/O ljubljanska banka BEBfffeSffEfi LETO XXV. — številka 64 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka In Tržič - Izdaja CP Gorenjski tisk K>"anJ. Glavni urednik Anton Miklavčič ** Odgovorni urednik Albin Učakar G L KRANJ, sobota, 19. 8. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1, januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, In sicer ob sredah in sobotah. ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Le hitra pomeč je lahko učinkovita Poziv na solidarnostno akcijo za pomoč ugoden odmev — Iskra Kranj namenila prizadetim krajem Pobuda Je prišla iz delovnih organizacij, pred dobrim tednom pa sta jo podprla Trupli x# ■ mm ceskih alpinistov v dolini Tretji dan reševalne akcije so gorski reševalci v četrtek, 17. avgusta, spravil v dolino trupli dveh Ponesrečenih alpinistov, ki so ju v ponedeljek, 14. avgusta, odkrili malo pod vhom špika. Zdravnik, *1 je trupli pregledal, je ugotovil le izrazito gorske Poškodbe. Oba alpinista •ta bila brez dokumentov, Po katerih bi lahko ugotovili njuno Identiteto. Na Podlagi osebnega opisa dveh pogrešanih čeških alpinistov in predmetov, Ji so bili najdeni pri njl-lu. Pa so ugotovili, da gre v resnici za češka državljana Vaclava Skoupvja, •tarega 18 let, In Jurija "'urbana, starega 23 let, Člana češke alpinistične odprave. Jubilejna 5? e sanica špeeerlaa (baaffilOs) predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in gospodarska zbornica Slovenije. Organizira naj se široka vseslovenska akcija za pomoč prizadetim območjem v severovzhodni Sloveniji, predvsem v Pomurju. Zato ZSS poziva vse delovne ljudi v naši republiki, da dajo v ta namen najmanj 2 odstotka od svojega enomesečnega zaslužka, delovne organizacije pa naj po svojih možnostih prispevajo Iz sklada skupne porabe. Že samo z prispevkom dveh odstotkov od enomesečnega zaslužka bomo lahko zbrali nad 2 milijardi dinarjev, se veda, če se bomo prav vsi odzvali pozivu na pomoč. In prav v tej vsesplošni solldar nostl je naša moč {n jamstvo, da zmoremo obvladati posledice tako hude naravne nesreče, kot je zadela občine Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Ob tem pa Je nadvse pomembno, da bo pomoč hitra, kajti le tako bo lahko res učinkovita in si bo Pomurje že pred zimo vsaj nekoliko opomoglo. Zato zagotovimo svoj prispevek že ob prvem izplačilu osebnih dohodkov! čeprav z zbranim denarjem še ne bomo mogli zagotovili obnove vsega in ne bo moč že takoj nadomestiti vse škode, bodo naši prispevki tista temeljna vsota, ki bo omogočila posege in ukrepe za preprečitev nastajanja nove Škode in zagotovila možnosti i» delo in razvoj teh krajev. Zbrana sredstva bo razpo rejal solidarnostni sklad pri ZSS, in sicer po predloženih delovnih programih prizadetih delovnih organizacij, kra-jevnih skupnosti |n občin. Se posebno pa bo poskrbel za obnovo kmetijstva In najnuj-ne j šili komunalnih objektov. Pozivu predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije so se pridružili tudi občinski sindikalni sveti vseh gorenjskih občin. V Tr. Pomurju naletel na 500.000 din pomoči žiču in Jesenicah so dali po. budo za zbiranje pomoči že prej. Iz tržiške občine smo dobili sporočilo, da so iz sklada skupne porabe dale denarno pomoč za Pomurje skoraj vse delovne organizacije, sedaj pa razpravljajo še o prispevku 2 odstotkov od enomesečnega zaslužka. Tudi na Jesenicah je akcija stekla že v začetku meseca. Zavarovalnica Sava — enota Jesenice je namenila za Pomnijo 16.660 dinarjev, Železarna 10.000 dinarjev, trgovsko podjetje Rožca 4000 dinarjev in ObSS 2000 dinarjev. V Kovinarju pa so že sprejeli iklep o prispevku 2 odstotkov od osebnih dohodkov. O tej obliki pomoči pa bodo razpravljali tudi v Železarni ln drugih delovnih kolektivih. V Kranju se je med prvimi odzvala pozivu na pomoč Sava, ki je namenila Pomurju 200.000 dinarjev. Poslovni od. bor kranjske Iskre pa je predlagal naj bi prizadetim krajem dali 500.000 dinarjev pomoči, ln sicer 5 odstotkov enomesečnega dohodka njihovega kolektiva. Zavarovalnica Sava — enota Kranj, Elektro Kranj, Vzgojno varstvene us. tanove pa so namenile po 2 odstotka od osebnih dohod, kov, ObSS Kranj 3000 dinar-jev in uslužbenci 2 odstotka od enomesečnega zaslužka. V Radovljici je že sprejel sklep o pomoči Pomurju kolektiv podjetja UKO iz Kro-pe, in sicer bo prispeval dva odstotka od enomesečnih osebnih dohodkov. Murka Lesce pa 4 odstotke. V škof j i Loki so vsem delovnim organizacijam in osnovnim organizacijam sindikata poslali poziv skupno ObSS, SZDL in občinski odbor RK. V LTH so o tem že razpravljali In sprejeli sklep, da bodo delali eno prosto soboto v avgustu, zaslužek, okrog 45.000 dinarjev, pa bodo poslali v Pomurje. L. Bogataj ( 6. STRAN: Stabilizacija — naloga vseh kolektivov 8. STR ASM : Taškent 9. STRAN: Tržičan na strehi Sovjetske zveze 17. STRAN: Preprečujmo črevesna obolenja Zlato odličje kolektivu LTH V teh dneh je v škofjeloški občini krvodajalska akcija. Odziv je zelo velik. Večji kot prejšnja leta. Pred dvema letoma je dalo kri 1810 občanov, lani že 2100, letos pa računajo, da sc bo odzvalo prek 2303 krvodajalcev. Občani, ki se odločijo za odvzem krvi, dobijo dan izrednega plačanega dopusta, nekateri kolektivi pa so se odločili nagraditi Člane, ki sodelujejo v tej humani akciji. V Gorenjski predilnici dobi vsak delavec, ki da kri, tudi pol kilograma volne za ročno pletenje. V Loških tovarnah hladilnikov je 95 krvodajalcev do biilo zlate značke, 295 srebrne in 7 diplome. Vsi so dalj kri najmanj dvajsetkrat. Delovni kolektiv pa je prejel zvezno zlato odličje za izredno odzivnost Članov v krvodajalskih akcijah ter diplomo republiškega odbora RK Slovenije. V letošnjo krvodajalsko akcijo niso vključili Zirov, ker se je tam pred časom širila epidemije zlatenice. Vendar lahko tisti, ki te bolezni niso preboleli, pridejo danes na odvzem krvi v Gorenjo vas. Ce bo odziv dovolj velik, bo peljal poseben avtobus. -lb Jezerjani obiskali g ran i carje Navada je, da predstavniki krajevne skupnosti Jezersko ter tamkajšnjih družbenopolitičnih organizacij obiščejo vsako leto ob dnevu JLA, 22. decembra, obmejno vojaško, karavlo nad Virni-kom. Letos pa so se. odločil i, da bodo varuhe naših, meja obiskali tudi ob njihovem prazniku, 15. avgustu, dnevu graničarjev. Predstavniki^kra-jevne t> k trpnosti Jezerslko in mladine so obiskali graničar- KRANJ je v Virnikovi karavli na prazmični dan. Čestitali so jim za njihov praznik in jih obdarili. Vojaki pa so Jezer- • jane pogostili ter jim pripravili prijetno družabno srečanje, ki se je končalo s plesom in pesmijo. Ob letošnjem srečanju so se tudi dogovorili, da sc bodo vojaki im domačinj predvsem mla- , dina, srečali še večkrat in ne samo na pomembnejših praznikih, -jk 0 Po dosedanjih podatkih so trgovska in proizvodna podjetja na XXII. mednarodnem gorenjskem sejmu podpisala za 150 milijonov dinarjev pogodb. Obiskovalci pa so na sejmu nakupili za okrog 40 milijonov dinarjev blaga. A. 2. 0 Sekretar centralnega sveta.aveze sindikatov Jugoslavije Marijan Rožič, ki se je v, četrtek v Plamenu v Krop; pogovarjal o pobudi, tega kolektiva za stabilizacijo gospodarstva, je popoldne obiskal tudi Sukno Zapuže. Tudi ta kolektiv v radovljiški občini pripravlja poseben stabilizacijski program. V Suknu, kjer bodo prihodnjo soboto proslavili 100-letnico obstoja, si jc Marijan Rožič ogledal nove proizvodne obrate. A. 2. 0 Za 15. avgust, praznik obmejnih enot, je krajevna konferenca SZDL Radovljica poslala čestitke in izrekla želje za plodno sodelovanje vojakom in starešinam radovljiške gar-nizije. -Jr Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj KRANJ sprejme takoj: prodajalce raznih strok strojepisko k roj ačico-kr o j ača delavce za skladišče pohištva Interesenti naj se zglasijo osebno na upravi podjetja v Kranju, Poštna ulica 1 ali pošljejo pismene ponudbe. ; V torek Je škof jo Loko In Poljansko dolino obiskala skupina gostov iz pobratene občin* Šele na Koroškem. Skupino je vodil župan Herman Velik. Prijatelji iz sosednje Koroške so se naprej ustavili ob škofjeloškem hotelu Transturist, kjer jih Je pozdravil podpredsednik skupščine občine škofja Loka Lojze Malovrh. Uro kasneje pa so jim iskreno dobrodošlico zaželeli Hotaveljcl. Pod Hpo prijateljstva Je najprej spregovoril predsednik krajevne skup* nosti Hotavlje Andrej Mravlja, nato pa so nastopili pionirji s Hotavelj in zbor iz Sel. W po tradiciji so gostitelji svoje goste pogostili s kruhom, soljo ln slovansko medico. V 21reB je pred tovarno obutve Alpina člane KUD »Košuta« sprejel direktor tovarne dipl. oec. Izidotf Rejc, ki je zaželel, da bi se prijateljstvo med obema občinama še poglobilo. Po ogledu tovarne so se gostje odpeljali na kosilo na Goropeke. (J. G.) — Na sliki: Sprejem Pre<* tovarno obutve Alpina. — Foto: J. Govekar Ljubno praznuje Krajevna skupost Ljubno na Gorenjskem, ki združuje prebivalce vasi Ljubno, Oto-Če, Posavec in Praproče bo praznovala 24. avgusta krajevni praznik. Krajevna skupnost s sodelovanjem vseh družbenopolitičnih organizacij praznuje praznik s posebnim zadovoljstvom, saj so. letos dokončali posebno pomembno komunalno delo — asfaltirali so skoraj vse glavne ceste. Razširili in asfaJtirali so cesto, ki vodi iz Posavca do konca vasi Ljubno, drugi del ceste, to je od železniške postaje do konca vasi v Oto-čah, in cn del ceste v novem naselju Posavec v skupni dol-žirji 44 km. Vrednost opravljenih del znaša 65 milijonov Praznik pod Krvavcem Krajevna skupnost Grad pod Krvavcem praznuje v teh dneh svoj praznik. Pred 30 leti so namreč Nemci s pomočjo izdajalcev napadli borce II. grupe odredov na Davovcu pod Krvavcem. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku bo v nedeljo, 20. avgusta, pri spomeniku na Štefanji gori. Obiskali pa bodo tudi vsa spominska obeležja na območju krajevne skupnosti Grad. starih dinarjev. Postavljena je bila tudi nova avtobusna čakalnica. V soboto, 19. avgusta, ob 20. uri bo pred spomenikom padlim za svobodo komemoracija ter polaganje vencev pri vseh spomenikih Ljubno, Posavec in O toče. Mladinci pa bodo ob zaščiti gasilcev zakurili velik kres. Po svečanosti bodo priredili piknik sredi vasi Ljubno. V nedeljo, 20. avgusta, bodo dopoldne razna prijateljska športna srečanja mlad> ne, gasilci pa bodo priprl* vili večje mokre vaje. Popol-dne pa bodo gasilci pri red* li veselico pred delno P°" pravljenim domom TVD Par-tizan Ljubno. 2. S. Letos v Krizah že petič »Od spomenika do spomenika« Taborniški odred »Kriška gora« iz Križev slavi letos petnajstletnico ustanovitve. Svoj jubilej bodo kriški taborniki proslavili septembra, ko bo v Križah tradicionalno orientacijsko tekmovanje »Od spomenika do spomenika.« Čeprav je do tekmovanja še precej časa, so se taborniki že lotili priprav. Na predvečer tekmovanja bodo pri novi šoli Kokrškega odreda postavili velik propagandni tabor, v katerem bodo pokazali novo opremo. Zvečer bodo v taboru prižgali taborni ogenj, ob katerem bodo v zabavnem programu nastopili taborniki iz škofje Loke, Tržiča in Križev. Mnogo priprav zahteva tudi tekmovanje, kj se je po petih letih uvrstilo med največja tovrstna tekmovanja tabornikov v Sloveniji. Da bi bilo tekmovanje še bolj zani* mivo, so organizatorji za 1* tos pripravili nova pravila, ki bodo od tekmovalcev zahtevala maksimalno poznavanje orientacije in topografije, dolga trasa proge, ki bO vodila mimo najpomembnejših obeležij iz časa NOB trži.šk i občini, pa bo zahtevala tudi dobro telesno P*** pravijenost. Udeležbo' na tekmovanju so že obljubili ffi borniki iž Škoje Loke, Tržiča, Kranja, Ljubljane, Kop** in Izole. Pokroviteljstvo nad letošnjim tekmovanjem je prevzela OK ZMS Tržič. Pomoč Pj organizaciji pa so tabornikom obljubile tudi 00 Z , NOV Tržič, ZRVS Tržič ter odsek za NO pri SO Tržie. 'Q ljubljanska banka MORDA NISTE VEDELI Denar s hranilne knjižice Ljubljanske banke vam izplačajo vse pošte v Sloveniji. Seveda lahko nosite denar s seboj na najrazličnejše načine, toda preden se odločite, vprašajte Ljubljansko banko! /O ljubljanska banka Gorenjska še vedno potrebuje nove delavce Pregled podatkov o zaposlovanju v prvih Šestih letošnjih mesecih kaže, da se število zaposlenih na Gorenjskem Še nadalje veča. V primerjavi z lanskim letom Je bilo letos v prvem polletju za 3 odstotke več zaposlenih, čeprav se odstotek še vedno dviga, pa vse kaže, da se vrtoglavo naraščanje potreb po delavcih, ki je bilo najbolj značilno za lansko leto, letos počasi umirja. Junija so delovne organizacije prijavile Komunalnemu zavodu za zaposlovanje 1138 prostih delovnih mest. v prvem polletju pa je bilo takih prijav 6772 ali za 14 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Za Vsa prijavljena prosta delovna mesta delovne organizacije niso dobile delavcev, nezasedenih je ostalo 14 odstotkov prostih delovnih mest. Delovne organizacije že nekaj časa ne najdejo delavcev na »domačem« področju in jih morajo iskati s pomočjo zavoda drugod. Tako je Industrijska organizacija Kranjske opekarne junija zaposlila skupino delavcev iz Uroševca. Kot kaže bo treba delovno silo tudi v bodoče »uvažati« od drugod. Največ delavcev na Gorenjskem so potrebovale delovne organizacije komunalne ln stanovanjske dejavnosti, trgovina z gostinstvom ter promet in gozdarstvo. **o novih delavcih pa v zadnjem času manj povprašujejo le v gradbeništvu ln obrti. Največji relativni porast zaposlenosti Ima v zadnjem času industrija v Škofjl Loki in v Radovljici. Stanovanjska in komunalna dejavnost se je najbolj razširila na Jesenicah in v škof ji •■oki, trgovina ln gostinstvo na Jesenicah in v Skofjl Loki, promet v S kol'j i Loki ln Kranju, gozdarstvo pa na Jeseničan in v Radovljici. Nekatere dejavnosti kot so gradbeništvo pa glede zaposlenosti stagnirajo v Tržiču, •"netijstvo v Kranju in Tržiču, obrt v Škofji Loki ter stanovanjska ln komunalna dejavnost v Tržiču. L. M. Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so začeli pred kratkim asfaltirati cesto Križe—Zadraga, ki je bila v izredno slabem stanju. Cestišče bodo prekrili s 5 centimetrov debelo asfaltno plastjo. Denar za asfaltiranje je dala tržiška občinska skupščina, ki se je že odločila, da bo financirala tudi asfaltiranje ceste od križišča na Bistrici do Smoleja. (jk) — Foto: F. Perdan Povečana proizvodnja števcev V prostorih kranjske Iskre, kjer je bila pred preselitvijo telefonija, je pred kratkim stekla na preurejenem tekočem traku proizvodnja trofaznih električnih števcev. Na dan zdaj izdelajo okrog 1200 števcev, kar je za približno tretjino več kot prej. Proizvodnjo so povečali z novimi napravami, delnim povečanjem zaposlenih in z modernizacijo tehnološkega procesa. Kranjska Iskra je edtna, ki pri nas izdeluje takšne električne števce. Zato je razumljivo po njih veliko po-praševanje. Pa ne le doma, tudi v tujini jih lahko prodajo. Največ jih izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo, Trzicu bodo gradili hotel Turistični razvoj tržiške občine zahteva tudi gradnjo novega hotela. Hotel naj bi gradili etapno. Letos nameravajo izdelali glavni projekt, z gradbenimi deli pa bodo začeli leta 1974. Gradnjo novega tržiškega hotela bo investiralo Gostinsko podjetje Zelenica. Prav tako pa je tudi že izdelan projekt za nov motel na Bistrici, ki bo pomemben predvsem za tranzitni in izletniški turizem. Motel bo stal v bližini kopališča in športnih objektov, ki jih nameravajo še zgraditi, kar bo za turiste še po sebno privlačno. •Jk kjer jih celo dražje prodajajo kot doma. Letos bodo v Iskri Izdelali okrog 230.000 števcev, pri- hodnje leto pa jih bo prišlo s tekočega traku okrog 300.000. A. /.. Alpina odprla novo prodajalno Žirovska tovarna obutve ne trgovske prostore je ta Alpina je v ponedeljek od- priznana tovarna tokrat po- prla že svojo dvainpetdeseto stavila v Bihaču v Bosni in prodajalno v državi. Moder- Hercegovini. -Jg Gradijo nov Pokornov most Most čez Selško Soro, domačini so ga imenovali Pokornov most, ki povezuje Demšarjevo predmestje an Spodnji trg v Skofji Loki, so pred dvema letoma podrli zaradi dotrajanosti. Na zahtevo občanov, ki so morali v mesto hoditi po precej daljši poti, se je krajevna skupnost škofja Loka odločila, da ponovno poveže bregova Sore. . Pred dobrim mesecem so začeli graditi železobetonsko brv za pešce, će ne bo zastojev zaradi dežja ali narasle Sore, jo bodo septembra že izročili namenu. Gradnja brvi bo krajevno skupnost veljala okrog 300.000 dinarjev. Izvajalec dol je SGP Tehnik Školja Loka lb STARŠI! Mercator Bliža se začetek novega šolskega leta. Mercator v Tržiču vam svetuje, da si pravočasno nabavite in oskrblte s šolskimi potrebščinami za vašega otroka. Vse za šolo od svinčnika do šolske torbi ' ce v Blagovnici Mercator J ja ter v ostalih Mercator H Jevih prodajalnah v Trži , ču ln njegovi okolici. Dobrodošli v prodajalnah Mercatorja v Tržiču! ta teden Dž?mal Bijedić c< sovražni dejavnosti Predsednik zveznega izvršnega s\eta Dzemal Bi-lcd.c je govoril na proslavi ob obletnici osvoboditve Posušja, kjer so iz-ročili prometu 29 kilometrov dolgo asfaltno cesto Mostar — Posušje — Imotski. Rekel je, da je politika hitrejšega razvo. ja ekonomsko nezadostno razvitih republik in Kosova eden temeljnih kamnov skupne razvojne politike naše države. Ko je govoril o poskusu fašistične teroristične skupine, pa je rekel, da se je poskus naših zakletih sovražnikov razleiel na kosce. Fašistična teroristična skupina je uničena. To pa rti izučilo le tistih, ki so si drznili priti v našo državo, mar-več tudi tiste, ki so jih za to zločinsko dejanje organizirali, oborožili, uspo. sobili, jim dali denar in jih idejno podpirali. Banjaluka Slavoniji Predstavniki družbenopolitičnih organizacij ba-njaluške občine so sklenili, da bodo v delovnih ko-lektivih sprožili akcijo za pomoč prebivalstvu, v krajih kjer so bile pred krat. kim hude poplave. Doslej je občinski odbor rdečega križa že poslal v Slavonijo šotore in postelje. Brez odmora Centralni komite zveze konr.tnistov Srbije je na razširjeni seji sprejel delovni dogovor o delovnem načrtu za ta in prihodnji mesec. V tem obdobju bodo v ospredju najbolj ak-tualtli problemi družbeno gospodarskega življenja in dejavnosti komunistov. Podatki o popisu Od lanskega popisa prebivalstva je minilo že 16 mesecev, podatki v Slove, ni j i pa še vedno niso obdelani. Druge republike so te podatke že obdelale do srede maja letos. Med vzroki navajajo v zavodu za statistiko denarne težave in urejanje registra prebivalstva, ki ga doslej nima nobena druga republika. Zavrnjen predlog Kazenski senat je v Beogradu zavrnil predlog okrožnega javnega tožilca, da se trajno prepove knjiga Kam in do kod, ki jo je napisal in založil Lju bomir Momčilovič. Sodišče ni imelo nobene dokumentacije, na podlagi katere bi lahko preverilo, ali je avtor verno prikazal stra. hote vojne. Krajevne konference SZDL ne zapirajo vrat občanom Dokument SZDL danes opredeljuje socialistično zvezo kot nosilko družbenopolitične dejavnosti v občini. Postati mora povezovalec in usmerjevalec vsega organiziranega dela. V radovljiški občini je več kot 180 društev in organizacij. Letos so na šesti seji občinske konference SZDL Radovljica skle-ni'i, da bodo ob volitvah novih odborov v krajevnih organizacijah SZDL v petih krajih izvolili krajevne konference socialistične zveze. O tej odločitvi in prvih delovnih izkušnjah smo zaprosili za pogovor predsednika občinske konference SZDL Radovljica Janeza Varla. »Zakaj ste se odločili za krajevne konferenca in kako ste jih organizirali?« »V večjih krajih v občini smo ugotavljali, da je socialistična zveza slabo organizirana. Zbori, ki so jih organizirali krajevni odbori, so bili v primerjavi s številom članov slabo obiskani. Tako je v mnogih primerih socialistično zvezo kraja predstavljal maloštevilni krajevni odbor. Zato smo sklenili, da se v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Lescah in v Gorjah organizirajo krajevne konference SZDL. Politični aktivi krajev so se strinjali s takšno odločitvijo in določili število delegatov konference iz delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, društev in drugih občanov. Evidentirali so možne kandidate in ti so se pismeno obvezali, da so pripravljeni kandidirati za člane krajevne konference. Na volilni konferenci so potem občani izvolili tako evidentirane kandidate.« »Občani naj bi prek socialistične zveze vplivali na reševanje problemov posameznega kraja. Mar z Izvolitvijo krajevnih konferenc niste ni-koliko zaprli vrata za takšne vplive?« »Niti ne. Zasedanja krajevnih organizacij bodo vedno javna. Razen tega pa je v 30- do 50-članskih krajevnih konferencah skoraj po- lovica delegatov iz delovnih organizacij in drugih samoupravnih struktur in društev v kraju. Le-ti imajo pravico in dolžnost obveščati svoje sredine o sklepih konference in predlogih s terena. Seveda pa bodo krajevne konference organizirale tudi vrsto drugih delovnih oblik: sekcije, korrjisije, odbore za različna vprašanja. Krajevna konferenca bo na primer morala upoštevati stališča svoje sekcije. Kadar pa bo sklepala o pomembnih stvareh bo pred tem organizirala sestanke s člani SZDL na različnih mestih.« »Krojevnc konftrence so bile organ'ziraie do maja letos. Imate morda že kakšne izkušnje o njihovem delu?« »Lahko rečem, da je socialistična zveza v teh krajih veliko bolj organizirana kot prej, ko so bili le odbori. Tako so povsod že sprejeli delovne programe. V Rvv.ov-ljici, na Bledu, v Lescah in v Gorjah pa so izvršni odbori konferenc že imenovali razne odbore in komisije. Komisija za volitve pri krajevni konferenci v Radovljici je na primer že pripravila delovni načrt o evidentiranju in pripravah na volitve. Podobno pa je tudi v drugih krajevnih konferencah, kjer povsod lahko zasledimo tesno povezanost z drugimi organizacijami, društvi in krajevno skupnostjo.« »In kkj mislite v prihodnje na tem področju še narediti v občinski konferenci?« »Izvršni odbor bo nenehno spremljal delo krajevnih konferenc. Prihodnji mesec bomo pripravili seminar za vodstva krajevnih organizacij, evidentiranju in pripravah na volitve in o bodoči komunalni in skupščinski ureditvi. Razen tega bo izvršni odbor večkrat skliceval sestanke s predsedniki krajevnih organizacij. In ker jo naša občina teritorialno zelo razgibana (organizacije SZDL so v 21 krajih) bo občinska konferenca skrbela za čimbolj še delo teh organizacij.« A. žalar Za občinski praznik so jih obdarili Sprejeta navodila štab za karantenske bolezni na Gorenjskem je na svoji seji v četrtek v Kranju spi-ejcl navodila za ukrepe ob morebitnem vnosu kolere, ki se prav sedaj širi po svetu. Navodila bodo razmnožili in jih poslali zdravstvenim delavcem, sanitarni inšpekciji in občinskim skupščinam. Med navodili so precejšnje zadolžitve za občinske skupščine. Te morajo izdelati kratkoročne in dolgoročne programe sanitacije okolja v vsaki občini. Med naloge kratkoročnega programa spada zagotovitev neoporečne pitne vode, ureditev odtoka fekalij, tam kjer ni kanalizacij, zgraditev stranišč, umivalnic in tušev pri vseh javnih objektih (postaje, bencinske črpalke, kampi) Itd. Za izpolnitev kratkoročnega pro. grama je štab za karan- tenske bolezni določil rok dveh mesecev. Med naloge v dolgoročnem programu pa spada sanitacija obstoječih in izgradnja novih objektov, zaščita vode pred onesnaževanjem, rekonstrukcija kanalizacij, izgradnja javnih stranišč, sanitacija klavnic, skladišč hrane itd. in sanitacija šolskih stavb. Izpolnjevanje navodil štaba za karantenske bolezni ni konec koncev namenjeno samo obrambi pred nalezljivimi boleznimi, pač pa je potrebno izpolniti te programe zaradi splošne hlgienlzaclje ln sanitacije našega okolja. Vprašanje pa je seveda, o tem je bilo govora tudi na sestanku štaba, kje najti denar za Izpolnitev programov. L. M Kam po obveznem š olai iju Preteklo šolsko leto je v tržiškj občini končalo obvezno 8-Jetno šolanje 189 učencev, in sicer 95 deklet in 94 fantov. Od tega je končalo šolsko obveznost v osmem razredu 142 učencev, 47 pa v nižjih razredih. Večina učencev, ki je končala šolsko obveznost v nižjih razredih, bo nadaljevala šolanje v osnovni šel i, 6 učencev pa si je že poiskalo primerno zaposlitev. Od učencev, ki so uspešno končalj osmi razred, bo večina nadaljevala šolanje predvsem v srednjih šolah. Pri fantih je največ zanimanja za elektrotehniško srednjo šolo, pri dekletih pa za medicinsko šolo. S tem pa nastaja vprašanje, kje lete zaposliti po opravljenem Šolanju. Že sedaj obiskuje srednjo elektrotehniško šolo iz tržiške občine kar 40 dijakov. Tudi dekleta, ki se izšolajo za medicinske sestre, si morajo iskati delo v Kranju ali kje drugje. Pri učencih, ki so se odločili za uk raznih poklicev, ni v odločitvi pravega razmerja. Večina fantov se Je odločila za poklic avtomeha* nika, za kar pa v občini ta primerne zaposlitve. Pomanjkanje kadra pa je v ključavničarski stroki. Dekleta, ki so se odločila za uk, se jih je največ odločilo za pokbe trgovke. Takšna odločitev pa je povoljna, saj v občini najbolj primanjkuje trgovcev. -JP Društvo upokojencev v Tržiču je v -minulih letih za dan republike obdarovalo svoje člane stare osemdeset .let m več. Ker pa se novembra začenja slabo vreme, je bilo prisotnih le del članov. Zato so se odločili, da jih bodo vabili raje za občinski praznik. Tako so letos povabili v svoj klubski prostor okoli devetdeset svojih članov, starih nad osemdeset let. Za prisotne so pripravili pogostitev in skromna darila. JP Komisija za urejanje delovnih razmerij pri VELEŽELEZNINI MERKUR Kranj razglaša več prostih delovnih mest aranžerjev Pogoj: končana šola za oblikovanje ali aranžerska šola, moški kandidati prosti vojaščine. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: Merkur veležtieznina Kranj, Komisija za urejanje delovnih razmerij, najkasneje do 1. septembra. t "l i 100 - letnica Sukno Zapuže 380-članski kolektiv Sukno Zapuže bo prihodnjo soboto proslavil 100 letnico obstoja tovarne. Ob tej Priliki bo kolektivu podeljeno letošnje priznanje radovljiške občinske skupščine, šest delavcev pa bo dobilo tudi odlikovanja predsednika republike. Poseben odbor za organizacijo proslave pripravlja bogat kulturni program, v katerem bosta sodelovala Pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice in Sodba na pihala iz Gorij m Bledu. Ob 100-k-tnici vsak član kolektiva dobil SO odstotkov mesečnega dohodka, razen tega pa bodo za vse v soboto popoldne pripravili piknik. A. 2. Naselje Graben v Kamniku v zadnjem letu d podjetje Graditelj Kamnik je tu zgradilo dva jega, četrtega pa spomladi. Spomladi bodo za ku je 28 stanovanj. Skupno bo torej na Grabnu zida ob Kranjski cesti v Kamniku stanovanjski stropju tega bloka so samo enosobna, v drugem novanja. Razen enega dvosobnega in štirih eno dana. Pa še cena za stanovanja ob Kranjski c 130.000, za dvosobno z garažnim boksom pa obiva povsem novo, lepšo podobo. Gradbeno stanovanjska bloka, oktobra bodo zgradili tret-čeii graditi še peti ln šesti blok. V vsakem blo-v teh blokih 168 stanovanj. Hkrati Graditelj blok, ki bo vseljiv drugo leto. V prvem nad-in tretjem nadstropju pa samo dvosobna sta-sobnih so stanovanja ob Kranjski cesti razpro-esti: za enosobno stanovanje je treba odšteti 225.0W dinarjev. - J. Vidic Poklic: tržni inšpektor Boris Manevski Dolgoletne delovne izkušnje °° neprestanem nadzoru nad Upesničevan jem zakonitosti, °b nenehni želji in potrebi obvarovati potrošnika pred ^czakonitim dviganjem cen lfl neštetimi drugimi nepravil-n°stmi bodisi v trgovini, gostinstvu in drugje, izkušnje °Q številnih drugih nalogah ^° deloma vplivale na Borisa *™anevskcga z Jesenic tako, W že leta in leta opravlja svoj poklic odgovorno in dosledno. Vesten je in skrben, nenehno se izobražuje in izpopolnjuje. Če k dolgoletnim izkušnjam dodamo še njegovo veselje do tega poklica, talent in voljo do dela ter potrpežljivost, potem smo ga v grobem že predstavili. »Kakšen je po vašem mnenju poklic tržnega inšpektorja?« Javne razprave o gradnji novega pokopališča V četrtek so se v Skofji Lo-*i Sestali predsedniki in taj-krajevnih skupnosti Go. ^šič, Gosteče, Sv. Duh, Rete-^ Zminec in škofja Loka. ^spravljali so o organizira-J'iu javnih razprav v ornenje-aib krajevnih skupnostih o Sradrtji novega pokopališča v ■p® Loki. Za lokacijo novega pokopa- to* 'L' '" 7* podlagi raziskav terena J£ 0 io, d.i je 'naj ^*'j primerno zemljišče za Radnjo pokopališča na Lipi-^ Pri Skofji Loki. Projektiv. ? atelje Ljubljana je že iz-^al načrt gradnje in drugo ^°trebno dokumentacijo. Iz Predloženega programa je ^zvidno, da so na novem po-*°Pališču predvideni zasebni, r^tni, zaporedni, otroški in ^>rni grobovi, grobnice, gro-'šča in splošna kostnica. *^dstav:iiki krajevnih sknp< j^*U pa sa menili, da je tre-? sprejeli poseben pravilnik, ,.! laj bi oreprečevaJ preve- zo 'išči razlikovanje■ na pokopa- Načrt za novo pokopal:.,.1 je bil javno razgrnjen in občani niso imeli pripomb. Skupščina obeine bi ga že lahko sprejela, vendar so družbenopolitične organizacije v Skofji Loki in KS škofja Loka predlagale, naj sc kljub temu organizira javna razprava, da bi se o gradnji pokopališča seznanilo čimveč občanov. Predlagali so, da bi bile javne razprave: 6. septembra ob 18. uri v kinu So. ia Skofja Loka, 10. svploin bra ob 10. uri v Loškem gledališču, 7. septembra ob 19. uq v osnovni šoli Trata, 8. septembra ob 19. uri v gasilskem domu v Stari Loki. 10. soptembra ob 13. uri v gasilskem domu v Gostečah. 12. septembra ob 19. uri v kulturnem don*u pri Sv. Duhu. Javno razpravo vodi predsednik krajevne skupnosti, Na vseh javnih razpravah bosta sodelovala tudi projektant inž. Stane Kovic in predsednik sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri SOb Skofja Loka Lado Bernard. L.B. »Odgovoren, zahteven, v isti sapi pa tudi privlačen, ker ni enoličen, saj sc vsak dan srečujem z novimi in novimi problemi. Ni dolgočasen, treba je delati, delati . . .« »Kakšen mora biti dober tržni inšpektor?« »Vesten, pošten in dosleden, predvsem pa mora nenehno spremljati spremembe in dopolnila republiških, zveznih zakonov in občinskih odlokov. Vedeti mora za vse spremembe, razen tega pa mora biti doma tudi na vseli drugih področjih dela: vedeti mora, kakšne sprememl>e prinašajo novi tehnološki procesi v kvaliteti blaga, tekstilnih proizvodov, prehrambenih ar-liklov itd. Zato se udeležujemo vsakoletnih seminarjev, na katerih se seznanimo tudi s takimi spremembami, teoretično in praktično. Dober ližni inšpektor mora ne na zadnje biti tudi dober psiho log.« »Kakšen je vaš odnos ob nepravilnostih, ki jih odkrijete?« »Ob manjših nepravilnostih je v nekaterih primerih dovolj že opozorilo Treba je biti psiholog, poznati ljudi na terenu, kajti nekateri se bodo brž zavzeli in napako odstranili, nekatere ne bo spametovala niti kazen. Sara opravljam svoje delo brez nervoze, kršilce mirno opozorim in jim ra/.ložim nepravilnosti ter jih po težavnosti prekrška seveda tudi primerno kaznujem Vera, da sera kot tržni inšpektor pogosto nezaželen, vendar le tam, kjer ne delajo po zakonu in veljavnih predpisih. Vendar pa se mnogi zavedajo, da nadzor mora biti, da ne more vsak po mili volji šušmariti, dvigati cene, prodajati pokvarjeno blago itd.« »Področje deta tržnega Inšpektorja je nedvomno zelo obsežno. Kot dolgoletni tržni inšpektor bi najbrž lahko povedali ali je prekrškov več kot prejšnja leta?« »V zadnjih nekaj letih se število prekrškov manjša na vseh področjih. To lahko opazimo pri kontrol: cen, kakovosti prefirambenih artiklov, industrijskega blaga, nadzoru nad nedovoljeno trgovino, pri kontroli cen komunalnih storitev in gostinskih storitev, kontroli turistične dejavnosti in prometa v zasebnem in družbenem vektorju Ud« D. Sedej ta teden ■ Manj grešnikov Zvezni sekretariat za pravosodje in občo upra vo je zbral podatke o gospodarskih prekrških. Lanskolenia bilanca gospodarskih prestopkov je sicer večja kot leto po. prej, vendar ne tolikšna, kot so bila povečanja v zadnjih letih. Največ prekrškov je bilo storjenih zaradi kršitve odredbe o nadzorstvu živil, medtem ko so bili prekrški zaradi cen zelo redki. Ugoden izvoz Julija smo iz Slovenje izvozili za 15 odsiotkov več kot lani ta mesec. V primerjavi z letošnjim Junijem pa je bil juliji izvoz za 14 odstotkov mani ši. Tak rezultat je še vea no ugoden. Tudi izvoz je bil prejšnji mesec manjši kot junija. Žetev se je zavlekla Žetev v Pomurju se bliža koncu. Kmetje so svoje pridelke v glavnem že po spravili, žetev pa končujejo tudi v kmetijskih ber in celo boljši kot lam. Tekstila je več Tekstilne tovarne v drŽavi so v prvem poV.ethi povečale proizvodnjo za 12 odstotkov. Povečala se je proizvodnja konfela:iie, trikotaže, tkanin in preli va, zmanjšala pa sc je sa mo proizvodnja konopljenega predr\>a in bombažnih tkanin Ladje za norveškega kupca V ladjedelnici Tito v Beogradu so postavili kobilico za. prvo ladjo iz serije štirih, ki jih bo ,uiša največja rečna ladjedelnica zgradila za norveškega naročnika. Vrednost po. godbe, ki jo bodo uresničili do konca prihodu iega leta, znaša pet milijonov dolarjev. 