ZaRjE je v Ljubljani, Frančiškanska ulioa št. 8 “iskarnt. 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. 'jpoldn ii od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikom Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraua pisma se ne ■ • sprejemajo. : : : naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna “ 4’50, mesečna K 1*50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za • : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po 6 vin. Kn mr fctev. 257. V Ljubljani, v ponedeljek dne 15. aprila 1912. ZARJA izhaja vsak dan razen nedeljo in praznikom ob pol 11. dopoldne. \ \ *. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenbnrgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo fronkirana pisma se ne sprejemajo. —........... Reklamacije lista so poštnine proste. .......... Leto II. Stiirgkh išče večino. Veliki mož grof Stiirgkh, ki ga je humor Rodovine avstrij. narodom dal za ministrskega Predsednika, opravlja važno delo. Napravil *e,ie. da sestavi večino v državnem zboru, ki naJ ga podpira in mu pomaga vladati. Velikonočne počitnice se približujejo kraju, v par “nen se snide parlament in na obzorju se prikujejo naloge, ki bi napravile ekscelenci do- Preglavic, če bi gospod grof znal resnično ■Krbeti. Brambna reforma je odkazana odseku 'n za njo ima priti veliki finančni načrt s svojo |rmado novih davkov. Še vedno pa je nerešeno vprašanje, kdo bo vladi dovolil vse te le-Pe reči. Pravzaprav se mora reči, da je gospod a* zanimiv človek. 2e od jeseni je na radost vstrijskega prebivalstva naš ministrski pred-,. nik. Ali danes še ne ve. na koga se upira in Je tiči njegova večina. Pred veliko nočjo ni ‘‘nogo manjkalo, pa bi nastal med strankami, Katerimi doslej najbolj koketira, spor, da bi ua načelnika vlade glava zabolela bolj nego vajen. V nemško-nacionalni zvezi je nastala so prot* za^onu 0 vodnih cestah in že rp„ Poljaki tako razburjeni, da so se kazala vsna znamenja grozeče krize. Nezadovoljneži nemsko-nacionalni zvezi so se potolažili, ali čr/r h°va zasluga to ni bila. Da je prišel na-sm t° votInifl cestah v odsek, mora Stiirgkh fnatrati naravnost za srečo, ki so mu jo na- Drpi* • ~ n9^e.sa- Zakaj on je sedel za pečjo s Križanimi rokami, pa je čakal, da mu po-dobrotljiva usoda in da se vse srečno ■zteče. , Ali Povsod vendar ne morejo delati nebesa , Avstrijo in za njene vlade in zdaj se je men-a vendar tudi ministrskemu predsedniku za-Qelo, da ne pride večina kar v sanjah. Z Du-a-'a namreč poročajo, da si gospod grof priza-iva. da bi sestavil takozvano delavno večino. p*udi to je nekakšna avstrijska specialiteta. °vsod po svetu se zdi ljudem samo po sebi .“zumljivo. da ima parlamentarna večina de-in *' v Avstriji Je to treba posebej praviti st„nvg!ašati' ka^or da bi se druge večine sekljale in organizirale za obstrukcijo. Morda pa je to naglašanje pri nas potreb-tiastniP-0Se^nega vzr°ka. V drugih parlamentih ltr T°,Večine na ta način- da se združijo lie in * • im.aj0 v Slavnih potezah enake ci- nient ce ™aj° ta^e stranke večino v parla-PovJp’ Se iz njih sestavi y*ada. Tedaj je tudi do k— naravno: da P0ClP>ra taka večina vla-npif^i!-,Zvr^UJe n]eno voljo in ki je pravzaprav p ?n odbor večine. iain nas Je to. drugače. Naše vlade priha- Jiov -Ve °dkod in vise ob času svojega ime-VairfnJa v Zra^u- Naenkrat so tukaj, pa zahte- tla t vses?a Parlamenta, ki jih komaj pozna, ko,-,1 j’!1 Podpiral. Predstavijo se, povedo ne- . I.raz' ki naj bi nadomeščale program, mislijo, da so si s tem že zaslužile zaupanje javnega zbora. To se je pokazalo posebno Qa ^tar£khu. Ko je stopil na mesto barona Zn- Scha< mu ni živ krst zaupal, ker je bilo ta?n°- da je prišel le zaradi tega, da bi v slu-„jJU potrebe« vladal s § 14. česar Gautscii iiotel. ln vendar je mož zahteval podpore in hči Cl °d vseh strank. Se danes ne pozna ni-i^jn- D,ravih Stiirgkhovili namenov; ali mož je leo i - Predsednik in ima srečo kakor igra- • v A^onte Carlu razbije banko. b0i:x te'’ izmerah je parlament komaj kaj liko 3 kakor Privesek. Njegova volja je to-vredna, kolikor piškav oreh, volja vlade pa je vse. Absurdno je slišati, pa je vendar tako: Stiirgkh ne dela nič, ali on vlada. In v žepu ima vedno svoj § 14., kakor ima krotiteli zveri vedno korobač za hrbtom. Kriv pa je tega parlament, oziroma meščanske stranke, ki bi v njem imele gospodovati. Ob veljavo in ugled se je spravil ta parlament sam. ki se ne zaveda, da reprezentira avstrijske narode in da bi morala vsaka vlada plesati tako kakor žvižga državni zbor, ne pa narobe. Ko je prišel grof Stiirgkh, ki ga nihče ni klical, v parlament, bi mu bila imela zbornica jasno povedati, da išče zaman zaupanja, ter bi ga bila imela poslati tja. odkoder je prišel. To se tudi pri nas lahko napravi, zakaj nihče ne more preprečiti državnega zbora, da razpravlja o programatični izjavi vlade in da ji pri tej priliki izreče nezaupnico. Če pa iz kakršnih koli razlogov to ni priporočljivo, je dal Stiirgkh pozneje dovolj povoda, da bi mu bil parlament pokazal, kje sta v dvorani delala tesar in mizar. Gospod grof je lani v vprašanju argentinskega mesa izjavil, da državni zbor lahko sklene kar hoče. Vlada pa bo storila, kar bo sama hotela. Namesto da se je takrat parlament postavil na noge in takoj pokazal gospodu grofu, da pozna svoje pravice in da jih hoče varovati za vsako ceno, je večina najprej molčala, in ko je prišlo do odločilnega glasovanja, je namesto Rennerjevega predloga sprejela Stein-hausovega. ki je dal vladi možnost, da še sedaj ni z mezincem genila za uvoz argentinskega mesa. Podoben je bil slučaj s saharinom. Zbornica je v predbožičnem zasedanju sklenila, da se ima zaradi draginje sladkorja odpraviti prepoved uvoza saharina. Vlada ni storila tega in večina v državnem zboru je molčala, dasi so socialni demokratje predlagali, da naj pokliče vlado na odgovornost. Vladi, ki vse to vidi, se seveda ni čuditi, da nima pred takim parlamentom rešpekta. In če se zdaj komodni gospod grof Stiirgkh vendar nekoliko giblje, da bi naposled skrpal svojo večino, je gotovo prepričan, da mu to ne bo delalo nobenih težav, ampak da se mu bodo stranke kar same ponujale. Ne vemo, kako bo ekscelenci sreča poslu-žila. Kdor opazuje, kako silijo meščanske stranke h koritu in smatrajo za milost, če pade žarek od visoke vlade nanje, že verjame, da doseže grof Stiirgkh tudi tukaj uspeh. Ali kdor premotri političen položaj, v Avstriji in v monarhiji sploh, se mora prepričati, da bi bilo nujno treba nekaj drugega. Vpričo homatij, ki se javljajo in ponavljajo na vseh koncih in krajih, bi bilo treba močnega parlamenta v tej državi. bi bilo treba v tem parlamentu večine, ki bi znala imponirati ne le manjšini v državnem zboru, temveč še bolj vladi. Zakaj na vseh koncih in krajih se kažejo avtokratične tendence. povsod se hoče neka nasprotna volja postavljati nad voljo narodov in njihovih zastopstev. Absolutizem, ki se je vgnezdil na Hrvaškem, je mene tekel za vso monarhijo. Zadnja ura je. da se preneha tudi v avstrijskem parlamentu hlapčevanje in da postane državni zbor to. kar ima biti po ustavnih načelih. Če meščanske stranke tudi to uro ne razumejo svoje naloge, in se ne zmenijo z večino iščočim Stiirgkhom tako. kakor se pristoja demokratičnim, iz ljudstva zraslim strankam, tedaj sicer ne bo konec avstroogrskih narodov, pač pa se tedaj približuje trenotek, ko bodo narodi napravili končni račun s temi strankami in z njih bizantinsko politiko. Sredstva in oblike delavskega boja. Še danes je mnogo ljudi, ki pravijo, da je postalo vse mirno, da so časi revolucij minuli. Pri tem pa smo v zadnjem času v Perziji, na Turškem, na Portugalskem in Kitajskem doživeli globoko segajoče izprernembe. V 50 letih, odkar datira intenzivnejše delavsko gibanje, so se razmere popolnoma izpremenile; pred tem časom je obstojalo še francosko cesarstvo in Nemčija še ni bila politično edina. Čisto samo po sebi umevno je, da so izprernembe na političnem polju močno učinkovale tudi na delavsko gibanje. Ker stojimo na tleh razvoja, bi bilo napačno, če bi delavsko gibanje opazovali ločeno od političnih pojavov. Marx nam je že v naprej orisal kapitalistični razvoj. Pokazal nam je vzrok naraščajoče bede na drugi strani. Pa pravijo nekateri: Kar je dejal Marx, pravzaprav ni resnično. Za dokaz navajajo, da se je način delavskega življenja zboljšal. Res je, da danes ne velja več vse, kar je Marx učil, toda v povsem drugačnem smislu, kakor mislijo oni ljudje! Velikanski razvoj kapitalizma se je izvršil še vse drugače, kakor ga je bil napovedal Marx. Res je nekaj delavcev, ki jim gre danes boljše, ki prejemajo večjo mezdo, ampak le po denarnem znesku, ki ga dobivajo za svoje delo. Danes so potrebe proletariata čisto drugačne nego pred 50 leti, ker gre za to, da dokažemo, da poje delavec danes kilogram kruha več nego prej in da zaradi tega vpijejo »hozanna!