki, razpršite zdravje iz dekliških roK.« je v tej »pravljici za šolarje«j*N j predmet ugibanja, kaj bo 1 z njim bogatin, če mu ga °HJ"j j ne bodo vzeli, kakor pa resDLj, ! zdravilni kamen, ki slepemu Q | ku Andreju vrne luč oči. tudi < slepi Andrej vse preveč P8jlV j,j skoraj postaja že rekvizit : njegovo spregledanje doseglo I želeni učinek, ki je prav S0*® I mnogo manjši, kakor pa sP.a, obrni te v hudobne Kore v čehi in pastorki«. . e Igre nisem gledala in Je.' napisano le bežen vtis Pr :€| nega dela; dopuščam pa da so otroci morda še bolj K tični od teh mojih dobronain nih besedi. Zdi se mi namreč sK da avtoričinega talenta, k' S lahko preusmeri še kam dr»ga da jih ni veliko — ki mirno pre- in se ne zadržuje ob istem "J1 nesejo še tako oster pogled, še I tivu. A da Sken IllO' OB DEVETI ŠTEVILKI II. LETNIKA. »BESEDE« Deveta številka »Besede« pri- i Ziherlom o principih socia haja med svoje naročnike in bral- ! kritike in dokazuje, da takih ° ' ce z zamudo in hkrati s sporoči-i če] pravzaprav še nimamo iztl : lom, da bo imel njen drug; letnik lauih, posega Kermauner v ne* samo deset številk namesto na-I mesecev staro pravdo med povedanih dvanajstih. Uredništ- 1 troin Levcem in »Drejčetotnj vi je v uvodniku pojasnilo vzro- Oba prehajata na vprašanje, kaK ke za eno in drugo in ob moj vrednotiti dela sodobnih l,itl'r j namen, kaj dodajati Izrazil bi nih delavcev pri čemer Kos tt samo svoje mnenje glede uadalj- ' konkretnem primeru »l.jubljuH' njega izhajanja »Besede«, ki ^e skih razglednic« Lojzeta Kov^j sicer napovedano, a me navdaja z dvomom. Čeprav bo mogoče izreči sodbo o drugem letniku šele po izidu njegove zadnje številke, bi glede na dosedanjo vsebino lahko rekel, da je nadaljnje izhajanje »Besede« več kot potrebno in upravičeno. Težišče devete številke »Besede« je po mnenju uredništva v njenih kritičnih prispevkih in ne v leposlovnem delu. Vsekakor pa je številka pestra, saj nam predstavlja celo vrsto že znanih pa tudi manj znanih imen. Kritiku Janku Kosu so to pot pridružujejo še Taras Kermauner, Boris Paternu, Vital Klabus, Vasja Predan, D. P. in Lojze Smasek. pesnikom Minattiju, Koviču, Zlobcu in Skerlovi pa Dane Zajc. Viktor Konjar, Vane Brez, Janez Ovsec in Bojan Pisk, Pob" tega je Janez Menart prevedel šest pesmi Michelangela, Zlobec pa nekaj pesmi hrvatskega lirika Radovana Ivšiča Prozo je to pot prispeval samo pisatelj Andrej Hieng s svojimi »Svilenimi nogavicami«. Leposlovje morda res ne predstavlja nič izrednega Pesmi starejših, že znanih pesnikov so nekje na višini n ji nov ih standardnih pesmi, zanimivi pa so mlajši. Po obliki so skoraj došli starejše, zdaj pa bi jim želel samo nove vsebine. Izstopa med njimi morda le Janez Ovsec, ki pa po letih že ne spada več meanje, s svojimi poskusi moderne poezije. Objavljeni pesmi budita v bralcu razpoloženje in si želi brati še kaj, da bi si mogel ustvariti o pesniku svoje mne nje. Tudi Hiengova proza je na višini njegovih prejšnjih Pisatelj obvlada svojo snov, želel pa bi si manj hlastanja po moderni obliki, po samih mučnih pripovedih pa kdaj t’jdi kako veselo komisijo, ki proučuje gospodar-1 zgodbo. -ko in socialno stanje Študentov. | O kritičnih prispevkih naj 1 e-ta bo sestavila tudi ustrezne i spregovorim posebej. Mislim da ■ red loge. Fakultetni sveti razpravljajo novih učnih načrtih. Na priro je težišče kritičnega dela v prispevku Janka Kosa »Boris Ziherl in naša kritika« ter prispevku Graovac Nikola: Portret J. Bjellča (olje) doslovni-matematieni fakulteti so Tarasa Kermaunerja »Poezija in že izdelali osnutek novega učne- j slovenski p se v dom ark s i ze m« Med ga načrta. ča zavrača sodbo o kakršnem 1 delu, če ta sodba ne temelji dokazih Pozornost zaslužijo veda tudi drugi prispevki. 1 ak BO ODŠEL NA TURNEJO leto ^u-'cev kil *z v! Ta močna holandska propa-se„ , Poteklo leto pa je do- J ganda za naš turizem bo priva-je° tun- v^e'K' ^ tem času se, bila v Slovenijo nove goste ne le se m Pokazalo, kateri gostje j iz te države, temveč tudi iz Bel-na odN°vi direktor prevzema iskala informacije tako pri tovarišici Helavskpv-, P°"°^em' fla odpuste člana Miklavčevi kakor tudi pri tovarišu v glavnem sveta*- Članek je govoril j Sterabergerju. Ta Je svojo napako prl- Ui.blj.-2? ° tem, da ie aelavski svet ■ znal. Terenski organizaciji ZK in ‘Tekstil, Sa trgovskega podjetja SZDL sta ostro obsodili Stemberger- S0varišu direktorsko mesto 1 ‘~ !e °flgovorMaErt Stemberger ju, ta pa „ ,Podietio „i t0 mesto sprejme le, BeI° MilUaVc°Mami nameWenko An" podjetja »Tekstil« je 3e pristni P°klical delavski svet, Predlog na takšen Stembergerjev komunistov »n? organizacija Zveze jevo ravnanje. Terenski organizaciji ZK in SZDL Bežigrad pa v svojem dopisu poudarjata tudi to, da bi storili tovarišu Dragu Stembcrgerju hudo krivico, če bi mu zaradi napake, ki jo je zagrešil, očitali, da je s tem postal reakcionar, to bi bilo tembolj krivično zato, ker je tov. Drago Stemberger že z delom pred vojno, med vojno in po njej do- kot so Planica, Pokljuka in Kranjska gora, so Angleži, ki potujejo s posredovanjem turističnih uradov See Yougoslawia, Ema Low in drugih. Posebej za Kranjsko goro in Pokljuko se letos vnemajo Nemci, Danci in Francozi (Potovalni urad Havas Ex-printer), za tradicionalne planiške smuške prireditve pa poleg Francozov, Belgijcev in Angležev ter Dancev še Holandci. Holandska letalska družba se je že dolgo tega zanimala za spored Planiškega tedna. Ta družba bo prepeljala holadske goste po redni letalski zvezi do Salzburga, od tam pa bodo le-ti s Tauem ex-presom potovali naprej do Jesenic oziroma Planice. Po podatki} slovenske turistične zveze lahki računajo naši alpski kraji, zlasti Pokljuka, Trenta in Kranjska gora, na mnogo večji obisk Holandcev tudi v letni sezoni. Ze omenjeni TCH je namreč pripravil za vsak teden v poletju skupinska potovanja po Sloveniji in Dalmaciji s tremi avtobusi hkrati. IN KAKO JE Z OBISKOM DOMAČIH GOSTOV? Ce z novim letom ne bi prenehala veljati stara uredba o regresih gostinstvu, bi bila vsa gorska gostišča napolnjena z domačimi gosti iz Zagreba, Vojvodine i in Beograda. Zlasti učitelji so s I svojimi družinami rezervirali bi- j vanje na Gorenjskem, da bi svoje semestrailne počitnice preživeli ob smučanju v zimski prirodi. Zdaj so vse rezervacije za januar in februar spričo tega odpovedali. Letos so tudi snežne razmere v Sloveniji mnogo bolj ugodne kot n. pr. v Avstriji ali Švici. Golica (Kanzelhohe) je letos čisto gola, pa tudi s snegom bogati avstrijski Badgasteim je le pičlo prekrit z belo ponjavo. Pri nas se tako Bohinj kakor Pokljuka, Planica in Kranjska gora lahko ponašajo z najmanj pol metra snega. Le ob ugodnih snežnih razmerah in ob ponovni veljavi popustov v gostinstvu pa si gorenjski zimski centri lahko obetajo živahno zimsko sezono. Sicer bodo vsi hoteli, pensioni in gorske postojanke na , / ' ^ Pod Martuljkovo skupino Te ne gre za navadno konkurenco Še beseda, dve o sporu med podjetjema Telekomunikacije in Nikola Tesla Odgovor Državnega tajništva za narodno gospodarstvo FLRJ na odprto pismo podjetja Telekomunikacije, ki je bilo objavljeno v našem časopisu pred dobrim mesecem dni, prizadetega ljubljanskega podjetja ni zadovoljil. Težko je reči, če je polemika o favoriziranju enega in zapostavi jan ju drugega domačega podjetja že končana, kajti na ponovno obrazložitev podjetja Telekomunikacije v Gospodarskem vestniku Sekretariat za gospodarstvo FLRJ še ni odgovoril. Kljub temu ne bo napačno, če spregovorimo o stvari še besedo, dve. Po daljšem razgovoru z direktorjem podjetja Telekomunikacije je povsem očitno, da v tem primeru ne gre za navadno konkurenco in obračunavanje med dvema podjetjema, temveč za globlji problem. Negodovanje t vrdke Telekomunikacije, kjer izde- v«totL NtaTTS« Je kazal svojo napre^ost. Pniv tako je Gorenjskem prisiljeni ustaviti skupno s t» Stemberger, pa je — jasno, da tovariš Stemberger ni bil v obratovanje, kar bo nedvomno " te dni sn«2Jx,ko organizacijo SZDL nikakršni zvezi z obsojenima Edijem onemogočilo tudi obisk tujih go-®v°3e UKotnSE? Ua našemu uredništvu Stefanom in Ivanom Avšičem, kakor . . tv-,™..«?;,'!,-. jib otetve ° tej zadevi z željo, bi utegnil kdo sklepati iz časopisnih sto7 m povzročilo veJiUCO SRoao “"Javimo. poročil. ' našemu zimskemu turizmu. N. Z. liti n tipizirali trn i j mort so na seji Sveta za J^vnavaii „?a?,eve MLO Beograda ob-,,ovani. “98 o kategorizaciji sta-Kanj v' ocEL , so razdelitev stano-?°Vania n kategorij, najslabša start811 komun bl po prvotnem pred-feseto k??* jJe,. Prišla v deveto in *eSorij. n c*!orl]o, pa bodo izven ka-k Prlhnri„fali v posebnem poslopju ? v VK,I P°sloPJih z več stanova-iU' toda m Parterju ali nadstrop-?°vanje i18 mansardi. Ce je sta- ?9ra imrH drugim nadstropjem, SL °* če ni osebn° ln tovorno dvl-2i°ra imJ+f J? večje od enosobnega, ~tanovani» ” avn' in stranski vhod. £?. Svetin 1mora bit' prostorno, zrač- lil naPrav tfUho’ v bužln‘ ne sme J? hrup * Povzročajo dim, prah manj 3 morajo biti visoke naj- Dru®RUGA kategorija °Premii<>naltategoriJa obsega moderno Jdravstvilf, stanovanja z odličnimi ya.nJa So iJ?f P°R°Jt Takšna stano-vi») ali it v Posebnem poslopju y.anji v poslopju z več stano- Jr°PJu kem Parterju ali nad-stanova’ni„ a ne na mansardi. Ce je I*10^ im.Si nad dru8lm nadstropjem, fe6je oj i no dvigalo, če pa je hj. "štransk|n°^Kb5ega' pa tudl 8lavnl P * Prostn,L ocl Stanovanje mora t?*5® mo»u°k,2ratao' svetlo ;n suho, ?udi za visoke najmanj 3 m. le zr'afiin=rl0yan1a druge kategorije P?vezannof ° dobra razdelitev ln “'ti Prostnr„ Prostorov; sobe morajo ?arketiranl zračne, svetle ln suhe, 2? katerih cZ ,voUklml dvojnimi okni, ®tanovanin esenl roI°J' aH zastori Prostore- S, ?ra lmeti vse stranske L P'o5čieami‘^n<’ ,n _svetlo kuhinjo, sh*- - J™1,. "a Podu in stenah, shrj ®0rSoCn?o«8ter 801)0 za hifind en°sobi>^^ Je stan°vanje večje od ^°PalnicaV i kate£°riji je obvezna ?tc»ah Ploščicami na podu in mora imeti vse stranske prostore, kuhinjo s ploščicami na zidu ali pa tudi brez njih, toda z oljnato barvo, če so vsi ostali pogoji ugodni. Stanovanje mora imeti shrambo za živila, kopalnico s ploščicami ali pa v oljnati barvi, če so vsi ostali pogoji ugodni, angleško stranišče, prednjo sobo ali preddverje pri glavnem vhodu. Razen tega mora imeti pravico do uporabe pralnice v hiši in posebno klet v njej. Stanovanje mora imeti tudi popolne električne, vodovodne in kanalizacijske instalacije ter sanitarne naprave. Kurjeno pa je lahko z lončenimi pečmi. Četrta kategorija Četrta kategorija obsega udobna in zdrava stanovanja, ki so lahko v vseh prostorih, razen podpritličja in mansarde. Tudi to stanovanje mora biti zračno, svetlo in suho, stranski prostori pa so lahko nezadostno zračni in svetli, višina sob najmanj 2,80 m. Sobe mroajo biti zračne, svetle in suhe, parketlrane ali izjemoma tudi z dobrim podom, če so ostali pogoji ugodni, imeti morajo dvojna okna. Ce ne gre za garsonjero, morajo imeti stanovanja vse stranske prostore, kuhinjo s stenami, prepleskanimi z oljnato ali običajno barvo, če so ostali pogoji ugodni, v stanovanju mora biti shramba za živila, prednja soba ali preddverje pri glavnem vhodu, kopalnica s kadjo ali pa samo prho, angleško stranišče, pravica do uporabe pralnice v hiši in drvarnica. Tudi to stanovanje mora imeti popolne električne, vodovodne ln kanalizacijske naprave ter sanitarne naprave. Ogreva pa se z lončenimi ln železnimi pečmi. PETA KATEGORIJA V peto kategorijo pridejo stanovanja z nepopolnim komfortom. Sobe morajo biti dovolj zračne ’n svetle, pa tudi popolnoma suhe. Stranski prostori pa so lahk - nezadostno svetli, zračni ln suhi. Stanovanje je lahko v vseh nadstropjih, razen podpritličja, sobe pa morajo biti visoke najmanj 2,70 m. V stanovanju pete kategorije imajo- sobe običajne les& ne pode ln dvojn* okna, od stranskih prostorov (Izvzemši garsonjere) pa mora Imeti stanovanje kuhinjo z lani; 1 7. vsemi . Pa mora imeti stanovanje kuninjo z g.^ljami anm^ko frnnfsio 'nsta- |esenim in betonskim podom, shram- 11 terasa -- - 'Fanišče, veranda ‘ciasa, oravlcH rt n erarKi,a bo za živila, angleško stranišče, pra- nice v hl51 in klet v nje? pral- vico do uporabe pralnice v hiši in njej. TRETJA KATEGORIJA I drvarnico. Imeti mora tudi prednjo sobo, preddverje, hodnik ali verando ob vhodu v stanovanje, električno, V trot- OD vnoau v stanovanje, električno, stanovani '-borijo pridejo udobna | vodovodno ln kanalizacijsko instala-nt.-: nJa 7- zelo dobrimi zdravstve-1 C*J° ter nepopolne sanitarne lnstala- mmi stroDiih kl 30 'ahko v vseh nad- c'Je- Ogreva pa se lahko z običajnimi sarde. Tu?Z^n P°dPr'tličja in man- Pečmi, v to kategorijo sodijo tudi mora huf stanovanje te kategorije stranski n,„=la -no’ s-,etlo in suho, dostno svptu i0ri Px 80 'ahko neza-?°J1 UBodnV =”v.?rainl’ če s.° .V8' PO- naJman?dSob9. morajo biti visoke svii, anL 2.80 m biti mor ■ ‘n suhe, pa dvojnimi okni a mprajo _______ _______ povezani. Tudi to stanovanje prostori pa so lahko nekoliko vlažni. svetle ‘in bitl morajo zračne, klmi dvointm^1 Parketlrane, z-.veii- ';anju pa morain"’v stano' Ja Tu morajo biti sobe suhe, dovolj •Jeni in povezani n? S dobro razde- , zračne in morda manj svetle, stranski stanovanja v podpritličju, če imajo pogoje najmanj četrte kategorije. ŠESTA KATEGORIJA Šesta kategorija obsega zdrava, nekomfortna stanovanja, ki so lahko vseh nadstropjih, razen podpritlič- Sobe morajo biti visoke najmanj 2,60 ke narejenim podom, stranišče Je lah-metra z običajnimi lesenimi podi in , ko skupno in tudi na dvorišču, sta-dvojnimi ali enojnimi okni. Stanova- i novanja morajo imeti drvarnico, vhod nje (razen posebnih sob) mora imeti i pa lahko naravnost z dvorišča ali iz te-le stranske prostore: kuhinjo z le- , ulice. Imeti morajo električno raz-senim ali betonskim podom ali pa tudi J svetljavo, vodo na dvorišču (ali pa s podom iz opeke, če so ostali pogoji | dobivajo vodo iz zasebnega ali javne-izredno ugodni (če v stanovanju ni ga vodnjaka), ogrevajo pa se z obi-vlage, če ie dovolj svetlo, zračno ln čajnimi pečmi, podobno), stranišče, ki je 'ahko žu- „oMa KaTrmmrs naj stanovanja, toda v istem poslopju KATEGORIJA ali na dvorišču, ter drvarnico. Vhod Slaba in nezadostno zdrava stano-v stanovanje mora biti čez verando vanja pridejo v osmo kategorijo, ali podoben pokrit prostor. Izjemoma Takšna stanovanja so lahko v vseh je lahko vhod v stanovanje neposred- • nadstropjih in tudi v kleti. Vlažna so, no z dvorišča ali iz ulice, če so ostali nezadostno zračna in svetla s sobami, pogoji izredno ugodni (če 1e v sta- visokimi najmanj 2 m in z majhnimi novanju voda, stranišče, če so sobe enojnimi okni. Pod Je lahko lesen, zračne in svetle, če je stanovanje po- betonski ali iz opeke, stanovanje mora polnoma suho in pod.). Stanovanja Imeti drvarnico in skupno stranišče šeste kategorije morajo imeti elek- na dvorišču. Ima električno razsvet-trično razsvetljavo, kanalizacija in ljavo, vodo na dvorišču lz zasebnega voda pa morata biti v poslopju ali 1 ali javnega vodnjaka, ogreva pa se s na dvorišču. • pečmi V nasprotju s prejšnjimi ka- ! tegorijaml in Je lahko to stanovanje SEDMA KATEGORIJA j tudi v kleti z vlažnimi sobami, viso Tudi sedma kategorija obsega ’c'm' najmanj 2 m, pod Je lahko be-zdrava, nekomfortna stanovanja, ki tonski ali iz opeke, pa so lahko v vseh nadstropjih. Sobe ... v takšnem stanovanju so lahko manj STANOVANJA IZVEN KATEGORIJE zračne in svetle, visoke najmanj 2,50 Izven kategorij so zelo slaba in metra, stranski prostori pa so lahko vlažna, nezdrava stanovanja v pritlič-tudi vlažni. Sobe imajo -jblraine le- Ju, podpritličju ali kleti, kakor tudi sene pode in enojna okna. Staitovanja stanovanja, v katerih stanujejo lju-(razen posebnih sob) morajo imeti ku- dje iz nujne potrebe in ki so nevarna hinjo z lesenim, betonskim ali iz ope- za zdravje in življenje stanovalcev. Akcifa za zgraditev železnice Spiit-Livno Split, 5. januarja (Tanjug) V gospodarskih krogih v Dalmaciji so začeli akcijo za zgraditev železnice Split—Livno, ki ni vključena v desetletni plan graditve železniškega omrežja. V Splitu pripravljajo gospodarsko dokumentacijo, po kateri je graditev proge Split—Livno upravičena in gospodarsko potrebna za Dalmacijo in Vzhodno Bosno. Ta železnica bi sodila med najcenejše po vojni pri nas zgrajen? nroge. Čeprav bi bila dolga 110 kilometrov, bi /.našali stroški kakih 7 niilijf.rd, amortizirala pa bi se v pičlih štirih letih. Z graditvijo te železnice bi prišlo splitsko industrijsko področje, ki ima najmočnejšo industrijo cementa v naši državi, pa tudi močno razvito industrijo karbida, cia-namida in polivinila, ter zelo razvito Ladjedelništvo iu pomorstvo, do dobrega črnega premoga, ki ga je zelo mnogo v livanjsko- du-vanjskem področju, kjer ga sploh še ne kopljejo. Razen, izkoriščan ja premoga katerega ležišča cenijo približno na pol milijarde ton s srednjo kalorično vrednostjo 5000 kalorij, bi ta železnica omogočila tudi izkoriščanje rudnega in da sleherno pionirsko delo na področju osvajanja nove zvrsti industrije in osamosvojitve od uvoza iz inozemstva pozdravimo in tudi podpremo. Le majhna in kratkotrajna je korist, če neko podjetje pod ugodnimi pogoji nabavi v inozemstvu že gotov polizdelek ali izdelek, medtem ko je razvoj domače industrije trdno jamstvo za napredek gospodarstva. Gledano s tega zorišča, je prizadevanje in terjanje podpore podjeitja Telekomunikacije na vsak način utemeljeno, popustiti za nabavo izdelkov v inozemstvu, čeprav iste izdelujemo že doma, pa neutemeljeni. Tudi v nekaterih drugih primerih n. pr. na področju proizvodnje telefonskih central, smo že vekrat grešili na podoben način zaradi česar je prav, da se ob primeru podjetja Telekomunikacije zamislimo ter zavzamemo za to. da bi naši gospodarski forumi prvič pomagali premagovati težave mladim zvrstem industrije, drugič pa skrbeli za to, da ji uvoženi predmeti ne bi bili v prehudo konkurenco. M. N. lujejo večino delov za radio aparate in razne druge telekomunikacijske naprave, je izzvala odobritev deviz iz Centralnega deviznega fonda podjetju Nikola Tesla, kjer iz uvoženih delov montirajo radio aparate. Preveč prostora bi zavzelo, če bi na doLgo razlagali, kako je podjetje Telekomunikacije s pomočjo Instituta za elektroveze začelo in razvilo doslej pri nas novo proizvodnjo delov za radio aparate ter raznih drugih izdelkov, potrebnih za elektroveze oziroma