PRIMORSKI DNEVNIK je z »Cel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. !MSTr^S0*1 Cena 600 lir - Leto XL. št. 264 (11.987) Trst, torek, 6. novembra 1984 Pred današnjimi ameriškimi predsedniškimi volitvami Vsi pričakujejo Reaganovo zmago Mondale in Ferrarova pa še upata NEW YORK — Američani bodo danes izvolili svojega novega predsednika, ki bo po vsem sodeč ponovno Ronald Reagan, saj je skoraj nemogoče, da bi izgubil kar 19 točk Prednosti, kolikor mu jih pripisujejo zadnje ankete in analize javnega mnenja. Na predvečer glasovanja se v ZDA le sprašujejo, kako bo zrnati Ronald Reagan? Bo uresničil republikanske napovedi o popolni zma-v vseh 50 zveznih državah ali Pa se bo moral zadovoljiti z manj eklatantno zmago? Za demokrate naj-n°lj naklonjene projekcije dopuščajo možnost, da bi Walter Mondale zmagal v Minnesoti, Massachusettsu, 0-regonu in v glavnem mestu Washing-tonu. Mondale in Ferrarova pa nista vrgla puške v koruzo in upata v čudež. Vsekakor pa demokrate skrbi, da ne bi Reaganov efekt negativno vplival pri obnovi mandatov v ameriškem kongresu. Danes bodo namreč L.Pdi obnovili ves predstavniški dom 14-15 poslancev) in tretjino senata (33 senatorjev), poleg tega pa bodo volili 13 od 50 guvernerjev zveznih orza v. v predstavniškem domu in med guvernerji so imeli do sedaj ecino demokrati. To večino bi mo-rali v glavnem kljub Reaganovi zma- gi ohraniti, saj ameriški volivci ne volijo avtomatično republikanskih predstavnikov, če so že volili republikanskega predsedniškega kandidata, ali bolje rečeno njegove »velike volivce«. Prav zato je marsikateri demokratski kandidat ločil svojo volilno propagando od predsedniške, da ne bi doživel neljubih presenečenj. Ne glede na izid današnjih predsedniških volitev pa so si v Ameriki vsi na jasnem, da bo treba bodoče predsedniške kandidate izbirati po potrebah televizijskega medija. Walter Mondale je v sedanji volilni kampanji jasno pokazal, da ni dovolj »fotogeničen«, da nima dovolj igralskih sposobnosti, da bi prepričal gledalce pred televizijskimi ekrani. V demokratskem taboru se zato marsikdo na tihem sprašuje, ali je bila izbira Mondala smotrna I\a nedeljskih političnih volitvah V Nikaragvi zmagalo sandinisticno gibanje MANAGUA — V pravi eksploziji veselja z ljudskim rajanjem pozno v noč je Managua praznovala sandini stično zmago na nedeljskih volitvah v Nikaragvi. Rezultati niso še dokončni, a komandant Daniel Ortega je v bistvu že novi nikaragovski predsednik. Po vsem sodeč so sandinisti prejeli kakih 60 odstotkov glasov. Zmaga ni torej plebiscitarna, kar še bolj potrjuje vesti o demokratičnem poteku volitev. Italijanski komunistični in demokristjanski poslanci, ki sc kot opazovalci nahajajo v Nikaragvi, so Po 24 dneh našli pogrešani helikopter JLA RIBNICA — Po 24 dneh vztrajnega iskanja, v katerem je sodelovalo več kot trideset tisoč ljudi, so v nedeljo naposled našli pogrešani helikopter JLA, s katerim so se smrtno ponesrečili general Radislav Klanjšček, poveljnik teritorialne obrambe Slovenije, Ivan Rom, polkovnik v pokoju in pilot Gordan Pekič. Postajo milice v Ribnici je v nedeljo ob 14.30 obvestil domačin Tone Mihelič, da je na Rezinjskem vrhu, na območju Velike gore - Tum (južno od Ribnice) našel ostanke ponesrečenega helikopterja »gazela«. Komisija, ki je takoj po obvestilu začela raziskovati vzroke nezgode, seveda še ni končala z delom. Kaže pa, da je helikopter zaradi izredno slabe vidljivosti zadel v vrhove dreves in strmoglavil. Izkazalo se je torej, da »gazela« ni skrenila s smeri, saj so jo našli na približni liniji predvidene smeri poleta. Tamkajšnji lovci so prav to področje, ki leži na nadmorski višini 1246 metrov, preiskali že dan ali dva po nesreči, vendar helikopterja. zaradi skalnatega terena in izredno težke prehodnosti takrat niso našli. Ljudje, ki so sodelovali pri iskanju in preiskali nekaj deset tisoč kvadratnih kilometrov, so večkrat izjavili, da bo ostanke zelo težko najti, saj je helikopter majhen, varovalne barve in je iskanje podobno iskanju igle v kupu sena. Ta ugotovitev velja zlasti zato, ker so bila obvestila s terena, kjer vse so videli helikopter, precej nejasna in čez čas tudi zmedena, saj so ljudje pomešali iskani helikopter s tistim, ki je iskal ponesrečence. Družine pokojnih vojakov prejemajo sožalne brzojavke iz vse države. Med drugim jo je poslal tudi predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič. (dd) poudarili, da so sedanje volitve po demokratičnosti in urejenosti neprimerljive z letošnjimi v Salvadorju. Kljub takim ugotovitvam pa Reaganova administracija vztraja pri svoji tezi, da so bile volitve le »izgubljena priložnost« in prava »farsa«, ker se je niso udeležile najpomembnejše stranke nikaragovske opozicije. Resnici na ljubo se ni volitev udeležila le »Coordinadora democratica« Artu-ra Cruza, ki je bojkotirala volitve, ker baje ni imela dovolj jamstev. 82-od-stotna udeležba na volitvah z relativno majhnim številom belih glasovnic pa je za marsikoga zgovoren dokaz, zakaj se ni »Coordinadora democratica« udeležila volitev, saj bi se v nasprotnem primeru blamirala. Poleg sandinistov se je volitev udeležilo še drugih šest strank, med katerimi sta po približno 10 odstotkov vseh glasov prejeli neodvisni liberalci in ljudski krščanskosocialen Že jutri pa bi se moral nadaljevati tako imenovani »narodni dialog« predstavnikov vseh družbenih, verskih in sindikalnih organizacij, s katerim skušajo poiskati rešitev za težke gospodarske in politične probleme, ki tarejo državo. Tega dialoga se udeležuje tudi Coordinadora, ki združuje liberalne, konservativne in krščanskosocialne višje sloje. V Indiji se položaj postopoma umirja NEW DELHI — Medtem ko milijo-Indijcev spremljajo potovanje 39 iitc Si Indire Gandhi po vsej . aiJski federaciji, se položaj v dr-Postopoma normalizira. Novi pre-liiitu ^ai*v Gandhi je odstavil delijo-®a guvernerja in načelnika po-val*Je Vlasti so tudi sprožile pravi liti aretatiJ odgovornih za krvopre-Jv m nasilje v zadnjih dneh. Po sodeč je Rajiv ponudil roko sprave sikhom Dr™ je samo zaradi zastojev v ]a .zvodnji povzročil 12 milijonov do-,,m,Pv ^ode. če k temu dodamo lahu° ?,kodo med samimi neredi, je sri vsakomur jasno, kako težek go-v"*» davek bo morala zaradi kega fanatizma plačevati Indija, smrtjo Indire Gandhi pa je giba-nnvi nc,uvrščenih izgubilo tudi svojo sodujočo, da bi jo lahko v krat-R ini zaP?enial argentinski predsednik nam Alfonsin. Rajiv Gandhi ima trenutno vse preveč težav, da bi se lahko ubadal s tako odgovorno funkcijo. Že januarja bi morale biti v Indiji politične volitve, do tedaj pa mora Rajiv po vsej sili utrditi svoj položaj. Na sliki (telefoto AP): Rajiv Gandhi s sinom Rahulom Pogovor s predsednikom KD oh obisku v Trstu Piccoli obljublja zanimanje KD za uzakonitev zaščite Slovencev TRST — Predsednik KD Flaminio Piccoli je sinoči zaključil proslave tridesete obletnice ponovne priključitve Trsta Italiji na sedežu tržaške KD s priložnostnim govorom. Obravnaval je zgodovinske dogodke takratnega časa, pri katerih je izhajal iz vojne agresije fašizma. Bil*je umerjen in je skušal prikazati dogodke zgodovinsko, seveda iz svojega zornega kota. Ob tej priložnosti je predsednik KD dal tudi krajšo izjavo za naš dnevnik in televizijsko agencijo Alpe-Adria, v kateri podčrtuje osnovno tematiko u-stvarjanja takih političnih odnosov, da se utrjuje sosedstvo in povezava z bližnjo Jugoslavijo. »To je bil cilj od samega začetka in sedaj ugotav ljarno, da so se ti odnosi utrdili v mirnem ozračju.« Piccoli je spomnil, da je bil pred dvema letoma, kot tajnik krščanske demokracije, v Jugoslaviji, kjer se je sestal s predstavniki Zvezi komunistov Jugoslavije. Takrat se je zanimal tudi za TV Koper. Na izrecno vprašanje našega novinarja, zakaj se nič ne premakne z zakonom o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, je Piccoli odgovoril: »Potrudili se bomo, da se stvari premaknejo. Jasno pa je, da je u-stivarjanje separatizmov, ne tukaj temveč drugod po Italiji, privedlo do določenega zaostrovanja odnosov do manjšin. Toda jaz verjamem politiki do manjšin in bom pomagal svoji stranki, da se nadaljuje razprava o zakonu, ki je sedaj v senatu, seveda v umerjeni obliki, ki upošteva meje, v katerih se lahko premikamo. Pa tudi to bi bila že pomembna pridobitev.« Slovenski deželni svetovalec SSk odv. Štoka se je včeraj sestal s poslancem Piccolijem. Prikazal je sedanji politični in pravni položaj Slovencev v Italiji, ki čakajo globalni zaščitni zakon. Posl. Piccoli je, ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Co-slovicha in posl. Colonija, zagotovil svojo zavzetost za rešitev odprtih vprašanj slovenske manjšine. Razlaščencem samo italijanska obvestila o prevzemu zemljišč! NA 5. STRANI Ob potovanju v tujino Odslej lahko tudi »ankovci po 100.000 tu»Iftl Odslej kdor potuje v J no bo smel vzeti s seboj tu-'Iank»vce po 100.000 lir. Pre-ed prenosa v tujino bankov-lia\ v^jih od 50.000 lir, ki je ve-a dolgo let, je odpravil vče-odl< l.V urndnem listu objavljeni n- K,.ministra za zunanjo trgovi-n" Nicola Caprie. »‘■kret drugače v ničemer ne ii..i!"llnia zakonodaje o iznosu «0Janske valute v tujino. V go-"L«6 dovoljeno izvoziti naj-ko ?®®;000 lir pri vsakem preuči aceniu meje, prav tako osta-vJ>? neizpremenjene najvišje denarja, ki jih je mogoče «‘menjat. v tujo valuto v ban-ktv.. 111 j'h je treba po povratku ^-menjati v lire (če je kaj Po pogrebu duhovnika Popieluszka aretirali še polkovnika Pietruszko VARŠAVA — Po sobotni pogrebni svečanosti za umorjenim duhovnikom Jerzyjem Popieluszkom, ki ji je ves poljski tisk sicer posvetil ustrezno pozornost, ni pa omenil poziva k dialogu med cerkveno in posvetno oblastjo iz Glempove homilije, se utegne napetost v državi zaostriti. Ekonomist Lipinski, ki sodi med ustanovitelje leta 1981 razpuščenega »komiteja za družbeno samoobrambo« (KIR), je v odprtem pismu Jaruzelskemu generala obtožil, da je neposredno odgovoren za uboj Popieluszka in pripomnil, da to tudi ni prvi primer terorizma, ki ga imata na vesti vlada in Jaruzelski osebno. Lipinski je najavil »splošno akcijo proti banditizmu v javnem življenju«. Še bolj kot gornje izjave pa lahko ogenj zanetijo rezultati obdukcije pokojnikovega trupla, če bodo seveda v celoti objavljeni. Član omenjenega KOR Lipski je na tiskovni konferenci povedal, da je izvid obdukcije že v rokah poljske Cerkve, ki pa ga zaenkrat ne mara objaviti iz bojazni pred hujšimi reakcijami. Cerkev in vlada sta torej previdni, kar očitno ne gre v račun Lipskemu, ki je rekel, da so rezultati obdukcije »strašni«. Popie-luszko naj bi bil po vsem telesu in lobanji hudo poškodovan in pred ubojem od nog do glave tako zvezan, da bi se ob vsakem gibu lahko sam zadavil. Vatikanski »L'Osservatore romano« je medtem zapisal, da so Poljaki odgovorili na provokacijo (umor duhovnika) z molitvijo in ne z nasiljem, kot naj bi bilo v namenih morilcev. Sinoči so pa v Varšavi uradno sporočili aretacijo še četrtega visokega funkcionarja notranjega ministrstva, polkovnika Adama Pietruszke, pod obtožbo sodelovanja pri ugrabitvi in umoru Danes na naših športnih straneh Zadovoljiv obračun Z začetkom ženskih odbojkarskih prvenstev je bil ta konec tedna »bogatejši« še za nekaj naših moštev. Startale so namreč odbojkarice združene ekipe Mebla, ki so v prvem kolu druge italijanske lige po pričakovanju, toda ne brez težav premagale tržaško moštvo OMA. Slabše pa so pričele prvenstvene nastope odbojkarice Sloge in Brega v C 1 ligi. Obe naši ekipi sta namreč ostali praznih rok. Jadranovci so v soboto v 6. kolu košarkarskega prvenstva C 1 lige o svojili dragoceno zmago, vseeno pa so na prvenstveni lestvici ostali na osmem mestu. Edina nepremagana e kipa v tej ligi je Pali. Vicenza, ki je v derbiju premagala moštvo Vir-tus Padove, ki bo v soboto gost ja-dranovcev. V promocijskem košarkarskem prvenstvu je bil obračun zadovoljiv: dve zmagi (Bor Radenska in Polet) in en poraz (Kontovel Electronic Shop). Naš šport je bil deležen še enega priznanja: med kandidati za mlado italijansko rokometno reprezentanco je tudi član ŠK Kosovel Mitja Če-bulec. V drugi nogometni amaterski ligi velja omeniti lep uspeh kriške Vesne, medtem ko je bazoviška Zarja doživela hud poraz doma proti Stocku (0:4) in je zadnja na prvenstveni lestvici. Danes v Bruslju vneta razprava o sinhrotronu BRUSELJ — Ministri za znanstveno raziskovanje deseterice EGS bodo danes razpravljali o izbiri sedeža za elektronski pospeševalnik po načrtu o »evropskem sinhrotronu«, pri katerem sodeluje 9 držav, med katerimi tudi nečlanice EGS, in sicer Italija, Francija, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Holandska, Belgija, Danska, Švedska in Finska. Ta tema je prišla nujno na dnevni red na zahtevo Danske, ki jo je podprla tudi Italija. Kot smo poročali, sta se Zahodna Nemčija in Francija že dogovorili, brez soglasja ostalih partnerjev, da bi sinhrotron umestili v francoskem Grenoblu, pri čemer bi odpadle vse ostale kandidature. Italija je bila predlagala za sedež pomembnega objekta Trst, ali točneje področje pri Padričah, kjer je že umeščen Center za znanstvene raziskave. Pričakovati je torej precej razgreto razpravo med ministri EGS in ni izključiti, da bodo morali prepustiti odločitve vladam deseterice, čeprav sicer ne gre za načrt EGS, ampak širšega kroga držav. Preiskava o mafijski dejavnosti bivšega palermskega župana se širi v tujino Ciancimina izdal bančni dokument