9000 konj Tovarna ladjedelnice 1 maj na Reki je izdelala motor z devet tisoč kon\ skimi močmi, ki ga bodr vgradili v ladjo O pat i i a. To ladja s 15 tisoč tonami nosi slovenski gledališki in |vJ)reizkušeni filmskt igralci. na Tavčarja, Meto, Pre- scČnika, Presečnico, Luco, Šimna, Daniela, deklo Lizo in še nekatere druge like bodo upodobili Polde Bibič, Milena Zupančičeva, Bert Sotlar, Štefka Drolčcva, Duša Počkajeva, Jože Zupan, Darc Ulaga, Iva Zupančičeva, Ivanka Mežanova in Jožko Lukež. Poleg njih pa v manjših vlogah nastopajo še domačini iz igralskih skupin Poljane in Skofja Loka.« »Prizore bomo snemali v Javorjih, Žetini, Karlovščici, v ^ateljejih v Ljubljani in na ljubljanskih ulicah. Nadaljevanka, bo razdeljena na tri dele po 45 minut. Računamo, da si jo bodo gledalci na malih zaslonih lahko ogleda-.11 že v zimskem času — de-, cembra ali v prvih dneh prihodnjega leta. Na svoj račun bodo prišli tud: lastniki barvnih televizijskih sprejemnikov, saj bo film posnet v barvah.« In madaljnji' načrti? sem pobaral prijaznega ( režiserja Matjaža Klopčiča. »S snemanjem Cvetja v jeseni« bomo končali v drugi polovici septembra. Takoj nato pa imam za Vesno film že v načrtu snemanje novega dela: Prerahel stik.« ČcJ. poldne so se že pomikali kazalci in prav pošteno je pripekajo sonce ob Andre-jevčevi kmetiji v Dolenji Žetini. Ekipa je hitela snemati še zadnje odlomke pred kosilom. Nižje v Javorjih pa so ostali člani '»zasedbe« nove televizijske nadaljevanke gasili žejo in čakali na nove naloge, ki so jih čakale za tisto popoldne in za prihodnje dni. J. Govekar Ivanka Mežanova v vlogi ciganke —■ Foto: F. Perdan V Tržiču razstava originalnih knjižnih ilustracij V Tržiču so v paviljonu NOB včeraj ob 17. uri odprli razstavo originalnih knjižnih ilustracij Hinka Smrckarja (Martin Krpan), Gvidona Bi-rolle (Deseti brat) in Saša Šantela (Cvet in sad). Razstavljena dela so iz bogate zbirke ilustracij iz Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Ob otvoritvi razstave je sodeloval igralec Danilo Benedičič, član drame SNG. Hinko Smrekar (1883-1942), risar in grafik, ilustrator in karikaturist, ustreljen kot talec v Gramozni jami v Ljubljani. Kot karikaturist je satirično in neprizanesljivo, domiselno in duhovito upodabljal vejike in majhne dogodivščine ljubljanske malomeščanske družbe, »purgerje« in literate, župane in odličnike. Udarjal je po krivicah kapitalizma, blagroval pa svoboščino »svobodne misli« in bo-hemstva. Vso bujno fantazijo je posvetil slavnemu in neslavnemu početju svojih sodobnikov (Maškarada slovenskih upodabljajočih umetnikov, Maškarada slovenskih li-teratov, Slovenska umetniška razstava). Kot član kluba VESNA na Dunaju je rad ilustriral narodne pesmi, pripovedke in pravljice /Deveta dežela, Nočni čuvaj, Desetni-ca). S svojimi dognanimi ilustracijami Levstikovega Martina Krpana leta 1917 sodi med najboljše slovenske ilustratorje. Ilustriral je še svoje delo Crnovojnik, Mil-činskega Ptički brez gnezda, naslovne strani in vinjete za nekatere knjige Ivana Cankarja. Gvldon BIroIla (1881-1963), slikar in ilustrator, soustanovitelj kluba VESNA Študiral na Dunaju na Grafični šoli m na akademiji. V svojih delih obuja pravljično zasanjani hribovski svet starodavne škofjeloške in posavske idile. Birolla doživlja poetično vsebino ob značilnostih slovenske domačije, najraje v okolju starih bajt in mlinov, ob gozdovih in potokih. Njegovi modeli so preprosti ljudje iz vasi, to je svet naših očakov, kakršen je živ in resničen samo še v hribih: svet izvirne kmečke poezije in nepotvor-jenih čustev. Birolla je razmeroma brezbarven, slikarsko zastrt, a oster risar. Poleg Jurčičevega Desetega brata je ilustriral še Aškerčeve izbrane pesmi, Uganke Mateja Bora, Finžgarjeva Leta moje mladosti, Jurčičevega Jurija Kozjaka. Pravljice Frana Milčinskcga idr. Saša Santel (1883—1945), sli-kar, grafik in glasbenik, organizator VESNE na Dunaju in LADE v Ljubljani. Uveljavljal sc jo predvsem pri od izrivanju narodopisnih lepot naše zemlje (risbe in akvareli narodnih noš, posnetki slovenskih ljudskih običajev). Med Šantelovimi lesorezi je znanih 140 portretov slovenskih glasbenikov. Znamenit je tudi kot ilustrator predvsem Jurčičevega Cveta in sada iz leta 1944, Mladim srcem Ksavra Meška, Veli Jožo Vladimira Nazorja itd. V. P. Razstava Kolomana Bezneca V mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah je odprta slikarska razstava olj Kolomana Bezneca iz Murske Sobote. Slikar razstavlja 35 slik v olju. Razstava, ki je že dvanaj- sta slikarska razstava v organizaciji jeseniške likovne sekcije DOLI K pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice v letošnjem letu, bo odprta vsak dan do vključno 30. avgusta. D. S. Koliko berejo občani radovljiška občine? Vloga šimna Je zaupana Jožetu Zupanu —■ Foto: F. Perdan Podatki Matične knjižnice v Radovljici za prvo letošnje polletje kažejo, da se je število bralcev v občini v primeri s prejšnjim letom* precej povečalo. Lani je bilo v prvih 6 mesecih izposojenih 32.257, letos v enakem obdobju pa 35.665 knjig. Porast števila izposojenih knjig je največji v Radovljici — lani 10.108, letos 14.787, kar gre pripisati tudi preurejenim knjižničnim prostorom. Precej večji obisk beležijo tudi v Begu- njah, v Srednji vasi, Cešnji-oi, Gorjah in v Podnartu; manjši pa v Boh. Bistrici, Lescah, Kropi in na Brezjah. Zaradi nevzdržnih razmer pa izposojanje knjig posebno opazno nazaduje na Bledu. Med drugim ne morejo nuditi čtiva tudi številnim tujcem, ki prihajajo v knjižnico. Mesečno pride najmanj 300 tujih turistov željnih knjig, a jim ne morejo po-streči, čeprav zaloga tujih knjig ni majhna. JR TASKENT Iz Kijeva smo poleteli proti Aziji šele v večernih urah. Medtem ko je letalo hitelo skozi noč, so misli romale v minule dobe, ko so številne trume osvajalcev stopale proti osrčju neznanega sveta. To je dežela ogromnih jezer, globokih rek, vrhov pokritih s snegom in žgočih vetrov iz puščav. V jeziku Asircev Azija pomeni vzhod. Do osvajalnih pohodov Aleksandra Velikega so Grki in Rimljani poznali samo Malo Azijo. Ne-prekosljivi osvajalec starega veka pa je v manj kot enem samem desetletju osnoval najprostranejšo državo vseh časov, scgajočo od meje Makedonije do bregov Gangesa. Na svojih pohodih so vojšča-ki Aleksandra Velikega prešli neznansko dolgo pot, dolgo skoraj dvajset tisoč kilometrov. Gospodarski in kulturni vpliv Grkov je bilo po Ali ksandrovi zaslugi na vzhodu čutiti še stoletja dolgo. Drugi veliki mož zgodovine, po čigar zaslugi se je zopet začeilo osvajanje azijskih ozemelj, je bil Mohamed, duhovni' oče islama. Versko sfanatizirane pripadnike islama je vladujoči fevdalni sloj pod naličjem svete vojne pripravil do izrednih vojnih podvigov. Arabci so v času Mohamedovih naslednikov (od VII. do XIII. stoletja) med drugim osvojili tudi ozemlja na jugu Kaspijskega jezera, Buharo in Sa-markand. Odločilen vpliv na raziskovanje Azije so imela potovanja Benečana dalmatinskega porekla, Marka Pola, ki sc je pridružil Kublajkanovim odposlancem na poti proti Kitajski v XIII. stoletju. Popotni doživljaji, ki jih je Marko Polo pripovedoval v genovežanskem ujetništvu prijatelju Rustichellu so poznani pod naslovom II mil ione in so od XIV. stoletja dalje služili kot osnova za sestavo zemljevida Azije. Ta popotovanja Marka Pola so podžgala tudi raziskovalce, ki so začeli iskati morske poti v dežele Daljnega vzhoda. VXII. stoletju je na območju srednje Azije in vzhodne Evrope (od Irtvša do Dnjepra) obstojala država mongolskih osvajalcev, Zlata horda, ki v veliki meri dolguje svoj nastanek volkemu zavojevalcu Batika-nu. Mongolsko državo so oslabile borbe za oblast, kar je izkoristil moskovski knez Dimitrij Donski. Odločilna bitka med silami kneza Dimitrija in tatarskega emira Majama se je leta 1380 odigrala na Kulikovem polju. Bitka se je končaJa s porazom Majama. Ponoven vzpon mongolskih plemen je bil dosežen pod znamenitim mongolskim vojskovodjo Džingiskanom. Džin-giskan je po notranjih borbah z domačimi knezi združil mongolska plemena in bil izbran za velikega kana vse Mongolije. Na osvojalnih pohodih je z odlično organizirano monpojsko-talarsko vojsko osva-al velikanska ozemlja na vzhodu Azije. Po zmagovitih pohodih je s Kitajske krenil na zahod. Po zavzetju velikih držav na. ozemlju šaha Mohameda je v letu 1220 prispel do Svr-Dar-je in po padcu mejnega mesta Horezma, Otrare, osvojil Buharo in Samarkand. Naslednji veliki azijski osvajalec je bil sin bega Tar-gaja iz nomadsko:mongol-skega plemena Barlas, Timur. V letu 1370 je Timur zavzel Samarkand, v letu 1388 Horezm in letih 1389, 1391 in 1395 oplcnii in razrušil Zlato hordo. Največji vojni plen pa je Timur dobil v Indiji v letu 1398. V bitki pri Ankari, katere so se udeležili tudi srbski fevdailci, je porazil turškega sultana Ba-jazita. Timur je nameraval udariti tudi proti Kitajski, a mu je smrt prekrižala načrte. Pod vladavino njegovih naslednikov je veliko mongolsko cesarstvo začelo propadati. M Vsakemu človeku je več ali manj dolgčas po resničnem čhvcku. Življenje je reka, pri izviru je najmanj umazana. Tudi za najmanjši dosežek je potrebno znanje. K-dor gleda zviška na delavca, ta gleda zviška tudi na delo. Kdor hoče postati bog, ta postane hudič. ttu&t faez Me&eic m zbralo okrog 130 alpinistov, in sicer iz vseh sovjetskih republik, razen njih pa še gorniki iz Mongolije, s Poljske, iz Vzhodne Nemčije, s Češkoslovaške, z Madžarske, iz Bolgarije, iz Romunije in iz Jugoslavije. Končnega vzpona, ki se je začel 25. julija, sc je udeležila vsa četvorica naših alpinistov. Vendar je višinska bolezen naredila svoje. Marjan Srečnik je moral odnehati, ostali trije pa so nadaljevali pot proti vrhu. 30. julija so začeli Jeromen, Ru-par in Rožič zadnji del vzpona. Vendar Ruparju ta čast ni bila usojena. Moral je odnehati. Na streho Sovjetske zveze sta tako od Jugoslovanov stopila le Franc Jeromen in Ludvik Rožič. Ludvik Rožič, prijatelji pia kličejo Luka, je star 26 let in je član alpinističnega odseka Planinskega društva Tržič. S tem zahtevnim in nevarnim športom se je začel ukvarjati pred desetimi let;. Navdušil ga je stric Marjan Salberger, načelnik postaje Gorske reševalne službe v Tržiču. Tudi šiiije Ludvikovi bratje so začeli »lestk po gorah. Enega ni več med živimi. Tako kot številnim drugim alpinistom jc tudi njemu gora presekala življenjsko pot . . . Slavka še ni imela dvajset let, ko se je 1r!'r"č'1" Andrej je bil deset let starejši. ^ te pogledal v kozarček in pivski rr er' s prijatelji so se često zavlekli do z&Qdnjih jutranjih ur. Čeprav so jo svari-l. da ne bo srečna z njim, naj ne jemlje P'ianca, jjj-, „/ poslušala. »Tak je,« je od-^arjala, »ker nima urejenega življenja. am g*- m piJ s\uibi nima zaviti drugam f0' V kavarno ali bife. Pa še prijatelji sla. 0 vplivajo nanj. Cisto drugače bo, ko bo-Vfl Poročena.« Nekaj časa je bila presrečna. Andrej je ostajal doma in ji celo pomaga! pri }:"jl><>di>ijstvti. potem ni več zdržal. Pri-»?' /c kasneje iz službe, zvečer malo v ro-jfCflfc. »Nisem jim mogel odreči. Prijate-!''ni I''oliko časa se že nismo videli,« sc 7e °Pravičeval. . ^malu ni več slišala opravičila, čeprav te p.rihajal proti jutru natreskan in je zju-Ql vstajal skrokan in jezen na ves svet. res pr^° se i'ma ie r°dH drugi sin, sta se sq _ ^ v trosobno stanovanje. Možu pa f/a V[,ar,čevanja odpovedali službo. Od teini n' nikjer več dolgo zdržal. Dela! je slJ/0,' kvečjemu dva in ko je dobil za-kl£ '.se ni V£č premaknil iz gostilne, do-da 'Jl vsega pognal. In ko se je vračal 0v> je joro stresal nad ženo in otroko- Z&radi čestih izostankov z dela in za- ma. Cesto so se morali sredi noči zateči k sosedom, če so sc hoteli umakniti njegovim trdim pestem. Slavka se je odločila za ločitev. Postopek je bil hitro mimo, zataknilo se je pri stanovanju. Ona je dobila otroke in zato je laliko obdržala dve sobi, možu pa so dodelili tretjo sobo s pravico uporabe kopalnice in kuhinje. Njen križev pot se je sedaj šele zavel. Prišla je domov in našla po stanovanju vse razmetano, posodo razbito. »Toliko je moje kot tvoje,« se ji je režal! Drugič je izginil denar. V stanovanje je vabil prijatelje, ki so popivali in razgrajali pozno v noč in jo nadlegovali. Cesto pa so morali vsi trije bežati pred po divjanim pijancem. Ce ga je hotela spraviti iz stanovanja, mu je morala najti drugo sobo. Našla je več stanovanj, a nikjer mu m ugajalo. Obrnila se je na sodišče. »I*c odškodnino za škodo, ki jo je povzročil bivši mož, lahko dobite,« so ji pojasnili. V podjetju je zaprosila za manjše stanovanje, kamor b< se preselila s sinovoma. »Ste ga žr dobili, zamenjava ne pride v poštev.« Trpljenje in stalna napetost sta jo iz mučila. Komaj trideset let ji je, a porto i se kot starka. Popolnoma je otopela. Od kar so ji pred nekaj meseci odpeljali otro ke v vzgojni zavod, ne misli več na nr'hnrl nost. L. B. »Domu sem preplezal v glavnem vse najzahtevnejše stene,« pravi Luka. »Plezal sem tudi v Centralnih Alpah, v Dolomitih, v Bolgariji, v Avstriji Ud. Enkrat sem .padel*, vendar se na srečo nisem poškodoval. V sovjetskih gorah sem bil tokrat prvič. Vzpon na Pik komunizma je tehaično izredno zahteven, razen tega pa alpiniste muči tudi višina. To dokazuje podatek, da nas je od 139 ali 140 alpinistov le 80 prišlo na vrli. Jugoslovani na tem vrhu še nismo bili. Pred tem smo dvakrat osvojili le Pik Lenina.« Luka je tudi gorski reševalec. »Naša reševalna postaja je kar dobro opremljena in številčno močna. Prav tako alpi-nistični odsek, saj ima okrog 40 članov in pripravnikov. Prejšnja leta smo prejemali le skromno dotacijo. Sukala se je okrog pol milijona starih dinarjev. Za ta denar smo lahko kupili le tri dobre vrvi in dotacije je bilo konec. Letos nam obetajo več denarja.