za industrijo elektronike ali šibkega toka, kar je nad vse pomembna stvar za razvoj najrazličnejše druge industrije. Čeprav so bila sredstva skromna in težave pri začetni proizvodnji precejšnje. se podjetje Telekomunikacije sedaj že lahko pohvali, da izdeluje razen dveh. vse dele za radio aparate in še vrsto drugih proizvodov za telekomunikacijske naprave. Prav gotovo so to za tako mlado industrijo lepi uspehi. Toda naenkrat so nastale nove težave. Medtem ko podjetje Telekomunikacije ni uspelo dobit' jamstva za kredit, potreben za nabavo nekaterega specialnega materiala v inozemstvu, da bi v redu nadaljevalo svojo proizvodnjo. Naročajte družinsko revijo pa je podjetje Nikola Tesla do- »Obzornik«. Celoletna nabilo pod najugodnejšim, pogoj: ročnim) m g|nne pre_ sredstva za uvoz delov za ramj- v . v, r s>ke aparate iz inozemstva. Tu ne j sernove družbe pa 450 cim gre sedaj le za preprasto trgov- Rdor ,j ^ s,ovensko knji_ sko konkurenco ter za vprašanje ■’ r» » kam plasirati domače proizvode, i se vpise v Prešernovo temveč za mnogo več. V interesu j družbo kot podporni član napredka našega gospodarstva jej ___________________________________ Cene na drobno so bile v decembru nespremenjene Po podatkih Zavoda za statistiko tudi mleko in mlečni izdelki, najbolj ln evidenco je ostal sploSni indeks pa sočivje in sadje. To je treba pred-cen na drobno v decembru v primer- j vsem pripisati sezoni. Hkrati pa se je javi z novembrom nespremenjen in | sveže in suho meso pocenilo še za 2,8 odstotka. V prodaji alkoholnih pijač se Je v decembru pokazala težnja po nadaljnji pocenitvi za 3,4 odstotka, skega blaga, kmetijskih pridelkov in j Na to je vplivala večja ponudba vina in žganja iz novega pridelka, kakor tudi nižje cene piva izven sezone. Indeks cen industrijskega blaga se v celoti tudi ni spremenil. Pokazala pa se je tendenca neznatnega naraščanja (71 v decembru, v novembru pa 70:100 v letu 1951). Cene tekstilij se v glavnem ne spreminjajo, razen neznatne podražitve volnenih tkanin ter bombažne in svilene konfekcije. Tudi cene obutve in razsvetljave se ne spreminjajo Kurivo se Je podra-ruze ln ostalih vrst žita v mesecih j žilo za 3,6 odstotka, kmetijsko orodje pred žetvijo, ko so bile znatno višje za 2,3, gradbene potrebščine pa za 3,1 je znašal 66 nasproti 100 v letu 1951. V takšnem Indeksu se zrcali dokajšnja stabilizacija na trgu lndustrij- storitev konec lanskega leta Kar se tiče cen kmetijskih pridelkov, se že tretji mesec malone sploh ne spreminjajo. Njihov indeks Je znašal v oktobru, novembru ln decembru 50:100 v letu 1951. Te cene so na ravni, na kateri so bile Julija, avgusta in septembra 1952, za 39,8 odstotka pa. so nižje od cen v Juliju ali za 12,3 odstotka v avgustu lanskega leta. Na takšno splošno raven cen kmetijskih pridelkov so najbolj vplivale cene ko kakor pozneje. Na primer koruzo so kmetje v juliju prodajali po 44 din, v avgustu po 39, v novembru pa po 31 din kilogram Razen tega so bile cene teh pridelkov iz lanske letine na višji ravni kakoi v istem obdobju gozdnega bogastva Vzhodne Bos-1,eta 1932 zato- ker 1e pod)et'1e ne, ki ga zaradi slabih prometnih i Promct* Pred *etvlJ° sklenilo pogod-zvez še ne moremo izkoriščati 1 be za veSJe količine pšenice po 23 din Samo na prevozu premoga iz Uv- kilogram. To je v začetku vplivalo na J . ,> . v • ir I «„I /Inn na 1 o nCOOioo mOt*VOA na namesto '-z lianovu-ev in Kak-nja bi prihranili na leto kakih 900 milijonov din. Približno pol milijarde bi prihranili v devizah ker nam ne bi bilo treba več uvažati črnega premoga. Z izvozom livanjsko-duvanjskega premoga formiranje cen ne le pšenice, marveč tudi ostalih vrst žita Cene vseh kmetijskih pridelkov so bile lani za 8‘/t višje od cen v letu 1952. To je bila predvsem posledica določene gospodarske politike, ki je odstotka v primerjavi z novembrom. V trgovini pravijo, da se je kmetijsko orodje podražilo zato, ker so se podražile surovine Vzroki podražitve ' kuriva so bolj ali manj znani (večje povpraševanje v sezoni in slaba organizacija preskrbe velikih potrošnih središč) Ce vključimo cene na drobno v decembru v že objavljene indekse v prejšnjih mesecih, vidimo, da so bile cene industrijskega blaga lani nižje za 3,7 odstotka kakor leta 1952. Tekstilno blago je bilo povprečno cenejše za 7,5. kurivo za 34,1, kmetijsko orodje pa za 11,6 odstotka Na drugi strani pa se je podražila obutev za 4,5, ln izpodbujala pridelovalce, delno pa V Italijo in njegovo prodajo tu-jtudi nezadostnega zavzemanja trgo- j sicer zaradi boljše izdelave Podražili jim lad jam v jadranskih pritsta- vinskega omrežla, da bl cene padle j so se tudi nekateri predmeti za po-niščih pa bi zaslužili v devizah I v decembru se je žito podražilo j trebe gospodinjstva, gradbene polreb-poldrugo milijardo na leto. 1 *a 3 odstotke, nekoliko so se podražili | ščine in drugo. SZ NAŠIH KRAJI i! Danes vas hočemo seznaniti z nekaterimi komunalnimi problemi Ptuja in težavami, s katerimi se bije mestni ljudski odbor ob njihovem reševanju MESTO BREZ VODOVODA... Neverjetno je, toda resnično, da Pcuj s 9000 prebivalci nima vodovoda, čeprav je že mesto Pe-tovija imelo pred dva tisoč leti vodo iz dveh vodovodov. Vprašanje oskrbe prebdivaistva z zdravo pitno vodo je gotovo eno najbolj perečih. Sedaj namreč prebivalci dobivajo vodo iz maloštevilnih starih studencev (skoraj celotna Prešernova ulica hodi po vodo v en studenec) med katerimi jih je SO % takih, ki jith je sanitarna inšpekcija proglasila za zdravju nevarne. Večina vodnjakov je namreč grajena iz kamenja, v neposredni bližini pa so slabe straniščne jame in srednjeveški ter rimski kanali. Zaradi takšnih razmer se v poletnih mesecih skoraj redno pojavljajo tifusna obolenja in bi izibruh prave epidemije ne bil nobeno presenečenje. Ta neprestana nevaimost pred epidemijami in dejstvo, da ima Ptuj zaradi svojih bogatih kulturnih spomenikov izrazito turistični karakter, je vodilo mestni ljudski odbor, da je vprašanju vodovoda posvetil vso skrb. Tako so v letih 1947 do 1950 že zgradili v Škrabi pil Ptuju vodovodno postajo, a na mestni Panorami dva rezervoarja, vsakega za 250.0001 vode. To bi za trenutne potrebe zadoščalo, a obstaja možnost, da se postaja poveča in izgradi še en rezervoar. Po letu 1950 so dela na nadaljnji izgradnji vodovoda popolnoma zastala, ker mestna občina ni imela denarja. Za dograditev vodovoda bi po proračunu potrebovali dve sto petdeset milijonov dinarjev. Da tega denarja mesto še dolgo ne bo zmoglo, nam zgovorno pove dejstvo, da je znašal redni proračun mestnega ljudskega odbora za P<*i?Ied proti okrajnemu ljudskemu odboru v Ptuju leto 1953 samo trinajst milijonov sto trideset tisoč dinarjev in je od tega odpadlo na komunalno dejavnost nekaj nad tri milijone. ...IN KANALIZACIJE Drugo, nič manj pereče vprašanje je mestna kanalizacija. Tudi tu je stanje nevzdržno, saj je večina obstoječe kanalizacije še iz časov rimskega' in srednje veškega Ptuja. Fekalije in druge odpadne vode se zbirajo v straniščnih jamah ki čiščenje posebno v poletnih mesecih povzroča smrad. Kanalizacija vojašnice, zaporov, gimnazije in dijaškega doma pa so primitivno izpeljane direktno v Dravo. Zaradi teh kanalov je morala sanitarna inšpekcija zapreti mestno kopališče. Vsa ta okužena in smrdljiva voda teČfe potem mimo mestnega parka, zaradi česar se širi neprijeten smrad. Posebno vprašanje pa so odpadne vode bolnišnice. Ptujčani se upravičeno čudijo, kako bolnišnica kot zdravstvena ustanova sama ni že zdavnaj resneje načela vprašanja odtoka njenih odpadnih voda. Kanalizacija Ptuja zahteva hitro ukrepanje. Za radi smotrenosti dela bi bilo treba vodovod in kanalizacijo graditi hkrati. Za oboje pa je potrebno približno 400,000.000 dinarjev. VSAKDANJI ODGOVOR — STANOVANJ NI Izredno težavno, toda še dolgo nerešljivo vprašanje mesta je stanovanjsko vprašanje. Ptuj je namreč med vojno zaradi bombardiranja izgubil 27 stanovanjskih hiš s 150 stanovanji. A število prebivalstva se je od predvojnih 4500 povečalo na blizu moremo čuditi, če ima mestni ljudski odbor 600 prošenj za stanovanje, izmed katerih jih je 300 izredno nujnih. Računajoč, da stane gradnja dvosobnega stano- v okraju zadostno kakovostno surovinsko bazo, so v času centraliziranega gospodarstva demontirali in odpeljali) zmogel denarna sredstva za ureditev zgoraj navedenih najnujnejših komunal- Gospodari naj ves delovni kolektiv, ne samo direktor Trgovina poljedelskih strojev v Murski Soboti je nekaj časa dobro uspevala. Zato delovni kolektiv ni dovolj pazil, kako upravnik gospodari Le-ta pa je bil lahkomiseln in ni vedno upošteval predpisov. Precej denarja iz viška plačnega fonda je potrošil za razna potovanja in reprezentanco. Zaradi tega mora vanja okrog 2,000.000 dinarjev, bi strahotnem pomanjkanju stanovanj? Ptujčani pričakujejo, da bi tu morala pomagati tudi naša republiška skupnost. B. M. nih del, ki terjajo hitre rešitve? i podjetje plačati več ko 2,000.000 Ali naj bo mesto še dolgo brez dinarjev davka na dobiček. Ta-vodovoda in kanalizacije, ter ob kega dobička pa dejansko ni bilo. torej mesto potrebovalo nujno 600,000.000 dinarjev. V OSMIH LETIH 12 NOVIH STANOVANJ In kaj je bilo dosedaj narejenega za omilitev stanovanjske stiske? Zdi se, da nobeno okrajno središče po osvoboditvi ni zadalo tako malo kot prav Ptuj. Razen adaptacije nekaterih v vojni poškodovanih stanovanj namreč Ptuj do leta 1953 ni dobil niti enega novega stanovanja, če izvzamemo nekaj hišic, ki so jih zgradili delavci in nameščenci. Šele lani je dobil Ptuj v novem bloku pri kolodvoru 12 dvosobnih stanovanj. Za graditev v Ptuju pa je značilno, da so tudi to zgradbo gradili polna štiirl leta. Poleg tega je mestni odbor lani začel graditi četverčka in JLA večje stanovanjske hiše. In to je vse, kar je bilo po osvoboditvi zgrajenega V okviru stanovanjske problematike je poeebno vpreganje vzdrževanja 260 hiš splošnega ljudskega premoženja To so stare zgradbe, ki bi jih bilo potrebno temeljito popraviti. Po izdelanem proračunu bi za nujna dela potrebovali približno 50 milijonov dinarjev. V kolikor to delo v najkrajšem času ne bo opravljeno, se bo škoda na hišah povečala in bo v dveh letih potrebno najmanj 100,000.000 din. Pri tem pa je zanimivo povedati to, da je znašala celotna letna najemnina za stanovanja v teh hišah 2,904.604 din. S temi sredstvi je seveda vsako resno popravilo nemogoče. CESTE — RAZSVETLJAVA — MOST Vse ulice v središču mesta so sicer tlakovane, vendar so le te v starem delu mesta tlakovane še z okroglim dravskim kamenjem. Ta tlak pa je marsikje tako slab, da si človek ob belem dnevu mimogrede pokvari nogo, pomoči pa seveda tembolj, saj je večina teh ulic v popolni temi. Razsvetljava je namreč v Ptuju še vedno slaba. Leseni most čez Dravo je bil kot provizorij zgrajen leta 1945 za predvideno dobo tri leta. Sedaj je star 8 let in močno zrahljan. Ze jeseni 1950. leta je visoka voda grozila, da bo njegov zapadni del odnesla in zato so varnostni organi takrat prepovedali vsak tovorni promet čezenj. Podobne nevarne situacije so bile tudii nekajkrat pozneje. Skratka vsak čas se lahko zgodi, da narasla Drava most odnese in tal«) se bo znašel Ptuj odrezan od ostale Slovenije. M«®?*! •-ih k s mm M&L Poslopje Mestnega ljudskega odbora v Ptuju Zato je podjetje zašlo v težave, uslužbenci in delavci pa so prejeti le 80 % plače. Ko so upravniku dokazali, v kakšen položaj je pripeljal podjetje, je obljubljal, da bo v bodoče delal brezplačno. Ogromne škode pa tudi s tem ne bi mogel povrniti. Zato so ga odstavili. Ljudski odbor mestne občine pa j je za novega upravnika trgovskega podjetja »Brana« — tako so Trgovino poljedelskih strojev preimenovali minuli mesec — j imenoval tov. Hiršla, dosedanje-> ga načelnika Gospodarskega sveta. Podjetje pa ima težavo tudi s kreditom. Odobren kredit ne zadostuje, da bi lahko kreditiralo prodajo večjih .strojev, ki iih kupujejo predvsem splošne kmetijske in delovne zadruge. Te pa ne morejo v enem ali dveh mesecih plačati večjih zneskov. Zato se je promet v trgovini zmanjšaL Prodaja lahko le prej nabavljene stroje, ne more pa se založiti z novimi, če se bo potrudil ves delovni kolektiv, bo s pomočjo j ljudskega odbora gotovo prema-1 gal tudi to težavo. —ke [Cžirti postojnskega »o ija Izpolnili jih bodo pa le, če bodo imeli prostor za vse nove oddelke in če bodo imeli dovolj sodelavcev Muzej v Postojni kot ena najvažnejših pokrajinskih kulturnih ustanov, postaja v zadnjih letih vse bolj resnično ljudska ustanova, o čemer priča obisk v minulem letu, saj je muzej obiskalo nič manj kako 7783 ljudi. S tem se je Notranjski muzej v dobršni meri približal namenu, kateremu ta in njemu slične ustanove morejo služiti: vzgoji in kulturni rasti širokih množic. Med obiskovalci je bilo največ posameznikov — tudi mnogo tujcev — pogrešali pa smo organiziranih obiskov naše šolske mladine. 2eleti bi bilo, da bi v prihodnje učiteljstvo osnovnih šol v našem okraju večkrat prirejalo poučne izlete v muzej in na ta način mladino seznanjalo z bližnjo pa tudi daljno preteklostjo Notranjske in njenih ljudi Novoizvoljeni odbor si je zastavil za to leto več nalog, ki jih bo. v okviru materialnih možnosti izpeljal. Skušal bo pritegniti k sodelovanju tudi postojnske vi-sokošolce pod vodstvom prof. Drašlerja, ki je prevzel vodstvo prirodoslovnega krožka; prirodoslovna zbirka bo odlično učiiov Lovski oddelek ima dovolj materiala, toda še ni zbran. Podeželsko učiteljstvo bo imelo lepo priložnost udejstvovanja in sodelovanja. V letu 1954 nameravamo odpreti oddelek mesta Postojne. Ravnateljstvo se je že dogovorilo V MURSK« SOBOTI SO ZGRADILI 26 DRUŽINSKIH STANOVANJ V minulem letu stanovanjska primerna stanovanja le 30. Na stiska v Murski Soboti ni popu- ; rešitev pa čaka še 7 i prošenj. Te stilla, čeprav je bilo zgrajenih 26 bodo laiiko rešile le novogradnje stanovanjskih US, od katerih je j oziroma zgraditev prostorov za 23 že dograjenih in so se stano- i nekatere ustanove, ki imajo 6©daj valci že vselili. To je še vedno' pisarniške prostore v stanovanj-premalo. Od 72 prosilcev, ki so sOdh zgradibah. vložili prošnje za dodelitev sta-! TAn; so gladili* stanovanjske novanj lani, in 29, ki čalkajo ze; jjjgg predvsem zasebniki in sicer iz leta 1952, jih je lani dobilo Lepo darilo Podmožakljarjem vseh 26. Lap nat črt, kalko bi gradila stanovanja podjarfa, se ni izpolnil, ker ni bilo kredita. Ljudski odbor mestne občine pa je zasebnikom pomagal s posojilom v aknpuem znesku 9,000.000 din in z dodelitvijo zemljišč tistim, ki Prebivalci delavskega naselja Podmožafelja na Jesenicah so se - . .. že več let pritoževali nad slabo l [' . sama niso imeli. V lastni re-elelctrično razsvetljavo, ki je bila j žiji pa je _ zgradil veliko poslopje včasih slabša od navaidne petro- i za . vojašnico, v katero je vložil lejke. Pred nekaj dnevi so v vi- j približno 5,700.000 din. Ko bo sok transformator na desnem j poslopje dograjeno, bo vojska iz-bregu Save električarji požrtvo- j praznila bivši grad, v katerem navadnega kolektiva »Eleiktro-Zirov- j meravajo urediti pisarne Ijudske-nica« montirali potrebne naprave, ga odbora. Jako bodo lahko več ki so razsvetljavo zelo ojačale, j ustanov preselili iz stanovanjskih Za to so Pod možaki j a r j i Mestnemu ! zgradb. ljudskemu odboru na Jesenicah j Letos bo Ljudski odb(>r mest. zelo W^i rOVn i ne dbCin€ triinad- Prav tako' hvaležnost pa bodo! fPOPni bl,°k’0,za k,a' prebivalci tega naselja izkazali! ter€»a ^do. Psovali f2 mili- _____________tudi upravi državnih železnic ter denarjev. “o predvidenih Pri vsem tem postavljamo res- jeseniški železarni in mestni ob- I načrtih in finančni zmogljivosti no vprašanje. Kdaj bo Ptuj, ki je čini, če bi nekoliko bolj pohiteli b° letos stanovanjski blolk dogra-tako rekoč brez vsake pomemb- z gradnjo brvi za pešce ob želez- ! jen v surovem stanju; polovico nejše industrije (svetovno znano niškem mostu bohinjske želez-1 stanovanj bodo pa pripravili za usnjamo, bi je imela in bi imela ' nke nad Savo. V. G. vselitev. Večino sredstev za grad- Vsak je imel !e h sebi prste obrnjene Uslužbenci trgovskega podjetja »Loka« v Škofji Loki so znali temeljito izkoriščati službeni položaj, sedaj bodo pa lahko tudi temeljito razmišljali o hitri minljivosti vsega »dobrega in lepega« Lani je prellvalce Sko-fje Loke precej imenadila vest, da so bili aretirani vsi vodillnl uslužbenoi trgovskega podjetja »Loka« zaradi raznih nepravilnosti, goljufij in utaj. Pred nedavnim so bili le—ti sojeni. Na zatožni klopi so sedeli direktor Janko Gruden, knjigovodja Janko Primožiš, komercialist Bogo Fale in nakupovalec Anton Pogačnik. Gruden, Primožiš in Fale so knjižili razne izdatke, ki bi morali praviloma obremenjevati sklade plač, na druge konte, da jim ne bi bilo zneskov niso vpisali v ustrezne formularje, kot bi Jih morali. Nadalje sta Gruden in Fale ogoljufala podjetje z zamenjavo radijskih aparatov in si pri dveh radijskih sprejemnikih prilastila vsak po 6000 dinarjev. Konec lleta 1952 je knjigovodja Anton Primožič ugotovil presežek 70.000 dinarjev, ki se mu je izkazal pri prometu s podjetjem »Železnina* v Ljubljani. Na misel mu je prišlo, da bi ta viSek lahko izkoristil. V umazan posel je vpletel nakupovalca Antona Pogačnika, ki je po njego- treba odvajati akumulacije in davke j vem naročilu nakupil, v Ljubljani od presežka sklada za plače. V letu , marca 1053. raznovrstnega tekstilnega 1952 so dobili enomesečno plačo za neizkoriščen dopust. Primožič jo je prejel eelo dvakrat. Z gotovino so ravnali sploh zelo malomarno. Nakupovali so na ozemlju STO. ne da bi o tem vodili točno evidenco. Konec lanskega polletja so dobili neupravi- 9000, t. j. za celih 100 %. Razen j čeno vsak po 10.000 din nagrade. Teh tega moramo nujno upoštevati še dejstvo, da je Ptuj izrazito starinsko mesto, ki je kot celota zgodovinsko zaščiteno. Hiše v starem delu mesta so stare od 350 do 400 let. Stanovanja v teh hišah so temna, vlažna In zatohla ter sodobnim stanovanjskim zahtevam ne ustrezajo in takšnih stanovanj je v mestu približno četrtina (tu je iskati tudi vzroke za visok odstotek rahitisa in tuberkuloze, ki tako močno razsaja med našo mladino). Ako torej upoštevamo gornje, potem se ne blaga v vrednosti 70.000 din. To blago sta krivca med seboj razdelila. Komercialist Bogo Fale je delal lolj zase kot za podjetje. Tako je nakupil za nekega nakupovalca 3000 kilogramov krompirja, za nekega svojega znanca pa 8000 kg cementa. V ooni B je nakupoval z denarjem, ki ga je dajal raznim ljudem, ne da bi od njih zahteval kakršnakoli potrdila. Podjetje ni imelo nad tem prometom nobene kontrole. Posrednika v coni B tudi ni nikdar nadziral, po kakšni nabavni ceni kupujeta blago in mu ga prodajata. Za to »usfugo« jo prejel od enega posredovalca 15.000 dinarjev, 50 kg kavo in 37 parov perlon nogavic pa je spravil iz cone B z lažnimi računi, prav tako pa ni mogel upravičiti izdatka 45.000 dinarjev za pisalni stroj. Sodišče je po dvodnevni razpravi, ki je vzbudila veliko zanimanje, vse štiri takole obsodilo: Janka Grudna na 1 leto in 6 mesecev zapora, Antona Primožiča na 2 leti in 4 mesece, Boga Falota na 2 Joti zapora, Antona Pogačnika pa na 20.000 dinarjev kazni. Blago, ki sta si ga prisvojila Primožič In Pogačnik sta morala vrniti, prav tako je Primožič moral vrniti kolo podjetju »Loka«. O. njo bo dobil iz prispevkov, ki jih lastniki izdanih stanovanj morajo odvajati Ljudskemu odboru mestne občine. Gotovo bodo tudi zasebniki letos gradili vsaj toliko kot lani. Zato je upanje, da se bo do kon- rrav zares pnpravul ^ ca letošnjega leta stanovanjska | navadno silvestrovanje za zapahi ^ " 1 ' *'*’ šetkami, kjer še vedno čaka, oa v1.