« gre temveč za to, da ima danes delavstvo potrebe vseh vrst, ki jih ne more zadovoljiti. Tako se poraja v delavcih čuvstvo bede in pomanjkanja, med tem ko žive posedujoči v izobilju in razkošju. Pri mogočnih bojih, ki so se v zadnjem času odigravali na Angleškem, smo videli, da sta se vlada in buržvazija zarotili proti delavcem. Videli smo pa na Angleškem tudi, da je bil ondi dolgo časa v visokem čislu nauk o socialnem miru in so voditelji strokovnih organizacij stali v meščanskem taboru. Profesor Schulz-Gavernitz je celo dejal, da na Angleškem sploh ni razrednih nasprotij. Tudi na en del nemškega delavstva je to vplivalo. Reklo se je. da ni treba pri vsaki priliki siliti z ostrimi sredstvi razrednega boja v ospredje. Sedaj pa naenkrat velika stavka, ki jo je 'vodilo mi-lion delavcev nad mesec dni. Pridobitno življenje cele dežele, parobrodarstvo in promet’ vse to je pod temi razmerami občutno trpelo. In vlada se je čutila primorano, da je predložila zakonsko predlogo o minimalni mezdi. To je bilo nekaj čisto novega. Ko je na Angleškem vlada predložila zakon, po katerem bi se smelo delati samo deset ur na dan. je bila vsa buržvazija po koncu. In sedaj pride država pod utisom delavskih krogov in zaseže tako globoko v gospodarske razmere. To je je važno. pa še važnejše je dejstvo, da je delavstvo pod vodstvom vse prej nego radikalnega Mac Donalda, glasovalo proti vladi, pri zakonu, ki je naperjen proti podjetnikom. To kaže, da ves razvoj razredna nasprotja poostruje in proletarce prej ali slej zmerom sili k temu spoznanju. Ostro naglašanje razrednih nasprotij izhaja že iz socialno-demokratičnega programa. Če se vprašamo, n. pr. kaj vzdržuje socialni demokraciji na Nemškem tiste štiri milione glasov. potem moramo reči, da imamo — pri vsej veliki važnosti najbližjih vprašanj — navdušenost. so katero slede mase za nami, zahva- liti izključno misli na naš končni cilj. na preobrat obstoječega družabnega reda. To nas združuje kakor železen obroč, to je pa tudi tisto. kar nas najbolj loči od meščanskih strank. Ni naša krivda, da razredna nasprotja obstoje. Kar služi razvoju naše moči, to omejuje istočasno moč buržvazije, zato se ne smemo slepiti nad tem, da mora razredno nasprotje trajno narekovati naše stališče. Ne samo v političnem. tudi v strokovnem in zadružnem boju se to opaža. Vsak strokovni boj ima pravzaprav vso buržvazijo proti sebi in pri zadružnih organizacijah vidimo, da se vkljub vsej nevtralnosti postavodajalci in meščanstvo obračajo proti njim. Revizionizem v socialni demokraciji se trudi, da bi se postavil kar najbolj na stališče sedanjosti in sodeloval z meščanskimi strankami. Revizionizem podcenjuje nasprotja, ki obstojajo v današnji družbi. Eno najinteresantnejših dejstev političnega razvoja je. da so. čim močnejši postajamo, tem težavnejši naši uspeh. Napredovanje proletariata nikakor ne spremlja oslabljenje buržvazije. Kar mora z eno roko dajati proletariatu, to mu jemlje z drugo roko dvojno nazaj. Podjetniške zveze, karteli itd. so ji sredstva v ta namen. Da prešinemo delavstvo s spoznanjem gospodarskih razmer, da mu pojasnjujemo, da mora vse sile združevati v boju proti meščanstvu, to je prava proletarska politika. Toda tembolj moramo tudi delovati nato, da povzdignemo gospodarski položaj delavskega razreda. Ravno Karol Marx je povzdigo delavskega razreda s pomočjo strokovnih organizacij izredno visoko cenil. Razmerje med strokovno organizacijo in politiko je veliko tesnejše, nego si marsikdo misli. Mi si danes delavskega gibanja sploh ne moremo predstavljati brez strokovnih organizacij! Strokovno gibanje je gibanje. ki ima s političnim gibanjem isti cilj. Ampak strokovno gibanje vkljub vsemu temu je gibanje sedanjosti, ker v soc. družbi ne bo ne izkoriščevalcev ne izkoriščevanih. Zato mora strok, gibanje imeti svoje posebne bojne metode. Strokovne boje prekinjajo premirja in mirovni sklepi, med tem ko se politični boj završi šele takrat, kadar bo dosežen končni cilj. O teh razmerah si moramo biti na jasnem, potem je neizogibno, kakor je neobhodno vzajemno delo za končni cilj. NOVICE. * Mladinska sodišča na Angleškem in v Ameriki. Na Angleškem in v Ameriki so najprej spoznali, da pomeni za mladinskega zločinca kaznilnica samo učno dobo, ki napravi naposled iz njega popolnega zločinca. Prvi mladinski sodni dvor so leta 1899. ustanovili v Chicagu. Trije glavni momenti so bili pri tem merodajni: da se obtoženec čim najbolj izolira in se javnost izključi; posebni mladinski sodniki, ki so vajeni občevati z mladinskimi zločinci in so psiholo-gično mnogo bolj izurjeni nego drugi sodniki; in končno ta moment, da se pritegnejo delegati oskrbovalnih društev, ki vzamejo mladostnega zločinca često izpred mladinskega senata v svojo oskrbo. Običajni konec sodnih obravnav pred mladinskim senatom je obsodba z odlogom kazni. Obsojenec se izroči nadzorovalni osebi. Ako se tekom gotovega časa vede brez prigovora, ga izpustijo. Da ima taka obsodba z odlogom kazni več moraličnega pomena, nego pa obsodba, po kateri mora mladostni zločinec svojo kazen takoj prestati, to bo vsakomur jasno. Ako se obsojenec tekom tega časa ne poboljša, potem ga oddajo v vzgojevalen zavod ali pa •E ZOLA: Rim. (Dalje). )r,^no čudnega prizora, ob katerem je kar str->• Nenadoma se je vrgla preko telesa obože-oblneKa moža, pritiskala ga kakor blazna k sebi, V 'Val. s svojimi solzami in pokrivala s poljubi, es Pa je jecljala vroče besede: Se če te izgubim, če te izgubim... In *• Se ti dala: hila spm tnkn npumna H:i Ali ona ga ni poslušala in Pierre je bil priča m- tj ^ dala; bila sem tako neumna, da sem se I)a ’ ko bi bila še lahko okusila vso srečo. Vjgi Zafadi madone, misleča, da ji ugaja de- ga X°' s' *e trcba ohraniti čistost za sopro-KaiS-C *K?če’ da ITiati božja blagoslovi zakon! v,Jvji bilo škodovalo, če bi bilo nas dvoje Mecno? Potem J*"* potem — glej, če bi me preče bi te vzela, ne da bi se vzela, ne s tp.Va se objela — le to bi obžalovala, da nisem r^jvpoj skupaj zapravila blaženosti! Da, da, da, skupaj zapravila s sv Prokletstvo, kakor da se nisva imela — °io krvjo, s svojimi ustnicami!« Ha iv'! ie bila to ona mirna, tako razumna že-čop pJe Potrpela, da bi si trdneje zgradila sre- 1 >erre, ves v grozi, je ni več spoznal. Ka-DriSji° j° je bil doslej videl, je opažal njeno ne- Or> ' srmnežliivost ki ip v; cvmim ntmclflm Ne^1 1Zv'raia navidezno iz njene narave same. liu 2a°»ni110 je pod pritiskom nevarnosti in strašil v 'ai'ela strašna kri Boccanere in se je zbu-negaes,atavizem silovitosti, prevzetnosti, bes-hteVai° ■ PneKa in razuzdanega poželjenja. Za-he2llj je svoj delež življenja, svoj delež Iju-trgu Da se je upirala in je besnela, kakor da ji last„iilnrt’ ki ji jemlje ljubljenega moža, njeno o »leso. ^as’ madame, potolažite se,« je Stra*„ duhovnik. »Saj živi, srce mu bije ... 110 si škodujete.« Toda ona je hotela umreti z njim. »O, ti moj ljubljeni, vzemi me s seboj, če odideš... Na srce ti ležem, krepko te stisnem s svojimi rokami, da se zrastejo s tvojimi, in potem naju morajo skupaj zakopati... Da, da, mrtva bova, pa vendar poročena. Obljubila sem ti, da bom samo tvoja, in tvoja bom vkljub vsemu, pa v zemlji, če mora biti tako... O preljubi moj, odpri oči, odpri usta, poljubi me, ako nočeš, da umrem še jaz, če boš ti mrtev.« Pravi plamen divje strasti, ognja in krvi je zaplapolal po mračni sobi s starimi zaspanimi zidovi. Ali solze so premagale Benedeto; glasno ihtenje jo je izčrpalo in jo je brez vida in moči podrlo ob robu postelje. Na srečo je prišel od Viktorine priklicani zdravnik in je napravil kraj strašnemu prizoru. Doktor Giordano, ki je že prekoračil šestdeseto leto, je bil majhen, belolas, gladko obrit starček svežih lic; sredi samih cerkvenih bolnikov se je vsa njegova očetovska prikazen navzela ponašanja ljubeznjivega prelata. Imeli so ga za izvrstnega moža; reveže je zdravil zastonj in v kočljivih slučajih je bil nevsiljiv in je znal molčati. 2e trideset let so bili vsi Boccanere otroci, žene, vse do prečastitega kardinala vedno le v njegovih previdnih rokah. V tem ko je Viktorina svetila, je s Pierrovo pomočjo brižno slekel vsled bolečine prebujenega Darija, preiskal rano in takoj s smehljajočim licem izjavil, da ni nevarna. Nič ne bo, kvečjemu tri tedne v postelji, in komplikacij se ni bati. Kakor vsak rimski zdravnik je ljubil lepe sunke z nožem, s katerimi je imel vsak dan opraviti s svojimi slučajnimi bolniki izmed preprostega ljudstva; ogledoval je rano z dopada-jenjem, občudoval jo je kot poznavalec in si nedvomno dejal, da je to fino delo. »Temu pravimo svarilo«, je nazadnje polglasno dejal knezu. »Mož ni hotel moriti; su- nek je šel od zgoraj navzdol, tako da je prebodel meso, ne da bi le dotaknil kosti... I, zelo spreten mora biti; to je krasen sunek.« »Da, da, ni me hotel,« je mrmral Dario, »sicer bi me prebodel kar skozi.« Vsega tega ni slišala Benedeta. Odkar je bil zdravnik izjavil, da ni nevarnosti in razložil, da prihaja slabost in omedlevica le od močnega sunka, ki so ga občutili živci, je sedela kakor popolnoma izčrpana na stolu. Po strašnem obupnem napadu se je je lotila silna slabost. Tihe solze so ji potekle iz oči; vstala je in objela Darijav v navalu strastne, neme radosti. »Čujte, dragi doktor, povsem nepotrebno je, da kdo kaj zve,« je Dario nadaljeval. »Ta komedija je tako smešna. ... Zdi se mi, da ni nihče nič.esar opazil razun gospoda abbeja, ki ga prosim, da bi molčal... Kajneda, zlasti kardinala ne bo nihče vznemirjal, in tudi tete — izkratka, nobenega prijatelja našega doma?