« J. Košnjek Izbor lepotice Bleda Pod pokroviteljstvom revije Antena in v organizaciji turističnega društva ter Park hotela Bled se je sinoči v kazini Park hotela začel izbor za letošnjo lepotico Bleda. Včeraj je bilo pol finalno tekmovanje, drevi ob 21. uri pa bo finale. Nagrade za najlepše so prispevala podjetja Pletenina, Peko, Zlatarna Celje, Centromerkur, Almira, Vezenine, Špecerija, Murka in Ljubljanske mlekarne. Za letošnjo lepotico Bleda se je prijavilo okrog 40 de. klet, v ožji izbor za včerajšnjo in današnjo prireditev pa jih je prišlo okrog 20. A. Ž. Rekord radovljiškega kopališča Radovljiško kopališče sodi po svoji legi jn urejenosti med najlepše na Gorenjskem. To potrjuje tudi vedno večji obisk kopalcev med katerimi ne manjka tudi' tujcev. Medtem ko je bil lani 7. avgusta zabeležen največji obisk 1134 kopalcev, se je letos 13. avgusta po oceni ; , w kopališča kopalo nad \m i,.idi. JR Oni dan, ko je bil neuradni praznik, je moja Ježevka vsa preplašena pritekla domov. Skoraj bi me zvilo, saj sem prvi hip mislil, da jc imela kakšne težave z malarijo, ki se požvižga na moralo. — »Agencijo, tovariša Agencijo so napadli,« je zavpita in zavila oči. Brž sem stekel v samoprehrano in komaj dobil zadnje vložene hruške, s katerimi zdaj prihajava k sebi. Bilo je ob Črnem rovu, kjer ima pension iMstovi-čar neko gostinsko pod jetje iz Belega mesta. Letos je naša ježevska skupnost, ki je znana po turistični tradiciji in Lepi mlaki, skupaj s turistično službo, kjer dela tovariš Agencija, ob Črnem rovu uredila zelenice in sprehajalno pot. K sodclov inju so povabili tudi lastnike Lastovičarja iz Belega mesta. Pa so jim odgovorili, da so za letos ves denar ie porabili. Tako smo jim sami uredili dohod do penziona, zasejati travo in uredili sprehajalno pot. Pol starega milijona je to veljalo. • Tovariš Agencija je tudi tisti neuradni praznični dan šel ob obali Lepe mlake in tuhtal, kaj bi se da lo še narediti za turizem. Ob Črnem rovu pri Lasto-vičarju pa je naletel na pravo razdejanje: zelenice pomendrane, na njih pa kljub znaku o prepovedanem parkiranju, še in še krame, z oznakami Belega mesta. Začel je beležiti oznake, da jih bo dal Leteči službi, ko ga lov zagrabi oni šef Lastovičarja in gostinskega podjetja iz Belega mesta. Pošteno ga je mahmt in hotel T.vleči v brlog. Ne vem, če v skupnosti ne bi imeli še ene vdove, da ni prišel mi mo mladi par in posegel vmes. Agencija je le za bodico ušel razjarjenemu Lastovičarju, ki je tulil, da je zemljišče njihovo. Pa ni! Cela ježevska skupnosi se zdaj zgraža nad početjem in razdejanjem. Moja Ježevka pa ve povedali, da so bile takrat v Lasto vičarju neke strokovne gostinske živine iz Belega mesta, ki so neuradni praznik izkoristile za malce vesel obračun letošrje ježevske ohceli. Vsaka podobnost z Bledom in dogodkom ob vli Lastovka jc seveda na merna. VaS Jež Popotnik Hoteli v Georgetovvnu so zopet prazni, udeleženci ministrske konference neuvrščenih držav so že doma, ostali so zgolj dokumenti, sprejeti na sestanku v gvajanski prestolnici. Ena najpomembnejših odločitev je nedvomno sklep, da bo četrta konferenca neuvrščenih na vrhu verjetno že prihodnje leto v Alžiru, velja pa poudariti tudi željo, da bi se poslej ministri sestajali redno vsako leto ob zasedanju Ge-neralne skupščino v New Yorku. Kaj pomeni pravkar končan sestanek v George-townu? Zvezni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepa-vac je po prihodu v Beograd izjavil, da je bil to zelo pomemben zbor, vendar pa ni bil pripravljen pohiteti z oceno, da je bil tudi najpomembnejši sestanek (z izjemo sestankov na vrhu) predstavnikov neuvrščenih doslej sploh. Po mnenju Mirka Te-pavca je ministrski sestanek v Georgetovvnu pokazal, da se neuvrščenost spreminja in prilagaja sedanjemu političnemu trenutku v svetu. Ta trenutek označuje predvsem zbliževanje med nasprotujočimi si velikimi stranmi. V tem svetu in v tem trenutku neuvrščeni niso nekaj, kar bi Imelo zgolj antiblokovski značaj. Ne gre za to, da bi Vrh neuvrščenih v Aižiru se samo branili, marveč predvsem za to, kaj lahko svetu nudimo, kaj lahko predlagamo in kaj lahko zahtevamo, da bi se razmere razvijale v smeri nadaljnje demokratizacije odnosov in enakopravnega sodelovanja vseh narodov v mednarodnih zadevah. Vse to je bilo, po besedah našega zunanjega ministra, Izraženo v Georgetownu v največji možni meri. V zvezi s tistim, kar bi utegnilo Jugoslavijo še posebej zanimati, namreč s sestankom na vrhu neuvr. ščenih sredozemskih držav, je Mirko Tepavac med drugim izjavil, da so se ministri sredozemskih dežel posebej sestali v Georgetovvnu in se domenili, kaj bj bilo treba storiti, da bi do takega sestanka na vrhu tudi prišlo. Sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih sredozemskih dr. žav v Georgetownu je bil poslovni dogovor, je izjavil šef Jugoslovanske diplomacije, o tem, kaj naj bi neuvrščene države Sredozemlja storile, da bi dosegle še višjo stopnjo medsebojnega sodelovanja. Tako sodelovanje je zlasti potrebno v luči bližnjevzhodne krize, pa tudi zaradi tega, da bi omogočilo pravilnejše vpli- vanje neuvrščenih držav tega področja na dogajanja v Evropi. Sredozemlje je sestavni del Evrope, in tisto, kar se dogaja na celini, ima svoje odmeve na tem področju in seveda tudi obratno. Mirko Tepavac jc tudi poudaril, da so v Georgetovvnu zelo veliko razpravljali o tem, kaj pome-neuvrščenost kot gibanje, pa tudi o nekaterih medsebojnih odnosih. Tudi naša delegacija je bivanje v gvajanski prestolnici izrabila za pomembne izmenjave mnenj s predstavniki nekaterih drugih neuvrščenih dežel in takih stikov Je bilo v Georgetovvnu zelo veliko tudi med drugimi delegacijami, kar bo seveda lahko precej prispevalo k poglobitvi tako medsebojnega razumevanja kot sodelovanja med neuvrščenimi v bodoče. Medtem pa se v Združenih države Amerike nadaljujejo napadi Gcorga McGoverna, demokratskega predsedniškega kandidata, na predsednika Richarda Nixona zaradi vojne v Vietnamu, hkrati pa se v Parizu Henry Kissinger se- staja s severnovielnamskuni predstavniki, da bi našli ključ za končanje vojne v Indokini. Senator George Mc Govern očita Nixonu, da škodi interesom ZDA, V tem smislu je celo dejal, da ameriški predsednik vara svoje ljudstvo, saj je resda umaknil pehotne sile iz Vietnama, zato pa neverjetno pkrepil bombardiranje in sploh letalsko aktivnost. Hkrati se je zvedelo, da je pripravila Bela hiša nov načrt za končanje vojne v Vietnamu. Načrt predvideva, ta. ko se je vsaj zvedelo, ustanovitev dveh vlad, oziroma »dvojne« vlade, kar naj bi sicer veljalo zgolj v prehodnem obdobju. Ena vlada bi upravljala ozemlje, ki je pod kontrolo saigonskega režima, druga pa bi bila pristojna za ozemlje, ki ga nadzorujejo osvobodilne 9ile. Težava je menda v tem, da VVashington ne ve, kako bi se na lep način znebil saigonskega predsednika Thieja, ki je osovražen in nepriljubljen na severu do te mere, da nikakor niso pripravljeni sodelovat] z njim v nikakršnih političnih razgovorih. Henry Kissinger, ki se v Parizu tajno sestaja s severnovietnamskL mi predstavniki, je menda dobil od njih za najnovejši načrt Bele hiše podporo, kal* naj bi pomenilo, da ima načrt precej možnosti na uspeh. Vprašanje pa je, če niso te izjave in trditve pretirane, oziroma, če je v njih sploh kaj resnice. O vietnamski vojni je bilo namreč izrečenega že veliko, objavljenih je bilo precej aačrtov hi predlogov, pa se je vselej izkazalo, da je bilo vse skupaj le slepilo alt pa v najboljšem primeru preoptimistično napihovanje. Tačas pa se boji nadaljujejo, ameriška letala pa vse srditeje napadajo ozemlje Severnega Vietnama, odkoder poročajo o mrtvih in ranjenih tudi med civilnim prebivalstvom in o veliki materialni škodi. Ta dejstva je potrdilo doslej tudi več uglednih ameriških osebnosti, ki so bile v Vietnamu kot gostje tamkajšnje vlade. Odslej tudi pri nas Ljubljanska študentska organizacija ŠOLT je pred kratkim začela izdajati edinstveno publikacijo pri nas. Po zgledu nekaterih drugih držav tiska UFO (NLP) informator oziroma časopis o neznanih letečih predmetih. Ljudem že stoletja nazaj neznani leteči predmeti burijo domišljijo in jih spravljajo v strah, več nenavadnih pojavov te vrste pa je bilo zabeleženo tudi pri nas. Prav zato je glasilo potrebno. Doslej sta izšli dve številki. V njih so priobčena opažanja NLP, med katerimi opozarjajo zlasti na pričevanja strokovnjakov, v glavnem znanstvenikov, astronomov in raziskovalcev z vsega sveta. Njihova mnenja so zelo zanimiva. Tretja številka bo izšla septembra, cena posameznega izvoda pa je 5 dinarjev. Slavne zgradbe starijo Pred dnevi so zaprli za obisk pariški Panteon, 183 let staro stavbo, kjer so pokopani vsi veliki Francozi novejše dobe. Na strehi so se namreč prikazale razpoke, s kupol pa je že odpadlo nekaj veliki plošč. Domnevajo, da plošče odpadajo zaradi načina gradnje, ki je bil za tiste čase novost. Letalska nesreča Indijsko potniško letalo s 14 potniki in posadko je strmoglavilo le nekaj minut pred nameravanim pristankom na delhijskem letališču. V nesreči so izgubili življenje vsi potniki in člani posadke. Zaradi močnega deževja se reševalci niso mogli precej časa približati kraju nesreče. Žrtve gob Zaradi zastrupitve z gobami je v Tuzli in okolici umrlo deset ljudi, med njimi več otrok. Po zadnjem deževju je bilo v okolici Tuzle obilo gob. Prebivalci so sicer navajeni uživati gobe, vendar pa ne pomnijo, da bi že kdaj prišlo do tako množične zastrupitve z gobami. V bolnišnico so prepeljali 29 ljudi, ki so kazali znake zastrupitve. Nemško poletje Lani je preživelo dopust doma ali v tujini JljL milijona nemških turistov, letos pa jih bo po vsej verjetnosti še kake 3 odstotke več. Lani je preživelo počitnice doma 17 milijonov Nemcev, v tujini pa 14 milijonov zahodnih Nemcev. Za počitnice so porabili 13,7 milijarde mark, od tega so jih pustili v tujini 8 milijard. Največ zahodnih Nemcev je letovalo v Avstriji in sicer 4,3 milijona, v Italiji je letovalo 2,8 milijona zah. Nemcev, v Španiji 17 milijona, v Švici 800.000 in v Jugoslaviji 780.000. Letalska nesreča Pri vzletu z newyorškega letališča se je pripetila nesreča jugoslovanskemu letalu JAT. V letalu je bilo 175 potnikov in 11 članov posadke. Iz nepojasnjenih razlogov je vrglo iz letala okno v pilotski kabini. Pilot je sicer uspel zadržati letalo na zemlji, z levim krilom pa je letalo zadelo ob ograjo, nakar se je vnel eden od motorjev. V nesreči je bilo 18 potnikov lažje ranjenih. Sonce se umirja Med zadnjim izbruhom na robu vidnega dela Sonca so vročinski hlapi dosegli višino 320.000 kilometrov. Znanstveniki menijo, da je to zadnji izbruh med sedanjo aktivnostjo Sonca, ker se bo vznemirjeno področje Sonca zaradi rotacije obrnilo drugam. Vozila čez mejo V prvi polovici letošnjega leta je čez mejne prehode pripeljalo v Jugoslavijo 6,7 milijona motornih vozil, kar je za 140.000 več kot v enakem obdobju lani. Avtomobilov s tujo registracijo je bilo 5 milijonov. Med vozili je daleč največ osebnih avtomobilov. Če k tej reki prištejemo še maloobmejni promet, potem je v prvem polletju letos prišlo v Jugoslavijo 6,4 milijona motornih vozil Umrlo 156 potnikov Blizu berlinskega letališča se je zrušilo letalo 11-62 s 158 potniki in osmimi člani posadke. Letalo je nameravalo leteti v Bolgarijo. Vzroki nesreče še niso znani. Vsi potniki so bili državljani NDR. Po številu žrtev je to druga največja nesreča v zgodovini civilnega letalstva. Največja se je pripetila julija lani na Japonskem, ko je umrlo 162 ljudi. Potres v Makedo^ ji Aparati seizmološkega observatorija pri skopski univerzi so zabeležili potres šeste stopnje s središčem 130 km od Skopja. Zaradi potresa se je v Gevgeliji in Dojranu porušilo nekaj hiš. Nekaj prebivalcev je prebilo noč na prostem. Posledice sončne aktivnosti Izbruh, ki je pred dnevi povzročil na sončnetn površju krater s premerom 60.000 km, utegne imeti tudi na zemeljskem površju določene posledice. Ob omenjenem izbruhu se je sprostila energija enaka sto milijonom vodikovih bomb. Potujemo z letali V prvi polovici tega leta so rta jugoslovanskih letališčih registrirali 1,12 milijona potnikov, kar je za 50.000 več kot lani v istem obdobju. V notranjem prometu je z letali potovalo okoli 460.000 potnikov, v mednarodnem pa 323.000. Iz tujine je v Jugoslavijo z letali dopotovalo 355.000 potnikov. Domače letalske družbe so v prvi polovici tega leta prepeljale 914.000 potnikov, od tega ¥ mednarodnem letalskem prometu 464.000 potnikov. Tropsko deževje v Evropi V pokrajini Baden-VJiirtcmberg in Ilesse je pravi pravcati tropski naliv v hipu napolnil hudournike, ki so poplavili kleti v naseljih. V vod je našlo smrt nekaj ljudi, njihovo število še uz°' tavljajo. V mestu Stuttgart je med nalivom it* nevihto k.gubilo življenje pet ljudi, več pa je biV> ranjenih. Ujeli razpečevalca dolarjev V Dubrovniku so aretirali štiri italijanske tihotapce, ki so hoteli v Jugoslaviji razpečavati P0' narejene bankovce. Ob aretaciji tihotapci niso imeli pri sebi denarja, ker so ga že skrili v ne-ke.n zidu, Preiskovalci so ugotovili, da gre za ist izvor denarja, kakršen je bil te dni zamenjan^ nt* jadranski obali, razpečevalec, italijanski državljan s ponarejenim potnim listom, pa je izSl,u brez sledu. iRADIOi Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopoldne), 11, 12, 13, 14, 15 (dogodki in odmevi), 17, 18, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23, 24; ob nedeljah pa ob 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19.30 (radijski dnevnik), 22, 23 in 24. 19. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pojo naši operni pevci — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.4(1 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S •pesmijo in besedo po Jugoslaviji *■ 15.40 Iz opusa Jana Sibeliu-*a — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Madžarske RTV — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Z ansamblom Jožeta Privška — 18.15 Iz operetnega sveta — 18.45 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dov-žana — 20.00 V soboto zvečer 7- 21.05 Zabavna radijska Igra: Dekle z Marne (prva izvedba) — 22.00 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Brugl program 8.05 Uvodni akordi — 8.40 Sobota na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Dob-j"e volje v novi teden — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev I* 16.40 Sobotni mozaik — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 Z orkestrom Ervvin Lehn 7" 19.00 Pet minut humorja — J*05 Popevke za vse - 19.35 Plesna glasba tretji program 20.05 Zborovska pesem skozi stoletja -- 20.30 Svet in mi 20.40 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Ljudske pesmi in napevi — 22.15 Okno v svet — 22.25 Te-^a in variacije — 23.55 Iz slovenske poezije 20. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro-— 8.05 Rajska igra za otroke — 8.50 skladbe za mladino — 9.05 Iftn ° POf10^0 Poletja — in, Se pomnite, tovariši — lOd Pesmi borbe in dela — -45 Mag[ poslušalci čestitajo ^Pozdravljajo — 13.30 Ne--UelJ*ska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi —-16.00 Radijska igra: Garou — Garou — 16.50 Lepe melodije — 17.05. Nedeljsko športno popoidne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski coek-tail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 športni dogodki dneva — 20.10 Večer ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Za nedeljsko razvedrilo ob glasbi — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Iz stuttgartskega glasbenega življenja — 23.55 lz slovenske poezije LD 22. AVGUSTA 21, AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pi san svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravljica — 9.40 Z revijskim orkestrom Heinz Ncubrand — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Antonio Sa-lieri: Koncert za flavto, oboo in orkester v C-duru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Godba milice na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke alas-be — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Heinz Kiessling — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Popevke in plesni ritmi — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu — DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah —• 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Mozaik zabavnih zvokov — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Botique lahke glasbe — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva —■ 21.40 Iz Bartokovih klavirskih albumov — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Bedrich Smetana: Moja domovina — ciklus simfoničnih pesnitev — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja —9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z orkestrom Walt Harris — 9.40 Slovenske narodne v priredbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Slovenske pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Carl Dit-tersdorr: sklepni prizor I. dejanja opere Doktor in apotekar — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Gerd Bauer — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na-svidenje — 18.45 S pevcem Otom Pestnerjcm — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra: Človek v stiski — 21.26 Lahka glasba — 22.15 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Klavirska poezija Enri-qua Granadosa Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete <*■ 15.35 Z orkestrom in zborom Peter VValden — 16.05 Glasbeni bing-bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 2100 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Arije in monologi — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poe- 23. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniški pozdravi — 9.25 Popevke in zvoki iz studia 14 — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zbori skladateljev Glasbene Matice in Novih Akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital violončelista Miloša Mlejnika — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Carlo Sa-vina — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas 1^.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 21.20 Lepe melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi pojeta Komorni zbor iz Celja in Gorenjski vokalni kvintet — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Josip Michl: Štiri pesmi na Prešernova besedila z Dvora-kovo medigro — 22.00 Jules Masscnet: odlomki iz opere Manon — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja: Benjamin Brittcn — 23.55 Iz slovenske poezije 24. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Paleta zabavnih zvokov — 9.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Plesi z Balkana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinski zbori pri* nas in po svetu — 14 30 Z ansamblom Silva Štingla — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Poje baritonist Tom Krause — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z - orkestrom David Llovd — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Kitara v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Silva Štingla — 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 22.40 Plesni zvoki — 23.05 Literarni nokturnp — 23.15 Iz hrvaške simfonične literature DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.40 Poletna potepanja — 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Fjlm-ski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Glasbeni soiree — 21.00 Naš intervju - 21.10 Z orkestrom Belgijskega radia — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Poletni dan - 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital tenorista Mitje Gregorača — 23.55 lz slovenske poezije 25. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 — Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Kratka gershvviniada — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi - 16.00 Vrtiljak -16.40 Z orkestrom Cara vel li — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Orgle v ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Beneškimi fanti — 20.00 Pesmi in plesi drugih narodov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Zvoki z orkestrom Gay Ninelies — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke slovenskih avtorjev — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Poletna potepanja — 18.40 Jazz na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Z ansamblom Hazy Ostervvald — 19.35 Priljubljene popevke Tretji program 20.05 Od premiere do premiere — 21.02 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 1/ slovenske poezije Izdaja ln tiska CP »lio rcujski tisk« Kranj, Ulica MoŠa Pijade — Naslov uredništva in uprave lisia. Kranj, Trg revolucije i stavba občinske skupšč ne. — Tek račun pri SDK v Kranju 5151135 - le lefoni: redakcija 2183* 21-860; uprava lista nia looglasna in naročniška služba 22 152. - Naročni na: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številke 70 par. Mali oglasi: be seda 1 din, naročniki imaj« 10 "h popusta Neplačanih oglasov ne objavljamo 19. AVGUSTA 17.50 Slike s kmečke ohceti - 2. del barvne oddaje, 18.15 Obzornik, 18.30 V deželi klobukov - barvni film, 18.55 Obisk v živalskem vrtu -barvni film, 19.20 Mozaik, 19.25 Usodno nebo - nadaljevanje in konec, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Nastopa Charles A/.navour, 21.25 Na poti k zvezdam - barvna oddaja, 21.50 Moj prijatelj Tonv - serijski barvni film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) 20. AVGUSTA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače z Zadovoljnimi Kranjci (RTV Ljubljana), 10.20 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Pcvton - serijski film, 12.40 TV kažipot, (RTV Ljub-ljana), 16.30 Konjske dirke za pokal predsednika Tita -prenos, 16.55 Odhod naših tekmovalcev na olimpijske igre - reportaža (RTV Beo. Izžrebane številke vstopnic XXII. mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju: 092707 088543 006432 006333 036353 004961 030122 004647 082277 076559 009713 014210 016677 060824 030309 028218 009543 022305 010208 039876 031704 091043 093061 075835 024055 089266 008587 097467 010780 002514 069091 012632 003062 077514 033255 Dobitke dobile na upravi gorenjskega sejma Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, vsak delovni dan od 7. do 14. ure, in sicer do 15. oktobra 1972. grad), 18.00 Dirka za soncem - ameriški barvni film, 19.35 Za konec tedna, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Ko nisem bil več vojak - nadaljevanka (RTV Beograd), 21.15 Nastop sovjetskega ansambla Oreo (RTV Zagreb), 21.30 Sportnj pregled (JRT), 22.00 Poročila RTV Ljubljana) 21. AVGUSTA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 En dan v Kopenhag. Ta teden na TV Nedelja, 20. avgusta, ob 18. uri: DIRKA ZA SONCEM . ameriški barvni film; režija Roy Boulting; v glavnih vlogah: Richard Widmark, Trevor IIoward, Peter van Dyke; Južna Amerika je bila po koncu druge svetovne vojne idealno zatočišče nacističnih veljakov, ki so v odmaknjenih predelih južnoameriških džungel našli drugo domovino. To zgodovinsko dejstvo je bilo v literaturi in na filmu že ničkolikokrat obravnavano, vendar skoraj vedno v obliki pustolovskih, privlačnih filmov brez večjih ustvarjalnih vrednosti. Eno takšnih del je tudi film Dirka za soncem. Torek, 22. avgusta, ob 20.35: ZAPUŠČENA ZEMLJA -francoski film: režija Marcel Carnć; v glavni vlogi Daniele Gaubert; Film je bil povsod, kjer so ga predvajali, sprejet z velikim navdušenjem. Obravnava mladinsko pre-stopništvo, ki pa ga Car-nč rešuje bolj po okusu poprečnega gledalca, kot zaradi kakšne večje izpovedne potrebe. Rezultat je poprečen, a komercialno uspešen film. Olimpijske igre Miinchcn 1972: V času olimpijskih iger nam bo TV posredovala približno 102 urj prenosov in posnetkov iz Miin-chna. Prednost bodo imeli zlasti naslednji športi: atletika, plavanje, skoki v vejdo, kajak na divjih vodah, gimnastika, košarka in rokomet. Morda bomo videli ti*li posebne prenose s tekem jugoslovanske reprezentance v košarki, rokometa in vaterpolu. nu - barvna reportaža, 18.40 Danska pop glasba, 19.00 Mo. zaik, 19.05 Kot krogi v vodi -dokumentarna oddaja, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Danska TV se predstavlja - barvni zapis, 20.35 Kopenhagen design, 21.00 Dobro življenje - TV drama, 22.10 Zdravje, seks • izobraževalna oddaja, 22.35 Poročila, 22.40 šahovski komentar (RTV Ljubljana) 22. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 M. Jezernik: Medvedov godrnjavček - 7. del. 18.50 Mozaik, 18.55 Sodobni pouk v JLA - oddaja iz cikla Od zore do mraka, 19.25 Bajna Bašta - oddaja iz cikla Karavana, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Zapuščena zemlja- francoski film, 22.20 Labodje jezero -2. del sovjetskega barvnega filma, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 23. AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Ob. zornik, 18.30 Sebastjan in Ma-ry Morgane - serijsk; barvni film, 18.55 Mozaik 19.00 Na sedmi stezi, 19.30 Naši operni pevci: Bogdana Stritarjeva, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 V. Bran-cati: Raffaele - nadaljevanje in konec, 21.25 Avstralija: oddaja iz cikla Potovanje Tibor-ja Sekcija, 21.55 Poročila, 22.00 šahovski komentar (RTV Ljubljana) 24. AVGUSTA 16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Gospod Piper -barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Carni svet živali . barv. ni film, 19.25 Jugoslovanska mesta: Pulj, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 G. Neveux: Vidocq (Clo-vek s sto imeni) - 4. del, 21,25 In memoriam: dr. France Štele, 22.10 Vohuni, agenti, vojaki: Izginula raketa, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 25. AVGUSTA 16.25 Madžirski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.0 Mestece Peyton - serijski film, 19.50 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Varujmo gozdove pred požari, 20.30 3-2-1 20.35 Olimpijske igre Mehika 1968 . barvni film, 22.35 Poro. čila, 22.40 šahovski komentar (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 19. avgusta amer.-ital. barv. CS film SUPERDIABOLIK ARGOMAN ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl.-nem. barv. filma ČAROVNICE IZ VRAŽJE HOSTE ob 22. uri 20. avgusta amer.-ital. barv. CS film SUPERDIABOLIK ARGOMAN ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma ISABELA — VRAŽJA KNEGINJA ob 21. uri 21. avgusta angl.-nem. barv. film ČAROVNICE IZ VRAŽJE HOSTE ob 16., 18. in 20. uri 22. avgusta angl.-nem. barv. film ČAROVNICE IZ VRAŽJE HOSTE ob 16., 18. in 20. Kranj STORŽIČ 19. avgusta amer. film STAN IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 16. uri, ital. ban', film ONEMOGOČITE IN-ŠPEHffORJA STERLINGA ob 18. uri, franc. barv. film ZAKON V PEKOSU ob 20. uri 20. avgusta ital. barv. film ONEMOGOČITE INŠPEKTORJA STERLINGA ob 14. in 18. uri, franc. barv. film ZAKON V PEKOSU ob 16. in 20. uri 21. avgusta premiera špan.-ital. barv. filma ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE ob 16., 18. in 20. uri 22. avgusta špan.-ital. barv. film ŠTIRI DOLARJE ZA MAŠČEVANJE ob 16., 18. in 20. ur{ Tržič 19. avgusta premiera ital,-špan. barv. filma PET MAŠČEVALCEV ob 18. in 20. uri 20. avgusta amer. film STAN IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 15. uri, ital.-špan. barv. film PET MAŠČEVAL-CEV ob 17. in 19. uri 21. avgusta franc. barv. film KAPETAN FRAKAS ob 18. Kamnik DOM 19. avgusta amer. barv. film DIVJA TOLPA ob 17. in 19.30 20. avgusta.amer. barv. film DIVJA TOLPA ob 14.30 in 19. uri, franc. barv. film KAPETAN FRAKAS ob 17. uri 22. avgusta angl. barv. film SCARAMOUCHEVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA ob 18. in 20. uri Krvavec 19. avgusta franc. barv. film KAPETAN FRAKAS ob 20.30 20. avgusta amer. barv. film BANDOLERO ob 17. in 19.30 Skofja Loka SORA 19. avgusta angl. barv. film SLA ZA VAMPIRJEM ob 18. in 20. uri 20. avgusta amer.-ital. barv. iilm SUPERDIABOLIK ob 18. in 20. uri 21. avgusta ital. barv. film ČLOVEK BE2I ob 19; uri 22. avgusta ital. barv. film ČLOVEK BEŽI ob 20. uri i Železniki OBZORJE 19. avgusta franc. barv. film MORA ZA UBIJALCA ob 20. uri 20. avgusta ital. barv. film ČLOVEK BEŽI ob 18. in 20. Radovljica 19. avgusta amer. barv. film MACHO CALLAHAN ob 18. uri, franc. barv. film OBRISI SOLZE, OČKA ob 20. uri 20. avgusta franc. barv. film OBRIŠI SOLZE, OČKA ob 16. uri, amer. barv. film TEXAS JE NA DRUGI STRANI REKE ob 18. uri, amer. barv. film MACHO CALLAHAN ob 20. uri 22. avgusta ital. barv. film PLAČANEC ob 20. uri Bled 19. avgusta amer. barv. film PRVI MITRALJEZEC ZAHODA ob 18. in 20.30 20. avgusta amer. barv. film PRVI MITRALJEZEC ZAHODA ob 15., 18. in 20.30 21. avgusta amer. barv. film ENKRATNA IGRA ob 18. in 20.30 22. avgusta amer. barv. film ENKRATNA IGRA ob 18. m 20.30 Jesenice RADIO 19. avgusta amer. TARZANOV UPOR GLI 20. avgusta amer. TARZANOV UPOR GLI 21. avgusta amer. MOŽ, KI GA NI UBITI 22. avgusta amer. MOŽ, KI GA NI UBITI Jesenice PLAVŽ 19. avgusta amer. MOŽ, KI GA NI UBITI 20. avgusta amer. MOŽ, KI GA NI UBITI 21. avgusta amer. TARZANOV UPOR GLI 22. avgusta amer. TARZANOV UPOR GLI 3 barv. film V DžUN- barv. film V.DŽUN- barv. film MOGOČE barv. film MOGOČE barv. film MOGOČE barv. film MOGOČE barv. film V DZUN- barv. film V DŽUN- Dovje-Mojstrana 19. avgusta amer. barv. film VENEC POPKOV > 20. avgusta amer. barv. film ZADNJI NABOJ Kranjska gora 19. avgusta amer. barv. fin*1 ZADNJI NABOJ 20. avgusta ital. barv. CS film PIK AS —- PROTI VOHUNSKA OPERACIJA Javornlk DELAVSKI DOM 19. avgusta danski f',lT1 RDEČI RUBIN 20. avgusta amer. barv. fd£ VENEC POPKOV REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. TKALEC, 7. IZRAST, 13. RANOCELNIŠTVO, 15. GRAN, ^ RUK, 17. KRIM, 18. AMERICAN, 21. ILA, 22. EB, 23. CA, 24. UR, 26. EZ, 27. RIS, 29. FLORIJAN, 34. AiMAS, 36. OKO, 3L AMID, 39. RAŠELJIKOVINA, 42. DRATEK, 43. ANANAS. NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 97 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (30 din) prejme Albin Urh, Boh. Bistrica, Jelovška 10; 2. nagrado (20 din) Franc Podnar, skofja, Loka, Sorska 27; 3. nagrado (10 din) prejme Ivanka Meglic, Tržič, Bistrica 41. Nagrade bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. nagota, 7. seznam imen, 12. okornež, 14. embalaže, 15. znak za kemično prvino barij, 16. jeseniški V p,sate,J Miha, 18. ocet, 19. nemška reka, ki se izliva Severno morje, 21. ime italijanske književnice Negri, tudi ecni otok, 22. ime popevkarja Agiča, 24. Bcllinijeva opera, redpisano pravilo, 26. junakinja romana Nexoja Martina j."oersena (»Sirota . . .«), 27. ime bivšega Gininega moža Škofi*' 28. gorski reševalni čoln, 29. ime slovenskega pianista n^|°ncUa, 31. češko moško ime (ekonomist šik), 32. namera, S8aK,ep, 35. rimska številka štiri, 36. del stopala aH čevlja, lr^Vrsta Igre na srečo, 40. gostje na svatbi, 41. prebivalec v , ^VPICNO: L priljubljeni gozdni sadeži, 2. spremenitev ^lloimen' nek°!anja kratica za Ljudski odbor, 4. v rimski hi0x,?K'Jl bog smrti in podzemlja, Orcus, 5. v stavbarstvu I kK| Podporni lik, 6. ime Italijanske filmske igralke Valil, bp;r ca> 8. latinski veznik, 9. namera, 10. namakanje ali k"dranie 2 ir,8atorJ|. n- blagajna, 13. glavni števnik, 17. kdor prvin' rat*n'ra sukno, 20. povrtnina, jed, 23. znak za kemično to»sir,° 1111,1 25, Rdeč| križ' 26- elektricne morske ribe, 27. Vejjea manjših, buldogu podobnih psov, 28. če, 30. ime naj-Mv0 8a 8loyenskega pisatelja in dramatika, 33. angleško svetlo ^argo pisana tropska papiga, 37. arabski žrebec, 39. Ivan % ^»iev pošljite do četrtka, 24. avgusta na naslov: $ l fs' revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna Kr»žanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. l|re( , ^. — Preteklo nedeljo so se končale tržiške letne °'er i? i ,D^a zadnjikrat uprizorjena Držičeva komedija ^^sta ntila'". komedija je bila uprizorjena štirikrat, od vseh ?Sleda| Pa i* bila najbolj obiskana premiera, katero si je '° oh -,?