v Kanadi Kmalu aretacija tudi dveh sinov mafijca? PALERMO — Bivši palermski župan Vito Cian-cimino, ki so ga na osnovi izpovedi skesanega mafijca Buscette aretirali v soboto, se trenutno nahaja v rimskem zaporu Rebibbia. Palermski sodniki so odredili njegovo aretacijo pod obtožbo združevanja v mafijske namene ter tihotapstva valute, včeraj pa se je izvedelo nekaj podrobnosti o tej motivaciji. V kanadskem mestu Montreal, v stanovanju italijansko - kanadskega mafijskega veljaka Michela Pozze, ki so ga ubili jeseni leta 1982, so preiskovalci dobili bančne dokumente, v katerih je pisano, da je leta 1976 Ciancimino, točneje njegova dva sinova Giovanni in Sergio, prenesla v Kanado skoraj dve milijardi »umazanega« denarja. Takrat sta imela Cianciminova sinova 18 oz. 20 let, operacijo pa sta opravila, ker se je njun oče bal vožnje z letalom. Prav zaradi tega posredovanja je palermsko državno pravdništvo zahtevalo, naj sodstvo takoj posreduje in obtoži tudi oba Cianciminova sinova nedovoljenega ustvarjanja kapitala v tujini ter ju nato aretira. Vita Ciancimina pa bodo drugič zaslišali dne 10. decembra v Palermu, v uradu za boj proti mafiji. V Rim sta se medtem podala preiskovalni sodnik Giovanni Falcone in namestnik državnega pravdnika Vincenzo Ceraci, da bi zbrala čim več obremenilnega materiala proti Cian-ciminu. Danes se bosta morala predstaviti v protima-fijskem uradu palermskega sodišča sicilska finančnika in vodja davkarije, bratranca Nino in Ignazio Salvo. Palermski zasliševale! bodo morali odločati, ali sta finančnika »družbeno nevarna«, kot ju je že tako imenovalo državno pravdništvo. Oba bratranca naj bi bila povezana z mafijo že od daljnega leta 1975, vendar pa palermsko sodstvo do danes ni imelo dokazov o njuni morebitni povezavi z organiziranim kriminalom. Združenje sicilskih žensk za boj proti mafiji je medtem poslalo odprto pismo predsedniku Perti-niju, sodstvu in ministru Martinazzoliju, naj v Palermu, Catanii in Trapaniju o mafijskih zadevah odločajo, sodijo in nato obsodijo krivce »neoporečni in moralno čisti sodniki, ki naj se izkažejo korektni in sposobni, predvsem pa korajžni pri zatiranju zla mafije«, so v pismu napisale sicilske ženske. Solidarnostna pomoč SR Slovenije prizadetim prebivalcem Kopaonika LJUBLJANA — Solidarnostna pomoč prizadetim prebivalcem Kopaonika se potrjuje tudi v Sloveniji. Kot so včeraj povedali na koordinacijskem odboru za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, se je doslej nateklo na žiro račun 4.354.065 dinarjev. V SR Sloveniji se je solidarnostni pomoči že odzvalo 45 občin, še vedno pa je 20 takih, ki se v akcijo zbiranja pomoči doslej še niso vključile. Precej je tudi posameznikov in delovnih organizacij, ki so že nakazali denar oziroma poslali na prizadeto območje gradbeni material, prikolice, mladinske delovne brigade iz Slovenije so meseca avgusta in oktobra pomagale pri popotresni obnovi, slovenski pionirji pa se pripravljajo na akcijo »pionirski solidarnostni dinar« in nameravajo obenem navezati tesnejše stike z vrstniki na prizadetem širšem območju Kopaonika. Sicer pa je v tem hipu pomoč usmerjena predvsem v zagotavljanje najnujnejšega materiala za prizadete ljudi in sicer za zadostne količine hràne, obutve, oblačil in odej, saj bo pomoč v zimskih mesecih zaradi odročnosti praktično nemogoča. Prav tako je potrebno že v teh dneh zagotoviti za vse ljudi varno streho nad glavo. Poleg trenutne pomoči pa v Sloveniji razmišljajo tudi o učinkoviti in neposredni pomoči za trajnejšo obnovo potresnega območja Kopaonika. Čeprav postopek sporazumevanja o medrepubliški solidarnosti pomoči še vedno ni končan, pa se v Sloveniji nagibajo k temu, da bi obveznosti poravnali z neposredno pomočjo prebivalcem Kopaonika, in sicer z gradbenim materialom, montažnimi hišami in gradbeno operativo. Tako bodo sadovi solidarnosti najbolj neposredno dobili svojo potrditev, sredstva pa bodo resnično namensko uporabljena, (dd) Kriza in racije v Čilu SANTIAGO DE CHILE — Po ostavki notranjega ministra Jarpe (z izgovorom, da čilski škofje sodelujejo s komunisti) je včeraj odstopila vsa čilska vlada, da »pusti Pinochetu proste izbire«. Hkrati sta policija in vojska začeli širokopotezno racijo po vsej državi proti nasprotnikom režima, v kateri so že zaprli in »začeli zasliševati« več kot 500 ljudi, ki so zdaj prepuščeni maščevanju po uspelih ljudskih protestih preteklega tedna. Reševalec palermske KD Spričo hudih notranjih razprtij, ki pretresajo palermske demokristjane, tako da je moral občinsko upravo prevzeti komisar (čeprav ima KD absolutno večino) in se že ustvarja alternativna katoliška stranka, je moral tajnik KD De Mita priti včeraj v Palermo, da skuša umiriti vode (Telefoto AP) Predsednik ZRN v Franciji V okviru čedalje tesnejšega zavezništva med Zvezno republiko Nemčijo in Francijo je včeraj nemški predsednik Weizaecker prispel v Pariz na petdnevni uradni obisk na vabilo predsednika Mitterranda (Telefoto AP) Izredno slaba distribucija povzroča vrste pred sovjetskimi trgovinami MOSKyA — Po zadnjem zasedanju centralnega komiteja KPSZ, na katerem je sovjetska partija sprejela nekatere nove ukrepe za povečanje kmetijske proizvodnje v državi, so prišla na dnevni red partijskih organizacij tudi nekatera druga vprašanja, od katerih je odvisna boljša preskrba sovjetskega prebivalstva. Predvsem trgovina, ki naj bi bila poleg nizke proizvodnje najbolj kriva, da po vseh mestih SZ nastajajo vrste. Minister za trgovino ruske federacije Vsevolod -Ši-manskij je pred dnevi brez velikega ovinkarjenja priznal, da so vrste pred trgovinami v Sovjetski zvezi še zmeraj veliko zlo in da država tudi po številnih administrativnih ukrepih ne ve, kako naj naredi konec nepotrebnemu zgubljanju časa in energije pred trgovinskimi pulti. V kampanji za bolj racionalno izkoriščanje potrošnikovega časa se je v zadnjih dneh v večji meri vključil tudi sovjetski tisk, ki je v kratki anketi po sovjetskih mestih ugotovil, da se razmere v založenosti trgovin s prehrambenimi proizvodi in artikli široke potrošnje sicer od kraja do kraja močno razlikujejo, da pa so proble; mi, ki se pri tem pojavljajo, kljub vsemu povsod enaki in zaskrbljujoči. Tako je bilo na primer za nabavo kruha, mleka in čebule v Orenburgu novinarjem »Sovjetske Rossije« potrebno več kot eno uro, v Stavro-polju so porabili za nakup mleka in sira 15 minut, za kilogram paradižnika pa dve uri, nič boljše pa ni bilo niti v Leningradu Po mnenju ministra šimanskega so vzroki za vrste po državi zelo različne, čeprav ni nobenega dvoma, da je poglavitna težava deficitna proizvodnja in slaba organizacija celotne trgovinske mreže. Ena od velikih težav, zaradi katere prihaja do P°' manjkanj in vrst v sovjetskih trgovinah, je tudi ne; nehno neskladje med povpraševanjem in ponudbo, kajti velik del blaga široke potrošnje in trajnejše vrednosti se še zmeraj proizvaja na temelju predvidevanj Pja' nerjev, ne pa resničnega interesa na sovjetskem tržišču- Za analizo političnega sistema v SFRJ Izrednega kongresa ZKJ ne bo a široka razprava se nadaljuje LJUBLJANA — Ali se bodo jugoslovanski komunisti zbrali na izrednem kongresu ali ne, ni več dilema. Najnovejša informacija z vrha ZKJ pravi, da bo kongres v statutarnem roku, to je v sredini leta 1986. To sporočilo je hkrati odgovor nekaterim pobudam in vprašanjem iz množične javne partijske razprave o predlogu sklepov 18. seje CK ZKJ. Pretehtala je potemtakem misel, da izredni kongres partije ni potreben, da so temeljne usmeritve in sprejeti sklepi zadnjega kongresa še zmeraj aktualni. Bistveno vprašanje pa je, kaj je s samoupravljanjem, kako se uresničuje dolgoročni program ekonomske stabilizacije in na kaj opozarjajo sla bosti v delovanju političnega sistema. Razgibana partijska razprava o sklepih 13. seje CK ZKJ, zdaj že povzemajo panoramo stališč, predlogov in kritik iz osnovnih organizacij, je nedvomno pokazala na nezadovoljstvo z družbenimi razmerami in z neodločnostjo v ZK. Marsikje so komunisti zahtevali ne samo več enotnosti v partijskih vrstah, marveč tudi doslednejšo in stalnejšo aktivnost ZK. Nekatere prerokbe so se izjalovile. Raz- pravljavci se niso ogrevali za partijo na oblasti, za več centralizma ali kakršnokoli umikanje s samoupravne in neuvrščene poti Jugoslavije. Bilo je drugače. Program dolgoročne ekonomske stabilizacije je dobil vnovič plebiscitarno podporo, prav tako pa odločnejša in enotnejša partijska akcija za manj administriranja in za več samoupravljanja. Ne dà se pa spregledati ali obiti dejstvo, da je vroča partijska razprava vendarle odkrila mnoge različnosti v pogledih. Pa naj gre za dilemo, ali so potrebne spremembe v političnem sistemu, ali pa za pristope k hitrejšemu izvajanju stabilizacijskega programa. Polemični toni na zadnji seji CK ZKJ (dialogi med Andrejem Marincem, Francetom Popitom, Miluti-nom Balličem in Dragoslavom Markovičem, so pokazali na pomembne razlike med gledanji slovenskega, hr vaškega in srbskega vodstva do nekaterih aktualnih jugoslovanskih tem) so samo potrdili že dolgo znano in razumljivo različnost ekonomskih interesov posameznih delov v Jugosla viji. Ocene, da se je razkril spor med pristaši centralizacije starega kova, ki želijo večjo moč države in več partijske kontrole, ter med pristaši slabotnejšega federalnega sistema, večje samostojnosti republik in pokrajin ter nadaljnjega poglabljanja samoupravljanja, so le deloma točne. Jugoslavija je v zadnjih letih stalno krmarila med centralizmom in liberalizmom, a se je zmeraj jasno odločala za samoupravno orientacijo. Zdaj, kc je ekonomska kriza huda, pa je toliko važnejše, kakšne rešitve bodo sjrrejete denimo v političnem sistemu oziroma po kakih poteh se bo odločalo o vitalnih načelih ekonomske stabilizacije. Zato nikakor niso naključna Živah na besedna spopadanja o tem, ali je sploh treba kaj spremeniti v političnem sistemu ali ne. Kar zadeva osnovne opredelitve, ni nobenih neznank, zato pa je vse bolj jasno, da bo najpozneje do konca leta dana v široko demokratično preverjanje kritična analiza o delovanju političnega sistema — in to ne samo na ravni federacije, marveč tudi v tovarnah, v temeljnih organizacijah združenega dela. V zadnjih dneh so se na primer spet razvnela besedovanja o federal-nosti Jugoslavije, o načelu konsenza-o avtonomnosti republik in pokrajin ter o tem, da so doslej federalne enote (republika in pokrajini) bolj skrbele zase in malo za SFRJ. Ostre besede. Je pa zanimivo, da je v sedanjih debatah o teh vprašanjih Aleksander Grličkov spomnil, kako je jugoslovanska ustava iz leta 1974 opredelila samoupravljanje kot celovit dru^ beni sistem — toda prav v zadnjem desetletju je prišlo do zastoja v samo upravljanju in do jačanja etatističnih teženj. Spremembe v političnem SK stemu, v njegovem mehanizmu naj bi preobrnile tok: nadaljnji razvoj samoupravljanja in zoževanje manevrskega prostora etatizmu. Ni dvoma — izrednega partijskeg kongresa ne bo, odprta pa je izrea no pomembna razprava, in sicer spremembah v političnem sistemu-IVAN MIRT v V Steverjanu žalujejo za Radom Klanjščkom Tako kakor v matični domovini, so tudi pri nas v za mejstvu, zlasti v Steverjanu s skrbjo in žalostjo spremljali iskanje razbitin helikopterja, v katerem so umrli Rado Klanjšček, Ivan Ran in Goran Pekič. Generalpolkovnik Rado Klanjšček je bil namreč doma v Steverjanu, kjer ima veliko letnikov, sorodnikov in znancev, sestra Cvetka pa živi v Gorici. Z nekaterimi se je Rado zadnjič srečal ob odkritju partizanskega spomenika v Štanjelu, še prej pa na slovesnosti ob izročitvi namenu prvega agregata hidrocen trale Solkan. Rado Klanjšček se je rodil leta 1925 pri Terčičevih na križišču. V družini sta bili še dve sestri in brat. Po osnovni šoli je kot takrat eden redkih Števerjancev obiskoval še poklicno obrtno šolo v Gorici. Zelo zgodaj, prve dni februarja leta 1943, je odšel v partizane, da bi se izognil mobilizaciji v italijansko vojsko. Takrat je odšlo v partizane okrog 40 Števerjancev, cel letnik 1925. Pred tem so Italijani vpoklicali letnik 1926 in ga Poslali v posebne bataljone. Rado je kmalu pokazal veliko vojaško sposobnost in bil dodeljen štabu Gradnikove brigade. Sicer, kot pravijo v Steverjanu, je imel vojaški poklic v krvi. Stari oče je bil namreč podoficir avstrijske vojske. Še pred koncem vojne se je odločil za vojaški poklic, opravil študij na vojaški 'akademiji v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Kljub temu, da ga pravzaprav ves povojni čas ni bilo v domačem kraju, ie redno sledil dogajanju v Steverjanu, preko tiska, pa tudi preko mnogih rojakov, ki živijo v matični domovini. O dogajanjih v domačem kraju je govoril vsakokrat, ko se je srečal s kakim Števerjancem. Tragična usoda ga je na žalost doletela malo pred upokojitvijo. Že prihodnje *eto je nameraval, kakor je sam povedal ob nedavnem srečanju z nekaterimi rojaki, v pokoj. VLADO KLEMŠE V izvoz se uspešno vključuje tudi nova pršutarna MIP - Mesna industrija Primorske prodira na konvertibilno tržišče NOVA GORICA — Z razširitvijo zmogljivosti za predelavo mesa v trajne in poltrajne izdelke in novo pršutarno so letos v delovni organizaciji MIP - Mesna industrija Primorske za 1.5 odstotkov povečali fi žični obseg proizvodnje, hkrati pa tudi precej povečali prodajo na kon vertibilnem trgu. Načrtujejo namreč, da bodo do konca leta iztržiti približno 5 milijard tir, kar pomeni 70 odstotkov večji izvoz kot lani. Že v devetih