« Doktor Giordano se je mirno smehljal. »Lepo, lepo, to se razume; nič se ne mučite... za ves svet velja, da ste padli po stopnicah, pa ste si izpahnili ratno... Ali zdaj, ko ste obvezan, glejte, da zaspite in da ne dobite preveč mrzlice. Jutri zjutraj pridem zopet.« Zdaj so potekali dnevi v popolnem, velikem miru; Pierru se je razvijalo novo življenje. Prve dni ni niti zapustil stare, dremajoče palače; čital je in pisal, sicer pa ni imel druzega razvedrila, kakor da je vsako popoldne do mraka sedel v Darijevi sobi, kjer je vedel, da najde tudi Benedeto. Pooseminštiridet-urni močni mrzlici je šlo okrevanje svojo navadno pot; vse je šlo, da ni moglo bolje, povest o izpahnjeni rami je verjel ves svet, in kardinal je dosegel pri strogo varčni dami Sera-fini, da se je na stopnišču napravila druga svetilka, da se ne bi ponovila taka nezgoda. V tem obnovljenem enakomernem pokoju se je prime- ril le še en sunek, bolje rečeno zagrozilo je razburjenje, ki je potegnilo tudi Pierra neki večer, ko je nekoliko dalje ostal pri okrevajočem, v svoj vrtinec. Benedeta se je bila odstranila na nekoliko minut; tedaj se je sklonila Viktorina, ki je prinesla juhe, ko je jemala posodo nazaj, nad kneza in je prav tiho rekla: »Milostivi gospod, mlado dekle, saj veste, Pierina, prihaja vsak dan v solzah vpraševat za Vas... Ne morem je odgnati, vedno hodi okrog hiše; rajša Vam povem.« Pierre je nehote poslušal in hipoma se mu je zjasnilo; naenkrat je razumel vse. Dario, ki ga je gledal, je pač opazil, kaj da misli, pa je dejal, ne da bi odgovoril Viktorini: »Da, abbe, Tito je bil, ta živina ... Prosim Vas, ali ni to preneumno?« Ali dasi je trdno zagotavljal, da ni storil ničesar, kar bi moglo dati bratu povod za svarilo, da ne pride preblizu sestri, se je vendar smehljal kakor v zadregi in se je jezil in celo nekoliko sramoval zaradi te reči. Bilo mu je očitno lažje, ko mu je duhovnik obljubil, da bo govoril z dekletom, če zopet pride, in da ji bo dal razumeti, da naj ostane doma. »Preneumno, tako abotna pustolovščina«, je ponavljal knez, pretirajoč svojo jezo, kakor da iioče zasmehovati samega sebe. »To je res tako kakor iz kakšnega drugega stoletja.« Nenadoma je obmolknil. Benedeta se je vrnila. Sedla je zopet k svojemu ljubemu bolniku in bolniška straža v stari, dremajoči sobi, v stari, mrtvi palači, kjer se ni zgenila nobena sapca, se je nadaljevala. v reformni zapor. V teh zavodih gledajo v pr- vi vrsti na telesne vaje, in sicer na telovadbo in ekskurzije. Duševna izobrazba se pospešuje s čitanjem in debatami. Za rešitev in poboljšanje zanemarjenih otrok služijo takozvane pobolj-ševalnice. Kako visoke intelektualne izobraževalne vrednoti so ti zavodi, se razvidi iz tega, da so iz njihovih gojencev postali že učitelji, u-radniki, glavni blagajniki pri bankah itd. — Od leta 1908. imajo tudi na Angleškem mladinske sodne dvore. Anglija sledi principu, da učinkuje delo vzgojevalno in preobrazuje značaj. Bistvo angleškega principa je, da se odriva zaporna kazen kolikor mogoče v ozadje, kar izvira iz spoznanja, da bi znala ne prav uporabljena zaporna kazen mladostnega zločinca popolnoma ruinirati. * Strahota vojne. Vojni poročevalec lista »Corriere della Sera« piše v groznem nočnem boju pri Derni: Divje tuljenje velike množice se sliši iz nepredirne teme. Skrite beduinske množice vpijejo s prav peklensko besnostjo: »Proč z italijani iz Derne!« Vedno bližje se sliši to grozno, divje kričanje. Močneje in močneje narašča zbesnelost, svinčena toča iz italijanskih pušk ne umiri prav nič kričeče množice. Za varnostnimi okopi čakajo Italijani s hladno mirnostjo. Nobenega sovražnika ni videti, plazijo se iz globine. Hipno se usujejo iz reflektorja blesteči prameni svetlobe. Sedaj se vidijo čete, ki se pomikajo od vseh strani, kakor gruče črnih mravelj se zde na širni, ostro razsvetljeni peščeni ravni. Zdaj so ob pobočju trdnjave. Streljajo, a streli ne učinkujejo, ker prihajajo iz globočine, le smodnikov dim si ostro zajeda pot v višavo. Najpogumnejši skušajo splezati na okope. Marsikatera italijanska pest, ki oklepa puško, začuti oe-kočo bolečino. Nevidne roke segajo po peščenih vrečah, da bi se pričela trdnjava rušiti. Pri Italijanih zmanjkuje patronov, en sam rezervni zaboj imajo še. Takorekoč skozi vrste sovražnikove si upa neki oficirski sluga, plazeč se ob skrajni meji okopov, k poveljništvu po patrone. Ali tudi tukaj imajo samo še dva, že načeta zaboja. Stotnik zapove, naj se skromna četa Italijanov umakne. Ko zasliši lajtnant to povelje, zavpije z glasom, kakor bi poveljeval celemu bataljonu: »Nasadite bajonete!« Bajonet je Arabcu največji strah. 2e beseda sama jih pretrese z grozo. Nič več ne streljajo. Iz okopov plane 16 italijanskih planincev. Beduini zapazijo neznatno število vojakov, z novo besnostjo padejo nanje. Začne e pretep: bijejo se s pestmi, udarci padajo, sujejo se z nogami. Prostor je tako ozek, da bajoneta ne morejo rabiti. Ampak iz okopov med peščenimi vrečami, se blesti dolga vrsta ostrih rezal pričakujoč sovražnika. Vedno nove čete se zaganjajo proti svetlemu morilnernu orodju, hoteč si ga prilastiti. Z veliko težavo dvigujejo okrvavljeni Italijani bajonete, sklonejo se naprej, nabadajo drzne napadalce, njih trupla votlo bobne v prepad .Naravnost čudovito je, s kako nadčloveško močjo zagorele roke Arabcev segajo po ostro nabrušenih nožnicah. »Gospod lajtnant«, tako se čuje od vseh strani, »jaz ne morem dvigniti puške«. Lajtnant šviga semtertja, vzame revolver, sproži, in od groze spačeni obrazi Beduinov so cilj. Krčevito se oprijemljejo Arabci ostrih bajonetov, dokler jih strel iz revolverja ne reši muk. Tri ure traja boj. Potem dobe Italijani pomoč, nove čete prihajajo, ki imajo seboj dovolj streljiva. Mitraljeze in patroni odločijo sedaj bojno srečo. Drugo jutro je globina posuta z Arabci, njih krvave, razrezane roke pripovedujejo o grozovitem boju z bajoneti. * Upor na francoski vojni ladji. Na oklo-pni križarki »Saint Louis«, ki stoji pod povelj-ništvom viceadmirala Marolles, vlada med moštvom velika nezadovoljnost in je prišlo v soboto do resnih revolt. Mornarji so zahtevali pošteno hrano in so ostro protestirali proti poveljniku. Manifestacija se je posebno obračala proti fredgatnemu kapitanu, ki ga moštvo sovraži. Nekateri poročniki so posredovali ter so skušali moštvo pomiriti. o * Mesto v žveplenem dežja. Na mesto Savona (Italija) se je nenadoma vsul žveplen dež. V kratkem času so bile ceste pokrite z debelo žvepleno plastjo. Sodijo, da gre za žveplene dele, ki jih je orkan prinesel z Etne ali pa z Vezuva. + Pretep med rimskimi aristokrati. Pred nekim rimskim sodiščem se je razvil zadnji petek pretep med nekaterimi aristokrati. Marke-za Spinola je bil proti grofu Dacosta vložil tožbo zaradi obrekovanja. Ko sta priči, dvorni kapelnik markeza Calabrini in grof Negroni, ki sta bila izpovedala v prilog Dacosti. s tožencem zapustila sodnijsko poslopje, ju je Spinola obsul s psovkami. Dacosta je posredoval Tu pa priskočita Spinolova sina in padeta po Dacostovih pričah. Calabrini je dobil udarec reko glave ter se nezavesten zgrudil na tla, grof Negroni. 78leten starček, pa je bil krvavo tepen. Vojvoda Torlonski je skušal spraviti nasprotnike narazen, pa je za plačilo dobil dve zaušnici. Naposled pa so prihiteli orožniki, ki so celo modrokrvno družbo odvedli na poliejo.. Grofa Calabrini in Negroni sta proti Spinoli in njegovima sinovoma vložila že tožbo zaradi dejanskega napada. Spinola je pred sodnikom izjavil, da so ga porogljive besede Calabrini-ja zapeljale k temu napadu. * Žrtev pariških avtomobilnih roparjev. Pred nekaj dnevi je v Parizu zblaznel lastnik slikarske delavnosti Japiot. Nasrečnež si je vtepel v glavo, da je od policije zasledovan avtomobilih ropar Bonnot. ki je pripravljen, da žrtvuje svoje življenje samo za najvišjo ceno. Oborožil se je z orožjem municijo in oskrbel s proviantom. nato pa je zbežal na streho svo" je hiše. Ko se je čez par ur vračal v svoje stanovanje, je srečal dva najemnika. »Nazaj!« je zavpil »jaz seni Bonnot!« Nato je potegnil browning in po vrhu grozil še z lovsko puško, s katero se je bil tudi oborožil. Potem je nesrečnež takoj zopet zbežal na streho. Sostanovalci pa so sklenili in zabarikadirali vrata in okna in seveda vso noč niso zatisnili očesa. Zjutraj pa so poslali po policijo, ki je nesrečnega Japiota po dolgem iskanju našla pod streho. kjer je čepel med dvema kovčekoma in bil skoraj popolnoma slečen. Po ,dolgem trudu se je policistom posrečilo, da so blaznika. ki se je obupno branil, zvezali. »Vaša sreča«, jim je še zaklical, »da ste me ujeli, jutri bi bil umoril ves svet!