« z dobrimi poznavalci postojnskih razmer, ki bodo zbirali gradivo za oddelek, ki naj dostojno premoči zgodovino našega mesta. . V načrtu je tudi arheološki B jamski oddelek. Za otvoritev n°" vih oddelkov pa muzej nujno pj>j trebuje celotno poslopje. Zavod za raziskovanje Krasa naj bis® preselil v nove prostore, za to ustanovo primernejši. Ce M muzej pridobil prostore v I. nad* stropju in v dvoriščnem pos#>J£ ju, kjer so sedaj nameščeni shranoc za ribe. Niso je jedle, ker ^ ne jedo denarnic in dokumentov. prazne denarnice j<‘ metal v ^a^[ar-Franjo Zorman, potnik iz Zagreba-, sikatera denarnica in ženska torbic ^ za Silvestrovo prav tako plavala napjS(j denih valovih bistre Savinje, da organi kriminalne službe prijeli P°wa nega žeparja, nezaposlenega pekov« oomočnika, človeka belih rok brez ^ ljev. Prav zares, pripravili so m’1 stiska precej amiilila. -ke i odkrijejo ! dejanja«. še druga njegova »•jjTjr. To m ooo ?z Krania m okoiice „ ,wv . jm ■ ■ . ■ »Svoboda« na Primsko- vem v Kranju je začela marljivo delati. Dramska sekcija je konec decembra naštudirala Jurčič-Govekarjevo dramo »Rokovnjači«. Doslej so Jo že trikrat uprizorili na zadružnem domu. IZUD »Ivan Grohar« v Sorici je uprizoril na domačem odru »Zupanovo Micko«, KUD »Kokalj Valentin« na Visokem pa »Miklovo Zalo«. V Lomu pri Tržiču so imeli tromesečni gospodinjski tečaj. Obiskovalo ga je 17 deklet. Za zaključek so priredili uspelo razstavo. V Kranju se Je LO MO letos odločil, da bo na p vogalu Stritarjeve in Koroške ceste moških in 47 žensk. Zanimivo Je »L, začel graditi novo poslopje za kine- rojstvih in pri smrtih, da se je ‘ti. matografsko dvorano, ki bo imela vilo moških v Kranju začelo dviS* nad 700 sedežev. 2e letos nameravajo v dela vložiti, okrog 18 milijonov di---------------------------------- narjev. Zidati -bodo začeli spomladi. t t). Kdor ljuni slovensko V Kranju so Imeli lani 182 novo- •>, rn v rojenčkov, 99 je bilo dečkov, 83 pa £0, SC VpiSC V i rCSCrflv deklic. Poročilo se je 293 mladih pa- i v-i , . » . rov, smrt pa je pobrala 89 ljudi; 42 ClFUZDO KOI podporni ^1 DPD Sv©5Msd® bodo lahko ustanovil te s skupnimi moeml V Murski Soboti že dalj časa pripravljajo ustanovitev DPD »Svobode«. Za ustanovitev društva se je zavzel Okrajni svet sindikatov, ki jo že lansko pomlad razpisal zbiranje Članov, z navedbo, v kak&nik sekci- l-gij da so za uspešno delo raznih s° ^ »Svobode« polrebni sposobni kult«*11 delavci. Le-ti pa so že vključi KOD »Štefan Kovač Kdo naj vodi delo v sekcijah »Svobode‘ »Svoboda« s 600 člani pa ne bi ^. jah želi kdo delati. Prijavilo so jih niti prostora, kjer bi se člani 18,1 je čez 600, kar jo v primeri g ite- ' zbirali in delali, vilom zaposlenih mnogo, V to Število namreč niso vžteti člani KUD »Štefan Kovač«, ker se bo to družtvo kot celota vključilo1 v »Svobodo«. jajo, da je treba graditi dom. Toda če bo »Svoboda« čakala ! V odgovor r:a to nekateri naV,i kul*uf o* & dograditev kulturnega doma, gl» PODJETJE »MOTOR«, ŠKOFJA LOKA “"j NAJBOLJŠE BATERIJE SO proda dva nova prenosna DIESEL AGREGATA znamke r za izmenični tok na pogon z nafto. Jakosti: 18 kVA — 230 V — 78 A — cos q-0.8 — 1500 o/min, 50 Hz, z motorjem »Deutz« H 0153-7. Dobite jih po tovarniških cenah na drobno in debelo pri podjetju »Kovina«, Ljubljana Ustanovnega občnega zbora »Svo- ve«5 let no lo. Članov pa ne bi »l0Ljj bode« pa vzlio temu Se ni bilo. zadovoljiti le z delom pri gv»Atl\ Okrajni svet sindikatov v Murski So- doma. Tudi predlog, naj bi »Svo*^, boti je sklical več posvetovanj, na da« začela delo lo s predavanji- .j katere jo povabil zastopnike KUD dober. Tisti člani, ki so se prij81 'e klicala mama. raov L ^ka ,ja ni bil<> domovod nobene strani. Že zopet je sel na potep, če je le mogel, je 0 doma in se podil no «em mestn Bil je za glavo mL? niko-ir KJ11 jtovrsimkov. a se ni n imf f ČeJ |e bil kateri med m tudi za dve glavi večii se vičen 7,^* ,zel° iskren in p razlagal" nooen denar se ni či .mu Je bilo treba re- Povetlal T,.ne Pa je nost Vse' Njegova odkritosrč-jib J ,maFjsl;koga bolela in zato e imel« k;at dobiL Mama nani nnt- f ,ln 'e redkokdaj je večkrat , ?kcV Toda °ee mu « je itn Skr-tacl1 hl^e. Kadar pofeklf ! ntnj’ mu ie rokcl: >Le sama r>L, bo. vreča polna, se bo čunala < if V11 tedaj bova obralo tako je tudi bilo. Ta- bi skočil skozi okno in jim hitel na pomoč. Ko je tako prisluškoval v noč, je naenkrat zaslišal opotekajoče se korake in nato padec. Vse v njem se je napelo. »Kaj je?« si je mislil, še bolj je prisluhnil in potem zaslišal: »Vode!« Počakal je še nekaj časa in zopet zaslišal: »Vode!« Ne, ni se varal. Splazil se je potiho iz sobe, vzel v kuhinji velik lonec in natočil v veži vode. Potem je odšel v sobo. Postavil je lonec na okno, skočil na okni-j co, od tod na tla pod oknom. Ni ga bilo strah skočiti. Vzpel 6e je nazaj in vzel lonec z vodo Ko je šel preko vrta, je zaslišal^ za seboj, kako so se v sosednji hiiši zaloputnila vrata in zaprla okna. Torej so ga tudi oni slišali in ni jim bilo mar. Strah jih je bilo. »Vode!« je zopet zaslišal Sreč- krat ilL, Pela, da je bilo joj. i ko. Šel je za glasom in stopil na 1 "" J"~ J' I cesto. Ob leseni ograji na cesti ije nekdo ležal. Sklonil se je k njemu. Videl je, da je ranjeni partizan. »Vode!« je zopet zastokal ranjenec. V sosedni ulici pa so zopet počilli streli. Približevalo se je tekanje. Morda koga zasledujejo. »Morda gredo semkaj?« je ^nislil Srečko. Dvignil je glavo ranjencu in mu nastavil posodo na usta. Počasi jo je nagnil in mu dal piti. Potem mu je zmočil senca. Tu ga ne more pustiti. Toda kaj naj stori? Počakal je še nekaj časa in da bonHki Si mivd.va dinaT’ nes bo filr . es mama, da- in !'K»ledo ' | Vvxarvlah.’< Je Prosil ?ar. drnn-i' Včasih Je dobil deje hoditi „C| ?0pet ne. Navadil se ^ogel cP : na e ni o. če je le T°,ln'že i Prijel za ro- ko slcorn • \ 5*lm v dvorani. ne bi videl N1' ? ^ima, da ga Sv°iimi ' ^?v.duševal se je nad HrabrS' 'n 'ih rad posne-to Je bilo n»i °"um’ pravičnost s> h 'hiral je nfit * sWmI junaki ?a«l t4h hTe slike. Toda ni hudobneže ’ 80 v filmih c leže n T *e ,Po cestah in bil Je iniel n; 1 vojskah, ki jih s,>sodnim f0v k^nec mesta z manjkati FntJ Ni’kje'i- ni hotel na naj az n,kra so ga ujeli in ga Prisiliti /'lcne.jse načine hoteli , Pa ii^a -bl kai 'zdal. se va« Je-fe¥: ‘Kaj mislite, »aredite i. !1®' Z mano lahko 80 Teč me L, ,°^ete. Dva dni ali na pustite priveza- n‘č Povedal JeSU' Pa vam ne h01" ^i?B: so, fa nabili in po-paiijo. Vn^r0",|om- naj se jih x *^je ie s J-i H kar naprej. IH Pri kosil'1' 'e izpraševal i^.eerji p.)nJu ln zopet isto pri bilo. 1 ' 1 d^a pa ni bilo in ni Vse i8ak način |e kipelo. Na ('Udi bo;S/u Dso tisti večer divjali 111 letel« L . '■°Potale so strojnice brahre^'11 se >e hotel pokazati 'stu »agnif luči, Srečka pa je v sobo u: " 0 ie prišel Srečko !J\!ajši brat,L S-ta spa,a ž.‘“ »jesov 0f*?rni| ,n. sestra, je požari Gled 1 eS° 'D °dprl okno. va'- Hotel v not in prisiliško-,tlislih il J,e »faniti, kaj bo. V aaPadli J’, Pri partizanih, ki so esto. Imelo ga je. da mu dal še vode. Morda se bo zavedel in potem mu bo Srečko pomagal priti na varen kraj. Ranjeni partizan se je čez čas zavedel. Videl je nad seboj oforaz otroka, ki mu je pomagal. Srečko mu je rekel: »Poskusi vstati. Pomagal ti bom.« S težavo se mu je posrečilo, da ga je spravil pokonci. Spravila sta se na pot. Srečko je dobro poznal vse poti in steze preko vrtov. Izognil se je vseh ulic in ga peljal po temi. Šla sta počasi, ker je ranjenemu odteklo precej krvi. Vodil ga je kar naprej. Partizan mu je povedal, kje je zboirno mesto. Srečko ga je zanesljivo našel. Že od daleč jih je ustavila straža. »Kdo gre?« »Partizana,« je rekel Srečko, /,dravni'k je l»)i takoj pri roki. Krepko je stisnil roko Srečku. »Samo ti si ga rešil in nihče drugi,« mu je še dejal. »Res si pogumen. Tega še kak odrasel ne bi storil.« Srečko je še nekaj časa ostal tu na zbornem me9tu. Potem pa so odnesli ranjenega partizana na nosilih. Še prej pa je Srečku stisnil roko in rekel: »Hvala ti! Brez tebe bi ostal v mestu in sedaj bi me imeli že v rokah. Ne bom te pozabil.« Še tisto noč se je vrnil Srečko nazaj domov. Priplazil se je do doma. Nihče ga ni opazil. In dan ni vedel za resnično hrabrost, ki jo je to noč pokazal Srečko. Ivan Kovač Manko Golar: Sladkosned/ca Je pri naši hiši miška majhna, miška sladkosneda. Sladkosneda vse pretakne, naj bo lonček ali skleda. Nosek pomoli v omaro in kotičke vse pregleda, kje se skriva čokolada, kje skodelica je meda. In če sreča kje klobaso, že jo pridno nosi v usta, gloda, neprestano gloda, dokler cele ne pohrusta. Pa če mlekec kje zagleda, le ga naša miška pije. Ko omaro vso prekuha, v temno shrambo še zavije. Tam je smetana! Seveda že jo miška naša liže. Nosek ves je bel. In cmoka sladkosnedka na vse viže. Se slanino tam napade! Sladka, glej, oj, sladka paša! -Ali veste, da je Marko sladkosneda miška naša?! 5ŠBSSS VZTRAJNE JUN SH Nekoč je nedaleč od Fudžoa živel deček po imenu Jun Su. Oče mu je unurl. Z materjo je ostal sam. Napočil je čas, ko bi se moral Jun Su učiti, toda ni imel niti papirja niti črnila niti peresa za pisanje. VzJiic temu je sklenil: učiti se hočem! In začel je preudairjatd, kako bi ukanil revščino. Odšel je k nekemu bogatinu ter mu dejal: »Slišal sem, da iščete fanta za domača dela. Kar mene Tzemite. Resda nimam veliko let, toda mnogo tudi ne zahtevam! Dovolite mi le, da kdaj pa kdaj opazujem, kako se uče vaši oitroai. In zadovoljen bom.« D. V. Vujatovič: Koza in mil Koza se je vzpela na zadnje noge, da bi mulila listje, in ni ji bilo mar, kam je stopila. Slučajno se je tam okrog motala miš in koza ji je stopila na rep. »Au!« je vrisnila miš. »Kaj ti je?« je vprašala brezbrižno koza. »Pusti mi rep, prosim te! Nanj si stopila. Pusti me, morda ti bom lahko kdaj tudi jaz kaj koristila.« »Kdaj boš le ti meni koristila? Toda vseeno, bolje je biti dober ko slab. Pustim ti ga.« Koza je odmaknila nogo in miš je bila svobodna. Dolgo se je zahvaljevala, končno je odšla po svojih opravkih. • Lačno kozo so privezali za kol. Okrog in krog je rasla bujna trava, ki jo je koza hlastno mulila. Ni utegnila paziti na vrv, ki se je vse bolj in bolj motala okrog kola, dokler se ni končno tesno zategnila kozi okrog vratu. Tako je že bila na tesnem, da bi jo skoraj zadavila. Koza je pričela meketati in klicati na pomoč. Nikjer nikogar, ki bi ji pomagal. To je opazila miš in takoj pritekla k njej. »Kaj ti je, prijateljica?« »Vrv me bo zadavila,« se je nategovala koza in od strahu je vrv še bolj napela. Sedaj ni mogla več ne meketati ne govoriti... skoraj bo po njej. Miš je malo pomislila, skočila je na vrv in jo pričela hitro gristi. Ni minilo dolgo in vrv se je pretrgala. Koza se je osvobodila in pogledala rešiteljico. Miš pa jo je prijazno nagovorila: »Vidiš, prijateljica, ti si me naučila, da je bolje biti dober ko slab.« In tako sta se v prijateljstvu poslovili. Bogatin se je razveselil: brezplačnega delavca je dobil! Naučil se je pisati. Zdaj je potreboval knjige. Zato je dejal svojemu gospodarju: »Doslej sem vam delal zastonj. Zdaj hočem plačo. Toda če mi dovolite, da berem vaše knji- Veselje na snegu Manica: ZAKLETI OSEL Jurež, samotar tam nekje v hribih, o katerem so poredni sosedje trdili, da mu v glavi manjka vsaj en »kolešček«, je gnal svojega starega osla na semenj. Počasi, ne da bi se vsaj enkrat ozrl nazaj, je Jurež vlekel trudnega sivca, omotanega z vrvico, po razdrapani poti To sta opazila dva hudomušna potepuha, ki sta se hladila za nekim grmovjem ob poti. Hitro si izmislita načrt, ki se jima je posrečil v polni meri. Natihoma se pritihotapita za Ju-režem in snameta oslu vrvico. Nato si eden izmed njiju natakne vrvico na vrat in stopica za Ju-režem. Drugi pa odvede osla v bližnje? šumo in ga dobro skrije. Nenadoma se pa Jurež ustavi in potegne iz žepa zakajeno pipico. Med tem ko prižiga, se ozre nazaj in — ostrmi. Pipica mu pade iz rok. Trenutek stoji popolnoma odrevenel, nato pa zakriči: l ge, bom delal še leto dni brezplačno.« Bogatinu je bilo žal, da bi izgubil brezplačnega delavca. Zato je privolil. i Mnogo let ie minilo in Jun I Su je naposled uspel: postal je velik znanstvenik. Svet se še dandanes spominja tega majh- ! nega reveža, vztrajnega Jun Sua. »Kdo si? Kje imaš mojega osla?« Potepuh sklene roki kakor k molitvi in zajavka: »O dobri človek, poslušaj! Jaz sem bil zaklet. Osla nimam, pač pa sem jaz sam bil tisti osel, ki sem tebi služil. Bil sem nekdaj človek kakor ti in še prav ime- 4ndre)a Lavrenčič: ZIMSKA v pa<*a sneu in vse pokrije; zeZ‘0pl° aoro in ■n pravm?ien0 mehM *aviie spreminja pokrajino. in Mih smrek* mirno Idijo Poti , !J',zdn stikajo za hrano, » inll f" Pa cvetlice trdno spijo. 1,1 jazbec godrnja zaspano. 5** ia*‘ Zaj(ek Poskakuje, na nit, V !"leou p“”“ malomarno; t". zdaj norčije. ■vol , , ' strahuje, “ *• vsako sled pokrije. . Pod Smomo goro je stala v starih časih koča, v kateri sta živeli revna žena in njena hčerka Marjanca. Očka ni bilo več, ker so ga ubili hudobni Turki. Pridna in ubogljiva Marjanca se je rada med tem, ko je mamica hodila na delo, igrala ob Savi, metala kamenčke v globok tolmun in se smejala ribicam. Ko se je nekoč tako igrala, je zagledala v vodi zelen obraz. Marjanca je gledala v zeleno spako iz oči v oči, stegnila roko v pozdrav in rekla: »Dober dan, striček!« Zelenec je priplaval na vrh in pomolil Marjanci sluzasto, mokro roko. Marjanoa mu jo je pogumno stisnila in rekla: »Saj si povodni mož, kajne? Ali se hočeš z menoj igrati? Jaz sem Marjanca, doma sem pa v tistile koči pod Turncom.« Zelenec, ki je bil resnično povodni mož, je le pokimal z glavo. Kako naj bi govoril, ko pa živi večinoma le pod vodo! Pričel se je prekopicevati po vodi in uganjal je take norčije, da je Marjanca kar ploskala z rokami. Potem je Marjanca metala v tolmun kamenčke, povodni mož jih je pa pobiral. Tako sta se igrala do mraka, ko se je Marjanca poslovila in stekla domov. Ko je Marjanca mamici povedala, s kom se je pri vodi igrala, j se je mamica tako prestrašila, I da je kar prebledela. Marjanca je zastonj jokala in zatrjevala, da je povodni mož dober —<• k vodi pa ni smela nikdar več. Tiste dni je bilo po hosti dosti gob. Marjanca je pomagala ma- išter mici nabirati jurčke in pri tem stopila na spečega gada. Presunljivo je zavpila in izpustila košek z gobami iz rok. Mamica je bila takoj zraven, toda prepozno! Oprtala je ubogo Marjanco na rame in odhitela domov, kjer ji je izsesavala ranico in kuhala zdravilna zelišča. Marjanci pa je bilo vedno huje. Ko se je znočilo, ni več po- znala svoje mamice in oteklina se ji je vedno bolj širila po telesu. Mamica je spoznala, da bo Marjanca umrla. Naslonila se je na rob postelje in tako zajokala, da se je slišalo do Save. Takrat so se odprla vrata in k umirajoči Marjanci je prisopihal povodni mož. Položil ji je roko na čelo in jo pazljivo ogledoval. Nato si je odgriznil plavut na levi nogi ter jo položil Marjanci na ugriznjeno mesto. Mamica, ki je vse to videla, je od začudenja izpustila lonec z zdravilnimi zelišči na tla. Ropot razbitega lonca je pa povodnega moža tako prestrašil, da je v trenutku pobegnil. V izbo se je natančno slišalo, kako je divjal po leščevju in nazadnje štrbunknil v tolmun. Marjanca, ki je ozdravela, ni videla nikoli več povodnega moža, svojega rešitelja. Prav takrat so začeli graditi ob Savi cesto, pozneje pa še železnico in povodni mož, ki ropotanja ni prenesel, se je za vedno umaknil iz naših krajev. Ob Savi, pod Turncom so zelene skale, na katerih se še dandanes pozna, da je na njih v davnih časih posedal povodni mož. Kmetje pod Smamo goro so še dolgo zdravili kačji pik z njegovo plavutjo, ki si jo je revež kar odgriznil. To ga je moralo boleti! nitnega rodu. A nekoč sem se zelo pregrešil in sem bil za kazen za dolgo dobo spremenjen v osla. Pravkar je ta doba minila, kazen sem odslužil in spet sem človek. Res sem ti kot osel zelo garal, pa naj bo. Nobenega plačila ne zahtevam. Posloviva se v prijateljstvu.« »O čudež, čudež,« vzklikne Jurež ves preplašen. Nato se zaobrne iin jo urno popiha domov. Potepuha sta pa potem osla prodala in denar zaveseljačila. Jurež pa svoje njivice ni mogel obdelovati brez osla. Zato se nekoč napoti na sejem z namenom, da se na sejmu ogleda za drugim, bolj mladim sivcem. Ko tako nekaj časa hodi po sejmu sem in tja — ostrmi. Med drugo živino namreč opazi in na prvi hip spozna svojega prejšnjega osla, ki ga je nekdo prignal na prodaj. Jurež nekaj časa poln usmiljenja zre svojega starega dolgoušca. Nato pa stopi prav tik njega, pogladi ga po dlaki in mu šepne v uho: »Gospod, kakšen velik greh ste pa vnovič storili, da ste spet spremenjeni v osla?