mesecih so na tuje trge prodali za 60 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največ so sicer prodali živine, nato pa še več kot tisoč ton kakovostnih kosov svežega mesa in pršute. Ustvariti so približno 3,5 milijarde tir. Za Mesno industrijo Primorske postajajo pomembno izvozno blago prav pršuti, ki jih pripravljajo v novi pršutami, doslej največji v Jugoslaviji. Letos jih bodo namreč že uspeti pripraviti 100 tisoč, torej toliko kolikor so na- črtovali v naložbenem programu. Kar 15 tisoč pa jih bodo do konca leta prodati na konvertibilnem trgu, predvsem v Italiji. Sodobna tehnična oprema v pršutami jim namreč zagotavlja takšne kakovostne izdelke, ki jih zahteva zahodnoevropski trg in zato v MIP menijo, da bodo lahko v prihodnjih Letošnjo pomlad je delovna organizacija Mesna industrija Primorske na Goriškem odprla tudi prvo diskontno prodajalno mesa in mesnih izdelkov. Prodajajo kose mesa, pripravljene za zmrzovalne skrinje, in za 15 odstotkov cenejše mesne izdelke kot v ostalih prodajalnah. Kupcev je očitno precej, saj je promet naraščal nenehno in zdaj ustvarijo že več kot 10 milijonov dinarjev, na mesec. letih izvoziti vsako leto skoraj tretjino pršutov, in sicer najmanj 30 tisoč. V MIP pa ugotavljajo, da tudi na domačem trgu doslej še nimajo težav s prodajo niti mesa niti mesnih izdelkov. »Zalog pravzaprav nimamo, saj nam nekaterih vrst mesnih izdelkov, na primer salame, celo zmanjkuje. Dobra prodaja je seveda rezultat kakovostnega programa izdelkov. Na trgu so biti izjemno dobro sprejeti predvsem mortadela, milanska salama in pršuti. Veliko povpraševanja je tudi po vakuumsko pakiranih izdelkih,« pravi glavni direktor MIP Jože Testen. Najbolj je danes širom po Jugoslaviji znana MIP mortadela, zato je vsako leto izdelajo že 3 tisoč ton, kar pomeni polovico vseh MIP mesnih izdelkov, narejenih v novogoriškem POZD Živinopromet in nekaj tudi v tolminski klavnici. SLAVICA CRNICA Kam i avtocesto po razpotju v Razdrtem ? O tem naj odloča vsa Slovenija, saj cesta ni le primorska Italijani med seboj Posveti o uresničevanju slalularnih pravic KOPER — Člani obalno - kraškega medobčinskega sveta so na včerajšnji SL“.ii jasno povedali, da z odgovorom republiškega izvršnega sveta na delegatsko vprašanje v zvezi z gradnjo avtoceste na Primorskem po načrtih lz osimskih sporazumov niso zadovoljni- Delegatsko vprašanje v zvezi s tem le skupina delegatov obalne skupnosti postavila 10. oktobra na seji zbora «beine. Zanimalo jih je, ali je republiški izvršni svet res posredoval zveznemu izvršnemu svetu zahtevo po zagotovitvi tujega kredita za gradnjo odseka avtoceste Razdrto - Vrtojba, in ee je to res, na osnovi katerih argumentov je republiški izvršni svet dal Prednost gradnji omenjenega odseka avtoceste, ne da bi o tem prej obvestil zbor občin v Sloveniji. Skupina de-egatov skupščine obalne skupnosti za .r občin je ob teh Vprašanjih namreč menila, da bi zahteva po zagoto-v,‘vi tujega kredita za gradnjo avtoceste Razdrlo - Vrtojba (v primeru, a je republiški izvršni svet res že Posredoval zveznim organom) pome-'a Prcjudit pri odločanju. Mnenju skupine delegatov so sc danes pridru-z! ‘ elani obalno-kraškega medobčinskega sveta. Trdijo, da bi pomenila o-a kraka avtoceste povsem enako in u-• ezno povezanost Jugoslavije z ita-Janskim sistemom avtocest, s tem, a le krak Razdrto - Sežana pol krajši Jrdii° tudi, da je po podatkih iz ,u ..le Transportni sistem Slovenije ]„alkoja cesta Razdrto - Divača za tvi .stoikov nad povprečno obremenijo cestne zmogljivosti, medtem ko je obstoječa cesta Razdrto - Nova Gorica po istih virih izkoriščena le 45-77 odstotkov. Menijo, da bi Z avtocesto do Sežane omogočili uspešnejše vključevanje obeh luk, koprske in reške, ter turizma s slovenskega Primorja in Istre v mednarodne prometne tokove in s tem ustvarjali večje devizne u-činke. Medtem ko bi avtocesta Razdrto - Vrtojba po mnenju skupine delegatov z obale vplivala na preusmerjanje turističnih in blagovnih tokov h konkurenci. Člani obalnokraškega medobčinskega sveta so menili, da je odgovor na konkretno vprašanje premalo konkreten in da je iz njega res moč sklepati o vnaprejšnjem odločanju. Zavzeli so se, da bi v republiki obe cesti iz osimskih sporazumov obravnavali enakopravno in upoštevali vse argumente pred odločitvijo o vrstnem redu gradnje. Gre namreč za cesto slovenskega pomena, zaradi česar naj bi odločal širši, vsaj republiški in ne le regijski interes. Prav zaradi tega bi lahko v gospodarski zbornici Slovenije izdelali študijo, ki naj bi ovrednotila ekonomske učinke obeh možnosti, potem bi bila odločitev o prednosti gradnje hitre ceste veliko lažja. BORIS ŠULIGOJ KOPER - V želji, da bi še bolj uredili medsebojne vezi, predvsem pa neposredno spoznali življenje in delo v posameznih sredinah, kjer živi jo pripadniki italijanske narodnosti so se v predsedstvu Unije Italijanov Istre in Reke odločili za srečanje z vsemi petimi konzultami. Doslej so se sestali s predstavniki treh, oziro ma tistimi skupnostmi Italijanov, ki po teritorialnem principu sestavljajo bujsko, puljsko in obalno konzul-to. Dokaj skupne težave jih tarejo, od uresničevanja statutarnih pravic narodnosti in dvojezičnosti do materialnih pogojev dela. Nova veleblagovnica v Tržiču TRŽIČ — V nedeljo 28. oktobra so v Tržiču ob prisotnosti lokalnih pred stavnikov oblasti ter večjega števila članov svečano odprli prenovljene in razširjene prostore veletrgovine »discount«, last Konzumne zadruge tržiških delavcev. Zadrugo so tržiški ladjedel-niški delavci ustanoviti pred sedmimi leti in od tedaj je odprla več prodajaln na Goriškem. Sedaj šteje 17 tisoč članov, med katerimi je veliko naših ljudi s tržiškega ter goriškega in tržaškega Krasa. Prisotne je v slovenščini pozdravil Alojz Markovič. Povsod imajo veliko volje in želja za nove naloge, ocenjuje Pino Degrassi, član predsedstva Unije, možnosti pa so predvsem zaradi denarne stiske premajhne. Zadnje podobno srečanje je bilo s predstavniki puljske konzulte. Iz skupnosti Italijanov v Vodnjanu so predstavili zanimivo pobudo za varstvo bogate kulturne dediščine domačega kraja za vrsto etnografskega blaga, vse do jezikovnih posebnosti tamkajšnjega narečja. Posebne težave imajo v Risaniti, istrski vasici, kjer je še toliko dobre volje krajanov brez širše materialne pomoči zdaleč premalo. Tudi v Labinu se spopadajo s svojevrstnimi težavami, saj je spričo majhnega števila pripadnikov italijanske narodnosti še tako drobna naloga pravi problem. Še bi lahko naštevali posebnosti slehernega kraja, pa naj bodo to uspehi in pohvale vredno delo, ki ga resnično ni malo ali pa odprte težave, ki si jih s pomočjo širše skupnosti prizadevajo odpraviti. Prav zaradi tega so srečanja in pogovori članov predsedstva italijanske unije ter predstavnikov in aktivistov pe tih konzuli tako pomembna kot spodbudna in smerokaz prihodnjemu delu. MIRJ AM MUŽENIČ NOVA GORICA - Knjižnica Franceta Bevka bo skupaj s Pomursko založbo in novogoriško knjigarno »Naša knjiga« drevi spet pripravila zanimiv literarni večer. Predstaviti bodo knjigo Borisa Jukiča, bibliotekarja-Goriške knjižnice. S. C. Iz Gradca zahteva po vzgoji mladih v duhu kulture miru Ne samo v imenu mladih, ampak z mladimi ; ^^PEC — V skladu z načelom o enicni izbiri kraja med dežela-• regijami in republikami vzhod-srri S,ke^a l°ka, so se v soboto (kot n ® 5® ' Poročali) zbrati v Gradcu šklh avniki borčevskih in odporniki,orRan'zacij in žrtev fašizma, orili • 80 vest človeštva in najbolj diln* nasledniki zmagovite osvobo-e vojne, ki je bila tudi vojna za z ab 50 se zato, da bi j nia 3 0Poz°riti na nujnost pc p,, naPftosti in razvoj medna list,v°de °vania v skladu s he m„, °-. Graško zasedanje pa svniiv, Se druge razsežnosti, ziriiv, nac'°nalnih vlad in si dov orKanizacij Združenih na’ kafoPaaV,i sojenja, tistih vi ' ahko temelji meds ie tr.uVai1'*e’ štajerska delegac cij,. ,r£d Prevzela skrb za ori Kotoviti83 zborovania. Je uspe da Kc Vnsotnost Podžupan Pomo k8.'. Prisotnost, ki le i njegov namestnik. Zboro uspelo kljub eni sami zacijski pomanjkljivosti, namreč, da niso poskrbeti za prevajalsko službo, vrzel, ki je uspešno premeščala slovenska delegacija. GRADEC — Usklajevanje stališč v sklepni resoluciji. Na govornici (od leve proti desni) šefa italijanske in slovenske delegacije Federico Vincenti in Bogo Gorjan V delegaciji VZPI - ANPI dežele Furlanije - Julijske krajine, ki jo je vodil Federico Vincenti iz Vidma, je bdi tudi Dušan Košuta iz Trsta, ki je v diskusiji o predlogih za večjo prisotnost kulture miru v šolskih knjigah in mladinskem življenju na splošno rekel, naj mlade uspešneje kot doslej seznanjamo s strahotami vojne. Poudaril- je, da morajo mladi vedeti, da sta svoboda in demokracija neločljiva pojma in da so odnosi ob meji in zlasti ravnanje z manjšinami termometer odnosov med sosednjimi državami zaradi česar so odnosi med državami toliko slabši, kolikor nižja je raven manjšim priznanih pravic. S tem v zvezi je poudaril potrebo, da nekdanji borci gradijo dobrososedske odnose in se zavzemajo za priznanje pravic narodnih manjšin, v konkretnem primeru pravic Slovencev v Italiji s sprejemom zaščitnega zakona. Kar pa zadeva Craxijev govor v Trstu pa je dodal, da borci javno obsojajo njegovo potvarjanje naše zgodovine. Tisto zahtevo Dušana Košute, ki zadeva našo globalno zaščito, kakor tudi zahtevo predstavnika koroških Slovencev Janeza Wutta - Luč, da se zaustavi gonja nemških nacionalistov proti dvojezičnemu šolstvu, so vključili v predlog italijanske delegacije. Tako izpopolnjeno resolucijo so soglasno odobriti. Izmed vseh delegacij je samo delegacija Slovenije vključila predstavnika mlade generacije in tudi samo ta predstavnica je opredelila stališče mladih do vprašanj NOB in boja za mir. Alenka Jež, ki je predsednica mestne konference socialistične mladine v Mariboru, je v svojem govoru poudarila, da je mlada gene racija v Sloveniji in Jugoslaviji sposobna angažiranosti na idejnomisel-nem področju in tudi lastne iniciative pri reševanju družbenih problemov, kar predstavlja zgodovinski preokret. V tem okviru mladi soodločajo o pogojih dela in življenja ter načrtujejo perspektive družbenega razvoja. Prav mladi razvijajo kozmopolitske in internacionalistične težnje. Z realizmom in humanim upanjem se mora mladina soočiti z najtežavnejšimi problemi in razmerami. To vlogo je Tito opredelil z besedami : Od vas, mladih, človeštvo pričakuje, da boste mislili na njegovo prihodnost in da boste ob sprejetju politike in prakse dejavnega miroljubnega sožitja med državami z različnimi družbenimi ureditvami povsod in zmeraj dajati svoj največji prispevek k varovanju miru in splošnega napredka vseh narodov. »Pri oblikovanju družbene zavesti mladih je vračanje k pozitivnim vzo- rom preteklosti neprecenljiv vir bogatitve duha mlade generacije, je rekla Alenka Jež. Mladi so prepričani, da je poleg svobode, ene najžlahtnejših vrednot življenja, mir e-na najpomembnejših. To je še zlasti pomembno zato, ker v svetu naraščata nasilje in oboroževalna tekma. Razen protikaloniatne in narodnoosvobodilne obrambne vojne proti napadalcem in revolucionarnega konfrontiranja obsojajo mladi vsakršno nasilje.« Delegacijo združenja partizanskih in odporniških organizacij dežele Furlanije Julijske krajine je vodil Federico Vincenti iz Vidma, v njej pa je bil, poleg Dušana Košute in drugih, tudi nekdanji partizan Padovan - Vanni iz Krmina, ki je govoril o nevarnosti za obstoj človeštva, če bi na njegovo nesrečo izbruhnila tretja svetovna vojna. Delegacijo Slovenije je vodil predsednik republiške Zveze borcev Bogo Gorjan, v njej pa sta, poleg drugih bila tudi odgovoren za medna rodne odnose Jože Gačnik in tajnik Marjan Lenarčič, ki je opisal, kako veliko tem iz osvobodilnega obdobja je zajetih v vzgojnoizobraževalnih programih rednega šolanja predšolske in šolske mladine, dijakov in študentov. GORAZD VESEL Mnenje KPI o predlogu ministra za finance »Visentinijev paket je v glavnem dober ima pa tudi marsikatere senčne plati« Tržaška federacija KPI je na včerajšnji tiskovni konferenci v Novinarskem krožku spet podrobno proučila vsebino znanega zakonskega osnutka o davčni reformi, ki ga je izdelal minister za finance Visentini in obenem ocenila potek parlamentarne razprave o tem vprašanju, ki bo prav v tem tednu prišla v živo. Komunisti, kot je že podčrtalo partijsko vsedržavno vod stvo, odločno nasprotujejo, da bi »paket Visentini« odobrili z vladnim dekretom (za kar se ogrevajo nekatere vladne stranke), ker so mnenja, da mora o tako važni in pereči problematiki odločati parlament ob sodelovanju vseh političnih in družbenih komponent. Glede vsebine zakonskega osnutka je KPI mnenja, da je v Italiji sedaj skrajni čas za radikalno posodobitev celotnega davčnega sistema, ki v sedanjih pogojih uvršča našo državo na raven nerazvitih dežel, kot dokazuje podatek, da odvisni delavci prispevajo kar 75 odst. davčnega priliva IRPEF. Kdor največ ima in največ zasluži, naj tudi več plača, pravijo torej komunisti, ki podpirajo »duha in cilj« Visentinijevega predloga, isto- časno pa hočejo z ustreznimi amandmaji zaščititi manjše trgovske in o-brtniške obrate. Z reformo in z učinkovitimi nadzornimi ukrepi je treba preprečiti vse davčne utaje, podčrtuje KPI, za katere so ponekod odgovorni tudi mali trgovci in obrtniki, primerno več pa goljufajo državo tako imenovani svobod ni poklici in velika podjetja. Zato partija predlaga pravičnejšo ureditev t.i. davčnih dolžnosti in na obdavčitev vseh finančnih rent, državnih obveznic in podobno, s katerimi se okoriščajo banke in večji gospodarski o-brati, ki nočejo spet investirati svojih dohodkov, Obenem pa je treba tudi tukaj zaščititi varčevalce, ki jih ta obdavčitev ne ?me prizadeti, za kar bo treba poskrbeti za odobritev posebne zakonske norme. Komunisti pa se ne strinjajo z vsem tem kar predlaga minister za finance, zlasti ne s tisimi ukrepi, ki neposredno zadevajo male obrate in tiste, ki delujejo na podlagi družinskega vodenja. Ni mogoče postaviti vse v en koš, kot skuša narediti Visentini, ampak je treba jasno začrtati davčne dolžno- sti malih in dolžnosti velikih obratov in petičnežev. Okrog tega se vije prav v teh dneh v parlamentu ostra bitka med političnimi silami, ki imajo za cilj ustvariti napetost »med odvisnimi delavci in med domnevnimi davčnimi utajevalci«. KPI odločno odklanja zelo škodljivo logiko in opozarja na nevarnost, da bi pri vsem tem spet nastradal samo odvisni delavci in mali trgovci in obrtniki na račun velikih podjetnikov in prostih poklicev. Kot primer komunisti navajajo dogodek, do katerega je prišlo pred kratkim v parlamentu, kjer je vladna koalicija zavrnila amandma KPI o znižanju davka IVA za frizerje in hkrati sprejela predlog MSI - KD za znižanje istega davka za zlatarje. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo vodili pokrajinski tajnik Poli, poslanec Cuffaro in senatorka Gerbčeva, so komunisti tudi zelo kritično ocenili linijo Confcommercio, ki samo škodi trgovcem in pa demagoški nastop novoizvoljenega deželnega odbornika Turella na nedavni skupščini obrtnikov v Trstu, kjer se je (v imenu deželne vlade?) izrekel proti predlogu ministra za finance. Po večdnevni stavki Pometači so pričeli z delom Trst pa bo čist le čez nekaj dni Včeraj so občinski pometači pričeli znova čistiti Trst. Delo je potekalo s polno paro, saj je nakopičenih smeti veliko. Večdnevna stavka je namreč povzročila'marsikatero nevšečnost in po ulicah so se kopičili veliki kupi smeti. Kot je dejal ravnatelj higijenskih služb tržaške KZE Botteghelli, je tudi hladno vreme prejšnjih dni pripomoglo, da ni prišlo do še bolj ncvšečnih posledic, da ni bilo prave nevarnosti za okužbe. Higienska služba je vseeno posegla in bo še z razkuževanjem tistih krajev, ki bi lahko pomenili nevarnost. Vsekakor bo potrebno več dni za očiščenje mesta. Kljub temu, da so pometači pričeli z delom, pa se ni zaključil sindikalni spor. Občinski pometači zahtevajo namreč, da se aplicirajo vsedržavna delovna pogodba in pa integrativna pogodba, zahtevajo tudi nekatere izboljšave kar se tiče delovnih oblačil. Na sliki: še včeraj je bilo takih prizorov po mestu veliko. V organizaciji mladih s Proseka-Kontorcia, od Banov in iz Križa »Diskvic« na Proseku zadovoljil mlade poslušalce Delegacija KZ jutri k odborniku Zanfagniniju Deželna uprava ima v teku posvetovanja za izdelavo deželnega večletnega razvojnega načrta 1985 -1987. V njihovem okviru bo jutri popoldne odbornik za načrtovanje Zan-fagnini sprejel delegacijo Kmečke zveze, kateremu bo posredovala svoje predloge za razvoj kmetijskega sektorja v tržaški pokrajini. Predstavniki KZ bodo v prvi vrsti ponovili predloge, za uresničitev katerih se že dalj časa borijo: med temi vsekakor zavzema vidno mesto sestava conskega načrta za kmetijstvo, ki bi moral vsebovati vrsto posegov, da bi ta produktivni sektor ne zašel v še hujšo krizo, ampak premostil trenutne težave in pripomogel k vsesplošnemu gospodarskemu razvoju tržaške pokrajine. • V kongresnem centru tržaškega velesejma bo danes z začetkom ob 8.30 zasedanje CISL o problemih zaposlovanja, davčne politike in pokojninskega sistema. Poleg celotnega pokrajin skega vodstva CISL bo prisoten tudi vsedržavni tajnik Eraldo Crea. • V krožku Rinaldi (Ul. Madonnina 19) bo v petek, 9. novembra, ob 18. uri na pobudo tržaške federacije KPI komemoracija ob prvi obletnici smrti Vittoria Vidalija. Govorili bodo član CK KPI Maurizio Ferrara, pokrajinski tajnik Ugo Poli in Stojan Spetič. Večkrat se vprašujemo, zakaj se naša mladina v večjem številu ne udeležuje delovanja v naših društvih, zakaj je na primer pasivna na področju raznih dejavnosti (z izjemo športa) in kaj bi bilo treba storiti, da bi jo v to dejavnost vključili, da bi zbudili v njej za to potreben interes. Vsa ta vprašanja so se nam nenadoma pokazala v drugačni luči, ko smo v soboto zvečer prisostvovali večeru, ki so ga v Soščevi hiši na Proseku organizirali trije mladinski krožki, oziroma odseki in sicer Mladinski krožek Prosek . Kontovel, Mladinski krožek Bani in Mladinski odsek Vesna iz Križa pod naslovom »Diskvic«, ki je povedal lahko veliko, ali pa tudi ne. Toliko mladih na eni sami prireditvi nismo-že dolgo videli, kot smo jih videli prav v soboto zvečer, ko so prihiteli na Prosek na večer, ki je obsegal vprašanja, ali kvize iz področja moderne glasbe, skeč, nastop kantavtorja Iva Tula, pa še nagrade za zmagovalce in seveda zabavo, iz vseh omenjenih krajev, pa tudi iz Trsta. V začetku smo bili pravzaprav nekoliko zbegani, negotovi in skeptični prav gotovo vsi: organizatorji, ker niso vedeli kakšen bo odziv in kaj bodo rekli mladi na to vrsto prireditve, ki smo se samo med mladimi počutili kot riba na suhem, pa tudi udeleženci sami, ki so se le počasi vključevali v celotno vzdušje prireditve in se, če hočemo po domače reči, resnično ogreli in začeli navijati za svoje šele kasneje. Ob koncu pa so bili že tako navdušeni, da so zmagovalce diskokvica pa tudi os tale tekmovalce nagradili z navdušenim aplavzom. Po vsem, kar smo povedali, lahko torej rečemo, da je ta prvi poskus takšne prireditve za mlade, ki se prav gotovo razlikuje od ostalih naših tradicionalnih prireditev, dobro uspel. Udeležba je bi- la številna, skupine, ki so nastopale na tem diskokvicu za svoje mladinske krožke, so se izkazale s kar solidnim poznavanjem modeme glasbe, zmagala je ekipa mladinskega krožka od Banov, drugi so bili člani mladinskega krožka s Proseka - Konto-vela, tretji pa mladi iz Križa. Ker je šlo za prvo takšnih prireditev, je povsem razumljivo, da vse ni steklo takoj gladko, da se je moral simpatični napovedovalec Vasilij Micheli precej potruditi, da je u-stvaril v dvorani prijetno razpoloženje, da pa mu je to uspelo, ker so bili simpatični tudi tekmovalci sami, ki so se v igro močno vživeli, kot so bili končno simpatični in zagreti tudi navijači posameznih skupin, in seveda tudi ostali, ki so nam na koncu dejali, da jim ni žal, da so se prireditve udeležili. Mi pogrešamo takšnih prireditev, so nam predstavniki posameznih krožkov še dejali. Imamo sicer občasno plese in druge družabne prireditve, nimamo pa na primer naših diskoklubov, ali prostorov, kjer bi se lahko bolje spoznavali z moderno glasbo in si ustvarjali tudi svoje mnenje, svoj okus glede le glasbe. Tokrat se bomo tako prvič soočili s takšno prireditvijo. Upamo in želimo, da bi uspela in da bi se preko nje tudi naši mladinski krožki bolje spoznali in medsebojno povezali. Večer je obsegal vprašanja in odgovore na temo modeme zabavne glasbe, razen tega še zabavno tekmovanje med udeleženci samimi i» pa nastop že priznanega domačega kantavtorja Iva Tula, ki je med drugim zapel za nas izredno lepo pesem, globoke vsebine »Noč na odru«, namenjeno Reziji, še bolj pa njenemu pevcu Rinu Chinesiju. Lep in prijeten večer, ki bo P° našem prav gotovo vzpodbudil organizatorje, da bodo v prihodnje še združili mlade na podobni prireditvi-NEVA LUKEŠ Nevarni obvoz pokrajinske ceste zahteval prvo žrtev Ženica umrla v prometni nesreči pri Proseku njih poškodb. Njeno sestro so le s težavo izvlekli iz razbitin avtomobila. Jolanda Rendi se je udarila v glavo in v levo roko. Sprejeli so jo na nevrokirurškem oddelku katinar ske bolnišnice, kjer se bo zdravila deset dni. Od potnikov v lancia beti se je po škodoval le Giacomo Mazzoleni, ki je v trčenju z glavo prebil vetrobran. Tudi on se bo zdravil 10 dni. Izvide o nesreči je opravila prometna policija. Vzroki nesreče niso še točno pojasnjeni. Vse kaže, da je fiat 126 privozil na trbiško cesto, ne da bi voznica pravilno ocenila razdaljo lancia bete, ki je takrat privozil izpod nadvoza pokrajinske ceste. Približno dvajset metrov dolgi sledi, ki so ju pustile na cestišču gume avtomobila iz Bergama, pa tudi kažeta, da je lancia beta vozil s precejšnjo hitrostjo, pa čeprav prometni znak omejuje hitrost na tistem odseku na 50 km na uro. Nedeljska nesreča je postavila spet v ospredje vprašanje varnosti na novo uvedenem odseku. Dovoz na Trbiško cesto tako z Opčin kot s Proseka (pri garaži avtobusov) je dokaj nevaren, zato se predvsem domačini sprašujejo, zakaj niso pristojne oblasti začrtale primernejšega in predvsem manj nevarnega dovoza na cesto, po kateri je promet predvsem ob praznikih vedno zelo gost. Obvoz pokrajinske ceste Opčine -Prosek, ki so ga uvedli pred dobrim mesecem v višini državne ceste št. 202 pri proseški Rouni, da bi omogočili gradnjo nove hitre ceste, je v nedeljo dopoldne zahteval prvo smrtno žrtev. V trčenju lancia bete iz Bergama v fiat 126 je izgubila življenje sopotnica v fiatu, 78 letna Berta Scabini vd. Trevisani iz Ul. Orlandoti 10. Nesreča se je pripetila malo pred poldnem. Fiat 126 bele barve, ki ga je upravljala sestra Scabinijeve, 76-letna Jolanda Rendi iz Ul. Ucekar 2, je privozil s pokrajinske ceste z Opčin rta Trbiško cesto prav v trenutku, ko je po Trbiški cesti z Opčin proti Sesljanu pripeljal lancia beta iz Bergama, ki ga je upravljal 61-letni Bruno Mazzoleni, ob katerem se je peljal njegov 23-letni sin Giacomo. Mazzoleni je pritisnil na zavore, kljub temu pa mu ni u-spelo preprečiti trčenja. Lancia beta je pri prodajalni pohištva Lan-za, le nekaj desetin metrov po odcepu novega obvoza za Opčine, od zadaj treščil v fiat 126. Trčenje je bilo za Scabinijevo u-sodno. Ženica je bila pri priči mrtva zaradi hudih ran po glavi in notra- Tovornjak v Venetu do smrti povozil tržaškega mopedista Mlad Tržačan se je v nedeljo popoldne smrtno ponesrečil v prometni nesreči v Venetu. 36-letni Giampaolo Garbo, rojen v Bellunu a je že vrsto let bival v Trstu v Ul. Revoltella 41, se je peljal na svojem mopedu peugeot 50 po cesti iz Portegni ara proti Latisani, ko ga je v kraju S. Michele al Tagliamento blizu podjetja »Al Tagliamento* oplazil mimovozeči tovornjak s priklopnikom. Sunek je bu tako močan, da je Garbo izgubil nadzorstvo nad motociklom in padel na asfalt, pod tovornjak, ki ga je povozil z zadnjim desnim kolesom. Za nesrečnega moškega ni bilo več pomoči: podlegel je hudim notranjim poškodbam. Tovornjak je upravljal 46-letni Leopoldo Gudazzi iz Cesene. Smrtni epilog nesreče na Trbiški cesti Na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice je 27-letna Onori na Crisma iz Ul. Svevo 36 v nedeljo podlegla hudim poškodbam, ki jih je bila dobila preteklo sredo v prometni nesreči na trbiški cesti. Nesreča se je pripetila blizu odpada avtomobilov »Morselli«. Onorina Crisma se je s svojim fiatom ritmo peljala iz mesta v smeri proti Opčinam, k° je iz nasprotne smeri privozil BMW, v katerem se je poleg voznika, 46-letncga Guglielma Orsini ja, peljala 37-letna turška državljanka Sema Zeliha Arar i Ul. Pace da Vedano 17. BMW je takrat prehiteval težak tovornjak in zavozil y sredino cestišča. Trčenje je bilo silovito. Crismova je ostala ukleščena v razbi' tinah svojega avtomobila in so jo le s težavo hudo ranjeno potegnili iz avta-Zdravniki so si štiri dni prizadevali, da bi jo rešili smrti, ves njihov trud P8 je bil zaradi izredno hudih poškodb zaman. Ford escori zavozil v parkiran avtomobil V enem od ostrih ovinkov ceste za Opčine je 19 letni Corrado Binetti iz Doline 434 v nedeljo zvečer izgubil nadzorstvo nad svojim fordom escori, m je treščil v parkiran avtomobil. Voznik se je v nesreči udaril v desno roko se potolkel po čelu. V bolnišnici so mu nudili le prvo pomoč in ga odslovi» prognozo okrevanja v 20 dneh. Njegov sopotnik, 19-letni Giovanni Fontano! Domja 127 se je ranil po licu in rokah. Tildi njemu so v bolnišnici le obvez' rane. Okreval bo v dveh tednih. Kljub normam in dosedanji praksi Razlaščencem samo italijanska obvestila Lastnikom parcel med Opčinami, Trebčami in Fernetiči, po katerih bo speljana nova avtocesta, bo gradbe-n? podjetje v teh dneh ugotovilo stanje omenjenih zemljišč in jih dejansko prevzelo v posest. Omenjeno o-Peracijo bi moralo gradbeno podjetje izpeljati že meseca avgusta, zaradi neveljavnih obvestil o prevzemu zemljišč in zapadlosti dekreta tržaškega Prefekta o razlastitvah po nujnostnem postopku se je moral celotni postopek začeti znova. Da bo zadeva jasnejša naj povemo, da so lastniki zemljišč na tem odseku v začetku avgusta prejeli obvestila, v katerih je bilo zapisano, da bodo 14. in 16. avgusta predstavnici gradbenega podjetja ugotavljali stanje zemljišč in jih prevzeli v posest. V obvestilu je bil omenjen tudi dekret tržaškega prefekta, ki je bil j*dan 16. maja in določal, da se raz-■astijo že omenjena zemljišča po nujnostnem postopku. Da je šlo za vr-?to nepravilnosti sta Kmečka zveza 'n Konzorcij razlaščencev takoj ugotovila; oporekala sta, da je bilo obvestilo o prevzemu zemljišč odposlano lastnikom v prvih dneh meseca avgusta in zato datuma, ko naj bi izvedli razlastitve, ne moreta biti ve-•javna, ker zakon predvideva, da mo- o prevzemu rajo biti razlaščenci obveščeni vsaj dvajset dni pred prevzemom zemljišč. Zato sta zahtevali, da je treba lastnikom odposlati ponovno obvestila. To se je pred dnevi tudi zgodilo; razni zakonski termini so tokrat v sedanjih obvestilih o prevzemu zemljišč spoštovani, tako da naj bi bila celotna zadeva, vsaj tako naj bi kazalo, neoporečno veljavna. Žal je treba ugotoviti, da ni tako. Obvestila so bila izdana samo v italijanskem jeziku in brez slovenskega prevoda, čeprav zakoni in norme to predvidevajo in tudi praksa o razlastitvah na drugih odsekih uvaja prevode v slovenščino. Na to »pomanjkljivost« sta Kmečka zveza in Konzorcij razlaščencev Naša zemlja obvestili pristojne organe (gradbeno podjetje, družbo ANAS, deželo, Kraško gorsko skupnost, prefekturo in občine Zgonik, Repentabor, Dolino in Trst) že ob izdaji prvega obvestila; nastopil je tudi Koordinacijski odbor vasi vzhodnega Krasa, ki je zahteval, naj se pošljejo prizadetim lastnikom taki dekreti in obvestila o cenitvi nepremičnin, ki naj bodo opremljeni s slovenskim prevodom, v kolikor večina prizadetih lastnikov pripada slovenski manjšini. 