^OM ,isoc gledalcev. Na ostalih predstavah pa je K a 250 do 300 gledalcev. Njjjj^io so člani KUD Svoboda iz Tržiča pod skrbnim W'.nstvu leži.scrJa Beline i/. Ljubljane zelo dobro predstavili Hii?lv.u- Vsi igralci so svoje vloge dobro odigrali in zado- IP Ajda cvete lnanj- u rcdk°- ir b<> j '° Obrodi, razen te W%ti. uje uiv»aa-zat0 odločaja za druge e dni je začela pr va ajda cveteti. Kmetje pravijo, da bo zaradi ugodnega vremena dobro obrodila, čc ne bo v prihodnjih dneh nepredvidenih vremenskih sprememb, predvsem toče ■»« TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 4,50 do 5 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 7 din, pomaranče 6,50 din, limone 8,50 do 11 din, česen 9,40 din, čebula 4,70 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4 din, ajdova moka 6 do 6,30 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,70 Jo 0,58 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehj 41,50 din, klobase 4,90 din, skuia 9,10 din, sladko zelje 1,80 din, kislo zelje 3,70 din, paprika 4 do 4,50 din, krompir 1,75 din KRANJ Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 4 din, slive 3,80 do 4 din, jabolka 5 din, limone 12 din, česen 8 do 10 din, čebula 3 din, fižol 5 do 6 din, pesa 3 do 4 din, kaša 5 din, paradižnik 4 din, lubenice 4 dim, grozdje 7 din, ajdova moka 6 do 7 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo masio 28 din, smetana 14 din, orehi 35 din, klobase 8 din, skuta 7 din, sladko zelje 3 do 3,50 din, kislo zelje 4 din, cvetača 5 din, paprika 4 din, krompir 1,50' do 1,80 din, hruške 8 din, breskve 7 do 8 din TRŽIČ Solata 5 din, korenček 7 din, slive 6 din, jabolka 8 din, česen 10 din, čebula 5 din, fižol 7 din, pesa 5 din, kaša 5 din, paradižnik 5 din, kumare 4 din, grozdje 6 din, pomaranče 8 din, ajdova moka 5 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 23 • din, smetana 14 din, skuta 8 din, kislo zelje 3 din, cvetača 7 din, paprika 7 din, krompir 2 din, hruške 7 din, lubenice 4 din loterija Srečke so zadele s končnicami din 30 30 610 50 5590 300 78860 500 544560 10.000 V KRANJU Bolka Andrej in Močnik Marija, Lukič Miloš in Ilrva-tin Majda, Cuderman Andrej in Križnar Marija, Ko/.jek Janez in Knific Frančiška, Zdešar Boris in Žalohar Lidija V SKOFJI LOKI Jemc Boštjan in Ušeničnik Marija Bronislava V TRžICU Rev Vojteh in Tišler Barbara, Nimac Stjepan in Pe-žak Ana, Cebron Anton in Mali Jožefa umrli so V KRANJU Zupan Ana, roj. 1894, Lesar Milena, roj. 1934, šarič Ana, roj. 1908, Vadnjal Ana, roj. 1897, Seliškar Ana, roj. 1908, Osolin Ana, roj. 1905, Kozinc Branimir, roj. 1890, Petrovič Peter, roj. 1901 V TRžICU Mršol Marjana, roj. 1892, Snedic Rudolf, roj. 1907, La-vička Zdenko, roj. 1915 1 10 02851 1.010 10431 2.010 54081 510 208591 10.010 550401 10.010 82 20 512 ' 50 912 100 G8902 2.000 40192 500 098032 10.000 403892 10.000 23 ' . ' 30 1973 200 3C03 30«) 67503 500 2370C3 10.000 < 10 348M 1.010 76524 510 206764 10.010 35 20 245 100 365 50 43355 500 354325 10.000 469445 10.000 664355 10.000 6 10 42756 1.010 69346 2.010 93506 510 602846 10.010 674666 150.010 97 20 447 50 04067 1.000 73637 500 16767 10.000 324877 10.000 38 20 98 20 37568 • 2.000 37568 500 511848 10.000 29 40 39 20 9999 200 27769 500 71259 1.000 350879 10.000 706869 10.000 V torek, IS. avgusta, je bil v Lomu pod Storilcem koncert slovenskega ansambla Vadrovc! t/ Cievelanda. Ansambel j« priredil koncert v vseh krajih, kjer so bili doma njihovi starši. Zato tudi v Lomu pod Storilcem, kjer je živel oče Iva Zupana, ki je v ansamblu kitarist la pevec, — J. Slapar »i I -| 1 "1 (11. zapis) V čelno steno župnišča pri novem sv. Ožboltu je bila leta 1958 vzidana spominska plošča iz črnega marmorja. Vklesane besede povedo, da je tu župnikoval pesnik in pisatelj Joža Vovk. PESNIK JOŽA VOVK Najbrž bo malo bralcev, ki prebirajo te zapise, da ne bi vedeli vsaj za ime tega duhovitega in šega-vega moža, saj je . bil Joža Vovk naš bližnji rojak s Ceš-njice pri Podnartu dolga leta kranjski kaplan, šest let pa župnik na Jezerskem (hkrati je upravljal tudi župnijo Kokro). Komaj šestinštiride-setletnik je omahnil v smrt. Letos je poteklo že petnajst let, kar smo izgubili tega zares srčno dobrega prijatelja, čustvenega pesnika in nadarjenega pisatelja. Joža Vovk je bil med prvimi, ki so jih nemški okupatorji izgnali z Gorenjske v Srbijo. Izgnanstvo pa Vovku ni strlo duha, nasprotrfo, njegov pesniški dar je dobil novih moči, njegova beseda novo ostrino, njegova vera v zmago pravične stvari pa novo potrditev. Zato bo zagotovo, prav, če najprej spoznamo Joža Vov-ka kot pesnika. V DELAVNICO SEM TVOJO ZRL... Prav izrazitih socialnih motivov v slovenskem pesništvu n^emo v izobilju. Ne le *""S^Sl tWt mlajši in moderni poeti se ukvarjajo raje z bolečinami lastnega srca, do objektivnih čustvovanj se le malokdo pri-koplje. Tem raje zato pokažem na Vovkovo pesem Snažilka, eno redkih čistih socialnih pesmi v slovenskem slovstvu: Zjutraj poslovim se od otrok že spečih, v možev plašč odetih. Plazim po kolenih se ves dan, po križastih in pisanih parketih; vaze brišem in srebrne čaše, peč zakurim in stopnice snažim, vodo nosim in si brišem pot. Ves dan pred menoj lebdi osmero drobcenih oči, v vazah vidim jih in na parketu v marmorju; še v kalni vodi vidim plaha njih odsev. Kadar svetla čaša zazveni se zdi, da je zajokal moj otrok. Trudna na večer se oprimem stene, pred mano zavrtita se lestenec in obok s tresočo se roko držim zasluženi denar, ponesem ga domov, za kruh in mleko, da vsaj nocoj ne bo več jokal moj otrok. Znal pa je Joža Vovk ubrati tudi drugačne, bolj bojevite strune, prežete z uporom in vero v zmago. »Naš klic« se bere tako kot da bi slišali pesem Mateja Bora — zveni prav tako: Požgite hiše, vragi, polja pomendrajte, planine skalnate v zemtjć steptajte, korakov naših zbrišite najmanjšo sled! — Vrnili bomo se na pogorišča in brez solza orali spet strnišČa, iz tal gora lepoto bomo priklicali! V poslednji kot sveta nas poženite, izrežite jezike nam, jih psom mečite! — Ne bo uničil tujec nas, ne beda, spet iz srca privrela naša bo beseda! Spominska plošča pesniku In pisatelju Jožetu Vovku na Jezerskem. — Foto: F. Perdan Otroke materam v naročju postrelite, sinove pred kanone, strojnice ženite, opijajte se z našo rožnato krvjo! — Ljubezen naša pa bo spet rodila, s sinovi, hčerami domove napolnila! Med vaš strahoten hrup besneč zaganjamo naš vrisk in klic: živeti, živeti, Živeti! Ob tej Vovkovi pesmi se mi vsiljuje literarna uganka. Ker sem v prvih letih vojne kot izgnanec z Gorenjske drugo-val s pesnikom Vovkom v Srbiji, vem, da tjakaj še nismo dobili slovite Borove zbirke partizanskih pesmi »Previharimo viharje«, v kateri je objavljena tudi pesem »Ropajte, pustošite gospodarji, čez vso zemljo razpnite veŠala!« Vsaj začetni motiv je pri obeh pesnikih nenavadno soroden. Bržčas je nastala tudi tu taka sorodnost pesniške misli kot pri Puškinu in našem Prešernu. Oba sta motiv o Apelu in čevljarju zelo zelo podobno obnovila. Potem pa je tu tudi pesem s povsem kajuhovskim vsebinskim zasukom — pa vendar tudi Kajuhova pesem ni mogla najti poti do Vovka v okupirani Srbiji. Pa poslušaj-mo »Materino pesem«: Šest sinov je v svet odšlo, šest sinov, šest rok je seglo po slovo, šest brazd mi čelo razoralo, šest trnov se zabodlo je v srce, šest težkih muk čez dušo padlo. Šest sinov je v svet odšlo, šest sinov, šest rož na vrtu je ovelo, šest, ptic iz gnezda odletelo. A jaz rahljam to črno prst za nove grede, da zraste novih šest cvetov. Molče daljave sive, molče.., A čutim, da stisnjenih pesti se mojih šest sinov bori. Za svobodo in za kruh, bi lahko še dodali tej pesmi, ki izžareva trdno vero neznane slovenske matere. Stara ljudska epika o materi, ki je rodila sinove-junake. Kaj več o pesnikovem življenju in delu pa prihodnjič. CZ, Tovariš Šiška, inženir strojništva, se je namršeno vzpenjal po stopnicah. Osem ur napornega dela v razbeljeni pisarni podjetja Izvijač in od dopustov razstre-seni sodelavci so mu nacefrali živce. Komaj je čakat popoldneva, ko bo lahko odšel domov ter na mehkem divanu pozabil službene zdrahe. A tistega dne sreča, ni bila njegov zaveznik; že pri vratih stanovanja, v drugem nadstropju nove stolpnice, ga je razburjena soproga Fanika zasula s plazovi pritožb čez sina Tončka, desetletnega smrkavca, ki si je dopoldan, v splošnem pretepu pred blokom, raztrgal hlače ter povzročil hud prepir med stanovalci. Zlovoljnemu Šiški so popustile še zadnje zavore. Primazal je mulcu nekaj krepkih klofut ter jih zabelil s kopico ostrih besed. V gneči sredi preozke kuhinje so mimogrede razbili dva krožnika ter prevrnili stol: Mulcev jok in očetovo kričanje sta kmalu zbudila pozornost vrlih sosedov. V sobi, tik poleg kuhinje Šiškovih, onkraj tanke betonske stene, je gospa Žvefla napeto prisluškovala. Boječ se, da ji ne bi kaj ušlo, je skoraj pozabila dihati. Posameznih besed sicer ni razločila, ampak ivenket porcelana, udarci, jok in vpitje so jo pripeljali do sklepa, da vrli inženir pretepa svojo leno. Torej je le res! Torej zakonca le nista tako idealen par kot so pravili- Dve uri kasneje je gospa Žvefla vstopila v posebno sobo kavarne »Pajmgaj«, kjer so mestne garde dame enkrat tedensko priredile sestanke. Ob kavici in bitru je druščina treh vdov, štirih ostarelih devic, ene ločenke in ene upokojene bančne uradnice premlevala tekoče vesti ter izmenjavata razburljive informacije družabnega »ENA BABA REK LA« značaja. Kraj z okrog tri tisoč prebivalci je bit veli*0 premajhen, da bi deveterica opravljivk ne mogla sPre]?l' Ijati spotaktjivih dogodivščin ljudi, in veliko preveli*' da bi kdajkoli zmanjkalo sočnih tem. Kogar so iensk vzele v precep, je brž postal predmet pouličnih ČenC' Godilo se mu je podobno kot Če bi o njem poročal radio v večernih novicah. Vrli občani so tropu ragelj zal nadeli ime »Agencija EBR (Ena baba rekla)«. Žveflovka je z dramatičnimi izrazi razložila poje* spopada v družini inženirja Šiške. Prijateljice so odp -tih ust strmele vanjo, puščajoč vnemar ohlajene kofel' ke, ki jim jih je natakar postavil na mizo. Ratgreta S ' vornica, opogumljena spričo napetosti v avditoriju, znala nehati. Do potankosti je opisala stokanje nabuf kane gospe Šiška, tleskanje steklovine, rjovenje raztj1 jenega soproga in cviljenje malega Tončka. »Preprtč -na sem, da so ubogo Faniko morali odpeljati v aniv lanto,« je razgreta »priča« sklenila pripoved tedna. Dame so se potem razpršile po ulicah ter v .tele printerskem slogu raibobnale pravkar odkrito »cveJ J. Vsaka je dodala kakšno sočno podrobnost in med ra burjenimi državljani so naslednje jutro krožile 1aYl stične štorije o tragediji v stolpnici. Tovariš S'^? 1 menda zvedel, da žena flirta z družinskim priiateJJL# in pobesnel. Spričo težkih poškodb in vreznin od c pinj so Faniko odpeljali v bolnišnico, moža pa iŠČf r^ licija. Ranjenka bo zdaj vložila ločitveno tožbo, )c >■ petala javnost. Zakonca Šiška sta res vložila tožbo. Ovadila sta * žek zlobnih babnic, zaradi katerega je trpelo njuno ^ bro ime. članice agencije EBR so sodniku za prek* uru ime. ^larucu agencije £bk so soaiUKU s« " -leofi' plačale mastno globo in pod silo razmer prešle v » ^ lo. Zdaj se sestajajo na domu gospe Jezičnik. obiskujejo Žveflovko, ki je spričo neugodnega raz. dogodkov zbolela. Edino, kar ji nekoliko lajša tfPlite, so sveže vesti, s katerimi jo krmijo tolažeče kole&1 NA SLAJKI , Z;i izredno razgibano dejavnost turističnega društva *faJka na Hotavljah v Po-■t^n&ki dolinj ste prav goto-a že slišala. Nedvomno jih Je kar veliko, ki so si v tem ipju že ogledali kako prire-Pey t smojkarsko tekmo-JnJe aH semanji dan. Bolj ipvnostno je morda za lakoga ime Slajka. Dru-fr0 so domačini poimeno-J*1 po najbližjem hribu, pr°g 900 metrov visoki Slaj- '•^ažipot, kd ob gostilni Li-Pan na Hotavljah usmerja Jjttioidoče proti Slajki, po-,e. da je do kmetije na hri-v11. Približno petdeset minut Jjje. Do Slajke siicer peljeta jV° poti: daljša skoraj tri , Pol kilometre dolga pot, j1 le prevozna za avtomobi-' ter krajša, a ozka in str-k*, steza. Odločil sem se za . alšo. Čeprav sem se že po deset metrih malo hi- 'se hoje moral prvič usta- Lpbelo uro sem potrebo* • da sem prisopihal na ^ • Bilo je mračno megleno t.poIdne, dan, kakršnih je 1° v letošnjem poletju že P Pretek. Hotavlje so bile pr]cl menoj kot na dlani, od-|oj.pa se je pogled vse do v "jai1, kjer se Sora in cesta oklljuki izgubita izli d oči, na drugi strani pa oolini Volake. Megle, ki spustile nizko do do-1 pa so mi onemogočile .Sled proti vršacem v lo-_m Pogorju. ^stmetiJa na Slajki je svoje-na zanimivost. Biila naj °ai^na nai starejših, če ne w lareJša daleč naokoli. Po losV^fdovanju je trden rod je"P°darjev tu zagospodaril Pfed kakimi devetsto leti. bj kf.s K naša domačija naj i ■Ua »tara blizu tisoč let,« fL*t Pr'P°vcdoval gospodar lohjf ^ihtaršič, ki sem ga |tovePri k0Šnji' >>kaj b°Ij Itj eSa pa vam ne bo ve- ^oii P°vedati nihče v tej fclht,' Pa tudi sam rod Pove,,i,ičev gospodari po pri-jj «ovanju na kmetiji že k°t 300 let. Prav rad bi se podrobneje seznanil z našo zgodovino.« Svet Slajkarjeve domačije je raztegnjen po ozki polici blizu 900 metrov visokega hriba pa vse do Špika — najvišje točke. »Včasih smo imeli več zemlje,« pripoveduje Janez, »pa se je pred zadnjo vojno kmetija nekoliko skrčila. Tako smo lahko imeli Ie sedem do osem glav živine, dokler nisem sveta dobro zagnojil. Zdaj kar nekako obdelujemo posestvo, ko nas je pri hiši več: poleg mene še žena, oče in mati ter pet otrok. Res pa je, da ne kmetujemo več tako kot nekdaj. Sejemo le še malo ječmena in tudi krompir sadimo Ie še za dom. V glavnem smo se preusmerili na silažno koruzo.« Zal na Slajkarjevi domačiji kmetijska mehanizacija zaradi prevelike razgibanosti terena ne pride povsem do izraza. Motorna kosilnica »alpina« in traktor »nibbi« pa sta vseeno v veliko pomoč pri delu. »S traktorjem zdaj res lahko pripeljemo do hiše marsikaj. S svetom nas povezujeta poti prek Stare Oselice do Trebije in ena do Hota-velj. Drugače je s kosilnico. Kvečjemu tretjino lahko pokosimo z njo, ostalo ostane za ročno košnjo. Kamenje, ki ga je med travo veliko, še pri ročni košnji nagaja, kosilnica pa sploh ne more blizu.« Na Slajki je turistično društvo s Hotavelj pred dvema letoma pripravilo prireditev »dan šmarnic«. Potem pa lani in letos prireditve ni bilo. Prihodnje leto bo spet zagotovo in morda še kaka prej. Marljivi Hotaveljci so namreč le streljaj od domačije zabetonirali ploščo, na kateri se bodo v prihodnje odvijala razna srečanja. S tem pa načrtov še ni konec. Obiskovalci Slajke se bodo skoraj zagotovo že prav kmalu lahko ustavili tudi v koči, kj jo tu kanljo postaviti Hotaveljci. J. Govekar Kratek postanek na Colu je Slakovim fantom pošteno prijal. — Foto: J. Govekar Na veselico s Slakovim ansamblom Trio Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna na prazniku »fierago-sto« v italijanski Gorici — Več kot 5000 zadovoljnih poslušalcev Od sobote do torka so se po naših prometnih žilah valile goste kolone vozil z oznakami italijanskih mest. So. sedje na oni strani meje so namreč ob lepem sončnem vremenu pošteno izkoristil} njihove dolge počitnice in praznik »fieragosto«. »Greš z nami? Danes zvečer igramo na onj strani me-je! V Gorici!« so me v torek vabili Slakovi fantje. Mamljiv predlog, kajne? Izkazalo se je, da prav zares. Ob štirih popoldne so se s Praprotna v škofjo Loko pripeljali trije Janezi — Kalan, Dolenc in pilot modrega »prinza« Habjan. V Skofji Loki sta se vkrcala še basist Franci Sever jn moja malenkost (četrti Janez). Od pevcev sta manjkala le še Jože in Andrej. Naša naloga je bila, da poiščemo Jožeta Šifrarja pri Sv. Duhu. Fant je bil seveda že pripravljen, ker pa na Slajki nad Hotavljaml naj bi bila stara b let. — Foto: J. Govekar je bil naš »prinz« zaseden že do zadnjega kotička, je pri priči za pomoč usposobil še svojega »opelna«. Pa Andrej? Bergantov Andrej je, jasno, s »fičkom« pribfzel iz Kranja, kjer stanuje, med potjo pa v Medvodah za družbo vzel v svojega »plavca« še kitarista Nika Zlobka. Pošteno je pripekalo sonce, ko smo se skoraj hkrati ustavili pred Lojzetovo hiši v Dravljah. Lojze je prav'takrat končal z delom. Kombi je bil namreč že docela napolnjen z ojačevalci, zvočni, ki, mikrofoni, kabli, inštru. menti in vragsigavedi s čim še. »Imate vsi potne liste?« se je za vsak primer spomnil eden od fantov. »O,... jaz že ne!« je poskrbel za presenečenje Niko. In čeprav je Niko nepoboljšljiv šaljivec, to prav zares ni bila šala. Janezov »prinz« se je morat še enkrat potruditi do Med. vod. Lojzetov rdeči kombi je kmalu po peti uri stat tal iz Ljubljane na dolgo pot proti Italiji. Po cesti proti Primorski se je vila dolga kolona vozil. »Ne bo šlo tu!« je menil Lojze, »treba bo zaviti proti Colu!« ln kar prav je imel. Cesta, ki se vije profi črnemu vrhu, je bila skorajda prazna. »Žeja! Žeja!« . jc kmalu začel stokati Andrej. Kmalu je padla odločitev: ustavimo se na Colu. Večerne sence so se začele spuščati, ko smo se ustavili na vrhu prelaza, ka-zalci na uri pa so odpravo vedno bolj priganjali. Na hi tro smo srknili vsak' svojo pijačo in mimo radovednežev, ki so se zbrali ob kombiju, že pognal} proti Ajdov- ščini. Malo pred pol osmo uro smo dosegli mejni prehod v Rožni dolini. Franci je v nagiici popisal na carinsko deklaracijo- vso »kramo« v kombiju in že nam je bila pot odprta. Sicer so nekateri predlagali, da bi fantje že tam naredili koncert, časa pa ni bilo več! »Pa drugič!« so dejali, ko so slišali za seboj: »Dobro se odrežite!« Prireditveni prostor je bli svojevrstno urejen. Razno, barvne luči nad plesiščem, številne stojnice z jedačo in pijačo in razsvetljeno mesto, vse to nas je pominjalo na novoletno razpoloženje po naših mestih. Ob odru, kjer so nastopili Slaki, se je že pred osmo uro zbralo okrog 5000 gledalcev. Ti so si potem ob Slakovih vižah, dobri kapljici in jedači dajali duška ob svojem prazniku do zgodnjih jutranjih ur. Seveda trio Slak in Fantje s Praprotna niso vztrajali do konca. Pa vseeno! Uro po pel. no& smo se ustavili v znani gostilni Šterk na poti iz Nove Gorice proti Ajdovščini. V znani krčmi so bili še vedno obiskovalci. In Lojze ter njegovi fantje se niso dali prositi. Sledila je pesem za pesmijo, viža za vižo! Do kdaj? Dovolj bo, če povem, da je Slakov kombj pristal v Ljubljani malo pred peto uro zjutraj. No, in podobne nastope ima popularni ansambel Lojzeta Slaka od nedelje do nedelje, včasih pa tudi med tednom. »Več dni bi moralo imeti leto, \.