« * Poskušen atentat na predsednika Tafta. V soboto je neka oseba, oborožena z nožem, vdrla v takozvano Belo hišo v Wachingtonu in skušala napasti predsednika Tafta. Napadalca so prijeli ter ga bodo najbrž oddali v blaznico. Pri zaslršovanju je povedal, da se piše Mihael NVinter in je nemški državljan. * Beg sleparskega bankirja. Decembra meseca lanskega leta je bil v Budimpešti lastnik bančne firme Maks Neumann zaradi različnih sleparij obsojen na 4 in pl leta. od soobtožencev pa neki urednik na 1 in pol leta ječe. Obsojenca sta vložila priziv. Državni pravdnik je predlagal, da se oba takoj deneta v zapor, toda sodni dvor temu predlogu ni ugodil. V prihodnjih dneh bo pred kraljevskim stolom vzklicna obravnava. Sedaj se je pa izkazalo, da Maksa Neumanna že nad tri tedne ni več v Budimpešti. Pobegnil je baje v Ameriko, drugi pa zopet pravijo, da so ga videli v Meranu. Neumannov beg vzbuja v Budimpešti seveda veliko pozornost. * Smrt na grmadi. V Cirkvenici je neka žena zakurila grmado, na katero je zavlekla desetletno rejenko. Tudi žena sama je šla potem na grmado, kjer sta obe zgoreli. Zena je grozni čin baje storila zaraditega. ker ji je občina vsled njenega življenja hotela vzeti dekletce. Ritualni proces v Kijevu. Kijev bo v prihodnjih tednih obračal zopet pozornost sveta nase. Pred ondotnim okrajnim sodiščem sc bo koncem aprila ali pa začetkom maja odigral dramatičen proces o »ritualnem« umoru. Gre za umor 131etnega dečka Andreja Jusčinskega, ki tvori danes na Ruskem vsakdanji pogovor. Stvar je v kratkem sledeča: Predzgodovina procesa. 12. marca 1911. so v kijevskem predmes tju v neki votlini nedaleč opekarne, ki je last židovskega tovarnarja Zajčeva, našli truplo nekega dečka. Truplo je imelo na sebi samo srajco in eno nogavico in je bilo polno vreznih ran. Iz šolskega zvezka, ki je ležal poleg trupla, so konstati-rali. da je umorjenec 131etni Andrej Jusčin-ski, učenec duhovniške šole v Kievu. Sum je najpreje letei na očima umorjenega dečka, na nekega Prihotko, pijači udano osebo, ki je svojega pastorka često trpinčil, razen tega mu je vsled njegove smrti pripadla dedščina 600 rubljev. In policija je Prihotko na podlagi teh sumljivih okoliščin tudi aretirala. Pravljica o ritualnem umoru. V par dneh nastanejo kar naenkrat govorice o ritualnem umoru. Umor se je izvršil pred židovsko Veliko nočjo, Židje potrebujejo za svoj praznik »kristjanske krvi«, se je reklo; pravljica je zavzemala zmerom širše dimenzije. Po tej govorici so kar najslastnejše segli antisemiti, ki so ta žalostni dogodek vzeli za povod, da razvnemajo med nevednim in vražam udanim ljudstvom najnižje inštinkte. In kakor je navada pri takih prilikah so se kmalu našle priče, ki so vedele kaj važnega in zanimivega povedati. Prvi je videl »Žida z dolgo črno brado«, drugi je vedel povedati zopet o »tujih starih Židih z dolgimi oblekami« in sodišče je le prerado sledilo tem sledovom. Prihotko so izpustili in začeli izsledovati Žida, ki da bi bil izvršil umor. Truplo Jusčinskega so še enkrat preiskali. Profesor sodne medicine na kievski univerzi Obolenski in prosektor Tufa-nov sta konstatirala, da je bilo »truplo najdeno čisto brez krvi«, iz okrvavljenega perila in druge obleke umorjenega dečka pa sta posnela, da so bile dečku poškodbe prizadejane še za njegovega življenja ob »popolnem delovanju srca. Na izvršitvi zločina je bilo po mnenju zdravniških izvedencev udeleženih več oseb. Profesor Sikorski je bil mnenja, da so zločinci svojo žrtev pustili »počasno izkrvaveti«, da so jo čim najdalje mučili, kar izhaja že iz mnogih ran, s katerimi je truplo pokrito. Naposled so izvedenci še konštatirali, da so poškodbe prizadejane z mirno in sigurno roko, ki se ni tresla pred strahom in je tudi jeza ni iritirala. Treba je bilo pač razbremeniti Prihotko. Nezanesliva podlaga obtožnice. Sedaj so prišle priče, ki so to čudno izvedeniško mnenje izpopolnile. Dijak Vladimir Go-iubov, vodja društva antisemitske mladine, je bil slišal od nekega, sedaj umrlega tovariša Jusčinskega od nekega Šema Ceberjaka ,da ga je prišel Jusčinski na dan umora iskat na dom in sta nato igrala na dvorišču sosedne opekarne tovarnarja Zajčeva, odkoder da ju je pregnal neki »Žid s črno brado«. Neka Uljana Šahovska je od svoje znanke Ane Saharove zopet slišala, da je le-ta videla, kako je nek mož s črno brado Jusčinskega, ki se je igral na dvorišču omenjene opekarne, pograbil ter ga hotel vreči v peč. Saharova je na to pri zaslišanju to izpovedbo tajila in od svoje strani izpovedala, kako je Šahovska v opitem stanju pripovedovala nekemu^ Adamu Poličaku, da je njen mož Kazimir Šahovski opisani prizor videl in za moža s črno brado označil nastavljenca tovarne Ne-nahim Mendel Beilisa. Šahovska zopet pa se je pri poznejšem zaslišanju ni hotela na nič spominjati, ker je bila, kakor je sama dejala, v času, ko je te različne stvari izpovedala, pijana. Na podlagi izvedeniškega mnenja in čudnih izpovedb teh prič je bil Beilis aretiran in se je proti njemu dvignila obtožba zaradi umora. Obtožba natanko registrira vse te konfuzne navedbe prav malo verodostojnih prič, naglaša pa še celo vrsto okoliščin, ki niso s samim umorom v prav nikakršni zvezi, ki so pa važne za pravljico o ritualnem umoru. Tako n. pr. obtožba konštatira, da je obtoženec iz neke »ka-sidske« rodbine, nadalje pripoveduje, da je Beilis, ko so pekli židovski nezakvašeni velikonočni kruh »matoc« sodeloval in po naročilu svo- jega šefa posla! sorodnikom »macota« in velikonočnega vina. Obtožba omenja tudi tuje Žide z dolgimi oblekami, ki da so jih po umoru baje videli. Antisemitska gonja ob asistenci ruske vlade. Da bi se za proces napravilo primerno razpoloženje, se je pričela strastna agitacija. Časopisje je prinašalo proti Židom hujskajoče članke. Pravilo se je, da so tudi v najvišjih krogih prepričani o ritualnem umoru. Tako so antesi-mitski listi n. pr. poročali, da je sam car ob svojem bivanju v Kievu avgusta meseca 1911. — kakor znano, je bil takrat umorjen ruski ministrski predsednik Stolipin — dal izraza svojemu zadoščenju, da se je židovskim morilcem našla sled. Časopisje je prinašalo tudi razburljive slike umorjenega dečka, izdajale so se razglednice in slike o historičnih ritualnih umorih v kričečih in razburljivih oblikah, skratka, storilo se je vse, da bi se čim najbolj razvnele najnižje ljudske strasti. In to početje je pred vsem podpirala vlada sama. Značilno za namere oblasti je to, da skušajo izbrisati vsako sled, ki bi peljala do pravih zločincev. Neki svobodomiselni časnikar Bražul je bil na lastno pest pričel preiskavo. Sled je peljala v hišo matere prej omenjenega Ceberjaka, ki ji je Jusčinski kratko pred svojo smrtjo grozil z razkritjm neke afere, ki jo je Ceberjakova mati bila zagrešila z nekim zloglasnim človekom Miflejem. Bražul je rezultate svoje preiskave predložil ravnatelju kievske policije, Mioščuku. Toda ko je le-ta šel na to, da bi postopal proti Ceberjakovim, ter je izjavil, da je obtožba proti Beilisu brez podlage, je bil — premeščen! Po vsem tem jerazumljivo, da so nerakci-onarni krogi krogi glede na izid procesa skrajno skeptičnih. Kievskih Židov se je polotil splošen strah. Saj je preteklo šele par let od zadnjih pogromov. Slučaj Jusčinskega je zanje slabo znamenje. L,jiui>gan& jis Kranjsko. — Melioracija značajev. Dandanašnji imamo razvite sisteme za zboljšanje travnikov, pašnikov, živahno prizadevanje za plemensko povzdigo kravic in pujskov. Zakaj ne bi mislili tudi na melioracijo značajev. Deželni odbor naj nemudoma ustanovi ta oddelek in prav toplo mu za načelnika tega oddelka priporočamo predkratkim imenovanega deželnega o-ficiala Avguština Šelka. Sposoben je in kakor nalašč ustvarjen za to mesto! Zadnjič smo pokazali njegovo izredno gibčnost v menjavi političnega prepričanja in mož je zapazil madež na svojem značaju. Pa ni bil nič v zadregi in je urno očedil zamazani značaj. Kako je — brez mila — dosegel čudoviti učinek, da je njegov značaj čist kakor lilija na gori in da niti najmanjša pegica ne kali te bliščeče lepote? To je recept, ki je več kot krajcar vreden! V sobotnem »Slovencu« razglaša Avguštin Šelko, da je pristopil kot ustanovnik k šentpeterske-inu »Orlu« in s tem je zanj afera njegovega značaja uravnana in opravljena. Vsi, ki smo si ubijali glavo z melioracijo klerikalnih značajev. smo osramočeni in stojimo pred Kolumbovim jajcem. Za klerikalno stranko pa je preprosto rešeno vprašanje njenih konvertitov in neofitov. Cele trume klerikalnih vojščakov bodo romale skozi šentpeterskega »Orla«, da se v njem okopljejo in si reparirajo svoje značaje. Deželni odbor bo nedvomno ubogal naš nasvet, ustanovil oddelek za melioracije in mu posadil na čelo očejenega Avguština Šelka. Zakaj bi trohnel talent brez koristi, zakaj bi posajali luč pod mernik in zakaj bi manj skrbi posvečali slabim značajem nego slabim pašnikom in jalovim kravicam: Slab, melioracije potreben pašnik ima komaj vsak peti. deseti pristaš klerikalne stranke, reparature potreben značaj ima domalega vsak! — Poglavje o šundromanih. Zadnji čas se je ugnezdilo v slovensko meščansko časopisje (»Jutro«, »Dan« in »Narod«) priobčevanje romanov brez vse umetniške cene, ki žalijo in kvarijo najpreprostejši okus. »Naši zapiski« so pribili to dejstvo kot znamenje časa in vsi spodobni