1 v V zemljišč ! Posegi organizacij, ki ščitijo interese razlaščencev, niso, kakor smo videli, prav nič zalegli. Nič ni zaleglo niti posredovanje tajnika Kmečke zveze na nedavnem skupnem sestanku o vprašanju gradnje hitrih cest, ko je deželnega odbornika za promet in prevoze opozoril na tako, nesprejemljivo zadržanje odgovornih pri izdajanju podobnih obvestil. Oceniti ga je treba kot korak nazaj, ki se usklajuje v ofenzivo nazadnjaških sil, ki nam hočejo odvzeti že pridobljene pravice in s tem doseči, da bi jih slovenska narodnostna skupnost uživala v čim manjši meri, ko se bo v državnem parlamentu razpravljalo o njeni globalni zaščiti. K vsemu temu gre dodati še eno pripombo: gradbeno podjetje ni v italijanskem jeziku sestavljenem obvestilu priložilo zadostne dokumentacije, tako da manjkajo celo podatki o površinah razlaščenih zemljišč. ALEKSANDER SIRK • Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal v četrtek, 8. novembra ob 19.15. Na dnevnem redu bo med drugim organiziranje praznika priletnih v rajonu. Izvoljen je bil v soboto -zvečer Videmčan Roberto Viezzi novi deželni tajnik KPI Videmčan Roberto Viezzi je bil v soboto zvečer izvoljen za novega deželnega tajnika KPI. Partijski deželni odbor je skoraj plebiscitarno podprl Viezzijevo kandidaturo, le trije člani so se vzdržali in to iz zgolj proceduralnih razlogov. Viezzi je nasledil Tržačanu Rossettiju, ki je zapustil tajniško mesto po izvolitvi v evropski parlament. Viezzi, ki je star 38 let, je po rodu Furlan, a že dalj časa prebiva v Trstu. Sredi šestdesetih let je bil eden izmed voditeljev Zveze komunistične mladine na krajevni in na vsedržavni ravni, leta 1972 pa je bil izvoljen za predsednika Svetovne mladinske demokratične organizacije. Bil je nato član strankinega deželnega vodstva in eden najožjih sodelavcev takratnega deželnega tajnika Antonina Cuf- fara. Zadnja leta je izvrševal dolžnost tajnika komunistične parlamentarne skupine v Strasbourgu. Razprava o izvolitvi novega deželnega tajnika KPI je trajala dobra dva meseca. Kandidati za to mesto so bili načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem pokrajinskem svetu Martone, deželni podtajnik Toschi in Tržičan Paiza, ki je do zadnjega veljal za najresnejšega kandidata. Deželni odbor KPI se je odločil za Viez-zija tudi po posvetovanju s partijskim vsedržavnim vodstvom. Giorgio Rossetti, ki je vodil dežel no KPI pet let, je pred kratkim od stopil tudi z mesta deželnega svetovalca. Njegovo mesto v deželni skupščini je prevzel bivši miljski župan Gastone Millo. AFERA O SLOVENŠČINI NA POKRAJINI Svetovalec Čok (PSI) Socialistični predstavnik v tržaškem pokrajinskem svetu Mar čelo čok je pred sinočnjo sejo pokrajinske skupščine naslovil na predsednika Marchia in na odbor vprašanje ali odgovarja resnici časopisna vest, da je odbor na seji 19. oktobra sklenil, da ne bo več sprejemal pisem in dopisov, ki niso v italijanskem jeziku. Po Čoko vem mnenju, čeprav odbor tega ni o slovenskih dopisih specificiral, se ta sklep nanaša izključno na slovenske dopise. Socialistični svetovalec je mnenja, da je to velik korak nazaj, ker krši že ustaljeno prakso, sklep o ustanovitvi uradne prevajalske službe na pokrajini ter nenazadnje tudi vse mednarodne sporazume, vštevši osimski sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Odložena razsodba proti odv. Giordanu Tržaško prizivno sodišče, ki je včeraj ves dan proučevalo zadevo odvet-mka Maria Giordana, trgovcev Giacoma Braindemburga in Roberta Cuof-a ter Biserke Rajkovič, je za nekaj Qni odložilo končno razsodbo. Iz pro-cesa je bil izvzet tisti del, ki se na-"f'sa na bivšega marešala finančne straže Pietra Caprio, trenutno v bol-. isnici, ki je bil obsojen na dve leti ja osem mesecev zapora in 400 tisoč v!. Slobe zaradi izsiljevanja. Po za-ijfvanju obtožencev je namestnik uržavnega pravdnika dr. Mellano /jjnteval občutno znižanje kazni : v Prvostopenjskem procesu je bil od-etnik Giordano obsojen na štiri leta vjjPjjme kazni zaradi obrekovanja in “Ode na račun bivšega marešala An-?*a Fulca in zaradi realnega in o-onega favoriziranja pri izvozu dveh •utijard lir v tujino, ki je bila izre-i na Prati Brandemburgu. Za tržaš-n ga odvetnika je predstavnik jav-r tožilstva zahteval oprostitev za-brt Pomanjkanja dokazov glede o-__okovanja, polno oprostitev zaradi ainega favoriziranja ter obsodbo, gojno, na eno leto in štiri mesece osebno favoriziranje. za Brandenburga je 0 zahteval znižanje kazni moPeiBskega procesa : eno le zapora in dve mil t«, , • Za ostale obtožence p K Potrditev kazni: za °t*a eno leto in štiri mes Ra;,zara
  • SODNIKA : Maurizzi in Pigozzi iz li-, °™e’ UM: Stefanel 19:21, Australi-,° i9"^9- SON: Stefanel 21, Austra-u n J2; PON: Dillon in Bettarini (o-□a v 40’); 3 TOČKE: Vitez, Dalipa-m Bettarini (2). lepi, borbeni in tehnično *eni tekmi je Stefanel zasluženo čan' ^ v'c*cmski Australian. Trža-r* 80 zaigrali verjetno svojo naj-,JS0, tekmo in so prav vsi vredni Va e- Taktično je bila odločilnemu P°mena postavitev v obrambo and one« (štirje igralci v coni, R a P® °a moža), ko sta Vitez in pggT. otti zelo uspešno krila Dah O tej potezi je sam De Sisti dejal: »Vitez in Bertolotti sta vredna pohva le, a ne gre prezreti doprinosa vseh ostahh, ki so zaustavili Nater ja, Del-la Fiorija in druge videmske igralce. »Nikolič pa je po tekmi napravil trezno avtokritiko : »Sam sem zgrešil, ker nisem menjal nekaterih igralcev, ki jim je bil potreben oddih. Stefanel je odigral dobro tekmo in spretno izkoristil naše napake.« Boris Vitez je bil tokrat protagonist. Dobro je metal (4:5 za 2 točki in 1:3 za 3 točke), še boljše pa kril Dalipagiča. Sam je o svojem nastopu dejal: »Dalipagiča smo ustavili vsi skupaj, čeprav sem jaz imel najtežjo nalogo. Med tednom smo že po izkušati tako obrambo in smo tudi predvideti možnost, da bom Dalipagiča kril jaz. Trener mi je dal tudi nekaj navodil, tako da sem poznal nekaj Dalipagičevih točk.« Sam Pvaja se je tako izrazil: »Vitez me je kril dobro in preprečil mojim soigralcem, da bi mi podajah. Nikdar mi ni uspelo, da bi dobil dobro pozicijo za met. Boris Vitez stalno napreduje in bo lahko postal odličen košarkar.« Marko Oblak IZIDI 6. KOLA: Granando - Ban-coroma 91:87; Berloni - Indesit 113:120; Jollycolombani - Riunite Reggio Emilia 80:90; Peroni - Yoga 87:84; Mu Lat - Simac 98:87; Hon-ky - Marr 95:90; Scavolini - Ciao-crem 86:88; Stefanel - Australian 98:91. . LESTVICA: Ciaocrem, Bancoroma 10, Riunite, Granarolo, Mu Lat, Peroni 8, Australian, Indesit, Jollyco-- lombani, Bertoni, Simac 6, Marr, Stefanel 4, Scavolini, Yoga, Honky 2. PRIHODNJ EKOLO (11.11): Simac-Peroni; Ciaocrem - Mu Lat; Indesit -Honky ; Riunite - Australian;. Yoga -Granarolo; Marr - Jollycolombani; Bancoroma - Scavolini; Stefanel -Bertoni. A 2 LIGA Segafredo - Fermi 108:76 (56:36) SEGAFREDO: King 20, Sfiligoi 7, Ardessi 18, Mayfield 26, Bullara 9, Bon 11, Biaggi 8, Nobile 5, Lorenzi, Stramaglia 4. FERMI: Lawrence 18, Dordei 4, Tornassi 14, Mayhcw 20, Baracco 9, Lot 2, Manzotti, Compagnoni 5, Qua-gliatti 2, Masini 2. IZIDI 6. KOLA: Brescia - Popper 79:75; Latini - Sebastiani 78:75; Segafredo - Fermi 108:76; Reyer - OTC 69:68; Mister Day - Cida 83:74; Succhi G. - Landsystem 89:91; Viola -Spumi Matte 85:81; Master V. - Be-netton 88:86. LESTVICA: Brescia 10, Viola, Segafredo, OTC, Cida 8, Benetton, Popper, Sebastiani, Fermi, Latini, Reyer, Mister Day 6, Spondilatte, Master V. 4, Succhi G., Landsystem 2. PRIHODNJE KOLO (11.11.): Brescia - Segafredo; OTC - Viola; Reyer - Mister Day; Landsystem - Latini; Fermi - Spondilatte; Benetton -Succhi G. (sobota, 10.11., TV 2 ob 18.15); Sebastiani - Popper; Cida -Master. JUGOSLOVANSKA KOŠARKA Gibona in Zvezda v vodstvu V posticipirani tekmi sedmega kola prve A lige je Bosna v Beogradu premagala Radnički s 76:70 in je trenutno z osmimi točkami na 6. mestu, Rad-rtički pa je s štirimi točkami osmi. LESTVICA 1. A lige * Gibona, Crvena zvezda 12, Partizan, Zadar, Horac 10, Bosna 8, Jugopla-stika 6, Radnički, Budučnost, Šibenka 4, IMT, Sloga 2. V prvi B ligi pa je bila poleg ljubljanske Ohmpije Smelt uspešna tudi celjska Libela, ki je doma premagala reški Kvamer. Po petem kolu se je v tej hgi na vrhu ustalila trojica O-limpija Smelt, Sloboda Dita in Vojvodina, med katerimi je verjetno treba iskati bodočega prvoligaša. IZIDI 5. KOLA VLB LIGI Borovo - Smelt Olimpija 82:90; Libela - Kvamer 85:71; Varda - Servo Mihalj 110:87; Borac - Vojvodina 86:95; Željezničar - Alkar 82:79; Mon-ting - Sloboda Dita 76:78. LESTVICA 1. B LIGE Smelt Olimpija, Sloboda Dita, Vojvodina 8, Monting, Varda, Borovo 6, Kvamer, Libela, S. Mihajl 4, Borac, Alkar, željezničar 2. TONE SVETINA Med nebom in pefcVom 287. dn *No- Ponavljam, saj sem njegova! Danes bi bilo s če bi bili šli v vojno na njihovi strani. Ali so ri *e: ne bi bili šli v vojno. Današnji Italijani ; , "kri delavci, pevci, pivci in ljubimci, ne pa vo-1 m poklicni morilci.« »Zato bomo pa propadli prej kot v enem mesecu.« v >. “A bomo ostali ljudje. Nemce pa bodo spameto-1 ameriški bombniki in ruski tanki.« si v t B mori me s tem; maj bo, kar hoče, samo da Lj tem polomu ohranim glavo. Raje se ljubiva, Lora. zdr e?,en i® vredna več kot vsa politika. Ljubezen je ko^avi ° za vse, ki se preleve in imajo občutljivo lu dvignil jo je v naročje in jo nesel na divan. Kma-v n • VZ(*ihovalia pod njim v ritmu gibanja morja največji plimi. »Enrico, Enrico, samo ti me pelješ čez daljna, morja v deželo sreče. Naj kapitulira Italija! Samo da mi ti ne kapituliraš!« KAPITULACIJA IN NOVA GOLGOTA I. Dnevi po padcu Mussolinijeve vlade so naglo tekli. Kri v organizmu italijanske vojske v Julijski krajini je v kroženju po zoženih žilah napovedovala infarkt sistema. Slabo počutje se je iz vrhovnih organov oblasti preneslo v vojsko in policijo. Vse akcije so ohromele. Na štabe so prihajala vsak dan nova navodila, tudi strogo zaupne okrožnice, ki jih je bilo treba pred kurirji sežgati. Vojaštvo v mestu ob reki je zajel nemir. Kasarne in drugi vojni objekti, kjer je bilo zbranih okrog osem tisoč vojakov, so spominjali na veliko mravljišče, na katerega pade prva slana. Morala in bojna vnema vojaštva se je spustila na ničlo. Polkovnik Torelli, ki mu je uspelo ostati v garniziji, čepraV so se vojne enote zamenjale, je bo-loval za kroničnim glavobolom in drisko, čeprav ni nikoli v svojem življenju imel prebavnih motenj. Odkar je pred letom dni nekajkrat pretepel svojo ženo in jo zaradi Losannovega pritiska gnjavil kot potencionalno izdajalko vojnih skrivnosti, je njegov zakon razpadal in z njim je razpadel tudi sam. Žena mu je odtujila sina; Kljub njegovi prepovedi ga je naučila govoriti slovensko. Vozila ga je po dolini in mu kazala na hribih vasi, ki jih je požgal njegov oče. Izgubil je poveljniško mesto v polku. Uporabili so ga za svetovalca, ker je poznal obmejno krajino najbolj izmed vseh. Imel je tajno nalogo poveljevati posameznim enotam v primeru, če bi bilo treba braniti vzhodno mejo na močnih utrdbah. Novi poveljnik garnizije polkovnik Paolucci ni pokazal dovolj razumevanja za njegove zasluge. Bil je samosvoj mož, o katerem nisi nikoli vedel, kaj misli. Pokazal je le, da prezira oficirje, ki so se spečali s Slovenkami, da sovraži Slovence in podcenjuje partizione, ni pai iskal priložnosti za spopad, z njimi. Obremenjem z nervozo, je težko čakal razpleta dogodkov. Njegovo togo mišljenje o zavezništvu z Nemci ga je trdo držalo v okviru Nemcem naklonjene in komunistom sovražne opredelitve. Tako je polkovniku Torelliju ostal zvest samo karabinjerski polkovnik Russo, s katerim sta leto. 1942 požigala brkinske vasi in strahovala prebivalce. Po sobotni zmagi v 6. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige s požrtvovalnostjo do zmage TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI LESTVICA Jadran - Po domačem (in tretjem zaporednem) porazu proti bolonjskemu moštvu Ceam smo se bali, da jadranovci ne bodo dobiti dovolj moči za odločno reakcijo. Toliko je bilo slabosti v igri naših košarkarjev, da so se navijači celo spraševali, če so jadra- Jadran v številkah METI. 2 TOČKI: K. Starc 3:4; Čuk 6:8; Sosič 0:1; I. Starc 7:9; Rauber 6:15; Ban 6:10. 