\ bi nastope lahko malo razdi lili in ugodili vsem,« so mi /a. upali popularni godci in pevci, ko smo se »jutraj razhajali. J. Govekar GJ AS * 16 STRAN SOBOTA — It. AVGUSTA 1972 Cfczdravnik ^>Xsvetuje Stari recepti po starem in novem Prosena kaša Kuhana na mleku: Kašo zavremo v mleku in skuhamo do mehkega. Tik pred koncem kuhanja jo osladkamo, lahko tudi s čokolado. Običajno pa kašo pripravimo tako, da jo polijemo z maslom, v katerem smo ogreli nekaj drobtin. Kuhana na vodi: Kašo skuhamo na vodi, solimo in serviramo zabc-(jeno z ocvirkami. Kuhani pa lahko dodamo tudi na koščke zrezan kuhan krompir. I. G. Skofja Loka ■ ■ ■ ■ ■ Lilije cveto Lilija jc razmeroma redek gost na naših vrtovih. Začne cveteti v juniju, nato pa cveti še ves mesec julij in avgust. Nekatere sorte lilij pa cveto še v septembru. Lilija sc najbolj poda med zimzeleno grmičje. Sadimo jih tako, da imajo cvetovi zeleno grmičasto ozadje, čebulice lilij sadimo v jeseni ali Pa v zgodnji pomladi. Zemlja za sajenje naj bo hu-mozna in dovolj propustna. Ped glob je, kot bomo posadili čebulice, nasujema malo mivke. V tla umešamo še fosforna gnoj da. Tudi pozneje, ko rastlina zraste, ji gnojimo s fosfomimi gnojili. Globina sajenja je različna in odvisna od tega, kakšne korenine ima čebulica. Nekatere čebulice napravijo samo spodaj venčok korenin. Take čebulice sadimo 7 do 10 cm globoko, čebulice, ki pa narede korenine tudi ob vrhu čebulice, pa sadimo še enkrat globje. Rastline presajamo, ko listi in steblo od-mro. Nato pazljivo Odkop-Jjemo čebulico m jo takoj denemo na mesto, kamor jo želimo presaditi, čebulica za sajenje ne sme biti pjškodo vana niti presušena. Pošk« dovana čebulica rada gnije Jedi na žaru Nikar ne mislite, da je pečenje mesa samo moderno in imenitno in da morate tudi vi, če že imajo vsi, imeti »roštilj«. Pečenje mesa na žaru je najbolj zdravo pripravlja, nje mesa, le paziti moramo, da se meso ne prepeče. Ni posebno važno, kakšen »roštilj« imamo. Včasih je za imenitno večerjo ali tudi kosilo dovolj ie zvita lopatica iz debelejše iice, ki jo polotimo čez ognjišče napravljeno iz dveh opek. če nimamo pri roki oglja, si pripravimo ierjavico iz drv. Žerjavica bo prava za pečenje takrat, ko jc rahlo pokrita s pepelom. Meso za pečenje začinimo ie pred pečenjem, le solimo kasneje ie pečeno. Uporabljamo zmlete začimbe, narezana ali sesekljana zelišča. Med pripravami, ki jih potrebujemo za pečenje, je važna tudi prijemalka, s katero meso obračamo. Ne smemo uporabljati nožev ali vilic, ker bi z zbodljaji odtekel tudi dragocen sok iz \mesa. Rešetka mora. biti preden nanjo denemo meso, dobro ogreta. Paziti moramo, da rešetka ni preblizu žerjavice, sicer se bo na mesu naredila skorje, v sredini pa bo še surovo. To se rado primeri, Če pečemo debelejši kos mesa. Takega je treba peči počasi in ne preblizu žerjavice. Me. so pred pečenjem naoljimo, ni pa nujno. In kdaj je meso pečeno? če se zrezek ob pritisku brez odpora stisne, je znotraj še surov. Če imamo ob pritisku občutek kot pri pritisku na gumijasto žogo, je znotraj meso rožnato. Če pa je zrezek pod prstom trd, je meso že prepečeno. Povsem prepečeno meso ni dobro, ker se pri večji vročini v notranjosti zrezka dragoceni sok spremeni v paro, meso pa postane suho in manj vredno, kot pa če je v sredini še malo rožnato. Meso pečeno na žaru vedno ponudimo takoj, le nekaj Časa sme stati na pogreti plošči. To velja tako za vse vrste mesa kal je goveje, perutnina ali ribe. K jedem na žaru ponudimo tople ali mrzle omake, razl'čne solate, ope-Cmari na.j bo le najavi' nejše perilo in obleka' ostalo pa hranimo drugje Igrače naj bodo plastične, lesene ali kovinske, ker se lahko perejo. Od knjig na] ima otrok le najnujnejše-Prav tako naj ne bodo v sobi cvetice in igrače j* fctaga, s katerimi h°dJ otrok spat. Astmatičnim otrokom flC priporočamo volnenih ob' lek, ker kožo mehanično dražijo ali pa celo povzročijo alergijsko bolezen. če je otrok astmatičen-ne smejo biti v stanovanju domače živali. P/'P0" ročljivo pa je, da tudi d'11' god ne pride v stik z ni"71' dr Voltch Erjavec ^DRUŽINSKI "OMENKI J glas * 17. stran Preprečujmo črevesna obolenja Vse črevesne nalezljive bolezni, kamor spada tudi nalezljiva stenica, kolera, tifus in griža se lahko preprečijo, če upošte-amo higienska načela. Vedno novi pojavi nalezljivega vnetja 'eter nam dajo misliti, da se pač ne ravnamo tako, kot bi bilo treba. Sicer ne bi blato bolnega Človeka prispelo v usta zdraha. Z malomarnostjo raznašamo človeško blato na ta način, ^ si po opravljeni potrebi takoj ne umijemo rok in prijemamo razne predmete, kot so kljuke, pribor, živila, denar ali Ponudimo umazano roko dragemu prijatelju v pozdrav. °Kubno za velika število ljudi je, če pride kliconosec v dotik ■dviii. žal naša gostinska podjetja ali drugi živilski obrati 8PreJemajo na delo osebe, ki še niso pregledane in tako predstavljajo hudo zdravstveno nevarnost za veliko število ljudi. J1"! muhe so prenašalec človeškega blata. V straniščih ali Jer priteče blato iz greznic na površino, ali če opravljamo °trebo v prosti prirodi in nimamo več čuta, da bi tisto blato 1 2 zemljo pokrili, sedajo muhe na blato, od tam pa na g^e> kruh ali druga živila, na jedilno posodo in pribor ali pa niuha s tako umazanimi tacami privošči sprehod po spečem fazu. Kadar blato prispe zaradi slabe kanalizacije ali kjer jjonePr°dušnih in pravilno grajenih greznic, kar takoj v zem-^ < dež izpira povzročitelje bolezni v zemljo do talne vode. tet*6*5110 ^er ^e hrašhi teren, se voda v zemlji ne očisti, ker 1 a 'e P° razP°kab- Ko vodo pijemo ali rabimo za pranje ^ Ja in zelenjave, pridejo bakterije ali virusi iz pitne vode v **rebavila zdravih ljudi. V takih primerih nastanejo obširne j ne epidemije, kjer se lahko okuži naenkrat zelo veliko 0ev"° 'Judi. V vodo dospejo povzročitelji bolezni tudi prek p*Snaženih vodotokov. Kjer ljudje skoraj več ne perejo v *av°i ' so do nJ'n Posta'l bolj brezobzirni, v potoke odmerki °d Plast'^"e 1" kovinaste embalaže vse do ostankov tak an"1 a,i Pog'nulih živali. Ne samo, da tak potok ni več *lri° ,Cp kot te Dil' odpadne snovi začno gniti, iz potoka se dt 'Ij'rad. V takem, od umazanije preobremenjenem potoku, ^olei f VeiS ne more sama čistiti in se povzročitelji nalezljivih Pfj ohranjajo dalj pri življenju. Opaziti je meščane, ki se *abai ° 2 'eP'm avtomobilom, da odmetavajo cele vreče ali le odpadnega materiala v naše lepe reke. 4i|ra0renJc'» v interesu zaščite vašega lastnega zdravja in r«te VaSih najbližjih, pomagajte, opozarjajte, kjerkoli mo- ' večjo higiensko zavest! Vo(j0 glenski prekrški posameznikov ali neprimerna graditev j)oVjr^fov a" kanalizacije, dotrajane komunalne naprave, so ftDHla°j ie vrst0 epidemij črevesnih obolenj. Tako je od ^'ezlii danes v Žireh 811 v okolici obo,e,° že 132 Wudi » ftiea ^ 10 vnetjem jeter, kar pomeni hudo okvaro, saj je *° Živil lcHmI večina mladih ljudi, ki Imajo pred sabo še dol-h« j 'lanjsko pot in ne bi smeli Imeti tako zgodaj okvare 00pOr Posebno virus za nalezljivo obolenje jeter Je zelo *a Dr en m mu tudi razkužila niso kaj prida kos. Zato ostane pprečevanje Še zmeraj: opravj*melJito umivanje rok z milom in pod tekočo vodo po kdll. ' Potrebi, pred Jedjo ln preden začnemo s pripravo b02*.SfnllariJe morajo biti urejene, prl novih hišah pa naj KolJka za umivanje rok že v stranišču. Je LPrePreciti je treba, da bi blato bilo dostopno muham in *atn*rP,CCIU 1e treba> da 01 oiaio duo aui o treba urediti greznice ali kanalizacijo. ■ S D i?,r°m,m odstranjevanjem odpadkov na način, da ne ^ ne bo velikaVen mune' mi*J ln Pod£anc' ludi raznosa bolez- *° °%o*inS,te ^"Pščlne, krajevne skupnosti in posamezniki N takj Vonn' da skrbijo za pridobivanje zdrave pitne vode in ^ Pom"0 gosP°da''JenJe z zdravo pitno vodo, da ne bo prišlo V V°^Otnl! VOde- S tem V VZeri J*5 ,Teba tudl Pazltl> da se °he ne bodo odlagale kakršnekoli smeti. ^tavn^fl0, v živilski stroki pod nobenim pogojem ne smejo stavf. M*,u v živilski stroki pod nooemm poj Uatl ljudi, ki niso zdravniško pregledani. 7. '• Po d>(,e PreSO žirovi, •t P° letih, ki jih je v poletju pripravilo planinsko društvo, se člani društva spe' na pot. Tokrat jc njih0* b> Veliki Klek v Avstriji- ^ vreme ugodno, bodo v ¥ ku septembra pripra^^ g* izlete na Triglav, Stol ' ^ titovec. rs! JOBOTA -19. AVGUSTA 1972 GLAS * 19. STRAN ZP ISKRA Elektromehanika Kranj t Želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: V kranju 30 delavk za delo v montaži ali obdelovalnici; 20 delavcev za delo v obdelovalnici ali v oddelku plastike; 6 vajencev za izučitev strojnega ključavničarja, vodovodnega instalaterja ali kleparja; Na blejski dobravi 45 delavk za delo ob novi montažni liniji; 3 čuvaje — vratarje Kandidati naj pošljejo pismene'prijave do 31. avgusta 1972 na naslov: ISKRA Elektromchanika Kranj, kadrovski oddelek, 64OO0 Kranj, Savska loka 4. Tovarna obutve Mestni arhiv v Ljubljani išče arhivskega referenta za delo na območju gorenjskih občin za nedoločen čas ^°8oj: srednja šolska izobrazba (gimnazija, srednja administrativna šola ali srednja ekonomska šola). kandidati naj pošljejo ponudbo s kratkim življenje-«j"Om, s podatki o šolski izobrazbi in morebitnem °«edanjem delu v 15 dneh po objavi razpisa na "Pravo Mestnega arhiva, Ljubljana, Mestni trg 27/111 MARMOR Hotavlje razpisuje prosto delovno mesto strojnega ključavničarja Osebni dohodek po pravilniku podjetja. S stanovanjem podjetje ne razpolaga. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Odbor za medsebojna delovna razmerja kovinarskega Podjetja Železniki razpisuje na podlagi sklepa odbora in statuta podjetja, Prosti delovni mesti, m sicer: 1. referenta za konsignacijo 2. obratnega električarja &o!n 8ploSnin pogojev, morajo kandidati izpolnjevati se naslednje: ,: višja ali srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri z vsaj 3-letno Prakso na delovnem mestu v komerciali in z znanjem enega tujega jezika Ni 2 • bCr poznavanJe zunanjetrgovinskega poslovanja; , ^ končana poklicna šola elektro stroke z enoletno prakso v elektro stroki. Vo]j^edena delovna mesta se lahko prijavijo samo moški, ki Imajo odslužen TRŽIČ razglaša prosti delovni mesti: gradbenega tehnika Pogoj za sprejem: srednja šola in štiri leta delovnih izkušenj; elektronika Pogoj za sprejem: srednja šola in štiri leta delovnih izkušenj. Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve Peko Tržič, v roku 8 dni po objavi. t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj razpisuje prosti delovni mesti: 1. poslovodje 2. učenke za prodajalno Tržič Pogoji za sprejem: pod L: visoko kvalificiran trgovski delavec ali kvalificiran delavec s 5 let prakse; pod 2.: končana osemletka in veselje do trgovskega poklica. Rok za vložitev ponudb jc do 25. avgusta 1972. Zaželena je ženska delovna sila. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in navedbo kvalifikacij pošljite na naslov: Triglav konfekcija 64000 Kranj, Savska cesta 34. KO M PAS JUGOSLAVIJA Gostinski obrati Ljubelj objavlja naslednja prosta delovna mesta za hotel na Ljubelju in Restavracijo Deteljica v Bistrici pri Tržiču: A. ZA NEDOLOČEN ČAS: 1. dveh KV kuharjev-ic 2. dveh KV natakarjev-ic 3. perice * 4. snažilke B. ZA DOLOČEN ČAS: 1. administratorke Poskusna doba od 1 do 3 mesecev. Stanovanje za delavce na Ljubelju je zagotovljeno. Prošnje pošljite upravi Gostinskih obratov na Ljubelju, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. GLAS * 20. STRAN t r i g i a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov zaposli takoj v okviru TOZD — skupne službe vodjo saldakontov Pogoj: zaključena višja šolska izobrazba ustrezne smeri deSbnS.ifb0d° imcU kandidati s Prakso na enakih oziroma podobnih Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja najkasneje do 29. avgusta. veletrgovina bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. finančnega knjigovodje Pogoj: končana ESš z najmanj 6-letno prakso v finančni stroki; 2. aranžerja Pogoj: končana aranžerska šola; ZA OBRAT KLAVNICA V RADOVLJICI: 1. mesarja - sekača Pogoj: KV mesar — sekač; 2. delavke za pakirnico mesa Pogoj: KV prodajalke, NK delavke. Poouđbe pošljite na naslov: Veletrgovina Specerija Bled, Kajuhova 3, najkasneje 26. avgusta 1972. do tnali oglasi PRODAM Poceni prodam rabljene kompletne trodelne VZMET. NIČE (federmodroce). Toma-žin Matilda, Jenkova 2, Kranj Poceni prodam SPALNICO. Ljubljanska 27, Kranj 4220 Prodam več SAMOKOLNIC in ELEKTROMOTOR 2 kVV, 910 obratov na minuto. Vog-lje 6, Šenčur 4242 Prodam suhe DESKE cola-rice, PLOHE in BETONSKO ŽELEZO. Sp. Bitnje 3 4247 Prodam 50- litrski KOTEL za žganjekuho. Zasavska 27, Orehek, Kranj 4248 Prodam »SPIROVCE«. Sp. Brnik 4, Cerklje 4249 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Gosposvctska 4, Kranj 4250 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO ali po taletu. Sp. Duplje 71 4251 Prodam IZRUVAČ za krompir, preurejen za traktor. Voglje 88 4252 Prodam večjo količino »PUNT«. Bizjak, Vrbnje 29, Radovljica 4253 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, ki bo drugič teleti !a. Srednja vas 23, Šenčur 4254 Prodam MLAT l LN ICO na zobe s čiščenjem ali brez. Pšata 32, p. Dol pri Ljubljani Ugodno prodam PSA, dobrega čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku 1256 Prodam IZRUVAČ za krompir znamke l.viz. Vele-sovo 24 4257 Prodam ŠTEDILNIK ku-persbuseh. Breg 6, 64274 Žirovnica 4258 Prodam osem in šest mesecev breji KRAVI. Celar, Breg 15, Preddvor 4290 Prodam mlado KRAVO s teletom. Strahinj 69, Naklo Prodam levi ŠTEDILNIK, KUHALNIK na dve plošči, več OBLEKE in ČEVLJE za mlado dekle. Naslov v oglas- nem oddelku 4292 Prodam brejo KRAVO, ki bo petič teletila. Kozjek, Zg. Bitnje 29, Žabnica 4259 Prodam dva meseca in pol stare PIŠČANCE (rjave). Šenčur, Mlakarjeva 58 4260 Prodani 1000 kg drobnega KROMPIRJA. Podreča 24, Kranj • 4261 Prodam štiri PRAŠIČE, težke od 40 do 50 kg. Lahovče 47, Cerklje 4262 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO tempo s pomično verigo in puhal nikom. Erfen Milan, Okroglo 12 4263 Prodam KRAVO s teletom. Sp. Brnik 48 4264 Prodam smrekove PLOHE. Grad 43, Cerklje 4265 Prodam nemško SLAMOREZNICO ultra 2. Po/enik 10, Cerklje 4266 Poceni prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Trček, Kidričeva 11, Kranj 4267 Prodam 4 do 5000 kg OGLJA. Informacije na telefon 23-838 Kranj 4268 Prodam smrekove PIX)H£, DESKE 200 mm in LATE fri-mcJjne). Strahinj 81 Nakl* 4238 Zck> poceni prodani KAVČ in dva FOTELJA modnu, barve. Naslov v oglas p "n oddelku 4239 Prodam osem mesecev"brejo BRAVO. VopovSje 7, Cerklje 4293 Prodam težjo KRAVO s teletom. Zg. Brnik 73 4294 Prodam 530 kg težkega VOLA. Sp. Brnik 38 4295 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 39 4296 Prodam rabljeno DNEVNO SOBO (omara, kavč, trije fb* tel j i in miza). MuJej, Novi svet 7, skofja Loka 429/ Prodam KOSILNICO a!p»* na. Eržen Jakob Pungert * Skofja Loka 429« Prodam dva MLADIC OVČARJA. Hosta 5 škod* Loka ' 42# Prodam 28.000 kosov navadne OPEKE po 0,80 din. Mez0K i Milan, Dol. Dobrava 2, p. gorenja vas nad šk. Loko 43UU 1 Prodam GAJBICE za krom' jj pir. Posavec 19 a, Podnart Ugodno prodam rablje** „ SPALNICO. Kranj, ŠotW<** 2 19, stanovanje 35 43^ Prodam skoraj nov OBRA' Ig ČALNIK maraton za BCS %Uj večjo količino bukovih D*!' Češnjica 15, Podnart 43^ M Poceni prodam ŠTED^' K NIK siemens. PEČ za kop*1' nico in 6 vreč CEMENT* '( Likozar, Krožna 1 a, Kr*** g Prodam 1100 kosov SAL°[ NITKE. Delavska 30, Kraj | Prodam smrekove in I PLOHE. Hraše 1, Pwdd*>r * Prodam PRAŠIČKE. VojjJ J 64 43^ (!w Prodam dva stružna av^ pl: mata premera 7 in 12 m"' SfJo Ogled vsak dan razen v ^ \ del jo popoldne. Galičič. ^ So Loka 48, Skofja Loka 4j j Kn Ugodno prodam za hlev k lopo primerne ŠPIROvt * 13x15 črn. dolžine 7 m. kelj 12, Skofja Loka *^ Jra Kupim nemško revijo ^ SIE od številke 10 do le- rf možic Meri, Maistrov trg Kranj MOTORNA VOZII^ - ,'2? Prodam FIAT 750, ^jiif^ 1969. Ogled v soboto od ;, Ki iy\}7. t_,gieu v S(JU«i« " do 19. ure. Partizanska c4^jj>Ja 28, školja Loka ^r^p Ugodno prodam ZAS 750, Jetnik 1970. Pr*?