« Dvanajst bra-cev Januar za pečko kima: huda, huda je ta zima! Februar iz svoje vreče trese nam ledene sveče. Marec pride, jih pospravi, sneg nam brž scedi, odpravi. In april je za cmcruha, solze loči, jezo kuha. Potlej pa o zelenem maju ptički pojejo nam p gaju. Sonček junija se smeje, ko nam ličeca ogreje. Julij, bratec, kaj je to? Si ugrel nam ie vodo, za kopanje do avgusta, ko je šola naša pusta? A septembra šolski zvonek pravi, da je igre konec. te oktober polnih rok sadje trosi naokrog. In november o kaščo spravi vse, kar mu jesen pripravi. Še december ko zaide, pa spet novo leto prkle. Maja Smolej VSA IRANSKA BOGASTVA SO ŠAHCVA LASTNINA brez lastne krivde zaostalo ljudstvo pa živi v zelo slabih razmerah Ves svet se je zadnje čase zanimal za razmere v Iranu, kjer so sodili in obsodili bivšega ministrskega predsednika Mosadika, ki je bil reakcionarjem trn v peti, čeprav jim po svojih nazorih ni nevaren. Govorili so, da ga bodo obsodili na smrt, pa so se ustrašili javnega mnenja po vsem svetu in mu odmerili zelo milo »kazen«. Seveda o kazni -v tem primeru sploh ni moč govoriti, ker ni bilo nobene krivde. Iz naslednjih podatkov bodo lahko naši bralci razbrali in spoznali pravo ozadje gonje proti naprednemu gibanju v Iranu, saj je bila tudi ta sodna burka koneo koncev samo izraz te gonje. V državnem puč-u lani v avgustu je sodelovalo komaj tri sto z noži oboroženih plačanih razgrajačev. Mosadika sta vrgla šah Mohamed Riza in general Zahedi. Njegov načrt o nacionalizaciji petrolejske industrije v Abadanu je s tem vsaj začasno propadel. Iran, prostrano ozemlje na jugu Kaspiškega morja, je po površini sedemkrat večji od Jugoslavije, prebivalcev pa ima približno 13 milijonov. Natančnega števila ni moč ugotoviti, dokler bo zemljiška gospoda pobirala davek za šaha, ker veleposestniki namenoma prikrivajo število prebivalcev, da bi lahko več iz ljudstva iztis- urejena despotsko. V ustavi je rečeno, da so vsa bogastva dežele šahova lastnina. In šah to neomejeno pravico prav pridno uporablja. Prebivalsvo mu mora plačevati vse in kupovati od njega celo vodo. Ljudstvo je zelo zaostalo, kar ni nič čudnega. Še zdaj je v tej deželi v veljavi običaj, ki se zdi nam neverjeten. Ce pride šah na kako posestvo in pravi, da mu je hiša, zemlja ali karkoli všeč, mora lastnik odgovoriti: »Vse to je tvoje.« Navadno so šahi takšne ponudbe odklanjali, saj so bili že tako zelo bogati. Ko pa je prišel na krmilo Riza Pahlevi,' potomec plemiške MALI njenega denarja spravili v svoj, družine, je ta običaj pridno izko-žep. I riščal. Tako si je sčasoma pri- Od leta 1905 je Iran ustavna ; lastil mnogo hiš in zemlje, monarhija, v kateri pa ustavo kaj | p0jem veleposestnikov je v malo upoštevajo, ker je država Iranu 5isto drugačen, kakor dru- ________________________________ god po svetu. Pri nas merimo zemljo na orale in hektare. Če bi jo merili tako tudi v Iranu, bi zemljiška gospoda ne mogla povedati, koliko je ima. Tam merijo zemljo po vaseh. Ni malo zemljiških gospodov, ki imajo po V00 ali celo p« 1500 vasi. Nekateri veleposestniki imajo toliko zemlje, da bi pokrila Bolgarijo, Belgijo in Holandsko. Na njej so neomejeni gospodarji. Kako žalostne so v tej deželi razmere glede zemljiške posesti, nam po- LEKSIKON Vprašanja: Kolikšen je prirastek prebivalstva o Evropi? Iz kakšnih kemičnih sestavin je sestavljena šota? Ali je na svetu snov, 60 tisočkrat težja od vode? Kako debela je ledena plast na Gronlandiji? Iz kakšnih surovin izdelujejo kremenčke za vžigalnike? Ali lahko dobimo maslo, ne da bi mešali mleko? Odgovori: Evropa ima kakih 610 milijonov prebivalcev. Statistični podatki kažejo, da umrje v Ev. ropi vsako minuto 12 ljudi. ro. di pa se 16 otrok. Vsako uro ima torej Evropa 240 ljudi več. Njen prirastek prebivalstva znaša torej 5760, ali na leto 2 milijona 102.400. Prirastek prebivalstva na ostalih kontinentih pa je še mnogo večji. Šota ima za industrijo zelo ugodno in zanimivo sestavo, čeprav jo v glavnem še zmeraj uporabljajo za kurivo, in sicer v najbolj primitivni obliki. Šoto s posebnimi ravnimi štirioglatimi lopatami režejo v obliki opeke in suše na soncu. V njej je 45 do 50 •/• humusa (spojin lignita, rastlinskih beljakovin, celuloze in sladkorja), 10 do 15 "/• tento-zana, aminokisline. voska, smole itd. Ostalo so organske soli. V industriji lahko uporabljajo samo šoto, ki ne leži na površju, ker daje več kalorij. * Kozarec vode tehta 200 g, kozarec živega srebra pa 3 kg. V sončnem sistemu pa nahajamo snov, ki bi z njo napolnjena časa tehtala 200 ton in za njen prevoz bi bil potreben cel vagon. Te snovi na Zemlji ni, pač pa na Siriusovem spremljevalcu, ki mu pravijo zvezdoslovci «Sirius B«. Človek kar razumeti ne more tolikšne zgoščenosti snovi, saj vemo, da je prostor med atomi tako majhen, da tega sploh ne dopušča. V tem primeru pa gre za »pohabljene atome« katerih teža je ostala enaka teži »nepoškodovanih« atomov, pač pa je njihova prostornina v primerjavi z nepoškodovanimi približno enaka prostornini srednje velikega bisera z več. jo hišo. * Največji otok na svetu Gronlandija je pokrit z večnim snogom in debelo plastjo ledu. Ledena odeja je debela 500 do 1500 m Znana je pod imenom islandis tn obsega 84 “/• površine Grenlandije. Na tem otoku pa so posamezne gore in drugi deli, ki niso pokriti z ledom. Monazit kopljejo v velikanskih peščenih plasteh na oba. iah Brazilije, Indije, vzdolž vzhodne obale ZDA, Avstralije in Ceylona. To je surovina za izdelovanje cer. tori jske prsti, s katoro impregnirajo kapice v plinskih svetilkah. Razen te ga izločajo iz monazita visoko radioaktivni mezotorij, ki ima radiju podobne lastnosti in je 50-krat dražji od zlata. Ko izločijo Iz monazita cer-torij in mezotorij dobe iz ostankov z elektrolizo surovino, iz katere izdelujejo kremenčke za vži galnike. » ^ Maslo lahko dobimo mnogo hitreje in ceneje na nov način ki ne zahteva, da bi mleko ste paii. če hočemo dobiti maslo se morajo maščobe v mlekn spojiti To dosežemo mehanič no z mešanjem mleka. Novi na čin pa je v tem, da pride mle ko v poseben stroj pod visokim pritiskom in tako se iz njega Izločijo maščobe, da nastane iz njib maslo. svetu. Delavcev je v Iranu kakih 300.000, od teh je tretjina zaposlena v abadanskih petrolejskih rafinerijah. Njihov položaj ni nič boljši od položaja kmetov oziroma tlačanov. V Iranu traja de-ve že to, da ima 1 % veleposest-, lovni dan 10, 14 pa tudi 18 ur. nikov v rokah 65 % obdelovalne > Nekvalificiran delavec zasluži ka- zemlje. Dobrih 60 % kmetov zemlje sploh nima. Po vaseh živi 38 %, po mestih pa samo 12 % prebivalcev. Teheran ima približno milijon prebivalcev. Položaj iranskih kmetov bi lahko primerjali kvečjemu s po- Otroci poznajo pravljico o zajcu in ježu. Vtem ko zajcu že pohaja sapa, ker na vso moč teče čez polje od njive do njive, je . prebrisani jež poslal svojo sebi na kih 780 rialov, za »stanovanje« jas podobno družico na cilj, kjer — luknjo v ilovnati koči pa plača ‘ 400 rialov mesečno. Zanimivo je, da se tudi v tej deželi pojavlja državni kapitalizem. Večina industrije je namreč: v rokah države. Pobiranje davkov je izrazito je sprejela upehanega zajca z vzklikom: »Sem že tu!« Seveda je bil zajček ves iz sebe od presenečenja in ni mu šlo v glavo, kako ga je mogel jež prehiteti. Na to zgodbico bi bil moral Teheran: takšno je bilo poslopje perzijskega parlamenta preden je pogorelo ločjem naših kmetov pred letom j fevdalnega značaja. Kakih 90% misliti hotelir Norman Shale iz Kansas Ci>tyja, ki je oni dan iz- Izgubljena stava, pri kateri je šlo za 50.000 dolarje? bo prej prispel v New York f® nazaj. Domenila sta se, da se staneta na letališču La Guard* New Yorku. Hotelir ima letalo stavo je sklenil, da bi Pre . u. njegovo hitrost. Mc Kerr se je mo smehljal, češ da bo vsekakor pred njim v New Yorku. Ko se je hotelir po re^?f n poletu spustil na newyojšfeo tališče, ga je lekarnar ondi ze . kal in mu smeje prišel nap v'. Presenečeni Shale je odhitel n ,, k letalu, češ da bosta preizku. svoje moči še na progi iz Yorka v Kansas City. ^kar. pa se je kar naprej muzal m sfflf ljal. Mirno je gledal, kako J® telir zlezel v letalo in odletet. . je le-ta ves izčrpan priletel v N _a sas City, je malo manjkalo-se ni onesvestil. V restavraciji letališču je namreč lekarnar zadovoljno pil wbisky. .a Hotelir je moral hočeš n priznati, da je tekmo in s i,, tudi stavo izgubil. Izplačal J® karnarju 50.000 dolarjev. Leka1 ^ pa je vzel samo polovico stave takoj odletel s poštnim letalo®, New York. Ko ga je hotelu 1948, saj so tlačani v najslaibšem j dohodkov dobi država od posred-pomenu besede. Po zakonu gre ■ nega obdavčenja, neposredni dav-iranskemu kmetu petina vsega I ^ov je izrazito fevdalnega zna-pridelka, pa niti tega ne dobi. | čaja. Kakih 90 % dohodkov dobi Zemljiški gospod mu da navadno j država od posrednega obdavčenja, tiste pridelke, ki jih ni moč prevažati, ker se hitro pokvarijo, torej razno sočivje in odpadke. Te- neposredni davki pa vržejo komaj 10 %. Pa tudi v Iranu se že kažejo heran je poln beračev. Računajo, 5”^. socif,ln^ga. vrenjf' Ljudstvo da jih je v njem kakih 200.000. ^edalje odločneje zahteva zbolj-Po številu beračev je iransko „an''e obupnega gmotne- glavno mesto nedvomno prvo na Položaja. Mosadik je sicer marsikaj obljubil, le agrarne reforme nikoli ni omenil. Njegov načrt se je omejil na nacionalizacijo petrolejske industrije. Dohodki anglo-Jiranske družbe so znašali na leto kakih 330 milijonov dolarjev, in od tega je dobil Iran samo kakih 10 %. Ker se Mosadik ni naslonil na ljudstvo, ga tudi ni bilo težko vreči. Čeprav v bistvu še nazadnjaški in kapitalistično usmerjen, pa je vendarle znatno pripomogel, da se je tudi v Iranu začelo prebujanje. Baku: železniška postaja ZB DOBRO VOLJO NADEBUDNA PEVKA »Poglej, dekle, ki stanuje tam na oni strani je mnogo obetajoča pevka.* >Tako? Potemtakem pa naj obljubi, da doma ne bo več pela.* NA CESTI Miličnik na motociklu osuplo gleda za avtomobilčkom, ki vsake toliko pol metra odskoči od ceste. Miličnik zdrvi za njim. »Čujte, kaj pa je z našo cestno stenico?c vpraša šoferja. »Z mojim avtom? Nič posebnega,« odgovori šofer. »Samo kolca se mi.* Kaviar, vodka in odhodni vizum so po mnenju tujcev tri najboljše stvari v Sovjetski zvezi Bivša ameriška poslanica v Luksemburgu Perle Mesta se je nedavno vrnila s potovanja po Sovjetski zvezi v Wash ington, kjer je napisala vrsto člankov o svojih vtisih in doživetjih. V Moskvo jo je povabil sovjetski poslanik v Luksemburgu tik preden jo je Eisenhower po štirih letih njenega uspešnega delovanja odpoklical. Povabilo jo je zelo presenetilo. Seveda ga je z veseljem sprejela. Perle Mesta je stara 67 let, ki pa jih dobro skriVa. Hitro se je pripravila na pot in odletela z letalom v Helsinki. Tam je vstopila v staro potniško letalo tipa Dakota in odletela v Leningrad, potem pa v Moskvo. Sama se je čudila, da ji sovjetske oblasti na potovanju po Rusiji niso delale običajnih težav. Ogledala si je Kijev, Harkov, Stalingrad, Baku, Tiflis in Odeso. Do Jalte ni prišla, ker ji je zmanjkalo rubljev. Zato svetuje ljudem, ki se jim nudi priložnost, da bi potovali po Rusiji, naj vzamejo s seboj čim več rubljev. Razen v Moskvi tujega denarja nikjer drugod ne zamenjujejo. Priporoča tudi potovanje v prvem razredu. S seboj je treba vzeti živila in najnujnejšo posodo. Sovjetski vlaki imajo sicer zvočnike, zaman pa bi človek iskal v njih jedilne vagone. Ameriška diplomatka se ni omejila na običajen program sovjetskega urada za tujski promet (Inturist). Kjer je le mogla, se je ubranila vodnikov. Cele ure je stala v raznih mestih v vrstah, da je dobila košček sira ali vstopnico za kinematograf. Vsako priložnost je izkoristila, da je govorila s preprostimi ljudmi. Nekoč je sedela v parku na klopi. Poleg gubil stavo 50.000 dolarjev. Stavil je z lekarnarjem McKerrom, kdo odhodom vprašal, zakaj ne vsega denarja, je odgovoril: T »Vedeti morate, da i®*? New Yorku dvojnika, ki mi J® las podoben. Moram se mu u zati hvaležnega, da vas je sprejel na newyorškem letalist BEN GVRIOfi se je zatekel v puščavo Bivši izraelski ministrski predsednik živi v puščavski naselbini Ste Boker itrs*1 Pri nas smo samo kratko zabeležili vest, da je izraelski Isednik Ben Gurion odstopil. Prvi hip celo v Izraelu javnost v - -^ ga je napotilo k temu koraku. Nekaj njegovih najboljših odelavcev je prejelo kmalu po Gurionovem odstopu pism je bila na pisalni stroj napisana kratka zgodba Rudyarda Kiplinga, n** a pa se je glasil »Čudež Puruna Bhagata«. Gre za zgodbo ministi^J^ da so ljudje občevali z njo spošt- . - ljivo in ji šli na roko. Člani tujih f J« spomnila ua izrek tu- nje sta sedela Rus in njegova že-, novič je »tako nervozno bobnal na. Ko je Rus opazil njeno biser- s prsti po mizi, ko da igra na no ogrlico, je opozoril ženo, naj klavir«. Malenkov pa se ji je 6e je nikar ne dotakne češ da 2(jei |£o »velik debelušast baby«. bi se okužila z bakterijami. Po-1 n,,,-: •„ j _ » • — *-------------------- *--------- — tem ameriška diplomatka biserne i ( J J ,,, težave, ki jih bo morala mlada ogrlice v Rusiji ni več nosila. Če:?., P/om vprašali kako p je država premagati. Govoril je tudi jo je kdo vprašal od kod prihaja1 . v*eč govor Malenkova: »Prav! o napakah v prvih letih življe-in kdo je, je odgovorila, da je n'‘®c j® odgovorila z naivno od-! nja Izraela, predvsem je ugo-članica ameriške delegacije Mesta. kritosrčnostjo. »Mar nisem rekla, j tovil, da je med ljudstvom pre- Tako je povsod svoj cilj dosegla, da o zunanjem svetu ničesar ne ; malo požrtvovalnosti. Njegov boj-vedo.« Ko je zapuščala Sovjetsko ! ni klic je bil in je še zmeraj: »Poj puščavi, kjer so ustanovili 3 f selbino Ste Boker, kar pomen1-, našem jeziku pastirsko polj®-to naselje si je Ben Gurion bral za svoje novo bivališč®-Ste .Boker je oddaljen od P , ersheba dobrih 50 kilomet1 Skozi puščavo je speljana c®®JJ, Kamor seže oko je vse pusto, pesek in kamen. Človek bi ® da ga je zanesla pot na 13 v Nikjer ni videti nobenih sl®3, predsednika neke majhne, toda napredne Indijske dežele Puruna je. ki je nenadoma odstopil in se umaknil visoko v Himalajsko P°furje-Nekega dne, ko je plezal na visoko goro, Je prihrumelo silovito ne« j, Mestece ob vznožju gore je bilo v nevarnosti. Purunu Bhagatu posrečilo pravočasno obvestiti prebivalce, da so ušli smrti. In od ta"uji ljudje v tem delu Indije časte Bhagata kot boga. Postavili so »u 1 svetišče. Purun Bhagat pa je bil čisto navaden človek; študiral J0-, Oxfordu ter bil član angleške Akademije in drugih znanstvenih usta1 S tem pismom je hotel Ben Gurion povedati, da je kot ministrski predsednik sicer odstopil, da pa bo tudi v prihodnje delal za svoj narod in domovino. Izrael je glavne težave na poti k neodvisnosti že premagal. Odkar je bila razglašena izraelska republika«, je prispelo tja nad 720.000 Zidov. Narodno neodvisnost so Židje dosegli, toda čaka jih še žilav boj za gospodarsko osamosvojitev. Nikjer na svetu ne bijejo ljudje tako žilavega boja proti pesku in kamnu kakor v tej deželi Ben Gurionov odstop je naložil prebivalcem Izraela novo težko breme. Noben njihov voditelj ni užival tako velikega ugleda. Zato je bilo zelo težko sestaviti novo vlado. Ben Gurion nekoliko spominja na starega grškega filozofa. Po političnem naziranju je realist in židovski nacionalist, vseskozi realen, pravi pionir in zelo izobražen. Nekaj dni preden je odstopil, je v govoru na sestanku židovskih voditeljev med drugim dejal: »Jaz sem Zid, Židje pa mislijo zmeraj v stoletjih in tisočletjih. Živimo v dvajsetem stoletju, gledamo pa v enaindvajseto.« Potem je obravnaval razne delegacij so namreč v Rusiji zelo v časteh. O ruskih ženah pravi Perle Mesta, da so »žilave, izčrpane in j prezigodaj postarane«. Zgražala se j je nad bridko usodo žensk, ki mo- ! rajo opravljati tudi najbplj naporna dela. Rusinje morajo ne le pomagati graditi hiše in ceste, I marveč celo jezove, šofirati mo- I rajo omnibuse in v jeklarnah pre- I našati težke kose jekla, čedalje j več je v Sovjetski zvezi tudi žensk, ! ki so se pod pritiskom razmer odločile za poklic strojevodje. Perle Mesta pravi, da se ženske v Sovjetski zvezi bolj razvijajo v smeri napornega, često naravnost I težaškega dela, kakor pa v smeri j ženske lepote. Radovednost jo je : gnala tudj v Georgijo, brž ko je j slišala, da so Beri jo aretirali. Ho- i tela je videti tudi njegovo donio- | vino. Mnogo ljudi je vprašala, j kje je pravzaprav Berijev rojstni ; kraj, toda nihče ji ni odgovoril. Celo v Georgiji so se ljudje bali govoriti o njem, češ da je izdajalec. V Kremlju so ji dovolili prisostvovati seji Vrhovnega sovjeta. O Molotovu pravi, da je v nastopu molčeč, tog, nedostopen in formalen. Stalinov svak Kaga- življenja. To je kraljestvo ,0 vega morja. In vendar je z®1c g življenje prodirati v to pušča ^ V Sodomu so zgradili tovarn°’„ kateri izdelajo na dan dve sto ,. sode. V petih letih bodo zVvL, proizvodnjo na tri sto tisoč t Ste Boker ima le nekaj b31 y štrlečih iz puščavskega Peslcaw, njem živi petindvajset eS, dva zakonca, en otrok in ®n V baraki s štirimi sobami -e ,s nastanil Ben Gurion. Našel je nastalo pred dvema letom3- ^ bližini je talna voda in to ie za naselitev odločilno. Petd® 0 kilometrov daleč naokrog ® u talni vodi duha ne sluha. v tej puščavi zelo redko. ? ^ krat se zgodi, da tudi pol dežja. In vendar je zemlja d o® ^ lahko bi bila zelo rodovitna, ^ jo mogli namakati. Prebiva1®1 prve naselbine v izraelski R,e ščavi imajo že 500 ovac ih, se, nomadskemu podobno živli®3 Ko je prispel Ben Gurk®, Ste Boker, so ga prebivalci jeli sicer prijazno in gostolju3 ^ posebnega vtisa pa njegova o®j di na jug — zavzemi puščavo«, čitev nanje ni napravila.^ ^ Temu klicu pa je sledilo le ne- fant je rekel: »Napornega de13,^, kaj tisoč mladih fantov in deklet, bo zmogel, saj je star že 6” „ niimi sp iih ip samo tofvHn- xr lrnVnnii nam K/n na IjahlcO jih diplomatov: »Tri dobre stvari so v Rusiji, prva je kaviar, dru-ga vodka, tretja in najboljša pa ! Med njimi se jih je samo petin- v kuhinji nam bo pa lahko odhodni vizum.« I dvajset odločilo za naselitev v magal.« Jugoslovanska delegacija s takratnim predsednikom izraelske vlade Ben Gurionom VfECA PO MALEM ZA VSE USPEH JUGOSLOVANSKIH NOGOMETAŠEV V URUGVAJU Partizan navduši! Montevideo Montevideo, 8. jan. — Nestrpno p?,ti rezultat tretje tekme riti I . Ila turneji P° Južni Ame- enim Prvak°m Urugvaja, z rit? najboljših moštev Južne Ame-ni h-i ora’ To ie moštvo, ki še ““O porazeno na svojem igrišču. dawt je navdušil 40.000 gle- to i« ^ Montevideu in odlično igral, .»...J? začetek poročila iz Uru- lK^?:.uFu.gvajce so najbolj navdušili Vinar. , su “djuoij navc te ™ V8r jugoslovanskega moki i’B nrtvxSem pa vratar Stojanovič, Ibtbim odlično branil Ko so domači bartan * d™.gem polčasu silovito na-tekmn’ „ za vsak0 c^no odločili Vič SV°J? k0rist’ 3e bil Stojanovo -i 2 Zvrstno obram-...