3 TOČKE: Ban 0:1. SKUPNO 28:48 (drugi polčas 13:15!). SKOKI: K. Starc 1 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 3, 3; Rauber 5, 4; Ban 2, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 3,0; Žerjal 1, 1; Čuk 1, 3; Gulič 1, 1; Sosič 0, 4; I. Starc 5, 1; Rauber 2, 1; Ban 4, 5. BLOKADE: Čuk 1. ASISTENCE: Sosič 1, L Starc 3, Ban 2. t(Priredil: M. Kojanec) novci »pozabili igrati košarko«. Naši fantje pa so zopet dokazali, da imajo še dovolj moči, da prebredejo tudi hujše krize. V soboto v Tržiču so namreč z zelo požrtvovalno in borbeno igro premagati dokaj neugodnega nasprotnika, ki je pred dvema tednoma kar sredi Bologne zadal Ceamu pekoč poraz. Jadranovci tudi v Tržiču niso pokazali najboljše igre. Napak je bilo še in še, tako v obrambi kot v napadu. Tržiško srečanje pa je bilo tudi dokaz, kaj se da s požrtvovalnostjo nadoknaditi... Jadranovce sedaj čaka težko domače srečanje proti moštvu Virtusa iz Padove. Za naše košarkarje bo to idealna priložnost, da pokažejo, kaj znajo. Proti košarkarjem iz Padove verjetno ne bo dovolj požrtvovalno, potrebno bo tudi dobro igrati. Kajti ob treh porazih v šestih kolih si naši košarkarji ne morejo več dovoliti spodrsljajev na domačih tleh. IZIDI 6. KOLA Italmonfalcone - JADRAN 75:77 Ceam Bologna - Stefancl TV 73:9!) Castelfranco - B. Ravenna 79:64 Fulgor Forlì - Caveja Forlì 93:81 Servolana Leasest - B. Oderzo 86:101 Udine Nord - San Dona 95:76 Pali. Vicenza - Virtus PD 78:71 B. Fidenza - Tre Stelle Modena 101:84 PRIHODNJE KOLO (10.11.) JADRAN - Virtus Padova (21.00 v tržaški športni dvorani) ; Caveja FO -Castelfranco; B. Ravenna - Ceam BO; Udine Nord - B. Fidenza; Stefancl TV - Italmonfalcone; Tre Stelle -Fulgor FO; B. Oderzo - Pali, Vicenza; San Dona - Servolana Leasest. 1. Vicenza 6 6 0 482:439 12 2. Virtus PD 6 5 1 494:468 II) 3. Castelfranco 6 5 1 474:448 10 4. Udine Nord 6 5 1 502:457 10 5. Fidenza 6 4 z 481:458 8 6. San Dona 6 4 z 502:491 8 7. Stefanel TV 6 3 3 548:487 6 8. JADRAN 6 3 3 502:469 6 9. Italmofalcone 6 2 4 475:459 4 10. Tre Stelle MO 6 Z 4 517:533 4 11. Fulgor Forti 6 Z 4 460:466 4 12. B. Ravenna 6 Z 4 450:504 4 13. Ceam BO 6 z 4 428:491 4 14. Oderzo 6 1 5 497:536 Z 15. Caveja FO 6 1 5 501:553 Z 16. Ser. Leasest 6 1 5 479:543 Z Rokomet: priznanje za »Kosovela« Mitja Čebulec v reprezentanci Slovenski šport je bil deležen še e-nega velikega priznanja. Italijanska rokometna zveza je namreč sporočila, da je v izbor za mlado reprezentanco Italije sklican tudi mladi rokometaš Športnega krožka Kosovel Mitja Čebulec. Čebulec je bil uvrščen na spisek italijanske reprezentance imenovane »Club Azzurrini«, ki se bo na prvem treningu zbrala med letošnjimi božičnimi počitnicami. Ta poziv ni le veliko priznanje za mladega športnika, kot je Mitja Čebulec, ki povrh vsega niti ni aktiven rokometaš temveč košarkar Kontove-la in za njegovega trenerja v športnem krožku profesorja Ivana Peterlina, ampak predstavlja priznanje celotnemu našemu športu, še posebej pa rokometni sekciji športnega krožka Kosovel, ki je s svojimi nastopi v rokometni areni dokazal, da na deželnih igriščih nima enakovrednega nasprotnika v svoji kategoriji, dobro pa je zastopal našo deželo tudi na finalu mladinskih iger v Rimu. Inka JADRANOVI STRELCI: Ban 154 (45:53); Čuk 88 (2:13); Rauber 64 (12:14); K. Starc 48 (8:16); I. Starc 45 (7:12); Dancu 33 (5:7); Gulič 33 (4:5); Žerjal 22 (6:6); Sosič 13 (5:7); Vremec 2 (2:2). V prvenstvu ženske odbojkarske B lige Na startu same zmage gostov V ženski odbojkarski C-l ligi Res skromen začetek Meblo, Nervesa in Pordenone že po prvem kolu ženskega odbojkarskega prvenstva B lige odločno kandidirajo za prva tri mesta, ki vodijo v skupino za napredovanje v A2 ligo. Vse tri so namreč s 3:1 slavile zmago v gosteh. Vseeno so sobotni izidi potrdili, da vlada v ligi velika izenačenost, saj se domačini, kljub porazu, niso predali brez boja. Novinec Pordenone je izbojeval izredno pomembni točki na težkem igrišču v Moglianu, kjer bodo verjetno padale vse odločitve v zvezi z uvrstitvijo od prvega do tretjega mesta. Nervesa je v Cervigna nu proti menda, najšibkejši ekipi skupine igrala izvrstno in le zaradi lastnih napak prepustila domačinkam tretji set. Po tabeli, ki jo je za svojo ekipo pripravil trener Drasič, je Meblo z DMA izbojeval zmago, vendar nenačrtovano izgubil set, ki lahko v tako izenačenem prvenstvu veliko pomeni. Vendar razmerje sil na i-grišču je pokazalo, da morajo s tržaškimi drugoligašicami resno računati vsi nasprotniki. OMA le ni tako slaba šesterka, kot se je napovedovalo, in na Proseku bo sete, če ne točke pustila še marsikatera druga ekipa. Izvrstna obramba in presenetljivo neprodoren blok sta orožji, s katerimi si lahko OMA privošči marsikatero žrtev. V prihodnjem kolu bodo ta čas vodeče ekipe zopet igrale s poraženci. Ponuja se jim lepa priložnost, da svojo prednost povečajo na štiri točke. Igralke Mebla pa bodo morale v nadaljevanju igrati veliko boljše kot v soboto za kar so nedvomno tudi pripravljene. V 1. podskupini, ki neposredno zadeva tudi Meblo, je Torrefranca iz Trenta potrdila, da namerava odigrati v prvenstvu vidno vlogo. Fiosso Umbertiano, lanski nasprotnik Brega v C-l ligi, je tesno izgubil na gostovanju pri Fratteju, pidovski Tregarofani pa je po pričakovanju zmagal v Trevisu proti Albatrosu, ki je letos baje še slabši kot lani, bili povsem drugačni. Dolinčanke so tokrat zaigrale slabše kot znajo. Novinca ne gre pxxìcenjevati, saj je doslej v štirih letih dosegel štiri napredovanja in bo prav gotovo za vse nasprotnike izredno trd oreh. Samo prvenstvo pa bo s tem veliko pridobilo. Po treh setih igre se je končalo tudi tretje srečanje v podskupini, a tokrat v korist domačina Tomane. Premagala je Rinascilo Bagnacaval-lo, ki je lani obtičal na 3. mestu svoje skupine za napredovanje. Že prvi prvenstveni za vrtljaj je navrgel take izide, da so možna v nadaljevanju še velika presenečenja. Ker je bila tudi tekma v Gradišču tehnično - taktično dokaj poprečna, je dokaz več, da večina odbojkaric še ni v formi. 1. podskupina IZIDI 1. KOLA Sloga - Mizar Boscha Bologna 0:-3, Torriana Gradišče - Rinascita Ba-gnacavallo 3:0, Breg - Calderara CEAM 0:3. LESTVICA Mizar Boschi Bologna 1 1 0 3:0 2 Torriana Gradišče 1 1 0 3:0 2 Calderara CEAM 1 1 0 3:0 2 Breg 1 0 1 0:3 0 Rinascita Bagnacav. 10 1 0:3 0 Sloga 1 0 1 0:3 0 PRIHODNJE KOLO (10.11.) Rinascita Bagnacavallo - Sloga. Calderara CEAM - Torriana Gradišče, Mizar Boschi Bologna - Breg. 2. podskupina Libertas Krmin - Kennedy Videm 1:3, Volley Conegliano - Virtus Taglio di Po 3:1, Celinia Maniago • Benassi Cento 2:3. LESTVICA Libertas Krmin, Volley Conegliano in Benassi Cento 2, Kennedy Videm, Virtus Taglio di Po in Celinia Magnago 0. PRIHODNJE KOLO (10. 11.) Virtus Taglio di Po - Libertas Krmin, Benassi Cento - Volley Conegliano, Kennedy Videm - Celinia Maniago. Krasova ekipa najmlajših preseneča Združena ekipa najmlajših Krasa (sestavljajo je namreč igralci Krasa in Primorja) je bila tudi v minulem kolu naša najuspešnejša mladinska nogometna enajsterica. Zmagala je tudi preti Montebellu in se tako še naprej drži vrha lestvice, na katerem sta pred njo le Portuale in Triestina, ki imata dve točki prednosti. Montebello so igralci Krasa odpravili z 1:0. Od ostalih rezultatov v raznih mladinskih kategorijah velja beležiti še prepričljivo zmago mlajših cicibanov Brega (7:2 proti Dorhiu), ki igrajo iz kola v kolo boljše, točko pa so odnesli tudi njihovi klubski tovariši v kategoriji cicibanov. Ostale naše enajsterice so izgubile, naraščajniki pa niso igrali. Poročila o mladinskih nogometnih prvenstvih bomo kot običajno objavili v jutrišnji številki. Na sliki: Krasovi najmlajši proti S. Luigiju. TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI 1. podskupina IZIDI 1. KOLA Albatros Treviso - Tregarofani Padova 1:3; Fratte San Giustiniano in Colle - Volp>e Fiesso Umbertiano 3:2; Putinati Ferrara - Torrefranca Trento 1:3. LESTVICA Torrefranca 1 1 0 3:1 2 Tregarofani 1 1 0 3:1 2 Fratte 1 1 0 3:2 2 Fiesso 10 1 2:3 0 Albatros 1 0 1 1:3 0 Putinati 1 0 1 1:3 0 prihodnje KOLO Volpe Fiesso - Albatros; Torrefranca - Fratte - Tregarofani - Putinati. 2. podskupina IZIDI 1. KOLA OMA Linča Voguc - Meblo 1:3 (6:15, 15:10, 9:15, 11:15); Mugliano -Pordenone 1:3 (11:15, 10:15, 15:6, 7:15); AUSA Pav - Nervesa 1:3 (9:15, 2:15, 15:11, 12:15). LESTVICA Nervesa 1 1 0 3:1 2 MEBLO 1 1 0 3:1 2 Pordenone 1 1 0 3:1 2 Moglianu 1 0 1 1:3 0 OMA Linea Vogue 1 0 1 1:3 0 AUSA Pav 10 1 1:3 0 PRIHODNJE KOLO Pordenone - OMA Linea Vogue ; Nervesa - Mugliano; Meblo - AUSA Pav. Naši dve šesterki — Sloga in Breg — nista najbolj spodbudno pričeli prvenstvo v ženski odbojkarski. C-l ligi. Obe sta namreč v krstnem (in povrhu) domačem nastopu izgubili s prepričljivim 3:0. Tudi končni beri točk v vseh treh setih nista biti najbolj razveseljivi, kar obenem najbolje priča, da sta naša dva zastopnika odigrala podrejeno vlogo. Odbojkarice Sloge so se morale zadovoljiti z 19 točkami. Breg pa je zadel v črno samo dvakrat več. Medtem ko je bilo lahko predvideti, da prenovljena in pomlajena Sloga ne bo zmogla enakovredno se kosati s prvim favoritom podskupine, Mizar Boschi iz Bologne, je bilo po drugi strani pričakovati, da se bo Breg enakovredno kosal z novincem v tej konkurenci Calderaro Ceam. Razpleti na igrišču pa so obvestila V košarkarskem promocijskem prvenstvu Za las ob trojni uspeh naših TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU LESTVICA ŠD BREG obvešča, da bo ob priliki gostovanja ženske odbojkarske ekipe C-l lige v soboto, 10. t. m., priredilo avtobusni izlet v Bologno. Informacije in vpisovanje v dolinski občinski telovadnici vsak dan po 15. uri (telefon 228-272). Vabljeni! Z S Š D I obvešča, da bo danes, 6. t.m., ob 19. uri na stadionu 1. »maj« v Ul. Guar-diella 7 seja odbojkarske komisije ZSŠDI. ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM organizira vadbo košarke in mlniba-sketa (letniki 1971 in mlajši), ki bo ob torkih in petkih od 14.30 do 15.30 v telovadnici Kulturnega doma. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠZ BOR vabi rekreativce vseh starosti na treninge ob torkih in petkih od 19. do 21. ure v telovadnici na liceju »Prešeren«. ŠD MLADINA prireja tečaj predsmučarske telovadbe za odrasle. Tečaj Je v telovadnici prl-staniščnih delavcev na Proseku ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Zainteresirani naj se zberejo neposredno na treningih, kjer bodo tudi dobili vse ustrezne informacije. VODSTVO TEKMOVALNE SMUČARSKE EKIPE obvešča, da se trening nadaljuje ob torkih in četrtkih ob 16. uri v nabrežinski telovadnici. ŠPORTNA ŠOLA SV. IVAN obvešča, da so se na stadionu »1. maj« v Trstu pričele vadbene ure za osnovnošolsko mladino z naslednjim sporedom: ob torkih in petkih, 1. in 2. razred od 15. do 16. ure; 3., 4. in 5. razred, od 16. do 17. ure. Namizni tenis v Gorici Predstavniki SRS zanesljivo najboljši V priredbi športnega društva Azzurra iz Gorice se je v nedeljo odvijal zanimiv namiznoteniški turnir, ki so se ga udeležili številni mladi športniki iz F urlarti je-Julijske krajine, Veneta in Slovenije (Nova Gorica in Vrtojba). V raznih konkurencah so se slovenski predstavniki izkazali za najboljše in posegli po najvišjih mestih v raznih kategorijah. , Od vodilne peterice iz prejšnjega kola sta v košarkarskem promocijskem prvenstvu ostali na čelu lestvice le Alabarda in Libertas. Stik z vrhom je med drugimi izgubil tudi Kontovel Electronic S hop, ki je na domačih tleh podaril Scoglicttu prvo prvenstveno zmago. V boj za vrh so se vključili tudi borovci z lepo zmago na račun Barcolane, ki je pred startom veljala za enega favoritov. Zelo ugodno je presenetil tudi Polet z zmago v Miljah proti sicer dokaj šibki Intermuggi. Lestvica je po tretjem kolu še nejasna in je bolj ali manj posledica ugodnega oziroma neugodnega koledarskega razporeda tekem, o čemer pričajo tudi neobičajne razlike v koših med ekipami. Kakorkoli smo lahko z obračunom naših ekip precej zadovoljni in minulo kolo lahko arhiviramo kot uspešno, čeprav gre morda za zamujeno priložnost, da bi zabeležili trojno zmago naših peterk. IZIDI 3. KOLA Intermuggia - POLET 61:62 Barcolana - BOR RADENSKA 70:76 KONTOVEL EL. SHOP -Scoglietto 91:97 Santos - Ferroviario 104:94 Fruttetna - Libertas 67:76 Alabarda - CUS Trieste 73:70 PRIHODNJE KOLO (10.11.) Ferroviario - Intermuggia; Barcolana - Alabarda; Bor Radenska -Fruttetna (11.11 v Dolini ob 10.30) ; Libertas - Scoglietto; CUS - Santos; Polet - Kontovel Electronic Shop (11.11. v Repnu ob 11.00). Alabarda 3 3 0 266:200 6 Libertas 3 3 0 245:224 C KONTOVEL EL. S. 3 Z 1 268:255 4 BOR RADENSKA 3 Z 1 244:235 4 Ferroviario 3 z 1 256:247 4 Barcolana 3 z 1 210:204 4 Fruttetna 3 1 2 250:212 2 Scoglietto 3 1 2 254:270 2 Santos 3 1 Z 156:278 2 POLET 3 1 z 158:257 2 CUS Trst 3 0 3 195:214 0 0 Intermuggia 3 0 3 198:224 Naši najboljši strelci 1. Peretti (Radenska) 67; 2. Bon (Elee. Shop) 53; 3. F. Taučer (P® let) 49; 4. Limili (Elee. Shop) in B. Kneipp (Radenska) 48; 6. Čuk (L-rt1 Shop) 46; 7. Štoka (Elee. Shop) 40, 8. Sosič (Radenska) 38, 9. D. Store (EK*1 Shop) 32; 10. Čok (Radenska) 29. Karpov-Kasparov že 18. remi V 7. kolu 2. amaterske nogometne lige Vesna navdušila, Zarja na dnu MOSKVA — Tudi 22. partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Anatoli jem Karpovom in Garrì jem Kasparovom se je končala z remijem. Včerajšnja partija se je končala pri 20. potezi. Remi pa je predlagal Kasparov, ki je imel bele figure. V Moskvi se vse »glasneje« govo-fi. da bosta šahista prekinila dvoboj 'n ga nadaljevala po olimpiadi v Grčiji. Blomquistu svetovni naslov v Rallyju Čeprav manjka