ljudje so jim pritrdili. Tudi liberalna »Soča« se v polnem obsegu pridružuje sodbi »Naših zapiskov« in pohvalno omenja »Zarjo«, ki objavlja pod črto znameniti »Rim«. Ne soglaša pa s tem mnenjem »Dan«, ki sedi pri vsej reči na zatožni klopi in ki pri izberi svojih romanov razkazuje dolgočasno plitkost in kričečo brezokus-nost. Brani se in otepa okrog sebe, pri tem pa z otročjo neokretnostjo pokazuje razmerje svojega uredništva do bralcev v nesijajni luči. Odkrito izpoveduje, da smatra svoje čitatelje za tako neumne in nezrele, da se jim ne upa podajati drugega kot svoje čenče. Mi »Dnevovih« čitate-Ijev ne poznamo, zatorej ne moremo izrekati svoje sodbe o njih in ne moremo vedeti, če je sodba »Dnevovega« uredništva o svojihbralcih pravična. Iz »Dnevovih« besedi je razvidno le to, da nimajo o njih visokih misli in da se jim zdi razmerje do svojih bralcev podobno razmerju mesarja in telička. Nekaj že ne bo v redu; vprašanje je le: kdo je teliček. — Zoper monopol zdravil. Lep uspeh organiziranega delavstva poročajo iz Švice. Organizirani delavci so po hudih bojih dosegli zakonito priznanje zadružnih lekarn, ki so se ustanovile v Ženevi, Schaffhausnu, Neuhaus-nu, VVinterthuru in drugod. Privatni lastniki lekarn so hoteli zadružne lekarne uničiti s tem, da so bojkotirali dobavitelje zdravil. S tem sicer niso mogli ubraniti ustanovitve zadružnih lekarn, samo nekoliko težavnejše delo je imelo delavstvo. V curiškem kantonskem svetu je bila revizija medicinalnega zakona iz 1. 1854. Pri tej priliki so hoteli privatni lekarnarji popolnoma preprečiti ustanovitev zadružnih lekarn. Ali sreče niso imeli, ker je vlada sama sklenila naj se zakon odslej glasi: »Vsako lekarno mora voditi izučen lekarnar. Ako je pa lekarna pod vodstvom kakega oskrbnika, tedaj jamči lastnik za vsako škodo, ki bi morda nastala iz poslovanja. Na podlagi te določbe se lahko svobodno razvijajo zadružne lekarne. Država ne bo delala ovir. Seveda bodo pa last- niki lekarn še nadalje skrito in javno ovirali njih ustanovitev. — Nepokorne marinarice. Iz Smartna ob Savi pišejo: Od nas gre vsako leto procesija zaradi odvrnitve potresa v Ljubljano k sv. Petru in odtod k nunski cerkvi. In kaj so ukrenile naše Marijine device iz katoliškega izobraževalnega društva? Namesto k procesiji so jo mahnile pod Tivoli, kjer so se veselo gugale v gugalnicah. Ena se je izrazila, da ji je bilo tako prijetno v gugalnici, kakor če bi bila jedla jabolka iz paradiža. Nadalje se je ena marinarica liudo prehladila iri se pojde v Rim zdravit. Poljane. Včeraj je bilo v Bončarjevi gost. na Poljanski cesti predavanje o predmetu »Moderni delavski boji«, ki ga je priredila »Vzajemnost« za poljansko-šolski okraj. Predavatelj sodrug Peterlin je omenil velike boje zadnjih let, zlasti angleško rudarsko stavko. Pokazal je, kako mrzlično se organizira kapital in se pripravlja na boj z delavstvom. Ako hoče delavstvo boje s kapitalizmom uspešno dobojevati, se mora prav tako krepko organizirati na mednarodni in medverski podlagi. V ta namen se mora zbuditi v slehrnem proletarcu krepka razredna zavest z ustmeno agitacijo in s tiskom. Z ozirom na zbujanje razredne zavesti s tiskom je nadvse velike važnosti političen delavski dnevnik, zato se naročajmo na »Zarjo« in ji nabirajmo nove naročnike ter prispevajmo po svojih močeh, da se P°' stavi na dobro podlago. Kakor kažejo znamenja, bo treba trdih bojev, preden se strmoglavi današnja kapitalistično meščanska družba, zat0 moramo vojo agitacijo podvojiti in potrojiti, da nas veliki časi ne najdejo neprpravljene. SodruŽ Vičič je polagal sodrugom na srce, naj skuša vsakdo pridobiti vsaj enega člana še za Vzajemnost. Nabrala se je tudi svota za miljonski sklad' — IrZic. Včeraj smo imeli iu lep shod, n» katerem je sodrug Mrak razpravljal o strokovni, zadružni in politični organizaciji in sploh o ntf’ todah modernega delavskega gibanja. Navzoči lavci so z velikim zanimanjem sledili njegov’1® skoraj dve uri trajajočim izvajanjem. Takoj P° shodu se je tudi priglasilo par novih člano'' »Vzajemnosti". Tržiški delavci, oklenite se „Vz3' jemnosti" čim najbolj, a ne pozabite strokovni organizacije, ki je v Tržiču bolj nego kje drugi2 nujno potrebna. Saj so delavske plače pri n«5 naravnost nesramne in je z ozirom na današnj0 draginjo res že skrajni čas, da mislimo in delanj vztrajno za zboljšanje našega položaja. *. organizazijo 1“ ta klic bodo morali tudi tržiš)*! delavci malo bolj upoštevati, ako nočejo bit1 večni sužnji. — Razume se, da sodrugi po shodu tudi naš miljonski sklad niso pozabili. Tako j® prav. Naj bi se vpeljal ob’čaj, da bi se slovens*1 delavci po vsakem shodu in po vsakem sestanku spomnili svojega tiska! — Postojna. Včeraj je priredila postojnsk® podružnica »Vzajemnosti« sestanek, katerega se je udeležilo lepo število sodrugov. Z ves®' ljem in zadoščenjem smo opazili na sestanKu tudi ženstvo, ki je s prav posebnim zanima' njem poslušajo najprej sodružnico A. KristanO' vo. Sodr. Kristanova je v svojem zanimive111 govoru razložila pomen izobrazbe za dela^' stvo. Pravo, temeljito spoznanje današnjih raZ' mer dobi delavstvo le v socialno demokrati' nih organizacijah. Kadar bo pa delavstvo nih očij spregledalo današnji ustroj družbe, b uvidelo, da ono ni le tisti del človeške družila je ustvarjen za trpljenje, ampak da ima rav' no tako pravico do vsega, kar napravi živlie' nje šele lepo. kakor vladajoči sloji v današnJ družbi. Nato je sodr. Štebijeva razjasnila °1} trditve naših nasprotnikov, s katerimi skušaj ti odvračati delavstvo, zlasti ženstvo. od soc-demokracije. Uspeh sestanka je lep. K jemnosti« je pristopilo precej novih člaflOv; med temi več žensk. Naše vrste se množe 0^ dne do dne. Ljudstvo sprejema s hvaležni' stjo socializem, ker čuti, da jim prinaša reS tev iz sedanjega bednega položaja. Pošto)" ski podružnici pa kličemo: »Le tako dalie-Da je sestanek tako lepo uspel, ima največ z‘ slug s. Štajar. — Po sestanku se je razv'1 animirana zabava in je igrala godba na *?£ Mladi sodrugi so pokazali, kaj zmore Pr‘ nied delavstvom priti do jasnosti njih astnih interesov, podajam v naslednjem kratko r>mero starih in novih plač: Stari plačHniU. Kj cn a iv. IV. III. III. n n •o Oj U N cc 2 Qj Plača v gotovini Doklada v natu-raiijah na dan Skupna 8 urna plača t- co (L) •O m CS C >00 ° _____ _____ K .b 16 let ]■— —•51 1 51 ■ a 21 » 5 let 1 20 — 51 1 71 ■ b 26 i* 10 1 1 40 — 78 2 18 ■ a 31 rt 15 H 3 1 60 - 93 253 b 36 n 20 n 4 1 80 -96 2 76 a 40 n 25 n 6 2 — 1 15 3 15 b 45 n 30 n 7 2 20 1 22 3 42 a 50 n 35 M 8 2 40 1-29 3 69 Novi pl či lnlk stopinje 1 opravil, p0 novem 00 U ° w v- a -+-* o co ro C _ o iS OJ o E ^ o več po novem na šiht K 1 stopnja 18 let 21 . 24 „ 27 „ 30 . 33 „ 36 „ 39 „ 42 . 45 . 48 . 3 leta 6 „ 9 „ 12 , 15 „ 18 *, 21 „ 24 . 27 „ 30 . 260 2 70 2 80 3'— 3 10 3 20 3 40 3 50 3 60 3 80 4- 1 09 0-99 0 38 082 0 57 067 0 64 0-35 0 45 0 38 031 bil s 35. letom službe z limito vred, če je imel R otrok, še le to, kar dobi po novem delavec, ki ima samo 24 let službe, torej samo 9 vin. na šiht razlike. Nov plačilnik je torej veliko boljši od starega, kajti pozabiti tudi ne smemo tega, da smo limito sedaj v največji draginji žita, ko ga erar še po lanskih cenah računi, zraven prišteli če ne bi bila razlika med staro in novo plačo še veliko večja. Popraviti pa je v novem plačil-niku treba krivice onim, ki se niso pravilno u-vrstili. Idrija. — Okrožni zdta«n.K g. dr. P. Indra je imenovan s 1. majem za okrožnega zdravnika v Kostanjevico. — Državna cesta Idrlja-Logatec se prične z majem širiti in sicer v Zali. Proračuaanih je za 1.1. K. 113 000, in sicer za trebljenje in širitev K 93 000 za zidarska dela pa 20 000 K Delo se bo oddajalo na dražbi dne 22. t m. — Zatiranje hroščev se bo letos na poseben način vršilo, in sicer po navodilu županstva za Idrijo. Posestnikom se naznanja, da se zato delo ne bo smel braniti vstop na vrtove, kjer je drevje. Tozadevni ukaz je prišel od deželnega odbora. — Javen ljudski shod se vrši drugo nedeljo dne 21. t. m V soboto zvečer pa predavanje o zadružništvu, Več še naznanimo. kervC,Vevda se tnore tukai Primeriati le starost, 8 ^benih letih je po novem plačilniku velika razlika, kajti po starem plačilniku je do- Štajersko — Uboj po vstajenju: Iz Konjic poročajo: 6. aprila sta šla po vstajenju Jakob in Ludvik Ster-nišek od sv. Jerneja pri Sv. Duhu domov. Na potu sta srečala večjo družbo iantov. namreč Ja-mernika, Werglerja, Rombacherja in dva brata Koširja. Zadnja dva sta s krepeljcem pričela mlatiti po Jakobu in Ludviku Sternišku. Menda zato, ker sta ju Sterniškova klicala »na korajžo«. Starejšega Sterniška, ki je star 20 let, sta ubila. Mlajši, 171eten fant, pa je bil na pol mrtev. Zavlekli so ga v stran in ga pustili tam ležati. Zverinska napadalca je prijelo orožništvo 9. a-prila pri Sv. Duhu in ju odpeljalo v Konjice. Na roke so jima pritrdili krepelce, s katerimi sta potolkla Sterniškova. Na Spodnjem Štajerskem se zgodi toliko tatvin, pretepov in umorov, da napravi vtisk kulturno popolnoma zaostale in nrav-stveno propale dežele. — Mlad ponarejevalec. (Izpred