„ „„ Po'soln L"avduS!'a Urugvajce, se jel Partizana videli, da ima Stojanovič boljše vratar^™6'' -U UVr^’i "J-6?- na:*‘ i ,sv°j dan«, se niso umaknili v obram* PARTIZAN : PENAROL 1:1 Drugi polčas se je začel zelo mir- zadovoljni: gledalce so navdušili z no. očitno je bilo, da sta si obe mo- igro in zapustili stadion nepremagani, štvi prizadevali izboljšati rezultat, ni- Partizan bo 9. januarja nastopil sta pa igrali s »polnim zaletom«, kot v Buenos Airesu proti enemu izmed da sta se čuvali za konec tekme. To najmočnejših argentinskih nogomet-je trajalo nekako pol lire* V zadnjih nih mogtev »Racingom«. 15 minutah pa je Penarol napadel kot SIJAJNA OBRAMBA STOJANOVIČA Napadi domačih so se vrstili kakor valovi v vsaki minuti Sleherni napad se je končal s točnim strelom na Stojaničeva vrata. Ker so igralci ki so jih kdajkoli: bo, pač pa so odprto igrali. Stojanovič je potrdil to zaupanje. Ob podpori branilcev je uspešno odbijal izred* no močne napade Urugvajcev. Tekma se je končala s peklen- , skim tempom, ki so ga diktirali do- Videli v Montevideu V tem rfpln tPk- mači pralci, ko je sodnik odžvižgal, je ubranil kakih 10 do 15 i/rpdno bil° na Obr&zih nogometašev opa-m»5nih strelov napadalcev Penama ziti' da 50 Presrečni, ker se je tek-Paet.7,, p t-enaroia. ma naposled k0nčala. Gledalci so na- itil/CAN JE PRIŠEL V VODSTVO vdušeno pozdravljali naše igralce, ko nh 1:0 so le-ti zapustili stadion »Centenario«, tphni? moglvi sta pokazali izredno Igralci Partizana so bili dvakrat Peram»n+1Sro’ To bila hitra in tem-haS?tna igra moštev, v kateri so no ?p rt,P0P°lrii nogometaši. Značil-enakom . obe m°štvi igrali po ustvar?a!?^emu: z dolgimi pasovi so skem Sit. ”evarne položaje v kazen-kombirHroS-oru in brez Prevelikega kova vrat streljali na nasprotnice ^gadel) so imeli naj- Vsi bm, ? obrambni branilci, ki so tliso rimJim igrali brez napak in Več go^ov ’ bl gledalci videli še Sprv Hajduk : Gibraltar 8:2 (4:2) Gibraltar, 8. jan — Včeraj je Hajduk pretaagal vojaško reprezentanco Gibraltarja z 8:2 (4:0). — Gole so za DANES SE ZAČNE II. gorenjski zrasko športni teden Ljubljana, 8. januarja. Jutri bodo na Jesenicah slovesno odprli 11. zimski športni teden. Razen številnih domačih in tujih smučarjev se bodo v tem tednu razvrstila tekmovanja med drsalci, hokejisti in kegljači na ledu. Pričakujejo, da bo v vseh tekmovanjih sodelovalo več tisoč tekmovalcev, med katerimi bodo nastopili tudi športniki iz Slovenske Koroške, Avstrije in Francije. Najvažnejša tekmovanja bodo v nedeljo na Bledu, in sicer veliko mednarodno tekmovanje tekačev. Posebna zanimivost tedna pa bo turnir v hokeju in tekma kegljačev na ledu. Razpisanih je kakih 60 pokalov in nad 1000 praktičnih daril. * Mednarodna hokejska tekma med Splošna bolnišnica v Celju sprejme rentgenskega tehnika. Nastop službe takoj. Vlogo pošljite Ravnateljstvu bolnišnice, Celje. POZOR! VARAŽDINSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA »VMTEKS« - ®araždin obvešča vse predilnice volne in bombaža ter trikotaže in tkalnice, da sprejema v pranje in barvanje volno, lesna in bombažna vlakna ter česanje prediva po zelo ugodnih cenah. INTERESENTI NAJ SPOROCE SVOJE POTREBE! 2850 Hajduk dosegli Šenauer, Broketa in reprezentancama Nemčije in Italije Arapovič po 2, Matošič in Vukas po se je končala z zmago Nemčije z 9:4 enega. (2:2, 3:0, 4:2). MEDM10DNA REVIJA SMUČARSKIH SKOKOV V MARIBORU Maribor, 8 jan. — Jutri bo na preurejeni 60-metrski skakalnici na Pekrski gdrci mednarodna revija smučarskih skakalcev. Revije se bodo udeležili Avstrijci Wieser, Schwein- berger, Lichteneger, Grili, Kostner, Gratwohl in verjetno tudi Leodalter. Bržkone se bodo tekmovanja udeležili tudi dva švicarska, dva nemška pa tudi dva švedska skakalca. M »TEE Ddf/IEE 1 MUH IPIDU Zidar, Gorišek, Rogelj, Langus v Italiji V četrtek sta odpotovala na skakalne tekme za Kongsbergov pokal v Italiji pod vodstvom inž. Poharja: Zidar in Gorišek, Rogelj in Langus pa te konfraiJ^6®0^*1 naPadalcev pa se • sta odpotovala naravnost iz AVstrije. Polčasa L~-eli mimo vrat- Sredi in uredil svoje vr- Tedaj ff™« ,P°budo v svoje roke. le m t'”® v vodstvo- Go' fcegei Milutinovič v 23. minuti. Pn izenačenje val na w*folu Partlzan gospodo-nutku iP h ' .Toda Prav v tem tre-l2enačiin T?ma<;e moštvo v 31. minuti radi Jugoslovanski igralci pa za- Štefe, Cvenkelj, Mulej, Kunšič v Avstriji V nedeljo ali ponedeljek bodo odpotovali na trening v Avstrijo štirje naši najboljši alpski vozači: Štefe, j mesto* Cvenkelj, Mulej in Kunšič. Vodil jih bo Slavko Lukane. Dne 16. in 17. ja^ NAŠE SMUČARKE V GRttNDE-W ALDU Vodenličeva 13., Muvrinova 15. Grundewald, 8. jan. — V Griinde-waldu v Švici se je začelo včeraj mednarodno smučarsko tekmovanje za ženske. Prvi dan je bil tek na 10 km, na katerem je nastopilo 18 žensk iz šestih držav, med njimi tudi dve Jugoslovanki *— Vodenlič in Mu-vrin. V zelo močni konkurenci sta Jugoslovanki zasedli 13. oziroma 15. Zmagala je Valentina Careva, štu-dentka iz Leningrada, ki je progo prevozila v 43. minutah in 11. sek. Jadi te^a ni5?4°VaSs^i igralci pa za- nuarja bodo nastopili na tekmah v bili še °nanrp? “gubili poguma in so Schrusu v Montafonu, od 19. do 24. ja- „7^'uvt^tile štiri niene ro- dne ali popoldne n*pad £Premoči- Partizanov nuarja pa na evropskem smučarskem v na o^tiTdolei popomne. torZZz Je ao konca itvpHpi ^0i.Qi \ tt k« •«,, jakinje. V slalomu, na poti, aoigi ■ ■ Zmagal je »Papirničar« z visokim rezultatom 9:2 (4:0, 3:2. 2:0). Celje, 8. jan. - Za prvenstvo Slovenije je hokejsko moštvo »Kladivar-ja« premagalo brežiškega »Partizana« s 7:3 (1:2, 4:0, 2:1). Celovec, 7. jan — Hokejsko moštvo KAČ je premagalo v hokeju na ledu beograjskega Partizana z 2:1 (0:1, 1:0, 1:0). Tečaj za drsanje SšD Železničar bo odprl tečaj za začetnike-drsalce. Vsi, ki se hočejo naučiti drsati, naj se javijo na stadionu pri upravniku vsak dan dopol- JUTRI BO žrebanje tombolskih tablic TOMBOLE ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE! ZADNJI C AS JE, DA SI KUPITE SREČKO! Tombolska tablica stane samo 50 dinarjev. Dobiite jo lahko pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loterije in pri organizacijah Zveze gluhih Jugoslavije. STROJNEGA I N 2 E N 9 R J A sprejme takoj v službo tovarna »TITAN«, Kamnik. Plača po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pošljite na personalni oddelek tovarne »Titan« ali pa se osebno zglasite v podjetju. izredno fonu* onca izvedel še nekaj tednu, ki bo za alpske discipline v k°mbinanii Sl naSlih in duhovitih Kitzbtichlu, za klasične discipline pa ki so gledalce navdušile, od 19. do 26. januarja v Badgasteinu. Sostovanju najbolj-? ^stkem i i nogometšev Vodo v drfni, ^'''Sana. Konec januarja ______________________ . . v Egipt kip repr®ze,ntanti odpotovali je povabila 2 tekmovalki za alpske SVnf^,r„ ’ K.ier se bodo nrinrnvHnli nn Tplrmnvnlni in tpkmnualkp Avstrijska smučarska zveza je povabila na tekme v Badgastein 5 tekačev, 4 tekmovalke za tek in 5 skakalcev. Za tekmovanje v Kitzbtichlu pa »Z, se bodo pripravljali na discipline. Tekmovalci in tekmovalke V^ari boda T?**^no Prvenstvo. Ma- za Badgastein in ostala tekmovanja kem boclo z vuigraii pet te- Doao aoio ninn nogometnimi možtvi. ' na Bledu. y ?»iptu odigrali pet te- bodo določeni po nedeljskih tekmah Z LETNE KONFERENCE NK ODRED Položaje slovenskega nogometa je treba obdržati Trener Ognjanov: *Ne verjamem, da bo Odred izpadel iz lige!« 2 km, z višinsko razliko 300 m, je zmagala Avstrijka Mahringer v Casu 1:56,2. T Slovenil?3* 8- •)an- — Nogomet je najveiji ,,;„ ?seSel v minulem letu Predsta,«.,, pe“ PO volni. Prvi naš r*5*Kelly 4 (1), mnov,j jv - «•«’<«• w“ “,uu h« i AOTcuucr 0,0 , v^iaiH»on 3,5, Wade ‘enje igralcev prvega mo- - 3:59,7. I 3, dr. Tartakower 2,5 Horn 1,5 (1). ftelmi klnhi najboljšimi jugoslovan-j1®! sloveni °drea predstavlja v prv. 1 bo imoi 1 n°Somet, ki Ima od tega , . ________ _____ tak° mogel h Kristi, saj se bo le račun smo izgubili 6 •neta v aru ,y’n 11na raven nogo- nas je stalo mesta v sredini lestvice, O tem «?, .republikah. ki bi nam po vsej pravici pripadalo. fedni ietn, YPrašanju so na včerajšnji j Toda to je nogomet. Nikakor pa ne govorili ^°nferenci NK Odred naj- | morem verjeti, da b; Odred mogel iz-večje notnim .a naže Prvo in naj- ; pasti iz lige,« 1e zaključil Ognjanov. SaniziranQ ,metno društvo dobro or- Z volitvami novega odbora je bilo fl mnogo ti« pa da 'rna kot vsi dru- končano triurno delo konference. Ko- Hti že i2 " 'av ln skrbi, je bilo sli- vemu odboru p8 so vsi prisotni za- V tem kluh Posehno pereče je želeli, da bi prebrodil vse težave, ki 5®radi vnt“u tudl linančno vprašanje, ga čakajo v tem letu. 'teo 3e bilo delo z mla- v * drugim moštvom slabše. ?6PotočniSienem Poročilu je tovariš podrobnn nekaj zanimivih ?UIem 1p?,, dred le Izgubil v mi-H zvezni it„! tekem, od tega kar 10 f«Plsati nolt j£r„lmer}1A1,vo J°™° ,le MIHALIČ ZMIGAL V SAO PAOLU DELOVNI K0LEKHV trg, podjetja»AVTOMATERIAL« MARIBOR, Partizanska cesta 27 ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM MNOGO USPEHOV V NOVEM POSLOVNEM LETU 1954. Za izkazano nam zaupanje in naklonjenost v letu 1953 se zahvaljujemo ter obveSČamo vse naše stranke, da smo znatno znižali cene naši zelogi materiala. Istočasno sporočamo, da smo odprli v naših poslovnih prostorih komisijsko trgovino rabljenih avtomobilskih delov in pribora. SE PRIPOROČAMO! KONFEKCIIA 1 OJ VODI N A ZEMUN, Tvornička 16, telefon 37-540 zeli svojim poslovnim PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO DELOVNI KOLEKTIV 213 Kako 11 MATIJA SKANDER ®UMO] Reška Konec amjan Podgornik ^ m OMRL ^6klen pC ^°^na' tzPrazn' umirajoči sprevodnik že večji del skriVn V ^pod blazine in javno požvižga v postelji, ko Marjana dirja n° m°lči, ko je pri kraju dopust uradnika Konrada Pez-stvari« 'naja stanovanjska komisija »preverjat dejansko stanje Sta^ trg^ nekaj, o čemer še dandanašnji govori vesoljni rsdomarJana OC*pre vrata stanovanjski komisiji z uradnikom Kon- iofih yna Ce,u' Ko nato združeni v globokem spoštovanju do umira- 8a ni v °P*''0 po v s°bo sprevodnika Damjana — umirajoče- °išču g CK>Ste^^' ni- Sploh ga ni v sobi. Nikjer. Tudi na stra- n* in ne v kuhinji. Sploh ga ni v stanovanju. {eprav 0 m’s'imo večjo osuplost in večjo zadrego. Vsi vprek, kom,- :. S0 uraclne osebe, postanejo popolnoma nori. Predsednik ‘Jsije vpraša: zletel v nebesa?« Članj K°nrad živčno premetava blazine in odejo. Drugi mi20 in°mi^Je umirajočega pod posteljo, v omarah, pod ^fal sir130 sto*‘’ ^akor da bi bil žoga ali da bi se izredno rad riva nice ter bi si hotel privoščiti to zabavno igro še e*ikrat pred smrtjo. Marjana^-f11'' ■ trenutkih divjega lova pogleda nič manj osupla i2tim-Sj°2i °kno. Zastane ji dih, da samo še nekaj zagrgra ttProzi drgetajočo roko. te*ra*dnf°d °b°ka<< koraka Proti domu sprevodnik Damjan v polni ^leznioa1^1 °rmi’ z 13610 krizantemo v gumbnici modrega, težkega Ustavlja' plas®a‘ Nekolikanj negotovo, toda dovolj trdno ^takarica^ F' ^ ^ Sostilne mu maha z belim prtičem v pozdrav Doma pričaka sprevodnika Damjana Osupla stanovanjska komisija z uradnikom Konradom na čelu. Gledajo se, gledajo, in hip, dva strme drug v drugega, nakar se začne Damjan na ves glas in tako od srca smejati, da se mora oprijeti ograje ob stopnicah. Ko si opomore, izvleče iz žepa tisočak in ea da komisiji. »,Pod obokom' imajo ravno svež golaž in novega vipavca. Pijte na moje zdravje in srečo!« Nato se Damjan obme h Konradu, rekoč: »Mi ne boš voščil sreče?« Ko strmi uradnik vanj, bled in nem, mu pojasni: »Ali ne veš, da je danes sobota? Na magistratu imajo uradne ure. Poročil se bom. Jasno, z Marjano.« »Toda ...« zajeclja Konrad Pezdir. »Ce misliš jetra ali pismo, se v obeh primerih motiš. Vi ste si izmislili jetra, jaz pa pismo. Zdaj smo opravili. Obleci se, za pričo nama boš.« Nato gre upokojeni sprevodnik Damjan Podgornik mimo stanovanjske komisije v kamro, kjer sloni ob postelji Marjana. Iz oči ji dero debele solze, žive priče drobnih in velikih človeških doživetij ... Za postarnega moža Damjana in ženo Marjano, ki jima je preostalo le še upanje na nekaj let mirnega življenja upokojencev v starem, dvosobnem stanovanju, je bilo umiranje hudomušnega sprevodnika pretresljivo doživetje in velika preizkušnja. Ni dvoma, da je v tem bistvena razlika med njima in med Hamletom, in ker se nista zavedala občečloveške pomembnosti svojega doživetja* je tudi razlika med njima in starotrškim čevljarjem Andrejem Legatom, ki so mu za poslednjo željo napisali nad grob: »Tukaj počiva Andrej Legat, čevljarski mojster iz Starega trga. Naj mu bo zemlja lahka, saj je nosil težo vsega sveta!« Čeprav je v nasprotju z vsemi nazori o morali, tudi s tistimi, ki sem se jih učil v šoli, moram — resnici na ljubo **■ napisati za konec, da se je poslej življenje sprevodnika Damjana precej spremenilo. Kadar prihaja poslej Damjan »Pod obok«, ga nekdanji prijatelji nič več ne pozdravljajo s sproščenim nasmehom, nič več ga ne vabijo v svojo družbo in nič več jih ne zabavajo njegovi dovtipi... y Da. sprevodnik Damjan Podgornik je zagrešil neodpustljivo napako: ni umrl. Ni umrl, čeprav je toliko ljudi upalo v hjegovo smrt. Razočaral je preveč starotrških meščanov, da bi mogel še živeti priljubljen med njimi. In razočara) jih je do dna srca, kjer so v skritem kotičku upali, da se bo z njegovo smrtjo Uresničil njihov življenjski cilj, vselitev v dvosobno stanovanje. Ali bo Damjan Podgornik s svojo resnično smrtjo lahko popravil, kar je zagrešil? Ne. Nikoli, Nikoli več, kajti Staremu trgu kuje zakone trdo in skopo življenje. K o n e c DNEVNE NOVICE Obveščamo vsa društva in klube, da se vrže v soboto, zvečer 9. januarja 1*J54 ob 18. uri nočno skakalne tekme na Bledu in to na 35-ineterski skakalnici. Nočne tekme se vršijo kot otvoritev »Gorenjskega zimsko športnega tedna«, odnosno na predvečer mednarodnih tekem v tekih za moške in ženske na Bledu. Prijave 6e sprejemajo do 9. januarja do 15. ure. Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev v Ljubljani obvešča svoje člane, da bo IV. redni letni občni zlor Društva v ponede- 11 jek, 11. t. m. ob 16. uri v prirodoslovno-matematični dvorani (bivša fizikalna dvorana) Univerze, Trg Revolucije 11. Uprava Tobačne tovarne v Ljubljani raapisuje mesto pravnega referenta. Ponudbe s kratkim življenje- j plsom vložiti pri upravi Tobačne to- | varno, Ljubljana, Tržaška cesta 12. i Pogoj dovršena pravna fakulteta. ' KONCERTI Vladimir Markovič in Katarina Ačimovič iz Beograda koncertirata v ponedeljek 11. januarja ob 20.15 v Filharmoniji. Vstopnice od 100 din navzdol. VA2NI NASLOVI V LJUBLJANI Reševalna postaja. Zaloška 25, tel 22-444 Zdravstvena dežurna služba, Miklošičeva 20, tel. 23-081 Notranja uprava, Prešernova ul , tel. 21-100 in 21-200. Dežurni za prometne nesreče, tel. 20-663 'Gasilska milica. Krekov trg, tel. 23-555 Elektrarna^ Magistrat, tel. 22-121 Plinarna, Resljeva 28, tel. 20-555 Vodovod, Krekov trg 10, 20-554 Železniška postaja, trg OF, tei. 20-768 Avtobusna postaja, Masaryko-va. tel 23-085 Hotel »Union«. Miklošičeva 1, tel. 20-570 Mestni avtotaksi, Slomškova 6. tel 21-576 Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova ulica 3 — Tel. centrala 22-136 in 23-383, direktor tel 21-894 Veleblagovnica »NA-MA«; uprava - sekretariat 22-563, komercialni oddelek 22-571, računovodstvo 23-059, centralno skladišče 22-550, poslovalnica pri »Pošti« 21-066, poslovalnica pri »Tromostovju« 22-551, poslovalnica »Pohištvo« 20-496 Trgovsko podj. »Usnje«, VVolfo-va 1/H.: direktor 20-042, komercialni oddelek 22-364, grosistični oddelek za usnje, Trubarjeva 41, 22-281. detajlni poslovalnici: »Usnje«, Trubarjeva 41. 22-281; »Koža«, Trubarjeva 16, 23-058; grosistični oddelek za obutev. Gradišče štev. 10, tel. 20-517 Trgovsko podjetje »Volna« tel. 22-562; prodajalne: »Volna«, Nazorjeva 3, 20-683; »Ko* rotan«, Celovška 71, 22-683 Trgovsko podjetje »Izbira«, Wol-fova ul Ul: uprava, direktor 23-521, komerc. oddelek 20-235, skladišče, Mestni trg 21, 21-195; poslovalnice: »Perilo«, Miklošičeva 12, 20-122; »Manon«, Prešernov trg št. 3, 21-572; »Moda«, Nazorjeva 5, 20-255; »Okras«, Čopova 54, 21-149; »Vrvarna«, Trubarjeva ul. 31. t0-441 Slovenija — lmpex, trg. agentura za izvoz in uvoz — Beethovnova 14/1. 23-915 Mestno prevozno podjetje »Me* prom«: uprava in delavnice tel. 21-392, Prometna pisarna — prevozi garaže *el. 20-823 Špedicija — Ljubljana, podjetje za tuzemske ln mednarodne transporte, uprava Titova 33, tel. 21-392, direktor 20-851, kosovna odprava, Metelkova ul. štev. 4, tel 21-719, avtodispo-nenca tel. 21-690, avtogaraža, Sredlška L 23-290 Umili so v Ljubljani Zlatko Fafflek, sin zidarja. Pogreb bo danes, 9. t. m. ob 10.30 na Žalah. Anton Švajger, upokojenec. Pogreb bo danes, 9. t. m. ob 14.30 na Zailah. Marija Zupan, zasebnica. Pogreb Vo danes, 9 t. m. ob 15. uri na 2alah. Pavle Pinter, slaščičar. Pogreb bo danes 9. t. m. ob 15.30 na Zalah. GLEDALIŠČA DKA.UA - LJUBLJANA Sobota, 9. januarja ob 20: Salacrou: »Tak kakor vsi«. Abonma red K. Kaoula igra Demeter Bitenci). Nedelja, 10. ob 10.30: Javna produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve. Ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Izven in za podeželje. — Ob 20: Shaw: »Pygmalion«. Izven in za podeželje. (Blizo igra Tina Leonova, Hig-ginsa Vladimir Skrbinšek). Ponedeljek, 11. januarja ob 20: Salacrou: »Tak kakor vsi«. Abonma red D. V nedeljo, 10. januarja ob 10.30 dopoldan bo v dramskem gledališču ponovitev plesne produkcije Šole M. Vidmarjeve. Ker se je produkcija vršila meseca julija, t. j. izven sezone, je ponovitev namenjena predvsem študentski in dijaški mladini, ki se zanima za moderno plesno smer. Seveda so vljudno vabljeni tudi vsi ostali- Vstopnice v operni blagajni. OPERA Sobota, 9. januarja ob 19.30: Rossini: »Seviljski Irivee«. Izven in za po- Nedelja,' 10. januarja ob 15: Verdi: »Rigoletto«. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 9. januarja ob 20: Vilharjeve šaloigre. Večer v čitalnici. Izven. Nedelja, 10. januarja ob 15: F. Milčinski: »Mogočni prstan«. Izven. Ob 20: Aristofanes: »Lisistrata«. Izven. OBRTNO GLEDALIŠČE Komenskega ulica — Rokodelski dom Sobota, 9. januarja ob 20: W.-Stein: »Pred poroko«. Nedelja, 10. januarja ob 20: W.