do zaključka svetovnega prvenstva v rallyju še ena dirka pa si je švedski avtomobilist Stig Blomquist z zmago na rallyju Slonokoščene obale (njegova peta letošnja zmaga) že zagotovil svetovni naslov pred Fincem Mikkolo, ki prav tako kot Šved vozi na Audiju, ki je osvojil svetovni naslov med avtomobilskimi hišami. Cuccureddu k Novari NOVARA — 35-letni Antonello Cuccureddu, ki je dolga leta igral za Juventus, nato za Fiorentino je podpisal pogodbo z Novaro, ki nastopa v 0-2 ligi. Vesna — Aurisina 2:1 (2:0) STRELCI: Bruno v 6. min., Potasse v 29. min., Zampar v 49. min. VESNA: Savanin, Tucci, Sedmak, Pipan, Penco, Candotti, Verbich, Di Benedetto, Kostnapfel (od 88. min. Bolanaz), Potasso, Bruno (od 80. min. Pertan). AURISINA: Ciacchi, Zampar, Tro-bez, Tremul (od 65. min. Mascarel-lo), A. Tricarico, N. Tricarico (od 43. min. Braico), Cianci, Pertot, Radi vo, Acquavita, Barichievich. SODNIK : Franzot iz Tržiča. Križani so v derbiju z Aurisino igrali zares v velikem slogu : tekma se je začela z veliko tehnično in tak tično prednostjo Vesne, ki je takoj postrojila svoje vrste na sredini igrišča in v obrambi. Napadalci so medtem čakali na številne lepe priložnosti, s katerimi so tokrat vezni igralci pogosto servirali napad. Igra se je praktično odvijala samo v eno smer, saj so gostje v vseh 90. minutah igre le enkrat (če izvzamemo zadetek) zaposlili solidnega Savarina. Središče pozornosti je bila tudi to krat dobra igra veznih igralcev, ki so z imenitno razporeditvijo na sredini pomagali obrambi pri zaustavlja- nju pobud gostov, obenem pa so bili vedno pripravljeni na sunkovite pro-tinapadalne akcije, čeprav so bile le te največkrat neuspešne. Križani so tudi v drugem polčasu napadli z enako zavzetostjo in obenem pazili na prestižni rezultat. Vesna je namreč povedla že v 6. minuti po zaslugi Bruna, ki je presenetil svojega »varuha« in lepo premagal vratarja Ciacchi ja. Križani so svojo premoč kronali v 29. minuti, tokrat s Potassom, ki je poslal močan strel naravnost v mrežo. »Plavi« pa so bili tokrat le preveč radodarni, saj so kar trikrat zadeli vratnico in zamudili še vrsto lepih priložnosti. Edini gol so gostje po našem mnenju dosegli zgolj zaradi nepazljivosti nekaterih kriških »varuhov«, ki puščajo nasprotne napadalce osamljene, in to celo v kazenskem prostoru. Vsekakor je Vesna pošteno in zasluženo zmagala z lepo igro, ki je navdušila številne kriške navijače ob robu igrišča. (A. Kostnapfel) Zarja — Stock 0:4 (0:1) STRELCA: Ciclitira v 38. in 73. min., Naldi v 70. in 78. min. ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti (Bencich), Gotti, Gabrielli, Križman- čič, Borelli, Bon, Meden, Sossi, Pi-ščanc. STOCK: Zebochin, Mersich, Gaeta (Mastromarino), Furlan, Savron, E-pifanio, Gregori (Mazzini), Savi, Ciclitira, Punis, Naldi. SODNIK : Conzutti iz Gorice. Pot bazoviške Zarje v letošnjem prvenstvu postaja iz tekme v tekmo bolj strma in v sedanji situaciji ni videti, da bi se obrnilo na bolje. Tudi v tem kolu so namreč zarjani doživeli hud in zaslužen poraz, saj je prišlo na dan nekaj začetniških napak in neučinkovitost, tako da je bila misel na pozitiven rezultat le fantazija. Tekma se je sicer ugodno začela za Bazovce, saj so se enakovredno upirali renomiranim gostom, dokler ni Grgič z začetniško napako dovolil Ciclitiri, da povede. Po golu lahko zabeležimo le lepo priložnost za Ga-briellija, njegov strel z glavo pa se je končal za las mimo vrat. V drugem polčasu je Zarja pritisnila in imela lepo priložnost z Gabrielli jem, a njegov strel je zopet končal mimo vrat. Kmalu so gostje po ponovni napaki bazovske obrambe podvojili. Druga dva gola sta bila le gola formalnost. 3. AL (skupina L): le Primorcu obe točki Primorec — Sagrado 2:1 (1:1) STRELEC za Primorca : Sullini 2 ” iz 11-metrovke). PRIMOREC : Leone, Marko Kralj, Bruni, Modesti, Maksi Kralj, Milko-Edvin Kralj, Finessi, Sullini (Iranko Kralj), Paulo Kralj (Ritos-sa), Mule. Primorec je odigral zadovoljivo tek-Hto in je vendarle v vseh sektorjih Pokazal nekaj napredka. Kot vedno Pa je imel še težave v napadu, kjer i°. zamujal tudi najenostavnejše pri-toznosti. Kljub vsemu je le iztržil zmago z drugim zadetkom Sullinija, doseženo prednost pa so Trebenci za-nesljivo branili tudi med zadnjimi kaotičnimi napadi nasprotnika. (Kralj) Primorje — S. Nazario 2:2 (0:1) STRELCA za Primorje: Dinoi v *: mm. (U-metrovka), Antoni v 89. man. PRIMORJE: Colautti, Castriotta, Cozlovich, V. Husu, Rojaz, Bezin, Antoni, Olivo (od 74. min. S. Husu), Milkovič, Livan, Dinoi. Derbi med proseškim Primorjem in ekipo S. Nazaria se je končal brez zmagovalca. Neodločen izid je morda najbolj pravičen izid tega srečanja, saj je bil S. Nazario vedno v vodstvu, Prosečanom pa je uspelo doseči drugi zadetek le v zadnjih trenutkih srečanja. Že v začetku je bilo opaziti, da sta ekipi stopili na igrišče precej zbrani, vendar so oboji igrali slabo, tako da sta prevladovala borbenost in agonizem. Prvi so povedli gostje s prostega strela izven kazenskega prostora, za katerega nosi del krivde tudi vratar Primorja. Toda tudi rdeče-rumeni so v prvem polčasu prišli do zadetka po zaslugi Antonija, vendar ga je sodnik nerazumljivo razveljavil. V drugem polčasu so prevzeli pobudo Prosečani, toda res nevarnih akcij pred vratarjem gostov ni bilo. Za izenačenje je poskrbel sodnik, ki je morda lahkomiselno dosodil v korist domačinov enajstmetrovko, ki jo je Dinoi natančno izvedel. Po remiju je sodnik zaradi ugovarjanja izključil igralca E. Nazaria. Kljub veliki prednosti Prosečani niso uspeli izboriti zmage. Medtem so gostje ponovno povedli z dvomljivo enajstmetrovko, na srečo pa je spretni Antoni tik pred končnim žvižgom dosegel drugi zadetek, zanj že tretji v letošnjem prvenstvu. (V. Husu) Kras — Fogliano 0:1 (0:1) KRAS: Benvenuti, Sugan, Gnezda, Puntar, Petelin, Klun, Volo, Blažina, Villalta, Vidali, Spataro. RDEČI KARTON: Petelin, Vidali. Krasovi nogometaši nadaljujejo s serijo negativnih nastopov. Tudi v nedeljo so na lastnem igrišču klonili visokouvrščenemu Foglianu. V prvem polčasu so sicer dobro igrali, a kaj, ko so v konici napada pomanjkljivi in jim ne uspe zaključiti akcij s strelom proti nasprotnikovim vratom. V dvajseti minuti prvega polčasa je imel Kras na razpolago 11-me-trovko, ki jo je slabo streljal Villalta, tako da je vratar brez težav žogo ubranil. Pet minut kasneje so tudi gostje zamudili edinstveno priložnost, ko je Benvenuti ubranil strel iz 11 metrov. V 30. minuti pa ni furlanski napadalec zamudil izredne priložnosti in je žogo lepo poslal čez Kraševega vratarja naravnost v mrežo. Drugi polčas je bdi dokaj manj kvaliteten kot prvi, z razliko, da so gostje branili pozitiven rezultat, kra-sovci pa niso nasprotniku mogli do živega. »Proslavili« pa so se spet z izredno živčnostjo, saj je najprej Petelinu (v 30. min.) in šest minut kasneje še Vidali ju sodnik upravičeno pokazal rdeči karton, tako da so domačini srečanje končali le v devetih. Kljub temu so poraz le obdržali v minimalnih mejah. (Z. Skupek) 3. AMATERSKA LICA: skupina I Sovodnje — San Lorenzo 1:1 (0:1) STRELEC za Sovodnje: Butkovič v 80. min. SOVODNJE: Gergolet, Tomažič, Črnjan Vižintin, Rudi Petejan, Livio zmtin, Egon Petejan, Grillo, Flo-!?rn' Butkovič, čaudek, Fajt. «.DEd KARTON: Fajt, RUMENI Ca ud k ^ Vižintin, Tomažič in ?nim‘vejša tekma kola se je _ Kijucila brez zmagovalca. San Lo-vod2? ^c- P® sekundah prešel v oastvo in za Marsonove varovance Položaj zelo zaostril. Po golu i_ t0v so Sovodenjci takoj prevzeli ° v roke, a kljub terenski premoči J1to to ni uspelo. i„ drugem polčasu so domačini l^ aii in ustvarili nekaj dobrih pri . nosti. Odločilen trenutek za doma-Postavo je bil strel Florenina v Grm^u^'. VTa*-ar žoge ni ubranil in v oi jo lahko poslal v mrežo. feres'1 pa je tudi domači napadalec, n i ^neCi je spretni Butkovič konč-. uJel pravi trenutek in potisnil U&nje v gol. (pr) Juventina — Brazzanese 1:2 (1:1) STRELEC za Juventino: Del Negro JUVENTINA: Di Dionisio, Chizzo-lini, Šturm, Medeot, Marko Krpan, Costa, Del Negro, Tavčar (Taglieri), Robert Krpan, Lauri, Nanut (Russo). Štandrežci so proti Brazzaneseju doživeli svoj 4. poraz, kajti tudi na tem srečanju so prišle na dan stare hibe Juventine. Očitno je tudi res, da mora trener Vižintin iz tekme v tekmo menjavati postavo, kar nedvomno prispeva k precejšnji nepo vezanosti med igralci. Toda k temu gre dodati še določeno brezbrižnost in živčnost nekaterih igralcev. Tudi v nedeljo so Štandrežci dobro začeli in v 12. minuti prišli v vodstvo z Del Negrom. Domačini so pokazali dokaj zanimivo igro, s katero so večkrat spravili v težave gostujočo o-brambo. To pa ni bilo dovolj in Brazzanese je ob izteku polčasa izenačil. V drugem polčasu so domačini nepričakovano popustili ter igrali precej zmedeno, kar so gostje spretno izkoristili ter dosegli zmagoviti zadetek. 3. AMATERSKA LIGA: skupina M Breg — Union 2:0 (0:0) STRELEC : Grbec v 57. in 80. min. BREG : Paniconi, Albertini, Olenik, Buffa, Pavletič, Feroša, Jež, Mondo, Azzolin (v d. p. Zonta), Lovriha, Grbec. RDEČI KARTON : Bufa in Albertini. Trenner Brega Marino Zanon nam je po tekmi takole izjavil: »Moram reči, da take tekme res nisem pričakoval, čeprav smo zmagali. Fantje so stopili na igrišče zelo nezbrani in so nasprotnika tudi nekako podcenjevali. To se je v prvem polčasu še kako poznalo, saj nismo nasprotniku mogli vsiliti naše igre. Bolje je bilo v drugem polčasu, ko smo takoj v uvodnih minutah povedli. Kant je so zaigrali bolj sproščeno in zmago so si zaslužili, čeprav smo proti koncu zaradi dveh neumnosti izgubili dva igralca. To bomo gotovo drago plačali, saj bomo v nedeljo nastopili v dokaj okrnjeni postavi, saj manjkajo kar štiri standardni i gr alci.« Dodali bi še, da je Bregov napadalec Grbec letos že trikrat zadel mrežo (M. Tul) Gaja — Campanelle 1:1 (1:0) STRELEC za Gajo: Dubani v 20. GAJA: Kante, Kalc, Stranščak, Ba-čer (od 30. min. Salvi), M. Rismondo, B. Rismondo, B. Grgič, Simonut, Le-narduzzi, Alfieri in Dubani. Kljub dobri igri se gajevcem na domačih tleh ni posrečilo premagati Campane!, ki skupaj z Olimpio vodijo na lestvice skupine M. že od vsega začetka so gajevci odločno pritisnili na nasprotnikova vrata in svoje akcije konkretizirali v 20. min. z lepim zadetkom Dubanija. V nadaljevanju so zeleno-rumeni imeli vrsto priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti, tako da so Campanelle v 60. min. v protinapadu remizirale. Gaja je reagirala, toda imel& je veliko smole. Omeniti moramo lepo akcijo v 70. min., ko je Branko Grgič po podaji z Lenarduzzijem zadel prečko, še prej je Grgič streljal na nasprotnikova vrata, a je vratar žogo poslal v kot. Med gajevci se je tudi tokrat izkazal Branko Grgič, pohvale pa sta vredna tudi vratar Kante in Salvi. (A. Kalc) ODBOJKA Na rolkarskem tekmovanju v Schiu I . Prijateljska tekma '(3 V)35 ^°r'Ca — Nm pr i!5 = 5' 16:14, 8:15, 15:11) mel A PRAPOR: Klanjšček D. Cernie, Klanjšček P., M. ]vfZ?ar' G rinovero, F. Sošol, M <. v'c-1TURNER: D. Berdon. viia ”frka Našega praporja je v a Pm »prijateljski test« za r Gori„ Pr°G šc.sterki Liberti i. o ,e , Je namreč klonila z i: nih tt0da Brici so pokazali v d Pe j„r?nu*'toh zanimivo igro. Hib Visa 86 °*3ram*>a ter sprejemanj mladinke ,,_ana • Dom Agorest t1S:8. 15:13, 15:12) Torri Devinčani so se lepo odrezali V nedeljo so se rolkarji SK Devin udeležili propagandnega tekmovanja v Schiu, veljavnega za 4. trofejo »Val Leocra«. Proga je bila speljana v reber, merila je 7 kilometrov in je bila zelo zahtevna, posebno za starejše kategorije. Naši so se tudi tokrat dobro odrezali, čeprav so nastopili v nekoliko okrnjeni zasedbi (s petimi tekmovalci) , saj so med 21 društvi zasedli dobro 9. mesto. Začnimo kar pri cicibanih, ki so pretekli 2.500 metrov. Kot je že tradicija, je Andrej Antonič zasedel prvo mesto in razdaljo pre tekel v odličnem času 10’26”, Miloš Šušteršič pa je bil 7. Pri mlajših začetnikih (pomerili so se na 4 km) sta bila Mitja Pernarčič in Ervin lori 8. oz. 9. Pri mladincih (7 km) je Elio lori poskrbel za podvig, saj je zasedel zares dobro 3. mesto. Po tekmovanju smo lanskega državnega prvaka Mitjo Pernarčiča vprašali, kako to, da letos ni bil tako uspešen. »Razlog je enostaven,« je odvrnil Mitja. »Prestopil sem v višjo kategorijo in tako sem imel že manj možnosti za boljše rezultate. Poleg tega sem imel še razne druge obveznosti, ki so me ovirale pri treningu.« (E. I.) REZULTATI: Mladinci: 1. Stanziai (Gruppo sportivo forestale) 24’55” - 60 točk; 3. Elio lori (Devin) 26’47” - 45 točk. Cicibani: 1. Antonič (Devin) 1026” - 60 točk; 7. Šušteršič (Devin) 14’30” - 15 točk. Mlajši začetniki: 1. Bertoldo (Schio) 16T0” - 60 točk; 8. Pernarčič (Devin) 19’22” - 18 točk; 9. Ervin lori (Devin) 19 41” - 12 točk. DRUŠTVENA LESTVICA 1. Bassano 866 točk; 2. Supermercati Berici 593 ; 3. Pettinelli Mestre 556; 9. Devin 150. rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 7. KOLA Zaulc - Fortitudo 0:0 CGS - C.E. Prisco 3:0 Giarizzole - Radio Sound 1:0 Vesna - Aurisina 2:1 Domio - Begliano 1:1 Zarja - Stock 0:4 Isonzo - S. Sergio 2:2 Opicina - Libertas 0:0 LESTVICA Opicina 7 4 3 0 13:5 11 Stock 7 3 4 0 11:4 10 Fortitudo 7 3 4 0 5:1 10 S. Sergio 7 3 3 1 12:6 9 Vesna 7 3 2 2 6:4 8 Domio 7 2 4 1 7:6 8 Giarizzole 7 2 4 1 6:5 8 Libertas 7 3 2 2 7:7 8 Radio Sound 7 3 13 8:7 7 Zaulc 7 2 3 2 6:6 7 Isonzo 7223 7:8 6 C.E. Prisco 7 0 5 2 3:7 5 Begliano 7 12 4 7:12 4 CGS 7124 6:12 4 Aurisina 7 12 4 5:11 4 Zarja 7 0 3 4 4:12 3 PRIHODNJE KOLO (11. 