celjskega sodišča). Pri vknjižbah nakazanega denarja v blagajniški knjigi trboveljskega rudnika v mesecu januarju se je izkazalo, da se je izplačalo 170 K za nakaznice štirih oseb, ki niti ne eksistirajo. Pričele so se takoj poizvedbe, ki so bile pa brezuspešne. Sredi februarja pa je hotel delavski sin Martin Borštner tako je dejal, da mu je ime — pri blagajni z dvema nakaznicama. glasečima se na Franca in Ivana Boršt-nerja dvigniti po 50 K za vsakega. Toda blagajnik je predno je denar izplačal nakaznici natančno pregledal in takoj spoznal, da sta ponarejeni. Med tem, ko je blagajnik nakaznici pregledoval, je Martin Borštner zbežal. Toda bili so mu ker so ga spoznali, kmalu na sled. Bil je 16Ietni delavčev sin Alojzij Košec iz Retja pri Trbovljah. Dokazalo se je. da je bil tudi on tisti, ki je januarja meseca dvignil o-menjenih 170 K. Od takrat dvignjenega denarja je stari Košec poravnal svoj dolg pri bratovskih skladnicah v znesku 132 K. Mladi Košec je priznal, da jc nakaznice ponarejal, da bi nata način dobil denar za poravnavo očetovih dolgov. Košec je bi! obsojen na šest tednov ječe. — Ce bi bili ljudje plačani, kakor se spodobi, da bi vsaj ne stradali, bi se jim pač ne bilo treba zatekati k takim sredstvom. Zločin je le prevečkrat boln izraz socialnih razmer. Politični položaj v Istri. (Dopis iz Pulja.) Človek, ki živi v tej tužni Istri, se mora čuditi naši narodni politik. Dva naroda prebivata v Istri in obadva imata interes, da v složnem delu ustvarita temelj za gospodarski in politični napredek. Obedve meščanski stranki hrvaško - slovenska in italijansko narodna stranka, se koljeta med sabo zaradi nacionalističnih sporov in ovirata kulturni in gospodar-sko-politični razvoj istrskega ljudstva. Štiri leta je minilo tega. odkar je bil izvoljen istrski deželni zbor. in v vseh štirih lotili ni storil popolnoma nič za istrsko ljudstvo. Gospodje nacionalistični poslanci so izumili od vsega početka nekaj nacionalističnih fraz, samo da se skregajo kar najhitreje in da jim ni treba delati. Zakaj dela se boji nacionalistična gospoda v istrskem deželnem zboru, ker po delu bi jih ljudstvo spoznalo in obsodilo. Da se torej kratkomalo rešijo te odgovornosti, se spro in zapro deželni zbor. Hrvaško-slovenki narodnjaki pa potem pridigujejo, da je itak bolje, če ne dela deželni zbor. kakor Pa da bi kradel narodne pravice. 1 ako piše njih glavno glasilo »Naša Sloga«. Ampak ta izgovor je čisto navadno zavijanje, zakaj kdor ima le količkaj političnega zmisla v možganih, vidi natančno, da ravno nacionalisti ropajo s svojimi spori ljudstvu njega pravice, zlasti zategadelj, ker mu vzemo deželni zakonodajni zastop. V tem se izraža vsa nesposobnost hrvaško-slovenskih in italijanskih nacionalistov in nič ni bolj želeti, kakor da ljudstvo kmalu pomede s temi njega interesom naravnost škodljivimi ljudmi. Ako nacionalistični gospodje nimajo toliko političnega zmisla, da ne morejo razumeti, kolika škoda je za istrsko ljudstvo nedelavnost deželnega zbora, tedaj naj kar odlože mandate. Ako nacionalistični gospodje ne umevajo, da se ljudstvo z dolgoletno nedelavnostjo deželnega zbora ropa ene svojih najvažnejših pravic, tedaj naj kar gredo v svoj politični pokoj. Pa naj prepuste to delo tistim, ki ga bodo opravljali v ljudsko korist. Istrski socialisti imamo pred očmi interese vsega ljudstva. Vidimo, da živi istrsko ljudstvo brez kulturnih, gospodarskih in političnih pravic. Vidimo pomanjkanje cest, vidimo zanemarjene ceste; ni potrebne vode. Ni ljudskih in obrtnih šol, ki bi ustrezale današnjim modernim zahtevam časa. In ob vsej tej strašni zanemar- jeiiosti, ob vsej tej mračni sliki dežele, ki v teh obupnih razmerah zares služiti ime tužne Istre, si upajo nacionalistični gospodje obeh strank še nadalje uganjati svojo blazno politiko oškodovanja ljudskih koristi! Nacionalistična gospoda, siti smo vaše nedelavnosti! Hrvaško in slovensko istrsko ljudstvo propada duševno in gospodarsko. Mi pa hočemo napredka, hočemo kulturnega, gospodarskega in političnega razvoja, a ne, da se nam kradejo vsled vaše brezvestnosti še tiste mrvice pravic, ki jih imamo! Socialno demokratična stranka v Istri je še mlada; ali ona edina je prava ljudska stranka, ki bo ustvarila vse predpogoje za gospodarski in kuiturni napredek. In ona bo poskrbela, da se bodo temu ubogemu, v dušnem in telesnem pomanjkanju hirajočemu ljudstvu v Istri odprle oči in bo pomedlo s to nacionalistično gospodo, ki mu samo škoduje. Najuspešnejša pot do ljudske prebuje pa bo u-vedba demokratične volilne pravice za deželni zbor in občine. Šele tedaj pride ljudstvo do svoje veljave in šele tedaj bo možno delati za splošen napredek na gospodarskem, političnem m kulturnem polju. Trst. — Dve umetniški razstavi v Trstu. Te dni imamo tu kar dve slovanski umetniški razstavi. V »Slov. čitalnici« je razstavil Velebiti Rer.dič, sin slavnega kiparja Ivana Rendiča, nekoliko svojih prav lepih del; a na trgu Goldoni 6, kipar Zajc, Sl. in Š. Šantel in Vesely. Razstavili so čez 300 del. Vstopnina je v obeh razstavah sramotno nizka, 40, 30 in 20 vin. Človek bi mislil, da se bo v mestu, kakor je Trst, kjer se zavednost in narodni slovanski ponos tako visoko ceni, pač odzvalo nepričakovano veliko število obiskovalcev ter da se bodo kar vrstili drug za drugim. A ko sem danes obiskal razstavi, sem v svoje največje začudenje doznal. da je prvo obiskalo doslej 75 oseb iii to v 10 dneh, a drugo 36 v 6 dneh; tako. da je od nad 60 tisoč Slovencev v Trstu in še nekoliko tisočev Hrvatov in Srbov obiskalo 111 ljudi razstavi. Razmišljal in razmišljal sem o vzrokih te zanikernosti; šele stari prijatelj, ko sem mu potožil, me je prav jezno zavrnil: »Kako naj imajo trž. Slovani kaj čuta in okusa do prave umetnosti? Kar je prostega ljudstva, ga duhovščina pita s svojimi suhoparnimi pridigami, a kar je inteligence srednjega stanu, ga je pa večna opereta v »Narodnem domu« spravilo popolnoma ob vsak okus; in kakor »Edinost« obljubuje pojdejo vedno le dalje naprej«, dokler srečno prijadramo do pravega cirkusa! G—k. — Veselica pri Sv. Križu. Na velikonočni pondeljek je priredil naš ljudski oder veselico, kakršne ni videl Križ že doleo. Udeležba velika. Prostorna dvorana in galerija gospoda Magonje je bila pač polna. Tržaški naš pevski zbor je bil na svojem pravem mestu. Vse pesmi so bile lepe, v pravem tempu in izborno so bile izvedene vse nijanse tako v zboru kakor v solospevih baritona sodr. Stojačiča, ki je imel poleg vsega tudi izredno srečen dan. Za vse gre seveda prvo priznanje pevovodji Giinterju, ki se mu je posrečilo spraviti sicer ne preveč številen zbor do primerne višine. Vse pesmi je moral zbor ponoviti ob viharnih aplavzih navdušenega občinstva. Dramatični odsek je spravil na oder dve stari enodejanki, ki ste prišle do veljave samo zaradi dobrega nastopa naših pridnih diletantov. Najprej moramo pohvaliti nastop gospe Požarjeve in sodružic F, in M. Regent, Igrale so dobro. Dobri sovrstniki so jim bili sodrugi Krištofič, Vrabec in Kočevar. Po končani veselici se je začel ples in se je naša mladina zabavala do ranega jutra. Iti vse se je tako lepo izvršilo proti volji našega dušnega pastirja, ki je ves teden pridigal proti tej lepi delavski prireditvi. Vestnik organizacij. Mladinska podružnica »Vzajemnosti" ima danes zvečer ob 8. odborovo sejo Vsi odborniki se vabijo, da se velevažne seje zanesljivo udeleže. ■ Umetnost in književnost. »Vijesti« hrvaškega društva inženerjev in arhitektov v Zagrebu ter društva inženerjev v Ljubljani št. 4. imajo sledečo vsebino: Ing. Ivan Sbrizaj (Ljubljana): Ljubljansko barje in poplavi v notranjskih kraških dolinah. Prof. Franjo Šandor (Zagreb): Gradnja nove gradske plinarne u Zagrebu. Ing. Miroslav Kasal (Ljubljana): Kontinuirlični nosilci nekonstantnega prereza. Ing. Ivan Stošič (Gospič): Zajedničko djelovanje pravnika i telmičara u javnoj upravi, t Ing. Rudolf Schvveitzer. Osebne vijesti. Društvene vijesti. Književnost. Različno. Delavsko gibanje. =Strokovne organizacije na Štajerskem. Deželna zveza delavskih društev na Štajerskem in deželna komisija strokovnih organizacij na Štajerskem je izdala pravkar svoje poročilo za 1. 