-Stein: »Pred poroko«. Obrtniško gledališče bo po daljšem premoru ponovilo to uspelo burko! Blagajna 2 uri pred pričetkom predstav. SKUD TINE ROŽANC — LJUBLJANA Dom železničarjev Nedelja, 10. januarja ob 16: C. Golar: »Ples v Trnovem«, burka. Režija: M. Skrbinšek. Predprodaja v nedeljo od 10—12 in od 14 dalje v domu I. nadstr. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 9. januarja ob IV: Kuret: »Obuti maček«. — Ob 20.30: Kuret: »Obuti maček«. Za odrasle. Nedelja, 10. januarja ol' 11: Malik: »Žogica Marogica«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 10. januarja ob 17: Karsch: »Težave Peteršiljčkove mame«. Prodaja vstopnic od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki ipasaži in pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah. RADIO Dnevni spored za soboto, 9. januarja 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored!) — vmes ob 5.35—5.45 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 5.50—6.00 Jutranja telovadba — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ta radijski koledar — 6.50 Oljava dnevnega sporeda — 7.00 Za gospodinje — 7.25—7.30 Poročila — 12.00 Opoldanski orkestralni spored — 12.30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave — 12.45 Zabavna glasba — 13.00 Nove knjige — 13.10 Slovenske narodne pesmi in plesi (Prenos v Zagreb) — 13.45 Jezikovni pogovori (ponovitev) — 14.00 Za prijetno popoldne (zabavna glasba) — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Igra Plesni orkester Radia Zagreb — 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Za pionirje: Zgodba o Sampu in severnem jelenu — 15.50 To in ono z vseh strani (vmes pester glasbeni spored) — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Škoberneta — 17.30 Med kmečkimi pevci in godci — 18.10 Lahka orkestralna glasba — 19.00 Radijski dnevnik in objave — 19.30 Zabavna glasi a, vmes reklame in vremenska napoved — 20.00 Pisan sobotni večer — 22.00 Napoved časa in poročila - 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 22.20 Glasbena medigra — 22.30—23.00 Oddaja za našo izseljence (na valu 327,1 m) — 23 00 24.00 Na valu 827,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (Prenos iz Zagreba). K 1 NO KINO »UNION«; Slov. tilm »Vesna«. Tednik. Barok v Ljubljani. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »KOMUNA«: Italijanski film »Kako sem odkril Ameriko«. Tednik. Predstavi ob 16, in 18. Zadnja predstava odpade — nastopa Sven-sali. KINO »SLOGA«: Italijanski film »Obaožba«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »SOČA«; Nemški film »Sanjave ustnice«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat! Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10—11 ter od 15 dalje. KINO »TRIGLAV«; Ameriški barvni film »Na otoku e Teboj«. Tednik. Filmske novosti 47. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. KINO »ŠIŠKA«: Amer. film »Zmaga nad temo«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KRANJ »STORŽIČ«; Italijanski film »Tri prepovedane zgodbe«. — »SVOBODA«: Ameriški film »Ob veliki ločnici«. — »ZADRUŽNIK«: Jugoslovanski film »Nevihta«. _ CERKLJE »TRIGLAV«: Ameriški barvni film »Trije mušketirji«. PTUJ: Ameriški barvni film »Ostr-žek«. MARIBORSKE VESTI V Mariboru so se poročili: Ašič Rihard, 25 let, strugar — I/ašnik Marica, 26 let, uslužbenka; Rep Ernest, 23 let, ključavničar — Bobi Štefanija. 24 let, uslužbenka; Karmel Bogomir, 24 let, mehanik — Višner Olga, 20 let, delavka; Margulj Vladimir, 22 Jet, stroj, ključavničar — Maček Julijana, 25 let, uslužbenka; Cebe Ivan, 24 let, šofer — Curič Zofija, 27 let, polj. delavka; Perger Franc, 24 let, polj. delavec — Košar Brigita, 24 let, knjigovodkinja; Štucl Franc, 21 let, strugar — Skorjanec Angela, 18 let, natakarica;; Grdak Rudolf, 24 let, stroj, tehni k— Grubelnik Cveta, 22 let, blagajničarka; Pebelinšok Otmar, 26 let, nameščenec — Golob Olga, 20 let, prodajalka; Kukovec Stefan, 24 let, čevlj. pomočnik — Kralj Štefanija, 27 let, tkalka; Hrastnik Karl, 28 let .stroj, ključavničar — Skaza Vilma, 21 let, pomožna delavka; Špurej Slavko, 23 let, čevljar — Vrontuša Mira, 20 let, uslužbenka, Krojs Henrik, 24 let, električar — Šorli Danica, 19 let, tekst- tehnik; Vauhnik Martin, 65 let, delavec — Pohlin Terezija, 37 let, delavka; Žonta Alojz, 25 let, mehanik — Hasl Adelhajda, 22 let, tkalka; Kurnik Rafael, 39 let, nameščenec — Potočan Ljudmila, 37 let nameščenka; Čater Vladimir 24 let, oblikovalec — Kumer Kristinasti-na, 33 let, tkalka; Potočnik Viljem, 19 let, 6troj. ključavničar — Rampre Ema. 21 ilet, brusilka; Novak Alfonz, 25 let, stroj, tehnik — Horvat Marija. 25 let, gospodinja; Stopeinig Aleksander, 23 let. zidar — Kopic Alojzija, 29 let, tkalka; Mervič Silvester, 22 let, trgov, pomočnik — Kabjanič Vida, 24 let, nameščenka; Berus Franc. 34 let, paznik -- Poljanšek Ana, 26 let, bolničarka; To-polnik Karol, 24 let, čevlj. pomočnik — Cipot Terezija, 22 let, šivilj, pomočnica; Vihar Maksimiljan, 23 let, mizarski tehnik — Božič Slavica, 23 let, tkalka; Bele Alojzij, 23 let, ind. teh. ris. — Bajt Elfrida, 24 let, pom. delavka; Pučko Feliks, 22 let, avtomehanik — Bedrač Frančiška, 21 let, sukalka; Filipčič Stanislav, 31 ‘let, ključavničar — Rajar Marija, 29 let, česalka; Fras Jožef, 23 let, čevljar — Vintar Marija, 22 let, tkalka. DEŽURNA LEKARNA: Sobota, 9. januarja: Lekarna »Tabor«, Trg Armade 3. RADIO 5.30—7.25 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 7.25—7.40 Za razvedrilo — 7.40—7.45 Za naše gospodinje — 7.45—8.00 Poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška — 8.00— 8.10 Poročila in vremenska napoved — 8.10—8.30 Za vsakogar nekaj — 12.00—16 00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.00—16.30 Plošče po vaših željah — 16.30—16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska napoved in točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00—22.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 22.30—23.00 Plesna glasba — 23.00 Zaključek oddaje. - KINO PARTIZAN: Ameriški film »Njeno življenje« UDARNIK; Slov. film »Vesna«. POBREŽJE: Angleški film »Pekel je razprodan«. STUDENCI: Angleški film »Tretji človek«. SLOV, NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 9. januarja ob 19.30: Verdi: »Traviata«. Izven. CELJSKE VESTI Gibanje prebivalstva v Celju. — V času od 28. decembra do 4. januarja se je v Celju rodilo 36 dečkov in 35 deklic. — Poročili so se železniški zavirač Alojz Drobne in bolniška strežnica Zofija Hrovatič, poročnik JLA Dragoljub Milutinovič in nameščenka Elizabeta Stumberger, inž. Vladimir Vedenig in nameščenka Silva Medveš. — Umrli so Terezija Podboršek, roj. Rošker, Dragutin Kolar, Vilibald We-ber, Cvetko Buser, Marija Medved, Anton Voučko, Marija Stropnik roj. Gmeiner, Valentin Berger. Katarina Babnič, Mihael Schmid in Ana Pavlič, roj. Sik. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Zaradi obolelosti v amsamblu se premieri »Razbiti vrč« in »Mož usode« preložita na nedoločen čas. VESTI IZ TRBOVELJ V Trbovljah so se decembra poročili: Janez Cemič in Justina Erjavec, roj. Gabrijel, Juraj Ozimec in Majda Kostanjšek, Jožef Soper in Cecilija Žuraj, Franc Dobovičnlk in Miroslava Tomaž, Ivan Golob in Ema Božič, Frančišek Urbanc in Alberta Jelen, Franc Učakar in Roza Cene, Stanislav 2eleznik in Ida Logonder, Stanislav Vodenik in Ela Matilda Smrgut, roj. Logonder, Ivan Vrhovnik in Marija Hacin, Maks Štrus in Ivana Hribar, Jožef Jerman in Marija Zibert, Josip Ahac in Alojzija Kralj, Stojan Mihael Kržan in Frančiška Zupančič, Valentin Peško in Frančiška Jeglič, Ivan Svetanič in Zofija Zibret, Lukas Zajc in Hildegarda Černe, Fr. Podlesnik in Kristina Okorn, Franc Ovnik in Veronika Predovnik, Martin Hvala in Jožefa Zorko, Martin Kokrivc in Olga Verleg, Stanislav Oven in Silva Zdole, Adolf Adam Zagorc in Jožefa Zveglič, Silverij Pelko in Elizabeta Jelena Zlobec. VESTI Z JESENIC ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA 8. januarja do 15 januarja dr. Čeh Milan. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 9. januarja ob 19.30: Jurčič-Tomažič: »Domen«. Nedelja, 10. januarja ob 14.30: Jurčič-Tomažič: »Domen«. Zveza z vlaki ugodna. KINO »RADIO«: Ameriški film »Moč orožja«. Predstavi ol’ 18 in 20. »PLAVŽ«.: Ameriški film »Pavla«. Predstavi ob 18 in 20. JAVORNIK: Ameriški film »Water-!loojska cesta«. Predstavi ob 17 in 19. uri. DROBNI OGLASI ZIMSKI PLAŠČ sem pozabila dne 31. decembra v vlaku Jesenice—Gorica na postaji Bled Jezero. Prosim poštenega najditelja, da proti nagradi sporoči na naslov: Livič Zlata, Split, Savska 1. 12 PRODAMO 3-tonski tovorni avto »Chevrolet« in 1,5-tonski tovorni avto »Ford« Podrobne j Se informacije se dobe v tajništvu tovarne »Titan« Kamnik. 68 BARIRAN ČEK št. A/I 237231 je bil izgubljen in ga razglašamo za neveljavnega. »Jelen«. 17396 DRŽAVNO KMETIJSKO POSESTVO Žovnek v Braslovčah išče inženirja agronomije z nekaj prakse. Nastop službe takoj. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe na gornji naslov. _______________________________ 70 Vi ste na vrsti, da zadenete veliko premijo 800.000 dinarjev tombole ZVEZE GLUHIH Novi načrt nudi velike možnosti za dobitek 30 MILIJONOV DIN — 88.300 DOBITKOV IN PREMIJA! TOMBOLSKE TABLICE LAHKO KUPITE PRI VSEH PRODAJALCIH JUGOSLOVANSKE LOTERIJE IN ORGANIZACIJAH ZVEZE GLUHIH! CENA TABLICI JE 50 DINARJEV1 ŽREBANJE BO DNE 10. JANUARJA 1954 V SARAJEVU S2JS POSLOVODJA za nebijani in vibrirani beton, z večletno prakso kot vodja-poslovodja, takoj dobi službo. Pismene ponudbe z dokazili o delu kot poslovodja-vodja pošljite do 25. januarja 1954 na naslov: GRADSKO BETONSKO PREDUZECE — OSIJEK 215 Državno podjetje takoj sprejme v službo: več gradbenih tehnikov (za visoke in nizke gradnje), več gradbenih delovodij, finančnega knjigovodjo, mezdnega knjigovodjo, 3 skladiščnike, 3 strojnike, avtomehanika, orodnega kovača. Pogoj: potrebna večletna praksa. Delo na podeželju. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Gradnje«- IS ZADRUGAH" zadružno podjetje za promet s kmetijskimi pridelki v Banja Luki je s sklepom Okrajne zadružne zveze v Banja Luki št. 2747 z dne 19. decembra 1953 zaradi reorganizacije trgovske mreže PREŠLO ¥ LIKVIDACIJO Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje zahtevke, kakor tudi dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti najpozneje do konca januarja 1954 na naslov: »ZADRUGAR« V LIKVIDACIJI, BANJA LUKA, BENESEVA UL. 6, ker bomo po tem roku smatrali knjižno stanje za pravilno LIKVIDACIJSKA UPRAVA JAMES CAIN: p-atiab&jemiec ROMAN III Dragi moj, če želiš dognati, da si res zaljubljen, tedaj ti je treba samo pomisliti na možnost, da te izvoljenka vleče za nos. Ves sem drhtel, ko sem prispel domov, in tresel sem se še, ko sem odšel v svojo sobo in legel. Lepo kašo sem si bil skuhal, bilo pa mi je jasno, da moram nekaj storiti. In vendar sem lahko mislil samo na to,'kako me je mogla tako hitro zasužnjiti Mislil sem, da je to tudi hotela. Le kako me je zaneslo v to kašo! Kakšno budalo sem bil! Sram me je bilo tako, da mi je vsa kri pritisnila v glavo, če sem le pomislil na tiste najine vožnje z avtomobilom in na to. kako plah sem bil takrat, namesto da bi bil vsiljiv. Razmišlja) sem, kako sladko se mi je morala smejati; ob tej misli sem tiščal glavo v vzglavje. Cez nekaj časa sem začel misliti na današnji večer. Domenila sva se bila, da se sestaneva. Odpeljati bi jo moral na kliniko, kakor prejšnjo nedeljo. Belil sem si glavo z vprašanjem, s čim naj začnem. Rad bi ji bil povedal svoje mnenje in potem je ne bi več hotel videti, toda s tem zadeva ne bi bila opravljena. V banki mi je rekla, da jo nekam čudno gledam, pa ji je lahko šinila v glavo misel, da vse vem, čeprav se ne izdam. Nisem pa hotel, da bi do tega prišlo. Hotel sem imeti proste roke, dokler ne bi v miru premislil, kaj na storim. Čakal sem torej na cesti, malo dlje od njene hiše na mestu, kjer sva navadno stala, da ne bi sosedom nudila priložnosti, da bi se čudili Prišla je čez nekaj minut. Kratko sem zahupal, vstopila je in prisedla k meni. Ni več omenila, da sem jo čudno gledal. Govorila je o Kaiserju, češ da sta napravila dobro kupčijo in da bo takšnih kupčij še več, samo če ji dovolim, da jih pripravi. Delal sem se, ko da sem dobre volje, ona pa je prvikrat, odkar sem jo poznal, postala nekoliko koketna. Pravzaprav ni bilo v njenem vedenju nič posebnega. Rekla je samo, da bi bila lep par, če bi hotela. In to me je spomnilo na razlog, zakaj sem moral tisto popoldne zardeti, in spet sem začel, ko je odšla na kliniko, drhteti po vsem telesu. Tisti večer nisem šel v kino gledat filmskih novosti. Ostal sem v avtomobilu celo uro, ker je tako dolgo ostala pri njem. Bil sem tem bolj razjarjen, čim dlje je ni bilo nazaj. Ko je prišla s klinike, sem bil že besen ko ris, ko pa je vstopila v avto, me je iznenada prešinila grenka misel. Ce je bilo vse to storjeno namenoma, me je zanimalo, doklej bo svoje početje nadaljevala. Gledal sem jo, ko si je prižigala cigareto, in čutil sem, da mi postaja grlo vroče in suho. Toda to zadevo bom že razčistil. Namesto da bi odpeljal v hrib ali na obalo ali kam drugam, kamor sva se sicer vozila na izprehod, sem zavil proti svojemu stanovanju. Odšla sva po stopnicah in zakuril sem v kaminu, ne da bi prižgal veliko luč. Mrmral sem nekaj o pijači za naju in odšel v kuhinjo. Pravzaprav sem hotel pogledati, ali je Sam doma. Nekam je bil odšel, a to je pomenilo, da se pred dvema urama ne bo vrnil. Kar se tiče njega, je bilo torej vse v redu. Postavil sem cocktail na pladenj in odšel v salon. Klobuk je odložila. Sedela je pred kaminom oziroma — natančneje — 0 strani. V mojem salonu stojita dva z usnjem prevlečena našlo' njača, postavljena poševno h kaminu. Sedela je v enem iz01 njih z nogami iztegnjenimi proti ognju. Natočil sem dve čaši & ju postavil na mizico med naslonjačema, potlej pa sem prišel k njej. Pogledala je, vzela čašo in jela počasi piti. Napravil setI’ ji poklon, kako ji žare črne oči v odsevu plamena iz kami1,a' Rekla je, da ima modre oči, toda njene besede so zvenele kafc°r da bi o tem rada še kaj slišala. Objel sem jo. O tem, kako zna ženska držati moškega na razdalji, kadar hoče, bi lahko napisali celo knjigo. Ce ti prisoli zaušnico. kratko in malo neumna, tako da lahko pobereš šila in kopit3 & greš. Ce se vsega brani, tako da se zdiš sam sebi smešen, teda) je kratko malo neizkušena in je bolje, da jo pustiš pri "! Ce pa ravna tako, da se bo branila, čeprav se ni še nič zgo^0, ti pa pri tem nisi videti smešen, tedaj je vse v redu in ona vS® razume; tedaj lahko ostaneš in počaka?, ko pa se drugo jutro prebudiš, se ti ne bo zdelo, da bolje nisi mogel ravnati. In PraV takšna je bila. Ni se odmaknila, ko sem jo objel. Ni kazalo, je presenečena. Nobenih trikov ni uporabljala. Nista minili n^’ dve minuti, že se je sklonila, da bi spet vzela čašo. In v trenutl’. mračno. Sivi, umazani oblaki so se se i natl Beogradom in okolico; človeku n:7if zueIo, da ga bodo zdaj zdaj zagrnili, tako lpj«,? )S° ^ podili. Sel je droban, siten, nad-ceste — IjoIj je rosilo ko deževalo. Prašne ^asti v predmestjih in okolici, spre-v sP<>lzke, zoprne stezice, stafn^ P01?1111, predmestne postaje sta stala po-Post - na9e^n^ in prometnik Tine Zalesjak, y ?k,en in krepak petdesetletnik, izgnanec iz zamrmral' ^a*esj'ak 56 ic ozrl proti oblakom in >Nan^ji- ne ho --€ - iih ne...« mu je pritrdil načelnik. »Ar D° 'n Predeževno.< so ostali vaši doma, gospod načelnik?« sa J« vprašal Zalesjak. <~CcniL1 t*i v takem vremenu bežali?« Pobe ^' SO v Kijevo. Moja žena in otroci se r®J° vsak dan, pa naj bo sonce ali dež. “s-JlminiČ-ne zaupa...« 4 .»n.al!t je načelnik opozoril Zalesjaka. metn Se jadrno obrnil in stekel v pro- in^ o«1 Uraj^' Postavil je uvozni signal >na prosto« ^ vrnil na peron, k r, * vlak z makedonskimi in grškimi Židi!« iraeno zarentačil Zalesjak. čemu se razburjate, gospod Zalesjak?« y ruz-uurj čiic, « YfVr1.^’a- ne morem več prenašati! Nisite videli enemtransporta? Po 60, 70 jiih je bilo v E 0 - ,Z1 v!'nskem vozu. Na nobeni postaji ne sme-?a » Ji: Prosili so za vodo. Bilo je soparno. »T 111''ec ni smel približati vlaku.« vrasr _rnisltrn, nočem misliti nanje Cemu, PoJj’ . ® P° nepotrebnem grenil življenje? uio^T ’ t*m tako in tako ne morem!« se je 7 , načelnik in jo mahnil v skladišče. Sa ,ai jak je šel v prometni urad. Nenehno so slce velike, temne oči drobčkane židov- tostn i**’ ie prejšnji dan neznansko ža- Kona° skozi majhno okence živinskega va-na ; f^epreženo z mrežo iz bodeče žice. Tolikš-l>čcriC t a' kolikršna je njegova najmlajša le n j aUana. Njene oči so očitovale, nemara 1a'vestno, bojazen pred tistim neznansko t ki jo je neogibno čakalo. Juva ■ . n Je zazvonil. Železniški čuvaj z bližnje vl adaV^ Prometnika in pohitel v pro- Skoz^eS^a£ na peronu in gledal v vlak. Kleriki V* 0’ z bodečo žico zamreženo okno je ves v? °e*;vcro obrazov. Zalesjak je zdajci se mu noge so se mu zašibile, v glavi ni zgrudilZVr^°' ^ora'^ ie naPet' vse sile, da se je oči so, resnično njegove! Tudi on ga nasmplfiMn^’ Nasmehnil se je. O, Rihairdov Hiti N; I OU se n' znal tako čudovito nasmeh-oči. 1 ffgove modre, za Zida tako nenavadne v marc aToSru 50 ^ — tistega usodnega dne vtisnile — za vselej zasidrale v spomin, Pozne ip V Sr°e' ^sega se je le megleno spomin j aL Njegov tovariši povedali, kako je bilo. Ijevaniu r-u’ P° večurnem topniškem obstre-rusko i- ,rusk'h položajev, napadel smrtonosno v ruskll? '° V6/ fsi 50 bili prepričani, da ni vež 1«<>ča j. jKih žive duše. Tedajci pa se je usula s«> zatulil strojnice so zaregljale, minometalcd je obleinV’ naPad je bil strt... Polovica mož ■a na snegu, ki ga je woča kri porde- čila, druga polovica se je, plazeč se, umaknila v svoje strelske jarke. Mnogi ranjenci so izkrvaveli. Tudi Zalesjak, ki mu je izstrelek iz strojnice prestrelil prsi in pljuča, bi bil izkrvavel, če se ne bi bil Rihard sredi toče krogel in sikozi najhujši zaporni topniški ogenj prebil1 k njemu, ga previdno prijel, privlekel v strelski jarek, položil v zemljenici na žimnico in mu ovil rano. Ko se je Zalesjak zavedel, je uzrl nad seboj Rihardove oči, oči, ki jih ni niikdair več pozabil, ne zato, ker mu je rešil življenje, marveč zato, ker so bile utelešena dobrota, človekoljubnost, nedopovedljiva požrtvovalnost in očarujoča lepota. Saj ga je poznal že iz oficirske šole v Gorici, saj sta pozneje oba po naključju služila pri kadru 35. domobranskega polica v Štern-bergu na Moravskem, saj sta naposled odšla oba z istim pohodnim bataljonom o božiču 1916. na rusko fronto in se sprijateljila, vendar pa ni nikdar prej opazil prečudne lepote njegovih oči. Sele v trenutku, ko se je zbudil iz smrtnega spanja ter mu je Rihard božajoče in mehko zašepetal: »Tine, srečen sem ...,« je spoznal neizrekljivo lepoto in dobroto oči, ki ga zdaj skozi okno, prepreženo z bodečo žioo, tako proseče pretresljivo žalostno, pa vendar očarujoče na-smehiljivo gledajo... »Gospod Zalesjak, telefon!