^/fej Polica 8, Cerklje J ¥Q Prodam tovarniško ^ . AMI 8 L z dodam« "^tV Kokalj, Aadreaševa ljana (nasproti W? GLAS * 21. STRAN Prodani FIAT 124, letnik 1568, registriran do julija 73. '■eje 5, Duplje 4232 Prodam dobro ohranjen avto SKODA 100 S, letnik 70 «n nov ŠIVALNI STROJ ba-f*t. Ogled od 17. do 19. ure. Potrebuješ, Kopališka 18, Skofja Loka 4233 Prodam AMI 6. Naslov v °glasnem oddelku 4272 Prodam karamboliran AMI J. letnik 1971. Rabič Franc, Beleharjcva 25. Šenčur 4273 Prodam dobro ohranjen P1AT 750, registriran 1971. leta. Ogled v soboto in nedeljo 8. do 14. ure. Culo Ante, ^stikova l, Kranj 4274 Po ugodni ceni prodam od. ično ohranjeno S1MCO 1301, «tnik 1969. Ing. Rozman, Ce-5f* Staneta Žagarja 23, Kr.anj, telefon 22-179 4312 Prodam FIAT 750, letnik Vopovlje 7, Cerklje Prodam FIAT 750, letnik w(p. Adergas 24, Cerklje Prodam skoraj nov IAT 750 •H kamenjam za fiat 1300, etnik 1969,1970 z doplači-l0^- Glinje 5, Cerklje 4315 Ugodno prodam FIAT 750 j dobrem stanju.- Retlerjeva «-Cirče, Kranj 4316 .Prodam FIAT standard Sj letnik 1971, prevoženih 7° km. Naslov v oglasnem ^delku 4317 Prodam nov AVTO austin °Eled v nedeljo od 8. 1300. t0 10- ure. Cesta 1. maja 25, rarVi 4318 [rodam ZASTAVO 750, let-2l* 1(J65. Dolinar, Mlakarjeva r^ličje, Kranj 4319 l9,rr<*lam VW 1200, letnik Drnovšek, Reteče 87, 1 KpLoka 4320 ^OPEn^Ti-?051"0 oh.ranjJen U j cu 1-12 z rezervnimi de- 'p48. Bitnje 157 4321 tO^.3"1 karamboliran AV- *ki*- break 69- štic':c' tPi!:;Ja Loka, Mestni trg 9, ZAPOSLITVE Iščem FRIZERSKE POMOČNICE ženske ali moške stroke. Po možnosti samske. Za sobo poskrbljeno. Zaslužek zelo dober. Naslov v oglasnem oddelku ARHITEKT UPOKOJENEC išče zaposlitev kot izvajalec, nadzornik, upravnik stavb ali posestva. Ponudbe poslati pod »sposoben« 42-10 Iščem ŽENSKO za dopoldansko varstvo otroka na domu. Plačam 700 din. M. B., Sp. Brnik 59 4280 Iščem DELAVCA za cementno obrt. Likozar Marjan, Benedikova 18, Kranj 4281 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo eno leto in pol sla rega otroka. Sušteršič, Kranj, Cesta kokrškega odreda 17 A, telefon 21-219 4282 Iščem ŽENSKO za dopoldansko 4-urno delo. Kranj, Titov trg 8 4323 Iščem prijazno GOSPO, ki bi mi na domu varovala eno leto staro punčko v dopoldanskem času v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 4324 Iščem VARUHINJO za dve leti starega dečka za pet dnj v tednu po 4 ure izmenično (en teden dopoldne, drugi te. den popoldne). Inž. Vončina, Kranj, Partizanska 25 4325 izMbljeno; Prosim lastnika svetlo mo. drega fiata kranjske registracije, ki je pred dvema mesecema odpeljal črno psico (volčjak), da jo vrne Perku Sašu, Tržič, Virje 34 ali sporoči PM Tržič 4283 85474 4322 STANOVANJA [ d 'cem SOBO s kuhinjo ali r»P("i..^bl v okolici Kranja. e poslati pod »400 do 1 Miad 4274 ii SO&n par Pred poroko išče !*r&rr aU BANOVANJE v i *lVlU' Ponudbe poslati pod ; S(ft naprej« 4275 S'^rn in KUHlNJO vza-^raniV na'em za eno leto v I aH bližnji okolici. r'inaU^l;C_ Poslati pod »najem- 4276 SO-og'as- r važna« ,t%iev OPREMLJENO 1 ^?nju- Naslov v ( V Z 1 °ddclku iS POSESTI ^itn Pim PARCELO z gradbe. aovoljenjem, lahko že ©g-4277 ll^nei^dnja. Naslov v 3 O^lku 4277 \m ,>HJSO v okolici Kravi Posi °fje Loke' Ponud-,, tati pod »gotovina« is pOSOJILA ,W 4 ^f*** Potrebujem n^ronudbe poslati pod PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO BREG OB SAVI bo v nedeljo, 20. avgusta, s sodelovanjem IGD SaVa in PGZ Kranj priredilo demonstracijo novega GASILSKEGA TOPA, ki bo na Bregu ob 14. uri z veliko gasilsko vajo. Po vaji velika GASILSKA VESELICA z bogatim sporedom. Igrali bodo TURISTI. Vsi vljudno vabljeni! 4286 V nedeljo, 20. avgusta, ob 14. uri bo na Štefan j i gon OBVESTILA GOSTILNO ali BIFE vzamem takoj v najem. Kasneje mcž.cn odkup inventarja. Ponudbe poslati pod »izredna prilika« 4284 Rolete, lesene, plastične in žaluziie, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik SPILER, Gradnikova 9. RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 3497 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ, Zupančičeva ul. 4 obvešča vse stranke iz območja Skupščine občine Skofja Loka, da sprejemamo naročila za dimnikarske storitve v nabiralniku v veži Mestni trg 3, Skofja Loka ali na upravi podjetja, telefon 21-456 4171 Oblagam zid s tapetami in vsa ostala slikoplcskarska dela. Slikopleskar Srebrnjak Voglje 60 4327 proslava pri grobu padlega partizana v okviru krajevnega praznika. Po proslavi bo prosta ZABAVA s PLESOM pri Anžku. Vabljeni! 4287 LETNI BIFE ob ZBILJ-SKEM JEZERU vabi na ZABAVO s PLESOM. Danes, v soboto igrajo TURiSTI, jutri v nedeljo pa TABOR iz Gorenje vasi. Vabljeni! 4302 GASILSKO DRUŠTVO PODBREZJE priredi v nedeljo, 20. avgusta, ob 15. uri VRTNO VESELICO z boga- tim srečolovom in keglja« njem za jarca. Vabijo gasil« Čil GASILSKO DRUŠTVO Zg. BRNIK priredi v nedeljo, 20. avgusta, veliko VRTNO VESELICO. Za ples in razred rilo igra kvintet RUDIJA JEV. SKA. Vabijo gasilci! 4328 GASILSKO DRUŠTVO VOGLJE priredi v nedeljo. 20. avgusta prj Pircu VRTNO VESELICO z bogatim srečo, lovom in kegljanjem za Poštnina. Igra PLANINSKI iN. STRUMENTALNI ANSAM-BEL. Vabljeni! 4.529 OSTALO 60-letni vdovec, dobro situiran, poroči od 45 do 55 let staro upokojenko, dobrosrčno gospodinjo. Ima lastno hišo. Ponudbe poslati pod »le- Komisija za delovna razmerja specializiranega trgovskega podjetja GRAMEX razglaša naslednja delovna mesta V SVOJI NOVI POSLOVALNICI NA JESENICAH 1. blagajnika-administratorja 2. 3 prodajalce 3. skladiščnika 4. skladiščnega knjigovodjo 5. dva skladiščna delavca 6. čistil ko Splošni pogoji: pod L: končana administrativna šola ali ESŠ, zaželena praksa; pod 2.: končana šola za prodajalce tehnične smeri; pod 3.: VK trgovski delavec ali končana šola za prodajalec z vsaj 3-letno prakso; pod 4.: nepopolna srednješolska izobrazba z vsaj 3-letno prakso; pod 5.: PK ali priučeni skladiščni delavci z odsluženim vojaškim rokom; pod 6.: NK delavka z končano osemletko. Posebni pogoji: pod L, 2., 3. je predpisano 2-mesečno poskusno delo; pod 4., 5., 6. je predpisano 1-mesečno poskusno delo. Kandidati naj svoje prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zapo-sliK■■: pošljejo splošnemu sektorju podjetja Gramex Ljubljana, Kurilniška 10, najkasneje 10 dni po objavi tega razglasa. 4285 pa jesen« 4326 Lesna industrija Bled Svet za izobraževanje lipbSed razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja učna mesta vajencev: TOVARNA BLED brusača orodij in rezil 4 strojnih mizarjev ^ strojnega mizarja v oddelku vrat v Mojstrani TOVARNA BOHINJ TOMAŽ GODEC strojnega mizarja 2 strojnih ključavničarjev Pogoji: dokončana osemletka, starost od 14 do 18 let. Vloge s predpisi zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor podjetja do 28. avgusta. »Mlini meljejo počasi..« Po letu dni so kriminalisti Uprave javne varnosti v Kra. nju razjasnili tatvino, ki se je pri;- -lil.i oktobra lani. Iz velike železne blagajne v pisarni živilskega kombinata Ljubljana — skladišče Kranj je izginilo 400 starih tisočakov brez sledu. Uslužbenka je opazila, da je bilo v predal mize, kjer so bili shra- njeni ključi, vlomljeno. Pre-gledali so blagajno in odkrili primanjkljaj. Prejšnji četrtek je 21-letni Molk Miroslav iz Kranja kriminalistom razlagal, kako je bilo tistega dne v oktobru, lani, ne spominja pa se točno ali je bilo 22. oktobra ali 25. oktobra. Skupaj z Vladimir- jelplast Kamna gorica obrtno podjetje za predelavo plastičnih mas in izdelavo industrijskih stolov razpisuje javno licitacijo za prodajo avtomobila IMV kurir, letnik 1963 Ogled je mogoč vsak dan od 6. do 14. ure v podjetju, kjer bo v petek, 25. avgusta ob 9. uri tudi licitacija. Priložnostni zaslužek Vabimo mladino in odrasle k pobiranju krompirja na deloviščih v Žab-nici, Šenčurju in Cerkljah. Interesenti naj se zglasijo pri upravah omenjenih delovišč ali pa na njivah, kjer izkopavajo krompir. Nagrade po dogovoru. jem Pravharjem sta popoldne pod nekdanjim Majdičevim mlinom lovila ribe. Medtem ko je Pravhar namakal trnek v Savi, se je Molk oddaljil ln skozi razbito okno zlezel v spodnje prostore skladišča Živilskega kombinata, ki ima prostore v nekdanjem Majdi, cevem mlinu. Pravhar je čez čas tovariša pogrešil, ta pa se mu je oglasil, pravzaprav mu je požvižgal skozi okno in ga povabil naj pride za njim. Povzpela sta se do tretjega nadstropja v hiši, kjer so pisarne Živilskega kombinata. Pisarne niso bile zaklenjene ln zašla sta v fakturno pisarilo. Najilno sta odprla eno od pisalnih miz, kjer sta našla šop ključev. Z enim sta odprla veliko železno blagajno, kjer sta med papirji odkrila tudi manjšo železno ročno blagajno. Ključ od te manjše blagajne je bil prav tako med ostalimi ključi. V ročni blagajni sta našla 444.240 S din in jih vzela. Obe blagajni sta nato skrbno zaklenila in ključe vrnila v predal pisalne mize. Denar si nista takoj razdelila uit-, porabila, pač pa sta ga spravila v plastično steklenico ln zakopala za cerkvijo na Pungartu. Sele čez mesec dni sta skriti denar odkopala ln si ga razdelila. Tudi za* pravila ga nista nepremišljeno in vsega naenkrat, da ne bi vzbudila preveč pozornosti, od kod nenadoma prt njiju veliko denarja. Kljub vsej previdnosti, pa je njuno dejanje po skoraj letu dni prišlo na dan. L. M. Zahvala Ob nenadomestljivi in tragični izgubi moža in sina Alojza in Aleša Simončič se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, ju v tako velikem Številu spremili na zadnji poti in jima darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo reševalcem, kolektivu žito Ljubljana, Združenju šoferjev Jesenice, sosedom in sorodnikom, gospodu župniku ter pevcem. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena oziroma mama s sinom Robertom in ožje sorodstvo iz Sela pri Bledu in Dolenje vasi pri Raki na Dolenjskem Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustila Ivanka Arvaj upokojenka Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 21. avgusta ob 16, uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. žalujoča družina Arvaj Kranj, 18. avgusta 1972 nesreče NEPRIMERNA HITROST V torek, 15. avgusta, pol ure po polnoči se je v Sp. Gorja pripetila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Vaj" nik osebnega avtomobila nemške registracije Ernest Tihcl križišču ni mogel zvoziti ovinka in je zapeljal s ceste navzdO kakih 8C metrov. Sopotnika Drago Pogačnik in Stanko Pff gačnik oba iz Sp. Gorij sta bila v nesreči ranjena in so ju Pre peljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je z 30.000 din. TOVORNJAK ZDRSNIL S CESTE Na cesti četrtega reda med Kranjem in Šenčurjem je torek, 15. avgusta, popoldne voznik tovornjaka Ludvik R°b' jek z Brega ob Kokri pri srečanju z neznanim osebnim avtomobilom zapeljal preveč na rob ceste in se prevrnil na streho-V nesreči so bili lažje ranjeni voznik ln sopotnika Vrhov«' Janez in Franc Teran. Škode na tovornjaku Je za 20.000 d«1' NEPRAVILNO PREHITEVANJE Na cesti prvega reda na Laborah je v torek, 15. avgusta« popoldne voznik osebnega avtomobila avstrijske registracij« Josef Pfisterer prehiteval avtomobil Marjana AhačiČa iz J tenj pri Tržiču, prav tedaj, ko je ta zavijal v levo. V°/A>l Pi isterer se je pri prehitevanju zato umaknil skrajno j? ' pri tem pa se je zaletel v železni drog ob cesti. Voznik Pf,s rer je bil v nesreči lažje ranjen. PREHITEVANJE Na cesti drugega reda v vasi Reteče Je v torek, 15. M®**^ ob 20.30 voznik osebnega avtomobila Drago Jurlčan iz $k° Loke prehiteval kolesarja, tedaj pa se mu je v leva «Predlly vrata zaletel voznik osebnega avtomobila Janko Derniot* Sore pri Medvodah, ki je vozil za njim. Avtomobil Janka I7 mote je pri tem odbilo v vogal hiše. V nesreči Je bil 'a ranjen voznik Dermota, škode na vozilih pa je za 5000 din* NEZGODA OB JEZERU V sredo, 16. avgusta, dobre pol ure po polnoči je na c - ^ drugega reda na Bledu voznik osebnega avtomobila *° fl. Hrček iz Ljubljane vozil proti Bohinju. V nepreglednem o ^ ku je njegov avtomobil zaneslo, tako da je trčil v smernik« tam pa je zapeljal po pobočju proti jezeru. Avtomobil ustavil ob drevesu 30 centimetrov od jezera. Voznik B je bil v nesreči lažje ranjen. Škode je za 10.000 din. - L. M' Sodbi za prometni nesreči Okrožno sodišče v Kranju Je v četrtek izreklo sodbo * Benku iz Pristave prl Tržiču za hudo prometno nesrečo. l*^ 15. februarja okoli 21. ure Je Vlado Benko vozil svoj rena"1^, cesti tretjega reda v Križali od gostilne prl Jaku proti k|n^ ski zadrugi. Za volan je sedel močno vinjen, saj so kas ugotovili, da Je imel v krvi 2,08 promile alkohola. Na '^^p in preglednem delu ceste je trčil v Janeza Zeplča in njeg°^ j; sina Jureta, ki sta hodila po desni strani ceste. Janez umrl na kraju nesreče, sin pa mesec dni kasneje v Je*e bolnišnici za posledicami nesreče. jjK Sodišče je Vlada Benka spoznalo za krivega in ga ob« .. na dve leti in tri mesece strogega zapora. OdloČilo pa ■ y tudi za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja * petih let. Na leto dni strogega zapora in odvzem vozniškega u cj nja za dve leti je okrožno sodišče v Kranju obsodilo Česna, starega 21 let iz Križev pri Tržiču. Franc Česen Je 23. februarja povzročil prometno nesrečo na cesti Prve*a„$K'' pri Podvinu. Z očetovim avtomobilom NSU pretiš je °a e|jn' kalnici« prehiteval avtobus, iz nasprotne smeri pa je Pr i* v opel kadetu Miha Jenstrle. Trčenje je bilo tako h«o je voznik Jenstrle takoj umrl, voznik česen in nJeS°va,„£(>'' sta bila hudo ranjena, voznikov oče pa lažje. Sodišče Je,e & lo, da se voznik Česen ne bi smel odločiti za Prehitevaoani'i'J klancu, kjer cesta zavija rahlo v desno, in pa zaradi lXP^ $p ne vidljivosti, ker je pred nJim vozil avtobus. Na teflgpr"' zaradi ozke ceste in klanca ni mogoče opaziti vozil i* JJJJ^j ne smeri, vendar pa prehitevanje z znakom ni prep0 r. I Sodišče je ocenilo prehitevanje voznika Česna za tve» nevarno ln ga spoznalo za krivca te prometne nesreč*' Pogovor tedna Drago Frelih: Razočaran sem V tem sestavku vam predstavljamo 24-letnega škof je-ločana Draga FRELIHA, sicer člana ljubljanskega kolenskega kluba Rog. Najprej je beseda stekla o njegovem nastopu na olimpijskih igrah: »Veš, bil sem olimpijec le dva dni. Nato pa so me črtali iz spiska olimpijskega moštva. Zakaj je prišlo do take odločitve, ne vem. Sedaj bom še veliko bolj treniral in s tem dokazal, da odločitev ni bila pravilna.« # Zakaj si se odločil za kolesarstvo? »Nagovoril me je kolega in tako se je začela moja kolesarska pot. Pred nekaj leti je tekmoval tudi moj vrat, ki pa je prenehal, ko je odšel k vojakom.« % Kako to, da si šel k ljubljanskemu Rogu? »Predvsem sem želel voziti med asi našega kolesarstva.« 9 Kdo od naših kolesarjev je tvoj vzornik? i »Zc nekaj časa občudujem najboljšega jugoslovan-**ega kolesarja Rudija Valenčiča. Predvsem mi je všeč nJegova močna volja in želja čimveč doseči.« # Kaj pa od tujih tekmovalcev? ' »Eddie Mercx, ki je po mojem mnenju najboljši ko-Ie*ar na svetu.« . % Kje je vzrok, da pri nas kolesarstvo ni tako popularno, kot na Nizozemskem in ali ie pri nas dovolj s*r°kovnjakov na področju kolesarstva? »Predvsem se ljudje ne zavedajo, kako koristna relacija je vožnja s kolesom. Tako bi na naših cestah ui'g jc pripovedoval 50-letni Janez Molina iz Javorij. Janez Možina je ie dobro leto tudi predsednik H*rt' stičnega društva Javorje. »Naše turistično društvo je trenutno najbolj poznano po pripravi vsakoletne prireditve 'Svatovanje PQ starih običajih'. Sicer pa za turizem po naših kraji" za zdaj še ni takega zanimanja kot bi lahko bilo. Premalo poznani smo še. Marsikoga pa odvrne tudi naš* najbolj boleča točka — slaba cesta.« -It ^ NUDIMO VAM • vrata vseh vrst • obloge iz masivnega lesa I j«* |\|^*J • opazne plošče za gradbeništvo * • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int. 9