1909, 1910 in 1911, Poročilo je uredil sodrug H. Muchitsch. Z zadovoljstvom povdarj^i poročilo, da naše organizacije v času krize niso oslabele in da so v boju s podjetniki dokazale svojo notranjo moč. Obenem pa opozarja poročilo na dejstvo, da se organizacije podjetnikov množe in krepe, ki so vse prepojene s sovraštvom do delavcev. Boji delavcev postajajo težavnejši, postajajo pa tudi vedno potrebnejši vsled nasprotovanja podjetnikov. Draginja sili delavstvo, da zahteva višje mezde in da uporablja še druga sredstva, ki zabranjujejo, da bi se življenje delavstva poslabšalo. Konzumna društva štejejo skoraj 18.000 članov, strokovne organizacije pa 25.000. Gotovo razvesele te številke vsakega delavca. Kažejo nam pa tudi kako veliko je število onih, ki so še nezavedni, mlačni. Strokovne organizacije podpirajo tudi krepko mladinske organizacije, v katerih se zbira naraščaj delavskih vrst. Člani mladinkih organizacij postanejo navadno najzavednejši in najde-lavnejši člani .strokovnih organizacij. Ako hočemo imeti krepko delavsko stranko, moramo gledati, da naraščaj ne zaide v nasprotnikov tabor, ali pa ostane mlačen. — Koliko agitatorič-nega duha je v strokovnih organizacijah se vidi iz tega, da so imele te organizacije v zadnjih treh letih 7569 shodov, poleg tega pa še mnogo konferenc. Ustanovilo se je mnogo novih vpla-čilnic. Uradniki strokovnih organizacij se vestno trudijo za razvoj strokovnih društev. Poučno in izobraževalno delo se kar najlepše raz-cvita. Organizacije ne uspevajo le na zunaj, ampak rasto tudi v svojem notranjem razvoju. — Od 83 mezdnih gibanj se jih je končalo 45 z mirnim posredovanjem. Od IS stavk, ki so se raztezale na celo stroko in 20 stavk, ki so bile v posameznih obratih, se jih je končalo uspešno 31. Pogodbe so se sklenile v 22 slučajih, pri ostalih se je končala stavka sporazumno. Od onih 45 mezdnih gibanj, ki so se končala mirno, je imelo 39 popoln, 5 pa le delen uspeh. Štajerske organizacije s ponosom lahko pokažejo na storjeno delo. Z novim pogumom pojdemo na delo za izboljšanje delavskega stanja! = Stavka železniških sprevodnikov v A* meriki. Vzhodno od Chicage je petdeset železnic. pri katerih je uslužbenih 25.000 sprevodnikov. Od teh jih je 23.000 pooblastilo svoje voditelje razglasiti stavko, ako bi pogajanja ne prinesla izboljšanje mezd. — Stanovanjska politika pariške občine. V Parizu so dosegli socialistični občinski odborniki velik uspeh. Soglasno je bil sprejet njih predlog, da se najame posojilo v višini dvesto miljonov frankov za zidanje cenenih stanovanj. Spretno in energično so socialistični odborniki pripravljal pot, da se sprejme njh predlog. Prav posebo se je odlikoval sodrug Brunet, ki je napravil načrt. Ze pred letom so stavili socialisti enak predlog, ali takrat so jim meščanske stranke očitale, da je ta predlog navaden volilni manever. Prefekt šenskega okraja je menil, da predlog socialistov zahteva preveč in ga je hotel s polovičarskimi obljubami skrčiti. V zadnjih mesecih je pa narasla stanovanjska beda tako, da je zbudila celo meščanske stranke, e-goizern hišnih posestnikov je postajal od dne do dne nesranmejši. Vse to in pa strah pred volil-ci, je pripravil meščanske stranke do tega, da so pričeli umevati važnost socialističnega predloga. Najvažnejše mesto v predlogi se glasi: »Prefekt senskega okraja naj izposluje pri vladi za občino dovoljenje za posoilo 200 miljonov frank., ki se bodo počenši z letom 1915. odplačevalo v 75 letih in ki se s premijami vred ne srne obrestovati više kakor s 3.8 %. To posojilo se porabi za zidanje cenenih stanovanj, ali p tudi za nakup in asanacijo že zidanih poslopij.« Zal, da so nazadnjaki dosegli dostavek, vsled katerega bo morala občina odstopiti 50 miljonov neki privatni družbi, ki tudi zida stanovanja z nizkimi cenami. V predlogi je tudi že določena stanarina za različno velika stanovanja. Stano* vanja s štirimi prostori, z družine, ki imajo največ 2 otroka, znaša stanarina 400 frank. Ako pa ima družina več otrok, znaša stanarina za isto stanovanje 300 frankov. Stanovanje s tremi prostori se bo oddalo za 233 frankov, a dobe ga le družine z 2 otrokoma. Olajšave se bodo dovoljevale pri plačevanju stanarine takim družinam, ki imajo mnogo otrok, ali pa take družinske člane, ki so za delo nezmožni. V sklepu ni določeno, ali mora zidati občina sama, ali lahko odda zidanje. Zato še zdaj svare meščanski listi vlado, naj ne dopusti, da bi občina izkoriščala ta predlog za kakršnekoli »socialistične« eksperimente. Drugače pa še z zadovoljstvom poročajo o sklepu, ker pričakujejo denar-ni zavodi od posojila velike profite. ZADNJK V KS’I I ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM. Komisar in delavstvo. Zagreb, 14. aprila. Intervencija delavskih zastopnikov pri komisarju Čuvaju, o kateri smo zadnjič poročali, je rodila sad. Ze od Tomašiča obljubljena naredba o stavkah je zdaj izšla in je bila včeraj objavljena v »Narodnih novinah«. Predvsem se bavi naredba s shodi, ki so organizacijam in delavstvu za pospeševanje ^ gospodarskih in stanovskih interesov dovoljeni. Nadalje izvaja naredba da se imajo diference med delavci in delodajalci smatrati za privatne spore in da se kazensko in policijsko postopanje tudi v slučaju stavke nima vpeljavati. Pravica do stavkanja je izrecno priznana. Naredba obljubuje v spornih slučajih objektivno in pravično postopanje na-pram delavcem in delodajalcem. Stavkarski tabori se dovoljujejo in naredba celo želi. da bi ostali delavci zbrani, kar olajšava tudi »kontrolo« oblasti m disciplino. Vendar pa mora biti tabor oddaljen od podjetja, v katerem je stavka. Oblasti imajo le na to paziti, da se ne krši zakon in ne kali mir. V slučaju da se prosi za posredovanje oblasti, ima oblast nastopiti taktno, blagohotno in nepristransko napram obema strankama. Uradne osebe se imajo v vsakem slučaju smatrati za varuhe prava in zakona, zato da morejo stranke z zaupanjem zreti vanje. Ta naredba je popolnoma pravilna in delavci ne zahtevajo v mezdnem gibanju nič več kakor to. kar je tukaj ukazano. Za tako uradno izjavo se je delavstvo na Hrvaškem že leta in leta bojevalo in sramota je dovolj velika, da ves čas. kar je bilo vsaj pretvezno ustavno življenje v deželi, ni bilo mogoče doseči take oficialne odredbe, dasi ie bila delavstvu večkrat obljubljena, zlasti ob priliki zadnjega generalnega štrajka v Zagrebu. Ali Čuvaj bi se s to naredbo rad dičil kakor sraka s tujim perjem. Uradne »Narodne novine« tolčejo na veliki boben in delajo s to naredbo velikansko reklamo za Čuvaja, češ da je to ena tistih odredb, ki bodo prepričala ljudstvo, da stremi komisarijat pošteno za tem, da privede deželo ob popolnem varovanju narodnih pravic na pot miru, napredka in političnega ozdravljenja. I emu uradnemu inseratu ne verjame nihče, najmanj pa organizirano delavstvo. Čuvaj je izdal naredbo. ker dobro ve, da ne more biti zanj nič bolj nevarno kakor tak konflikt z delavstvom, ki bi prisilil organizacije. da bi šle v boj za koalicijsko pravico. Komisarjeva oblast je velika, ali tudi njegova moC ima meje. Tudi s to naredbo ne doseže Čuvaj, da bi zavedno delavstvo opustilo boi za politične pravice, ki jih potrebuje prav tako kakor gospodarske, in ki jih je absolutizem enostavno konfisciral. Sicer pa smo tudi radovedni. kako se bo naredba izvrševala. Od nepristranosti na papirju do nepristranosti v dejstvih je velik korak. Obljubovala se nam je nepristranost tudi doslej vedno. V dejanju pa je nismo opazovali še nikjer. Da bomo verjeli, je treba torej še dokazov. ^ Cenzura. Zagreb, 14. aprila. Čuvaj razširja potom ogrskega korespondenčnega urada vesti, s katerimi bi rad oslabil poročilo o vandalskem postopanju preventivne cenzure. Kako brezumno postopa njegova policijska cenzura v resnici, dokazuje sledeči slučaj. Včeraj sta imela »Ob-zor« in »Agramer Tagblatt« poročilo o zadnji seji ogrskega državnega zbora. V teh poročilih je rečeno, da je poslanec Dezider Polonyi zahteval besedo, češ da želi govoriti. Čitatelju se zdi to smešno, ker se navadno zahteva beseda. kadar želi kdo govoriti, ne pa če želi molčati. Ali ta smešnost gre na račun naše cenzure. V poročilih je bilo izprva rečeno, da želi PoIonyi govoriti »o Hrvaški«. Cenzura pa je izbrisala besedi »o Hrvaški«. Čuvaj se torej boji. da bi čitatelji izvedeli, da se v drugih krajih govori o Hrvaški. Proti ogrski razstavi. Belgrad, 14. aprila. Ogrska vlada je priredila v Belgradu razstavo ogrskega trgovinskega muzeja, ki se ima otvoriti pojutršnjem. Ta razstava se je pripravljala, ko so bile na Hrvaškem še normalne razmere. Na razstavi je zastopanih 250 ogrskih podjetij. Povabljeni so na otvoritev vsi oficielni krogi in tudi kralj Petar se je imel udeležiti otvoritve. Proti temu namenu se je sprožila velika protestna akcija. Javnost zahteva, da ne stopijo oficielni krogi v nobeno stiko s to razstavo in časpisje protestira proti temu. da bi se kralj udeležil otvoritve. V trgovskem svetu se živahno agitira za bojkot razstave in ogrskega blaga sploh. Hrvati v Budimpešti. Zagreb. 