« je zaklical telegrafist s praga prometnega urada. »Da, da, telefon, telefon...« je mehanično mrmral Zalesjak. Rihardov pogled ga je vabil, klical... Stopil je korak naprej, dva koraka, tri, štiri korake proti vozu. »Nazaj!« se je surovo zadrl esesovec in naperil proti njemu pištolo. Zalesjak se je ustavil, toda samo za bežen hip. Zaman se je skušal upreti privlačnosti magnetičnega pogleda... »Stoj!« je preteče zaTjul esesovoc. »Telefon!« je zavpil telegrafist. Zalesjak je stal kakor prikovan. Tedaj je zatulila sirena, najprej ena sama, koj naito druga, tretja... Neposredna nevarnost! Ze se je zaslišalo brnenje težkih bombnikov. Ze so padle prve bombe. Topniški ogenj. Mimo Zalesjaka je švignil, zažvižgal in se tik pred njim zaril v pesek drobec šrapnela. Zalesjak se je nagonsko umaknil v prometni urad. Rihaird pa... Prosil je: Reši me! Glej, zdaj bo padla bomba... Ujetniki so kričali: »Odprite, odprite! Morilci!« Streljanje protiletalskega topništva, brnenje letal, treskanje bomb je bilo čedalje bučnejše. Prav v trenutku, ko je Zalesjak stopil k telefonu, da bi sporočil sosednji postaji prihod posebnega vlaka, prav tedaj se je nekje v bližini, na planoti nad postajo, sesulo kakih tri sto bomb hkrati. Vsa postaja se je močno zagugala, zemlja se je zazibala, okenska stekla so se zdrobila. Zalesjaka je butnilo in ga vrglo k vratom. Zaprti Židje so tulili, tolkli po zaprtih vratih. Esesovci so, kakor da so poblazneli, dirjali po peronu. »Kje je zaklonišče?« so vpili. Zalesjak jim je z roko pokazal smer. Vsi — esesovci in vlakospremno osebje so zdirjali proti hribu, kjer je bilo. v živo skalo vsekano, vdol-beno zaklonišče. Peron je bil pometen, nikjer več žive duše. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, na postaji in v vsej okolici je zavladal strahoten mir. Oglašalo se je samo klicanje, preklinjanje, vreščanje, presunljivo jokanje zaprtih Zidov, žena, otrok ... Tiste prelepe modre oči so še vedno mirno, proseče gledale Zalesjaka, ki je stal' na pragu vrat prometnega urada, kakor da ga je kdo zabil v tla. Ni se mogel premakniti, ni se mogel obrniti stran, tiste oči so ga priklepale nase kakor magnet kovinski drobec. Nikjer nikogar! In samo petnajst korakov do voza... Letala brnijo. Mnogo jih je. Prav nizko letajo. Zdi se ti, da bi jih lahko dosegel z roko. Oblaki, ki jih zakrivajo, se ti motovilijo tik nad glavo. Občutje, da preži naite, skrita v umazanosi-ve oblake, smrt, ki te bo vsak hip zagrabila za vrat, je neznosno, je kakor jeklen oklep, ki se zaman skušaš iztrgati te njega. Topovi spet zabobnijo, zemlja se privzdigne, kakor da hoče bežati, s strehe zleti deset, dvajset strešnikov, ujetniki v src* segajoče ječijo: »O bog, o bog, usmili se nas! Preklete svinje! Zločinci!« Zalesjak se ne more premakniti Samo teh nekaj korakov bi moral skočiti, s kamnom udariti po zapiraču, odpreti vrata, odriniti jih, ujetniki bi bili Tešeni ... Osvobojeni ujetniki bi naglo odprli vrata drugih voz ... Vsi bi lahko zbežali v bližnji gozd, poskrili bi se po okolnih vaseh ... Rihard bi se lahko zatekel v postajno klet, skril bi se za kupom premoga, ponoči pa bi ga s tovornim vlakom odpeljal k prijatelju v Markovec, tam bi lahko poiskal zveze s partizani ... Letala krožijo krožijo... Kakor zanalašč! Zakaj se človek ne zgane? Zalesjak odkima z glavo. Ne, polovili bi jih, vse do poslednjega! Pa bi jih vprašali, kdo jim je odprl vrata. S prstom bi pokazali nanj... Lahko bi z Rihardom vred pobegnil... Za skrivališče ve, kjer ga ne bi nihče odkril... Potem, potem bi moral tudi sam k partizanom... Spet je odkimal z glavo. Letala brnijo in opozarjajo: Zalesjak, še smo tukaj, še je čas... Bojiš se? Rihard ni premišljeval, ni se bal, ko je sredi najhujšega topniškega ognja in oglušujočega regljanja strojnic, ne meneč se za svojo varnost in svoje življenje, pohitel pote, ti rešil življenje ... Bobneča eksplozija je pretresla zrak in zemljo, oslepilen blisk je švignil v oblake... Onstran postaje se je sesula toča bomb na bencinske rezervoarje. Sledila je eksplozija za eksplozijo, blisk za bliskom______ Kaj čakaš, kaj se obotavljaš, Zalesjak? so izpraševale proseče oči, so silili vanj otroci, so mu očitale ženske ... Otročji ste! Saj vam beg ne bi pomagal! Saj bi se vaše trpljenje samo še stopnjevalo! Slabotni ste! Kako bi mogli bežati po strmini tega hriba? In kdo bi vas sprejel? Kmetje se bojijo. Potem bi odpeljali še nje. Ne, ne, bilo bi brezumno! Take in podobne misli so se bliskovito podile po Zalesjakovi glavi in druga drugo preganjale. Zdajci se je njegov pogled srečal s pogledom modrih oči, ki so nepremično zrle vanj. Ali ga Rihard zasmehuje? V njegovih očeh je očiten posmeh, skoraj usmiljenje, zaničevanje ... Niti ne očitek, le brezmejno zaničevanje ... Pa saj mora spoznati, da bi bilo vse zaman. O, ko bi mogel rešiti samo njega .. Samo mene? Ne, Tine, ne! Ne prosim zase, ne samo zase. Za vse nas! Vem, vsi smo obsojeni na smrt, prav vsi! Na morišče nas peljejo, ne-nekam daleč. Nemara nas peljejo daleč, da bi smrtne muke trajale kar najdlje, zakaj trpinčenje nas in milijonov drugih podaljšuje njihovo življenje. . Tine, če bi nam odprl vrata, bi se ■loiebiti kdo, vsaj kdo rešil... In tudi ti bi se rešil, Tine ... Saj si ujetnik straliu, sebičnosti... Dolg, predirljiv, žgoč je bil njegov pogled. Zailesjak se ni mogel več upirati hipnotični sili modrili oči, ki so govorile tako prepričevalno... stopil je korak naprej, zagnal se je proti vozu ... Letala niso več brnela, protiletalsko topništvo je utihnilo, zdaj zdaj bo sirena zatulila in oznanila, da je konec napada. Obstal je... O, modre oči se tako zaničljivo smejejo... V srcu ga zazeblo . . Zamudil je veliko priložnost, sovci se vračajo . Zdi se mu, da prihajajo... »U ... u . . . u . . « so zatulile sirene. Zalesjak je stal sredi perona, kakor da ga je kdo udaril s kladivom po glavi, pogled je upiral v tla, bal se je pogledati proti vozu, bal se je obrniti se, »Odlično, gospod!« ga je potrepljal po rami neki esesovec. »Vidim, bili ste ves čas tukaj, pazili ste na vlak. Res, junak!« Zalesjak se je počasi obrnil. Noge so se mu zapletale, kakor da se je napil. Zdelo se mu je, da •e je v teh pičlih tridesetih, štiridesetih minutah postaral za dvajset, trideset let. Komaj komaj je pristopicljal v prometni urad. Sesedel se je na •tolico. »Bledi ste!« mu je rekel načelnik, ki se je ■edtem vrnil. »Kaj vam je? < »Slabo!« je zajecljal Zalesjak. »Ali ste bili ves čas tukaj?« Zalesjak je samo prikimal. »Mirko,« je velel načelnik telegrafistu, »peljite gospoda Zalesjaka domov! Naj leže!« Zalesjak je kar oblečen in obut legel in se pokril. Ali sem sploh še človek? se je vprašal. Kaj sem? Pes? Ne, pes ne bi svojega prijatelja nikdar izdal. Norec, kaj si beliš glavo!? Komu bi bil pomagal? Še sebe bi bil pogubil! Lažeš! Saj ti je Rihard povedal, da bi bil morebiti vsaj koga rešil. Vsaj koga... Ne, ne, saj ni res, nikogar ne bi bil rešil, niti tebe ne, Rihard! »Kaj ti je, Trne?« ga je vprašala žena, ko je prišla opoldne domov. »Bolan sem, Marija, hudo sem bolan ...« »Bolan?« »Nikdar več ne bom ozdravel, Marija. Zdi se Mi, da me že od rojstva muči.. .< »Se nikdar nisi nič povedal.« Zalesjak je molčal. Aid naj ji pove, da je Jele danes spoznal grdo resnico? Hotel je krikniti, naj mu pljune v obraz, naj ga zapusti, naj ga požene od doma kakor garjevega psa, pa se je prestrašil... Ujetnik strahu sem, res ... Minili 90 meseci, minila so leta, pekoča bolečina, ki mu je bičala srce, pa je bila vedno enako živa in nepopustljiva. Se nekaj let je služboval. Pogosto je sredi dela obs>tail, se zazri v modre oči in se ž njimi pogovarjal, jim zatrjeval, da ni bilo drugače mogoče, modre oči pa so le molčale in se zaničljivo posmehovale... Morali so ga upokojiti. Poslej je hodil po mariborskih gričkih, iskal je samoto, zakaj pogovor z modrimi očmi je počasi postal smisel njegovega življenja. Ne, tega pogovora prav zares ni želel, odganjal ga je, ga včasih za tri, štiri dni pregnal, pa se je spet oglasil čedalje zahtevne je, čedalje intenzivneje. »To morava razčistiti, prijatelj! Poglej si ▼ srce in povej: ali si morilec!« * Nedavno je nekdo potrkal na vrata njego-▼ega stanovanja. »Ugani, Tine, kdo je prišel!« je veselo vzkliknila Marija. Zalesjak je samo utrujeno pogledal' proti vratom. Saj ni nikogar več na svetu, čigar obisk bi ga mogel razveseliti. »Rihard, ti?!« je zajecljal in ves vztrepetal. O, pljunil mu bo v obraz! Ko bi le hotel pljuniti mu v obraz, udariti ga ... Rihard pa je stopil k njem n in ga prisrčno objel. »Rihard, ali si res ti?« Rihard ga je začudeno in vprašujoče pogledal. »Saj so te vendar Nemci zavlekli v neko koncentracijsko taborišče!« »Nikdar ’ nisem bil v koncentracijskem ta- borišču.« »Saj sem te vendar 1944. videl v vlaku...« »Zmotil si se. Jaz sem že v aprilu 1941. zbežal v Grčijo, iz Grčije v Turčijo, pozneje pa v Združene države Amerike. Zdaj sem se vrnil in > bom ostal doma.« * Zalesjak se ni oddahnil, še vedno blodi po samotnih stezah in se pogovarja s prijateljem, ki ga je izdal... A L E K S A N ] V vi Tisto leto se je moj oče prvikrat mudil v tujini. Potoval je v Leipzig na sejem divjadnih kož. Med lisicami, belimi, srebrnimi in ognjene barve, med prekupčevalci, dihurji, vidrami in kunami zlaticami, v vrtincu vsega tega dragocenega krzna, ki ga je obilo viselo okrog njegove glave v vseh dvanajstih velikanskih dvoranah, skozi katere je šel, se je počutil kakor v kraljestvu najlepših stalagmitov ali v začaranem pragozdu, po katerem se skrivajo najlepše lisice. Zmerneje, toda ne manj globoko se mu je vtisnilo v spomin tisto, kar je videl v hišah fabrikantov, ki so ga vabili in gostili s pozornostjo, primerno za takšnega družabnika odjemalcev, poslovnega prijatelja iz daljne, majhne, toda z divjadjo bogate dežele. Na teh obedih je videl lepo počesane sloke in nežne žene v oblekah pastelnih barv, naparfu-mirane, nasmejane in mlade, zelo mlade, njihovi možje pa so bili starejši, mnogo starejši od njega. Pomenkovale so se in bile kot ustvar- jene, da so združevale tisto, kar je bilo daleč in blizu, stvarno in izmišljeno, da so se s prozornimi prsti dotikale penam podobnih zaves na velikih oknih, pohištva iz ebenovine in pali-sandra, ur v rdečkastem marmoru, s plišem prevlečenih predmetov, kovčkov, okvirov, cigaretnic in električnih zvoncev v obliki hrušk iz slonove kosti, s katerimi kličejo služinčad. Za to so bile ustvarjene. Tovarnarji so mu kazali tudi svoje otroke. Iz otroških sob so jih pripeljale k obedu guvernante, lepe in mlade kakor matere, stroge, zelo resne, da bi malčki pred odhodom na sprehod poljubili mamo in očka, ter pozdravili osta. Deklice v žametastih, do kolen segajočih rilcih z velikimi svilenimi pentljami v laseh, so ga pozdravljale z ljubkimi pokloni, dečki v tesnih mornariških bluzah s piščalkami na belih svilenih vrvicah so čvrstih korakov pristopali k njemu in so mu stiskali roko. Dva nepozabna in povrhu še dvojčka sta bila v letih njegovega prvorojenca iz drugega zakona. Ko se je vračal v Beograd v vagonu tretjega razreda in je (od Zagreba do Zemuna) pršilo tako drobno, da so bile luči na železniških postajah zastrte kot s tenkimi rdečimi lasmi, voda pa po peronskih stebrih sploh ni curljala — je negibno sedel pri oknu v suknji iz marenga, z novim črnim klobučevinastim klobukom, potisnjenim na čelo in napeto razmišljal o svoji usodi. Nesrečni? Da.‘Da in ne. In ne. Ne in ne. Kje pa je rečeno, da mora tako biti. V ritmu koles, ropotajočih pod njim (vso noč je vlak vozil po mehkih sremskih njivah), so se v njem spajali členi sanj, ki se bodo spremenili v resničnost. On. Da. Ne. Da in ne. Da in da. On. Sanje bo spremenil v resničnost, če se bo veriga srečno ustavila. Če členi ne popuste. Da, če ne popuste. Če popuste, če ne popuste. Da. če se ne polomijo, če se ne pretrgajo na krhkih mestih stvarnosti. Če ne popuste, če popuste. Ne. Da. Če ne popuste ... Vstal je, vzel svojo popotniško košaro, odklenil majhno ključavnico in potegnil iz nje železen vijak. Pobrskal je po zavitkih, zavitih v časopisni papir, vzel iz njih kos sira, iz žepa svojega suknjiča pa žemljo, kupljeno na postaji v Leipzigu, odlomil dva enako velika koščka in ju položil v usta. In tako je v dolgem va- lER VUČO a k u gonu, drgetajoč kot možic na vzmeteh, pola' oma žvečil kruh s sirom iu razmišljal. i^aJ' olje so mu tekle misli, kadar je jedel. ... V medli luči so okrog njega v klobčič zvit, ljudje spali, ali pa premraženi gledali okno. Tudi on je pogledal skozenj. Bel dim Ž'e zdaj osvetlil rosno steklo, zdaj spet mim litečo zemljo. Polje je prazna ponev, iz tere raste trava, mu je šinila v glavo ®'.s. Toda takoj se je ustrašil. Kaj mi je? In h1 ? se je zavedel. Poglobil se je vase kot v no in začel brskati po pepelu svoje minulosti; Vedno znova se mu je prikazovala s svojim1 slepimi brezni. Brezizhodna. Mračna, živalska« blatna. Človek lahko marsikaj stori z denarjem, je pomislil. Z denarjem lahko iz temelje spremeni svojo večnost. Človek lahko krene« se zaustavi in prispe na cilj z denarjem. Z denarjem lahko tudi prepusti letom proste roke. Denar lahko celi rane, preganja samoto, denarjem lahko človek vse stori. Lahko tud odstrani pajčolan umora, z denarjem labK kupi zdravje. Lahko. Z denarjem. Nekater ljudje so z denarjem zasuli pesek malodušja-Nekateri so podkovali z njim strah. Tudi U?" bežen lahko kupiš z denarjem. Precediš J skozi sito cekinov. Tudi to lahko storiš. Z denarjem lahko storiš tudi zločin. . Kaj ga potemtakem ovira, da bi z denarjem prikril svojo minulost? Da bi se z denarjem odkrižal načina življenja, kakor so ga živel Sradedi? Da bi z denarjem pozabil na svojo ridko, okrnjeno mladost, na zatohle, tesne prostore svoje sedanjosti. Z denarjem lahko človek kupi tudi sina. Jutranjo zibelko. Sina« ki bo po njem dedoval. Denar. Rumen. Da 0“' skakuje kot žoga. S piščalko na mornariški bluzi. Z denarjem lahko človek stori in doseže vse. v Za rento je imel že štiri hiše. Štirikrat je ze poškropil temelje z ovnovo krvjo. Lastnoročno je vrgel z ometico že štirikrat malto na Pr/° opeko. Štirikrat je s kadilom pokadil neoblj®' dene sobe in hodnike. Lastnoročno. Vrh odra je zataknil lipove vejice, obesil brisače, spod' nje hlače in srajce. Štirikrat. Kaj mu je potemtakem zastavilo pot, kaj &a ovira, kaj se je zgostilo na njegovi poti k®? noč? Kaj je prihrumelo kot vrtinec vetrovi Kaj, ko človek lahko spremeni s svojo peščen0 uro večnosti? Z denarjem, z roko. Z lastno roko- Vlak se je ustavil pred postajo v pusci-Signal je bil spuščen. Pohiti, je rekel sam P.r* sebi. Preštej se. Tvoj sin se bo znova l°vl* Iz gostih oblakov denarja. Napravil ga ‘,0 takšnega, kakršnega želiš iz svojega zlatega rebra. Iz svojih bal, iz svojih zavojev marine' lade, iz vreč suhih sliv, iz rentabilnih hiš. Hj®' nil ga boš z mlekom blaginje. Človek bozj1’ zdrami z njim in prek njega svojo drugo m'®' dost. Drugo. Zdrami jo. Mladost. . Iznenada se je znašel pred zidom, ki ga ® več bilo. Že so se tkala vlakna, iz katerih sv° bile stkane sanje z najlepšimi vlakni resničnosti, ko se mu je podlo pomešalo med slepo polje Efrosinije. Polje brez dimenzij ,n brez ure. Začutil je, da mora razpršiti to žen' sko v prah nesmiselnosti, da jo mora uničili’ ker je zavzemala mesto druge ženske. Tisie’ ki pride, da mu razvedri življenje, da odpr® okna njegovemu bogastvu. Da mu s plišem pr®' vleče predmete, dlani in stopala, da ohrabri 1® olepša njegovega sina. Ona. Vsa v pastelni® barvah. Breskev. Zgodnja sliva. Pajčevin®-Slekla bo lahko krilo in ga pokrila. Njega in njegovo zaostalo dete. Nasmejana. Drugo sonce, nasmejano, rosno. Začutil je topli vrtinec v žilah in čudno željo, leneči se pesek. Semen® sončnice čez ves obraz. To neznano žensko Te ljubil že vnaprej. Na račun svoje sreče. OH« ko bi jo mogel poljubiti. Zaradi tistega, s čirner se bo razlikovala od njega, kakršen je bil yce' ! raj, s čimer mu bo podobna jutri. Zaradi njene omamne življenjske sile, zaradi njemu necT segljive sposobnosti, da napravi življenje vred' no denarja. Razumna ptička, široke roke 1® varčna, bo znala trošiti denar, ne da bi c® količkaj razmetavala. Pohitel je, da bi se p°' miril. Pohitel prestrašen, da mu nežne ročice niti v mislih tie bi razkopale zlata. Denar. Kaj tega ne. ^a’ Ne, ne bo. Ne. Samo 80 posli«,:0211 Počasi, previdno. Z njim Kako bo vse +V1 *udi nieSove misli. Pošteno HnK storjl. Kako? Mlado dekle, lepo, '^e Doirlp r? y?S0jeno, ugledno. Ni ga skrbelo. Lahko ir, k 11°; Penar jo bo premamil, zemljo Tr. ° • j . čeprav bi bila skrita pod je bila Inn;F°Jde lahko, lahko. Kamen spotike V n , itev od Efrosinije. daleč^e sp^ o16]1 rodov njegove družine (tako da bi ep k ii Podobnikov spomin) ne pomnijo, razloJ Jt'd?.loci1- Nihče. Čeprav so bili močni ??b°jnim .j'..xlza.konca r.azšla mirno, z med-Ne možip Puscanjeni in božjim blagoslovom, lezni ni - razpadajoči od starih spolnih bokale zasf?