11.) Fortitudo - Giarizzole, C.E. Prisco -Zaide, Aurisina - Isonzo, Begliano -CGS, Libertas - Zarja, Radio Sound - Domio, S. Sergio - Vesna, Stock - O- picina. 3. AMATERSKA LIGA Skupina 1 IZIDI 6. KOLA Sovodnje - San Lorenzo 1:1 Jalmicco - Audax 1:4 Medea - Azzurra 0:0 Picdimonte - Mariano 3:3 Juventina - Brazzanese 1:2 Manzano - Visco 0:3 LESTVICA Mariano 10, San Lorenzo 9, Sovodnje, Picdimonte, Audax in Brazzanese 7, Jalmicco, Manzano, Azzurra in Visco 5, Medea 3, Juventina 2. PRIHODNJE KOLO (11. 11.) Sovodnje - Juventina, San Lorenzo - Picdimonte, Brazzanese - Audax, Mcdea - Visco, Mariano - Jalmicco, Azzurra - Manzano. Skupina L IZIDI 6. KOLA Primorec - Sagrado 2:1 Staranzano - Barbarians 8:0 Kras - Fogliano 0:1 Fossalon - Italcantieri 1:1 Romana - San Marco 0:1 Primorje - San Nazario Počitek: Mladost 2:2 LESTVICA Fogliano in Mladost 9, Staranzano 8, San Marco in San Nazario 7, Fos-salon in Primorje 6, Italcantieri 5, Kras, Sagrado in Primorec 4, Romana 3, Barbarians 0. PRIHODNJE KOLO (11. 11.) San Nazario - Romana, Barbarians - San Marco, Mladost - Fossalon, Sagrado - Primorje, Fogliano - Staranzano, Italcantieri - Primorec, počitek: Kras. Skupina M IZIDI 6. KOLA Gaja - Campanelle 1:1 Breg - Union 2:0 Olimpia - San Vito 1:1 Rabuiese - Sant’Anna 1:1 San Luigi - GMT 2:1 Sant’Andrea - Supercaffè 0:2 Chiarbola - Roiancse 6:1 LESTVICA Olimpia in Campanelle 10, San Luigi in San Vito 9, Rabuicse 8, Breg 7, Supercaffè in Gaja 6, Roiancse, Sant’Anna in Chiarbola 4, GMT 2, Sant’Andrea 1, Union 0. PRIHODNJE KOLO (11. 11.) Supercaffè - Chiarbola, Sant’Anna -San Luigi, GMT - S ant’Andrea, San Vito - Rabuicse, Union - Olimpia, Campanelle - Breg, Roiancse - Gaja. Italijanska nogometna C-2 liga Gorizia še zadnja Mestre — Gorizia 2:0 (0:0) GORIZIA: Attinia, Da Dalt, Bol-lis, Bertolutti, Grazzolo, Galvani, Zampa rutti. Righini, Modonutti, Pi-gnattone (Giacomelli), Ciani. Proti prvouvrščenim Mestram je Gorizia znova ostala praznih rok. Russo vi varovanci so sicer dobro igrali v prvem polčasu, v nadaljevanju pa niso nič mogli proti razigranim domačinom, ki so pokazali precej več kot pred meseci v italijanskem pokalu. IZIDI 7. KOLA: Mestre - Gorizia 2:0, Fanfulla - Omegna 2:0, Pievigi-na - Montebelluna 3:2, Pordenone -Mantova 1:0, Pro Patria - Novara 2:2, Vercelli - Ospitaletto 0:0, Rho-dense - Mira 0:0, Trento - Venezia 2:0, Virescit - Pergocrema 4:0. LESTVICA: Mantova, Mestre in Ospitaletto 10, Pordenone, Pro Patria. Fanfulla in Virescit 9, Novara in Pievigina 8, Trento 7, Pergocrema, Mira in Vercelli 6, Montebelluna 5, Venezia, Omegna in Rhoden-se 4, Gorizia 2. NASLEDNJE KOLO: Gorizia - Pievigina (10. 11. ob 14.30). Norotnifto Mesečno 10 000 lir celoletna 120 000 lir. - V SFRJ Številka 20 00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din. za orga-nizociie m podietio mesečno 250 00. letno 2.500.00 din. Poèmi tekoči ročun za ltall|o Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kordelieva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglosi Ob delavnikih trgovski 1 modul (Sir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi ? 900 lir zo mm viSme v Sirim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih poviSek 20 - IVA 18 Osmrtnice, zahvale m sožalja po formolo Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pn oglasnem oddelku PUBlIEST Trst Ul Moniecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski 6. novembru 1984 TRST Ul. Montecchi 8 PP 559 Tel. |040| 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubei» 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Seme« Izdaja L JzTT m tiskar-. ^ Trst člen kaReneke zveze Časopisnih zatožrvkov FIEG Temnopolti v Južni Afriki stavkajo proti podražitvam JOHANNESBURG — Sklep južnoafriške vlade o podražitvi stanarin, elektrike in vode je izzval hud protest med temnopoltim prebivalstvom, ki je najmanj premožno in ga zato ukrep tudi najbolj prizadene. V tako imenovanih satelitskih mestecih vzhodno in zahodno od Johannesburga ter v samem velemestu so izbruhnile poulične demonstracije. Sovpadle so s pozivom, ki so ga naslovile črnskemu življu številne organizacije, med temi Enotna demokratska fronta ^rroti apartheidu in za sožitje med rasami, naj delavci bojkotirajo tovarnarje, trgovce pa tudi druge izžemalske delodajalce. Stavka se je začela včeraj in se nadaljuje danes. V Johannesburgu sta roke prekrižali najmanj dve tretjini temnopoltih uslužbencev industrijskih in trgovskih podjetij, a mestoma je stavka uspela 90-odstotno. Najbolj je prizadela industrijo v vzhodnem delu, občutno manj pa v zahodnem. V predmestnih četrtih, ki jih naseljuje le temnopolto prebivalstvo in v že omenjenih satelitskih središčih, je bil učinek bojkota seveda še večji. V Sowetu so vse trgovine ostale s spuščenimi na-vojnicami, na stotine je bilo tudi študentov, ki niso šli k pouku in uprizorili poulične demonstracije z dviganjem barikad. K protestu se je pridružilo tudi veliko število pekam in mlekarn. Blizu Johannesburga so temnopolti demonstrantje zažgali pet železniških vagonov in skušali gasilcem preprečiti gašenje, policija pa jih nato razgnala. Agenti so postavili cestne zapore okrog vseh črnskih »getov« v Sharpevillu, Sebokengu, Boipatongu in Bofhalongu, kot tudi na območju industrijskega trikota Vaal, kjer je pred' dobrim mesecem prišlo do krvavih incidentov. Včeraj je izdihnil temnopolti policist, ki so ga konec prejšnjega tedna s kamnom zadeli v glavo demonstrantje v East Randu. Pepel Indire po vsej Indiji NEW DELHI — Hinduistični duhovnik polni bakreno žaro s pepelom umorjene Indire Gandhi. Ta pepel bodo nato ponesli v 22 indijskih držav (Telefoto AP) V Bruslju našli bombo Pod policijskim vozilom pred žandarmerijo v Schaerbeceku (Bruselj) so včeraj zjutraj našli grobo izdelano bombo, kakršne so samozvane »bojujoče komunistične celice« uporabljale v začetku oktobra v atentatih na nekatera industrijska podjetja. Peklenski stroj so brž onesposobili (Telefoto AP) Naj dražja stanovanja so v Rimu naj cenejša pa na jugu države RIM — Stanovanjski problem tare Italijo že od nekdaj. Cene vrtoglavo naraščajo, stanovanj v najem pa praktično ni. Koliko pa pravzaprav stane stanovanje za tistega, ki ga hoče kupiti? Najdražja so stanovanja v centru Rima, kjer stane kvadratni meter tri milijone lir. Stanovanja v centru Milana so za spoznanje cenejša, najmanj pa stanejo stanovanja v predmestju Taranta in Catanie, kjer kvadratni meter stane manj kot milijon lir. To so izsledki raziskave CRESME o stanovanjski mobilnosti v največ-jit italijanskih mestih. Rimu in Mi- lanu sledita še center Genove, kjer stane kvadratni meter stanovanja dva milijona in pol lir, ter Bologna s približno isto ceno. V Turinu, Genovi, Bologni, Anconi in Firencah stanejo letos stanovanja malenkost manj kot lani, cene pa so se nekoliko zvečale v Rimu. Na Jugu, predvsem pa v strogih mestnih središčih Neaplja, Barija, Catanie ih Cagliarija, stane letos stanovanje približno 100 tisoč lir na kvadratni meter manj kot lani, po napovedih pa se bodo tu v prihodnosti cene še nekoliko znižale. Kaj pa pravijo raziskave o stanovalcih, o družinah, ki bivajo v teh stanovanjih. Po izsledkih 1SCO preko polovico italijanskih družin živi normalno s svojo plačo, tretjina utegne celo nekaj malega prihraniti, 11 odstotkov družin pa se mora zadolžiti ali pa zajemati iz družinske denarne rezerve, da lahko sploh shaja. »Psihološko« stanje italijanskih družin je stabilno. Ljudje zaupajo državi podobno kot že leto prej, brezposelnost in pa povečanje življenjskih stroškov jih ne prizadene preveč. Tistih, ki mislijo, da trenutno preveva državo »negativen trenutek«, je bilo oktobra letos 30 odst. proti 27 meseca septembra. Torej nič posebno novega. Trguje z mamili v korist revežev Junak »Robin Hood« iz Ria uživa izredno popularnost Letalo na sončno energijo SAN FRANCISCO — Družba Lockheed Aero-space načrtuje letalo, ki ga bo poganjala sončna energija in ki bo brez posadke letelo nepretrgoma leto dni ter se spustilo na zemljo samo zaradi vzdrževalnih potreb. Poimenovali so ga HAPP (high altitude powered platform). Pravijo, da ga bodo uporabljali le v miroljubne zamene, da bi z višine 20.000 metrov učinkoviteje kot sateliti zbiral podatke o razvoju kmetijskih nasadov. Letalo na sončno energijo bo imelo 100 metrov krilnega razpona in tehtalo le 900 kilogramov, ker bo izdelano iz izredno lahkih materia lov. Opremljeno bo z najbolj občutljivimi senzoričnimi aparaturami in fotoaparati. Celice za. črplanje sončne toplote bodo nameščene na zgornjem delu kril in bodo podnevi poganjale motor od 15 km (brana letala bo 100 km/h), obenem pa napajale druge celice, ki bodo omogočale letenje ponoči. Za HAPP se že vneto zanima ameriška NASA. RIO DE JANEIRO — Vsaka revna mestna četrt ima svojega bolj ali manj legendarnega junaka. Nekateri so čisto vsakdanji, anonimni in neznani širši javnosti. V zadnjem času pa je zaslovel 40-letni razpečevalec mamil iz Ria de Janeira Silvio Car-valho, ki je bolje poznan kot »Vtobin Hood« ljudske mestne četrti Rebu. Carvalho je izredno priljubljen med revnim prebivalstvom, ki ga ščiti ob vsakem koraku. Zakaj? Del zaslužka od razpečevanja mamil nameni revežem te mestne četrti. Poskrbi jim hrano, finančno pomaga bol- nicam in posvetovalnicam, obenem pa kupuje zdravila, obleke ter druge potrebščine. Policija mu zlepa ne more priti na sled. Komaj vstopijo v Rebu, jih obkrožijo reveži, v glavnem otroci in ženske, ter jih zadržujejo toliko časa, dokler ni Carvalho, ki ima svojo pravo tolpo, kot pač moderni Robin Hood, na varnem. Policija Ria mu priznava, da je izredno inteligenten in iznajdljiv, predvsem pa dobrosrčen in radodaren. Ni verjetno, da ga bodo kaj hitro spravili »na hladno«. Hud požar v Benetkah BENETKE — Včeraj dopoldne je silovit požar v zgodovinskem jedru mesta uničil kakih petnajst stanovanj in po prvih ocenah povzročil za 5 do 6 milijard lir gmotne škode. Človeških žrtev ni bilo, niti ne ranjenih. Občinska Us prava je sporazumno z združenjem hotelirjev priskrbela družinam, ki so ostale brez strehe, začasno bivanje v hotelih. Med prizadetimi je tudi slikar Nino Memo, ki je s solzami v očeh povedal, da mu je ogenj uničil vse ustvaritve, sad 30-letnega dela. Požar se je razvil zaradi kratkega stika v savni telovadnice, ki je bila v drugem nadstropju poslopja v predelu Campo della guerra. Zaradi lahko vnetljive opreme so se zublji bliskovito razpasli in zajeli bližnje stavbe. Godici so bili na delu še sinoči, policisti in karabinjerji pa so po evakuaciji prizadetih hiš z zaporami onemogočili dohod v ta del mesta. V načrtu nove presaditve 6* KALA 18. RIŠE: VALTER VALENČIČ PD IVANU RIBIČU PRIREDIL B.L opičjega srca LOMA LINDA — V tem kalifornijskem mestu je 26. oktobra enajstčlanska kirurška ekipa pod vodstvom dr. Leonarda Baileya presadila noverojen-ki Baby Fae srce pavijana, to je znane afriške opice s podaljšanim gobcem, dolgo sivo grivo in rdečo zadnjico, na kakršno naletimo v vsakem živalskem vrtu. Okrog dogodka, o katerem smo že podrobno pisali, so se sedaj razvile razne polemike, nastala sta dva nasprotna tabora. Nekateri zdravniki sanjajo že o pravih farmah za gojenje pavijanov, ki bi bili namenjeni srčnim presaditvam. Na njihovi strani je tudi ravnatelj odbora za poklicno etiko v bolnišnici, kjer leži novorojenka, ki je organizacijam za zaščito živali odvrnil, da u-biti pavijana zato, da se reši človeško bitje, ne more biti greh v časih, ko vsak dan pobijamo toliko živali za našo prehrano. Sam Bailey ima v načrtu še vsaj štiri podobne kirurške posege, pri katerih bo uporabil pavijanovo srce. Kritiki mu očitajo, da bi moral rajši poskusiti s človeškim srcem, on pa meni, da v primeru novorojenih to ni mogoče; pavijana bi lahko zamenjali z gorilo, orangutanom ali šimpanzom, vendar jih je premalo in jih gre zato zaščititi. 52. Vojaki so obstali. Potem je poveljnik glasno zaklical proti Franju in dedu. »Chi è il padrone? — Voi vecchio?« Nista ga razumela, zato sta molčala. Kala je glas vprašujočega malce pomiril. Franjo si je ogledoval moža, ki je načeloval vojakom. Nekaj čudnega je bilo v tem, da je bil ta mož — vojna. »Che bella bestia...« ga je slišal reči Franjo in uganil, da besede najbrž veljajo Kali. Le kaj se obreguje ob psico, je dregnila v Franjeve misli nenadna zaskrbljenost. Pet šet mož se je ločilo od vrste in se podvizalo proti koči. 53. Od Krela sem se je oglasil daljen, a razločen lajež Krelovih psov... zatem strel in takoj še eden. Kolino uho je prestreglo smrtni cvilež psa. Popadljivost jo je prevzela z novo silo. Tudi od Robove domačije so se kmalu slišali puškini streli. Franjeve misli so se zmedle, čemu so sosedom postrelili pse? Popadla ga je vrtoglava misel, naj zbeži s Kolo. Kaj pa, če so streljali na ljudi? Zgrabilo ga je nekaj mračnega. Kaj tiči za vsem tem? Zbeganost so mu pretrgali klici izpred koče. 54. Vojak je hitel od koče čez ravnico, vihtel nad 'glavo staro dedovo puško in že od daleč nekaj kričaje dopovedoval oficirju. Franjo je videl, kako se je oficirjev obraz stemnil. »Dl chi è il fucile?« Franjo ni razumel vprašanja. Vedel Pa je. da je v glasu grožnja in da je tega bržčas kriva puška. Oficir je stopil tik pred Franja in deda. »Ho chiesto di chi è il fucile!«... Franjo, ki je stai s tujcem iz oči v oči, se je zmedel. Ker pa ni znal tuje govorice, je samo skomizgnil z rameni in se od zadrege medlo nasmehnil.