15. aprila. Hrvaški poslanci v skupnem ogrsko-hrvaškem državnem zboru, ki pripadajo hrvaško-srbski koaliciji in takozva-nemu osrednjemu klubu, se snidejo danes v Budimpešti na konferenco, da se domenijo o svojem postopanju z ozirom na dogodke na Hrvaškem. k KLERIKALNE HIJENE. Hudodelci na begu. Dunaj, 15. aprila. Ko so krščansko-socialni lopovi okolo glavnega avstrijskega katoliškega lista »Reichspost* spoznali, da jim spričo energičnega nastopa zastopnika ponesrečenega sodr. Silbererja ne bo možno vzdržatf hudodelske laži, češ da je sodrug Silberer pobegnil v Ameriko z večjo svoto denarja so se začeli umikati na vsej črti. V sobotnem večernem listu ima „Reishspost“ naslednji brzojav iz Novega Jorka : »Naročili smo bili prijatelju našega lista, zdravniku dr. Oskarju Kohleru, rojenemu Dunajčanu — ki je bil ob iz-povedanjih gospe Novakove na Dunaju in se je vrnil 26 marca v svoje stalno bivališče: Fourth Street država New York — naj poišče v Novem Jorku Franca Novaka. Sporazumeli smo se, da naj brzojavi dr. Kohler .da“, ako prizna Fra n c N o v a k se sta n e k s Silbererjem, nasprotno pa „n e“, ako izpove bistveno drugače kakor je izpovedala njegova žena. V resnici je brzojavil dr. Kohler zadnji odg o-v o r," ŽENSKA KANDIDATURA NA ČEŠKEM. Praga, 14. aprila. Pri češko nemških sprav nih pogaianjih je komisija sklenila ženskim dav- diti vsakega dvoma o svoji obljubi, ker je pred kratkim razrušila svoj podpis na taki pogodbi. Proti Avstro-Ogrski nimamo agresivne politike in je tudi ne moremo voditi, pripravljamo se le ;ia obrambo, če bi nas kakšna država napadla, ali če bi se kakšna velesila poizkušala razširjati na Balkanu, ker bi smatrali tako razširjanje za nevarno politiko, ki gre za uničenjem samostalnega življenja balkanskih narodov. SRBSKE VOLITVE. Belgrad, 14. aprila. Danes so po deželi volitve za skupščino. Volilni boj je zelo oster. Končni rezultati še niso znani. KAJ HOČE ČRNOGORSKI MIKLAVŽ. Carigrad, 15 aprila. Kakor je znano, je pred kratkim deset žrtev črnogorskega kralja in njegovih rabljev pobegnilo iz ječe Jušuvače, kjer so bili zaprti na podlagi zločinske krive sodbe. Črnogorski kralj je bil tako predrzen, da je poslal carigrajskega poslanika Plamenca k turški vladi z zahtevo, da naj izroči vse begunce črnogorski vladi Minister za zunanje zadeve je krat-komalo odklonil to zahtevo, ker smatra Turčija omenjene ljudi za politične begunce in ker nima Turčija s Črnogoro spioh nobene pogodbe o izročanju zločincev. VOLITVE NA TURŠKEM. Mladoturki zmagujejo. Carigrad, 14. aprila. Doslej je izvoljenih 75 poslancev, med temi 56 mladoturkov. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Nova mirovna formula. Berlin, 14. aprila. „Berliner Tageb!att“ poroča iz Pariza : New York Herald poroča iz Carigrada, da so iznašli novo formulo za mirovna pogajanja. Besedo „aneksija“ nadomeste z vplivno sfero v Tripolisu". Ker so turške volitve pri kraju, smairajo položaj za ugodnejši. V Rimu so baje precej optimistični. Pomoč Senusov. Pariz, 14. aprila. Agence Havas poroča iz Kaire: V Džarabub je dospel prvi transport, ki ga je namenil šejk Senusov turšk:m četam pred Bengazijem. Zaupanje v Enver beja. Berlin, 14. aprila. Turški poveljnik Enver bej je pisal v Berlin pismo, ki priča o veliki spretnosti Enver beja na gospodarskem polju in o zaupanju, ki ga imajo vanj Arabci. Vsled vojne je trgovina zastajala. Enver bej je ročno ustanovil nova tržišča in zagotovil Arabcem, da bo na njih dovolj denarja Enver bej je nato sam narisal z rdečo in črno tinto bankovce in jih oskrbel s pečatom svejega prstana. Zaupanje Arabcev v Enver beja je toliko, da“so brez obotavljanja zopet začeli trgovati z Enver bejevim denarjem. BRISSON OBOLEL. Pariz, 14. aprila. Predsednik francoske zbornice Brisson je nevarno obolel. Včeraj so bili pri njem trije zdravniki, ki so konstatirali težko črevesno bolezen. Brisson je že 76 let star, pa je njegovo stanje zelo vznemirljivo. UPORNI FRANCOSKI MORNARJI. Pariz, 14. aprila. V Brestu so se 12. t, m. uprli mornarji na oklopnici „Saint Louis", ker so jim bili naložili častniki prenaporno delo. Mornarji kratkomalo niso hoteli delati; častniki so bili prisiljeni ugoditi upornikom. O uporu so takoj obvestili mornariškega ministra Delcasseja, ki je odredil strogo preiskavo in kaznovanje. POZNA ZIMA. Snežni viharji. Aussee, 14. aprila. Po vsem Salzkammergutu in zgornjem štajerskem gorovju je nastopila mrzla zima. Snežni meteži in silni viharji povsem one-mogočujejo bivanje na prostem. Ob Aniži razsajajo hudi viharji s snežnim metežem. Smrt vsled snežnega meteža. Danzig, 14. aprila, Vsled hudega snežnega meteža dva delavca nista opazila vlaka, ki je vo- koplačevalkam kakor doslej priznati aktivno vo- zjj pr0{j postaji Preusisch Štargrad. Ko sta hotela lilno pravico, odreči pa jim pasivno, Da bi de- 1 - - - monstrirale proti temu namenu, so ženske organizacije sklenile pri dopolnilni deželnozboiski volitvi v Nimburku namesto umrlega poslanca drja. Škarde kandidirati znano pisateljico Kunž-ticlco. Lokalni volilni odbori v Nimburku pa niso sprejeli te kandidature. Kakor je znano, so že pri zadnjih deželnozborskih volitvah socialisti v nekem praškem okraju nastopili z žensko kandidaturo. To je opravičeno, ker ima po sedanjem volilnem redu vsak pasivno volilno pravico, kdor ima aktivno. Če ostanejo oficielne stranke pri tern, da odklonijo kandidaturo gospe Kuneticice, hočejo ženske organizacije nastopiti brez obzira na stranke s to kandidatura Čevljarski pomočnik se takoj sprejme na stalno šivano, zbito in boljše delo pri Ivan-u Kos-u, čevljarskem mojstru v Zagorju ob Savi. nn Proda se posestvo v Zagorju ob Savi obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travnikom in smrekovim borštom, blizu rudnika za izredno ceno 7200 kron. Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Zagorje ob Savi. — Mihael Boltar 6evljai' v Solkanu štev. 140. se| priporoča vsem cenjenim sodrugom za vsa v svojo stroko spadajoča dela. :::: • • •m* • • Hiša se proda Jenkovi ulici štev. 16 (Stari Votlmat) v Ljubljani. :: ANTON BAJEC cvetllčfil salon Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanja šopkov in vencev, trakov z napi«! itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno. Vrtnarija je na Tržaški cesti Brzojavni nasloT: BAJEC, Ljubljana. Železnato vino s kino lekarnarja Picceli-ja v Ljubljani Dunajska cesta krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenico K 6'60. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači £*• raditega vsem drugim železnatim izdelkom. -■*” v Ljubljani, Latermannov drevored. V pondeljek, dne 15. in v torek, dne 16. aprila ob 8. uri Ji zvečer predstave z novim, izbranim sporedom. “ V sredo, dne 17. aprila 2 veliki predstavi, in sicer: ^ ob 4. uri popoldne (ob znižanih cenah) ob 8. url zvečer družinska in otroška predstava druga glavna predstava. x Sedeži v loži K 3-—, zaklopni sedeži s številkami K 2 —, z?' Cene prostorom: klopni sedeži brez številk K 1 60, I. vrsta sedežev K 1 20. II.* 111. vrsta K 1— IV. in V, vrsta 80 vin. Stojišče 50 vin. Otroci do 10 leta in vojaki od narednik2 navzdol plačajo na sedežih polovico. Stojišča 30 vin. — Ob nedeljah in praznikih polne cefle' IZPOR PEKOV. Budimpešta, 15. aprila. Danes so pekovski mojstri izprli vse pomočnike. PAŠIČ ZA TRIPELANTANTO. Belgrad, 14. aprila. Vodja staroradikalne stranke Pašič je izdal svojim volilcem naslovljen oklic, v katerem pravi o zunanji politiki: »Zunanja politika radikalne stranke je jasna in odločna. Radikalna stranka išče zvezo s tripelan-tanto, z Rusijo, Francijo in Anglijo, ki zastopajo načelo, da pripada Balkan balkanskim narodom. Politika zveze z Avstro Ogrsko bi bila zgrešena. Tudi če bi se Avstro-Ogrska z mednarodnimi pogodbami zavezala, da ne vzame nobene pedi zemlje na Balkanu, bi vendar ne mogla prepo- prekoračiti tir, ju je vlak podrl in povozil do smrti. Škoda na drevju. Inomost, 14. aprila. Nenadni mraz je po vzročil po sadnih vrtovih hudo škodo, zlasti na južnem Tirolskem. Zima na Ogrskem. Šopronj, 14. aprila. Po hudem snežnem me-težu je nastopil ponoči hud mraz, ki je napravil po Šopronju in mnogo drugih občinah komitata veliko škodo. V dveh občinah je zgodnje sadje popolnoma uničeno, v Rusztu so vinogradi veliko trpeli. Szatmar Nemetl, 14, aprila. Tisa je poplavila občini Tiszakorod in Tiszaczecze. Promet je možen samo s čolni. Ob hudem mrazu naletava sneg. Odgovorni urednik Fran Bartl. Isdija in *&laga laložba Zarjo. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Rmnmiio društvo za Ljubljano ===== in okolico ==5 registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 1 lastno pekarijo v kateri se bo Izdelovalo pecivo vseh vrst Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cest# in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljub* ljani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulic^r na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem^* „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih tobakarnah: Ustnica upravnlštva. Maks Čermelj, Nabrežina: Vašo pošiljatev za tiskovni sklad v skupnem znesku 1 K 94 vin. smo objavili dne 10. t. m. na zadnji strani takole: Bizjak 40 vin., Kosmina 40 vin. in zbirka 1 K 14 vin. (tiskarski škrat je napravil 1 K 40 vin.) — Pozdrav! Tiskovni sklad „Zarje“: Al. Lukežič nabral po shodu pri Sv. M. M. sp. 4 K 40 vin., Josip Gruden, Praproti: Od zavednih sodrugov v prid svojega časnika 11 K 5 vin. — Lepa hvala! Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Šešarli, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg* Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta. I Delavska hranilnica In posojilnica v Lfnlslgani (vpisana zadruga z omejenim janiNtvoin.) ========= Wolfova ulica št. 3, II. nadstropje. ■= Obrestuje hranilne vloge po 47.7«. Sprejema vloge na te- 4 Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vr :: :: listine, hipoteke itd. b te- jl Uradi redu. J od 6. • • • • • • • • 1 t •• v •• •• do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnevnem času. :: ::