™ . * 50 Pred poroko in po njej clove^ na’ a^° na vasi’ ne klepetulje, ki bi jim M^joče n2„dLeZliezik' ne v bajke premiso jjjj JI?111 cen j e niso ganile druge strani. divjaške Pr,IS “e’ da bi se otresli jarma. Ne Pretaka r,;„e,ne muke, ne dušeno vsakdanje konske so Tako velika je bila svetost za-°n- On ineze z*^naj življenja. Nad srečo. Da, ~~ tridpcot°n' , amo on- On kakor nikoli. On °Pljuvan;v, * ^ l^- Neomadeževan, ne- Se je Drir l n P°ln>h vimen. Oh. Z rokami Tu nj t j-!6 z?v trebuh, za lakotnice, za kolena. Da drdra j0«-?1*3, novega. Odskakovalo je meso trostjo v °?lh kolesih, plala kri po žilah s hi-roke in D 1 ':i T)obro, zelo dobro. Dvignil je u so h, ? <^an na srce, drugo pa na lice. * °braza k n°čni metulj. Strgal bo 18 bedasta semena sončnice, se otre- sel v vrtincu plešočega peska, zaprl bo z njeno zoro posuto okno. Ko pa je obrnil krmilo proti svoji sedanjosti-minulosti, je spet zagledal pred seboj Efrosinijo. Njeni dvojniki so jo vlekli z mrežo iz belega dima na oknu in razmočenem polju. Živo, akutno razbohoteno nesrečo. Ne, tega ne. Tega ne. Nikakor ne. A je tako tako pameten. Tolikokrat je kazalo, da je v škripcih. Da se bo zamajal. Da bo zatonil njegov tržni prekupče-valski makedonski ugled. Kazalo je, da bodo ljudje njegov denar prekleli. In da bodo prekleli uro, ko je iz lačne tujine prispel v njihovo mesto. Izmotal se je. Desetkrat. Stokrat. Od svojih načrtov ni odkrhnil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega, nobene skorjice svoje srečne zvezde. Tudi zdaj se bo izmotal. Tudi zdaj ga bo njegova kača modrosti rešila skozi sedem pregrad tajge, skozi sedem dimna-stih ulic in tolikšnih zamrlih pobešenih stražnih stolpov človeške zavesti in vesti. Pretihotapil bo srečo svoje kmečko oderuške advokatske kače modrosti. On in ona, trgovska kača! On in ona združena pred življenjem, ki izginja in nastaja. In zgodilo se je natanko tako, kakor je bil zasnoval tisto noč v tretjem razredu med Striži-vojno—Vrpoljem in Zemunom, kjer je postavil piko na svoj sklep, ker je prišel skozi vagon sprevodnik s prižgano laterno na trebuhu in zaklical: ^Zemlin — Passe bereiten! Gepack aufmachen!« (Iz romana »Počitnice«, ki izide v kratkem t založbi »Novega pokolenja«, Beograd) I S A K BABELJ ismo ole j »J® pismo, ki mi ga je narekoval 7? 1V *z na®e odprave, Kurdjukov. da ga ne pozabimo. Prepisal J/?1 ?a> ne da bi ga olepšaval in ga ^Ljnk- a^am dobesedno, kot je v resnici. hitim B'a,m'a’ Evdokija Fedorovna. V prvi in zdr ’ °~Testiti ras, da sem, hvala bogu, av: kar želim tudi od vas slišati. Prav ?emlje “fJPonižneje ki »n j ••• (sledi naštevan e , , jponižneje klanjam prav do črne *> d^h fedi ? ^ ..... Bjetnu , “Pustimo to. Pa preidimo k nasled- nje sorodnikov, botrov ^°va! jjj,■rnama> Evdokija Fedorovna Kurdju- 11 jenišl-lni Vam Pisa-ti, da se nahajam v rdeči Judi v„» \ armadi tovariša Budjonega. Tu j r°j. Vi ^ Nikon Vasilič, ki je sedaj Tu je delka k j?* 60 me k sebi v odpravo Politod-rš! 50 položajih literaturo 0 »Pravvj rQoskovsko »Izvestjo ČIK«, moskov-®°pis »Rfi }n naš dragi, neprizanesljivi ča- I ?ryi linp-:iv konjeniki, katerega vsak borec \Jfoom z.e^' Prebrati in nato z herojevskim ^onu v •? nizkotno poljsko šlahto, in pri I-iuba :u živim zelo lepo. kaj n Inania» Evdokija Fedorovna! Pošljite jteSa rnp^1^®?1105^!1- Prosim vas, zakoljite lisa-j?lek tr,,, ka in mi ga pošljite v Politod- . jukovu \?Sa .Budjonega, v roke Vasiliju Kur-J^del : ’ r^ ^rsikateri dan ležem spat, ne da bi ? adno. m VSflke odeje, tako da je še bolj .* živ »i 3^ e m* P'smo ° mojem Stjo-pki, je Pišite 0 '■ ne^ Prosim vas, pazite nanj in mi nehal ^-ein: afi se še kreše z nogami, ali je al; .j > in tudi o garjah na prednjih nogah, nosili svetinje kot v starem režimu. La zaradi te izdaje so nas vse ujeli in očka so zagledali brata Fedorja Timofejiča. In očka so ga začeli klati in mu govorili: smrad, pes rdeči, pasji sin in druge stvari ter ga klali do mraka, dokler brat Fedor Timofejič ni izdihnil. Takrat sem vam napisal pismo, da vaš Fedja leži brez križa. Toda očka so me ujeli s pismom in dejali: vd ste materini o da je tukaj dežela čisto iv Po J® se s konji skrivajo od naših rdečih '.je grofi? vi.h. Pšenice je malo videti in še ®ejej0 j- ,° majhna, mi se ji smejimo. Kmetje Psicah tnt* jUc^- oves- Hmelj raste tukaj na kuhaj°' žganje ^ Prav čedno. Iz njega t- °ekuJUji t?ga Pisma vam hitim pisati ^Urdju']Cn,a ub'l brata Fedora Timofejiča f^Sada tov1 .T°r.leto ze te^a- Naša rdeča ; ®stu rir,„,ansa Pavlinčemke je nastopala proti ,5?aje. 0?t°VU’ ^9 ie v naših vrstah prišlo do *• Liii,i;„a ts? ^li tisti čas pri Denjkinn stot- 1 > ki so jj]j go pravili, da ao Stole in vse, kar nam pripada. O Voronježu vam lahko povem, ljnba mama, Evdokija Fedorovna, da je to zedo lepo mestece, nekaj večje od Krasnodara, ljudje v njem so lepi, v reki se Lahko koplješ. Dajali so nam kruh, po dve funti na dan, pol funte mesa in zadosti sladkorja, tako, ko smo vstali, smo pili sladek čaj, isto smo večerjali in pozabili smo na lakoto. Na kosila sem hodil pa k brata Semjonu Timo-fejiču, na cvrtje ali gosjo pečenko, potem sem legel počivat. Tisti čas je Semjona Timo- fejiča, zaradi njegove predrznosti, ves poJk hotel imeti za komandirja in od tovariša Budjonega je že prišlo tako povelje. Dobil je dva konja, paradno obleko, posebej voz za ropotijo in red rdeče zasiave, jaz pa se$i pri njem bil kot brat. Če vas pa sedaj kak sosed začne onegaviti, ga Semjon Timofejič lahko takoj zakolje. Potem smo začeli loviti generala Denji-kina, pobili smo' jih na tisoče in jih segnali v Črno morje. Le očka ni bilo nikjer videti in Semjon Timofejič so ga iskali po vseh položajih, ker se jim je zelo tožilo po bratu Fedji. Toda, kot poznate očka in njegov trdovraten značaj, veste, kaj je napravil: nesramno si je prebarval brado iz rdeče v črno in bil v mestu Majkopu v civilu, tako da — nihče od prebivalcev ni vedel, kdo sploh da je in da je bil vaški stražnik v starem režimu. No, resnica se izkaže. Vaš boter Nikon Vasiljič ga je slučajno videl v koči nekega meščana in napisal pismo Semjonu Timofejiču. PosedL smo na konje, pretekli dvesto vrst — jaz, brat Senjka in fantje iz vasi, kdor je hotel. In kaj smo videli v mestu Majkopu? Videli smo, da zaledje ne simpatizira s fronto in da je v njem povsod izdajalstvo in polno Zidov, kot v starem režimu. Semjon Timofejič se je v Majkopu temeljito skregal z Židi, ki niso hoteli izročiti očka in so ga zaklenili v zapor in govorili: prišlo je povelje tovariša Trockega, ne ubijati ujetnikov, sami mu bomo sodili, pomirite se, bo že dobil, kar mu gre. Pa je Semjon Timofejič le prišel na svoje. Dokazal je, da je komandir polka in da ima od tovariša Budjonega vse rede rdeče zastave in jim je zagrozil, da bo vse pobil, ki se prepirajo za očetovo osebo in je ne dajo nazaj. Prav tako so grozili fantje iz vasi. Pa so le Semjon Timofejič dobili očka in so ga začeli tepsti in po-strojili so vse borce, kot se spodobi po vojaških predpisih. Nato je Senjka pljusnil očku Timofeju Radjoniču vodo v brado in z brade je stekla barva. In Senjka je vprašal Timofeja Radjoniča: »Vam je dobro, očka, v mojih rokah?« »Ne,« je rekel očka, »slabo mi je.« Nato ga Senjka vpraša: »Pa Fedji, ko ste ga klali, mu je bilo dobro ▼ vaših rokah?« »Ne,« je rekel očka, »slabo je bilo Fedji.« Nato ga Senjka vpraša: »Ali ste mislili, očka, da bo tudi vam slabo?« »Ne,« je rekel očka, »nisem mislil, da bo tudi meni slabo.« Tedaj se Senfka obrne k ljudstvu in reče: »Jaz mislim takole, če padem v roke vaših, mi ne bodo prizanašali. Sedaj pa vas bomo, očka, ubili...« In Timofej Radjonič je začel nesramno psovati Senjki mater, mater božjo in ga biti po gobcu. Semjon Timofejič so me poslali z dvorišča, tako da vam ne morem, ljuba mama, Evdokija Fedorovna, opisati, kako so ubili očka, zato so me bili poslali z dvorišča. Potem smo dobili postojanko v mestu v No-vorosijsku. O tem mestu vam lahko povem, da za njim ni več kopna, le voda, Črno morje, in tam smo ostali vse do maja, ko smo nastopili na poljski fronti in mlatili šlahto kar tja v dan... Ostal bom vaš ljubi sin Vasilij Timofejič Kurdjukov. Mamica, popazite Stopka in bog vam bo poplačal...« To je pismo Kurdjukova, niti za črko spremenjeno. Ko sem končal, je vzel popisan listek in ga skril pod pazduho, na golo telo. »Kurdjukov,« sem vprašal dečka, »si imel slabega očeta?« »Moj oče je bil pes,« je odgovoril mračno. »Je mati boljša?« »Mati je kot se spodobi. Če želiš — na, to je naša družina.« Pomolil mi je zmečkano fotografijo. Na njej je bil Timofej Kurdjukov, plečat vaški stražnik s čepico od uniforme, z razčesano brado, nepremičen, bolščečega pogleda, brezbarvnih in praznih oči. Poleg njega v naslonjaču iz trsa se je svetlikala drobna kmetica v dolgi jopici, suhih, svetlih in plahih črt obraza. Pri steni pa, na tem žalostnem ozadju provincialnega fotografa z rožami in golobčki, sta se stegovala dva fanta, pošastno velika, topa, širokih obrazov, bolščeča, otopela, kot na vajah, dva brata Kuiv djukova: Fjodor in Semjon. STEFAN ZVVEIG dragemu laže priznala ... mord vernanti... da je ...« ^ rav »O tem sem prepričana . • • tj nasproti tebi-1 je bila tako trma \ ker ... ker ji je tvoja sodba n J ., nejša ... ker ... ker... te n J ljubi...« Spet je obstal. v »Morda ... morda imaš Pr n„ Tudi njen mož se je bil zadnje čase spremenil. Grozeča strogost prvih inkvizitorskih dni v njem se je bila umaknila nekakšni dobroti in zaskrbljenosti, ki jo je nehote spominjala na čase, ko je bila še njegova nevesta. Ravnal je z njo ko da je bolna, skrbno in nežno, da je bila vsa zbegana. S čudno grozo je čutila, da ji često kar nekam ponuja odrešilno besedo, da ji naravnost zapeljivo olajšuje priznanje. Razumela je njegov namen in za dobroto mu je bila od srca hvaležna. Čutila pa je tudi, da z globljim čustvom naklonjenosti narašča tudi njen sram pred njim in da bolj zadržuje besedo kakor poprej njeno nezaupanje. Nekoč je tiste dni spregovoril z njo povsem jasno iz oči v oči. Vrnila se je bila domov in iz prednje sobe je slišala glasen pogovor, glas svojega moža, osoren in odločen, prepirljivo guvernantino brbljanje, vmes pa jok in ihtenje. Prvi hip se je ustrašila.,Zmeraj, kadar je slišala v hiši glasno govorjenje ali razburjenje, se je zdrznila. Strah je bil občutek, ki je v njej odgovarjal na vse nenavadno, žgoč strah, da je pismo že prišlo, da je skrivnost odkrita. Zmeraj, kadar je odprla vrata, je ošinil njen vprašujoči pogled obraze in jih vprašal, ali se ni v njeni odsotnosti kaj zgodilo, ali ni katastrofa že prihrumela, ko nje ni bilo doma. Tokrat je šlo samo za prepir med otrokoma, kakor je kmalu potolažena spoznala, za nedolžno improvizirano sodno obravnavo. Neka teta je bila pred dnevi prinesla dečku igračo, pisanega konjička, kar je vzbudilo v manj obdarovani deklici jezo in zavist. Zaman je skušala uveljaviti svojo pravico in pri tem je bila tako nebrzdana, da ji je deček sploh prepovedal dotakniti se njegove igrače. To je najprej sprožilo glasno otrokovo jezo, potem pa mračen, prikrit in trmoglav molk. Drugo jutro pa je konjiček nenadoma brez sledu izginil in vse dečkovo prizadevanje je bilo zaman, dokler naposled izgubljene igrače slučajno niso našli v peči. Leseni deli konjička so bili razbiti, pestra dlaka oskubljena, vse, kar je bilo v njem, pa iztrgano. Osumili so seveda deklico. Deček je ves objokan planil k očetu, da bi poredno sestrico zatožil, in zasliševanje se je bilo pravkar začelo. Mala sodna obravnava je bila hitro končana. Otrok je najprej krivdo zanikal, seveda s plaho pobešenimi očmi in z izdajalsko drhtečim glasom. Guvernanta je pričala proti njej, češ da je slišala, kako je deklica v jezi grozila, da bo vrgla konjička skozi okno, kar je otrok zaman skušal zanikati. Bilo je precej joka in obupa. Irena se je ozrla samo na svojega moža. Zdelo se ji je, da ne odloča o otrokovi, marveč o njeni usodi, kajti takole bo morda že jutri stala pred njim, enako drhteča in z enako jecljajočim glasom. Njen mož je gledal najprej srepo, dokler je otrok vztrajal pri laži, potem pa je besedo za besedo strl njegov odpor, ne da bi se med zanikanjem količkaj razjezil. Potem pa, ko se je zanikanje spremenilo v mračno zakrknjenost, je hčerkici prijazno prigovarjal, ji dokazoval (Nadaljevanje) naravnost notranjo potrebo takšnega ravnanja in nekako oprayičeval, da je v prvih trenutkih nepremišljene jeze storila nekaj tako grdega s tem, da ni pomislila, da bo bratca hudo razžalila. In tako toplo, tako prepričljivo je čedalje bolj popuščajočemu otroku pojasnjeval njegovo dejanje kot nekaj sicer razumljivega, vendar pa vrednega vse obsodbe, da so se deklici naposled ulile solze iz oči in da je divje zatulila. In kmalu je vsa objokana z zamolklim glasom zajecljala, da je res kriva. Irena je planila k objokani hčerkici, da bi jo objela, toda otrok jo je jezno pahnil od sebe. Tudi mož ji je svareče zabranil to prezgodnje sočutje, ker je hotel odpuščanje povezati s kaznijo. In tako je izrekel sicer milo, toda za otroka občutno kazen, da drugi dan ne bo smela iti na prireditev, ki se je je že več tednov veselila. Tuleče je otrok poslušal svojo obsodbo. Deček je začel glasno triumfirati, toda to prezgodnje in grdo zasmehovanje je tudi njemu nakopalo kazen in tudi njemu je oče zaradi njegove škodoželjnosti prepovedal obisk otroške zabave. Žalostna in tolažeč se samo s skupno kaznijo sta otroka naposled odšla in Irena je ostala sama z možem. Zdaj je iznenada začutila, da je napočil trenutek, ko lahko namesto namigavanj pod krinko pogovora o otrokovi krivdi in priznanju spregovori o lastni krivdi. V tem, da je dobrohotno sprejel njeno zagovarjanje otroka, je namreč videla nekakšno znamenje in tako je vedela, da si bo morda upala govoriti tudi v svoje dobro. »Povej mi, Fritz,« je začela, »ali res misliš otrokoma jutri prepovedati, da bi šla na zabavo? Saj bosta vsa nesrečna, posebno mala. Saj vendar njen greh ni bil tako hud. Zakaj jo hočeš tako strogo kaznovati? Kaj se ti res prav nič ne smili?« Pogledal jo je. »Ali se mi ne smili, me vprašuješ? Na to ti odgovarjam: danes nič več. Zdaj ji je lahko, odkar je kaznovana, čeprav se ji zdi kazen huda. Nesrečna je bila včeraj, ko je ubogi konjiček ležal zlomljen v peči, ko ga je vsa hiša iskala, mala pa se je od jutra do večera bala, da ga bomo prej ali slej našli. Strah je hujši od kazni, kajti kazen je nekaj določenega in bolj ali manj zmeraj več kakor tista strašna negotovost, tista grozna neskončna napetost. Brž ko je zvedela za svojo kazen, ji je odleglo. Njen jok naj te nikar ne moti: jok, ki je že prej tičal v njej, je samo bruhnil iz nje. Dokler pa jok tiči v človeku, je hujši od kazni.« Dvignila je oči. Zdelo se ji je, da meri vsaka njegova beseda nanjo. Mož pa se zanjo na videz sploh ni zmenil: »Res je tako, lahko mi verjameš. To mi je znano s sodišča in iz preiskav. Obtoženci največ trpe zaradi prikrivanja, zaradi strahu, da bi utegnila njihova krivda priti na dan, zaradi grozne nuje braniti laž pre^ tisočerimi drobnimi skritimi napadi Strašno je videti, kako se obtoženec zvija in izmika, ker mu morajo njegov »da« ko s sekiro iztrgati iz upornega mesa. Večkrat mu tiči že čisto zgoraj v grlu, od znotraj mu nepremagljiva sila potiska priznanje na jezik, da ga duši, da je malone že postalo beseda: tedaj pa ga premaga zla sila, tisto nerazumljivo čustvo trme in strahu, in tako priznanje spet pogoltne. In boj se začne znova. Sodniki pri tem često trpe bolj kakor žrtve. In obtoženec zmeraj vidi v sodniku svojega sovražnika, v resnici pa je njegov pomočnik. In kot njihov advokat, kot zagovornik, bi pravzaprav moral svoje kliente svariti, naj krivde nikar ne priznajo, njihove laži bi moral utrjevati in prikrivati Toda notranje si tega često ne upam storiti, kajti obtoženci bolj trpe zaradi zanikanja krivde kakor zaradi priznanja in kaznovanja. Še zmeraj pravzaprav ne razumem, da lahko človek nekaj storil in se pri tem zaveda nevarnosti, potem pa ne najde v sebi poguma, da bi krivdo priznal. Ta malenkostni strah pred besedo se mi zdi klavrnejši od slehernega zločina.« »Kaj misliš ... da je zmeraj... strah tisto... kar človeku zapira usta? Mar ne bi utegnil biti ... mar ni morda pravi vzrok sram ... sram, da bi prišel z besedo na dan... da bi se vpričo ljudi slekel?« Začudeno jo je pogledal. Drugače ni bil vajen, da bi mu odgovarjala. Te besede pa so ga osupnile. »Sram, praviš... saj to je tudi samo strah... toda boljši, strah ne pred kaznijo, marveč... da, razumem ...« Vstal je, nekam čudno razburjen, in jel hoditi po sobi sem ter tja. Kazno je bilo, da je misel zadela v njem na nekaj, kar se je zdaj zganilo in burno dvignilo. Iznenada se je ustavil. »Priznam ... Sram pred ljudmi, pred tujci... pred drhaljo, ki požira iz časnikov tujo usodo ko z maslom namazan kruh ... Toda zato se lahko človek izpove vsaj pred tistimi, ki so mu pod srcu ...« »Morda,« morala se je obrniti od njega, ker jo je tako gledal in ker je čutila, da se ji glas trese, »morda ... je sram največji... nasproti tistim, ki so človeku... najbližji.« Nenadoma je obstal, ko da ga je zgrabila neka notranja sila »Ti torej misliš ... ti misliš ...« in iznenada se je njegov glas spremenil v mehak in zamolkel, »ti misliš ... da bi bila Helenca... komu ................ da, za trdno imaš prav .. • to J ^ dar čudno ... prav na to nisern ^ koli mislil. Toda ti imaš Pra^ $ čem, da bi mislila, da ne zna® . ? puščati... tega ne želim . • • P ^ tvojih očeh, Irena, ne bi hotel ti za takšnega ...« . vglcO Pogledal jo je in čutila le’ jeia. je pod njegovim pogledom z® ^ Ali je namenoma govoril avJrpt-pa je bilo to zgolj naključje, j no naključje? Še zmeraj le strašno neodločnost. je »Obsodba je razveljavljena, dejal. Videti je bilo, da_ ga Je doma prešinila nekakšna v ^ »Helenca je prosta in sam J) * to povedat. Si zdaj zadovoJ , menoj? Ali pa morda še kaj ze , 'nes Zdaj ... zdaj vidiš ... da se®, per zelo dobre volje... morda 23 ’spo-sem vesel, da sem pravočasn znal krivico. To zmeraj prinese šanje, Irena, zmeraj...« m) Zdelo se ji je, da razume, ^ pomeni ta poudarek. N®hotelr„tco )' je približala. Ze je čutila, .\\ty sili beseda na jezik. Tudi on J pil naprej, ko da ji hoče nagi , ,jjo. iz rok, kar jo je tako očitno^ TaHsi rva ip ni egov P. im a«« J J'- . Tedaj pa je srečala njegov P ^ iz katerega je odsevalo nekaj__r. poželenje po priznanju, po c trp-koli iz njenega bitja, žgoča n ^ej nost, in nenadoma se je vse u. sesulo. Onemoglo ji je roka nila in obrnila se je proč- 'V o* je, da je bilo vse zaman. N1; ° 0ja, bo mogla spraviti iz sebe pr}2" 1 n rw icV/ViCc* nikoli ne bo spravila z JezlJT5rci> rešilne besede, ki jo je pekla v u in požirala njen mir. BllZ”!rilo, gromu podobno je donelo sv ^ toda vedela je, da ne more z o ^e-In v najbolj skriti želji ie.zej0^ei penela po nečem, česar se je ^ bala, po odrešilnem blisku: P° kritju. • • žeU* Vse je kazalo, da se ji lutiia-izpolnila hitreje kakor je -p. jo Štirinajst dni je že trajal bOJ^j Irena je bila na koncu svojih $ Minili so bili že štirje dnevi, n ad bi se izsiljevalka oglasila. In « ji je bil prodrl že tako etri*® kosti, tako zelo se je bil že s krvjo, da je zmeraj, kadar J® pi pozvonil, prestrašeno skočila, ^ sama pravočasno prestregla vest o izsiljevanju. Nestrpnost, Ione hrepenenje je bilo v rm »Ah, vi ste, gospa Wa