STE V.—NUMBER 107 LETO-YRAB XXV. Zračni napad na radarske stavkarje ,T * ' >' I ■ m . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mUmrnU. wUm k* m* (ar Mili*« at a UraSelški »a aava« MH 1. lava lalo Ava. Ottlaaaf Pel »ttaaltanf ^ " MW jaitt Le« radale Ava i kvoU SOM tcago, DI., sobota, 16. julija (July 16), 1982. ■padal raU of not. Aet Of Oct », ttn, aa ,thori««d nov spor iei ahmistracmo Vojaški letalci bombardirali rudarsko "mornarico*'. Stavkar-ji ae oborožili s kamenjem Amerika m bo raMah vojnih dolgov ' BeOaire, O. — (FP) — Ohij-ski governer White (demokrat) je dal operatorjem na razpolago ne le državno milico, ampak tudi oddelek vojaških letalcev. Skupaj s šerifi terorizirajo Btavkarje in protektirajo ske-be. Kljub temu pa ne morejo zdrobiti stavke. Prvič v zgodovini delavskih bojev v Ameriki je bil pred dnevi izvršen zračni napad na rudarje v Powhatanu, ki se nahaja kakih 16 milj južno od Bellaira ob reki Ohio. Napad je bil storjen na 44rudarsko mornarico" na reki Ohio in tudi na kopnem. Stvar je sledeča: Ker je kom-partija pričela nsbirati skebe v West Virginiij in jih prevaža na delo in nazaj preko reke 0-hio, so stavkal ji organizirali svojo "mornarico", ki pazi na akebske transporte po relki. Med obema skupinama je tudi ie prišlo do bitke, kstere rezultat je bil, da so morali stavkolomci plavati, ker so jim stavkarji potopili čoln. Ker "mornarici" ni mogel priti do živega ne Šerif s svojimi pomočniki niti ne milics, je bil pozvan v akcijo vojaški letalec, ki je na "mornarico" pričel metati bombe za solzenje. Na vodi plin ni imel posebnega učinka, največ radi vetra, ki je gnal plin proti bregu, kjer je bila "pehota" — stavkarji in ekebje-v spremstvu «4Hee tit te* rifovih ljudi. Plin ni delal razlike med stavkarji, /'možmi postave" in skebi, ampak je razpršil vse — v veliko veselje rudarjem, posebno ^mornarici". V drugem slučaju pri napadu na stavkarje je vojaški letalec letel tako nlzo, da so morali rudarji popadati na tla in se s tem obvarovati pred nesrečo. Rudarji ne pszijo na skebe samo na reki, ampak tudi na kopnem. Tudi tukaj so pokazali svojo iznajdljivost in razvili dobro bojno strategijo. Ker je dežela hribovita in vodi cesta proti Powhatanu skozi prelaz, so se rudarji poslužili najstarejšega bojnega orožja — kamenja, s katerim pozdravljajo skebe, ki se vozijo na delo. V daljavi postavijo straže in ko se po cesti proti prelazu pripeljejo skebje, se po strmini pri-čno valiti skale in pada kamenje. Prelaz je postal Uko nevaren, da so posUvili pred njim napis: "Watch for Falling Rocks." Med uradniki unije in šerifom je dogovor, da smejo rudarji imeti sUvkovne strsže po tri osebe ns vsskih 50 čevljev. V praksi pa so deputiji podslj-ali to razdaljo na 200 čevljev -- kjer jim rudarji to puste, namreč kadar ne uprizore masnega piketiranjs. Dasi stavka traja že tri mesece in jo oblasti in operatorji skušsjo zdrobiti zs vsako ceno, se Jim je dozdaj posrečilo u posli ti le malo ske bo v. Hoover v svojem natorju Borahu pravi, ds js lauaanneki pakt zadeva evropskih držav Washington, D. C., 16. jul. — Predsednik Hoover je včeraj in-direktno opozoril evropske drža ve, da bo vsak poskus z njihove strani, s katerim bi skušali prisiliti ameriško vlado na redukcijo ali revizijo vojnik dolgov, ka-tere so zavezniki napravili v Združenih državah, padel v vodo. To svarilo je vsebovalo pismo, katerega je predsednik naslovil senatorju Borahu, načelniku senatnega odseka sa zunanje zade ve. To je bil tudi odgovor na Bo-rahovo vprašanje, da li je ad ministracija odobrila nekatere provizije pakU, bi je bil sklen jen v Lausannu. "Želim pojasniti." se glas predsednikovo pismo Borshu, "da se ni nobena evropska država obrnila na ameriško vlado za nasvet v zvezi s sprejetjem lau-sannske pogodbe. To so repre-zenUnti evropskih drtav storil na svojo roko in Združene države nimajo pri tem nikakih obveznosti." Izgleda, da je bils administracija prfpravijena ns nekatere koncesije tistim evropskim državam, ki ne morejo poravnat svojih obveznosti, tods savedsls se je, ds bi s Um nsletela ns opozicijo v kongresu, ki nasprotuje vsaki redakciji sli revizij vvjnto dolgov. iti zahtevajo, da posojila b sklada korporacije objavijo v javnosti Brazilskm vlada i nevarnosti padca RevoHa in mod člani kabi-rešim laFollette obtožil demokrate p« Washington. — V zadnjem boju med Hoover jem in demokrati glede predloge za federalno pomoč ao slednji streljali zgolj v svoje politične šanse in s Um zavlekli zvezno apropriacijo za par tednov. Slo n^ ia nobene principe med Hooverjem In Gar nerjem, ker ata oba enakih na zorov. Demokrat je so le IgrsM politične pustolovščine, po izjavi senatorja UFolletts. ki jo glasoval proti konferenčni pred logi. katero Je vetirml Hoover kakor tudi SHlpeUad, Blaine in £ouseno. Bondaa izdaja za parni brfzpo solnim Predložena bo volilcem v odobri Uv. Meoto ne pričakuje zu nanje pomoči Sen Frsncloco. — (FP) — Vsled kriz* v pomožnem skladu In izčrpanja sredstev bo mestns administracija predložila voli' cem v odobriUv bondno izdajo za šest milijonov za financiran je pomožno akcije. Volitve se vr še 80. avgueU. Ce volilci odobre to bondno izdajo, bo razbremenjen mestni udžet in sdmlnistrscijs prsvi, da bo lahko reducirala davke za 0%. Davkoplačevalcem U sicer ne bo olajšalo bremena z daljšega videka, ampak še povečalo vsled novih obresti. V budžetu Je določenih en mi-jon dolarjev v pomožne svrhe. Poleg tegs bo vlada rabila v U namen do prihodnje spomladi nadaljnjih pet milijonov. Poleg U vsote bodo poldrug milijon prispevali mesUi uslužbenci in 12,-500,000 namerava zbrati pa Community Chest. MesU tudi ne mlmli zaprositi državne sli federalne pomoči, ampak se jo oklenilo Hoovorjo-vegs sUlišča in namerava flnan cirati vso pomožno akcijo. Pri gornji vaotl se lahko všte je kot se je meseca februarja DirekUr meatnega rellfa Charles M. Woilenberg Je tedsj estl-miral, da bo $8,260,000 zadostovalo do prihodnje Jeseni. Sedaj pa kaže, da bo U vsoU prenizke najmanj za $2,750,000 vsled naglo naraščajočih prošenj za pomoč. Waohington, D. C., 15. jul. — Med pristaši administracije in demokraUkimi senatorji ln kon-greaniki je včeraj nasUla nova tontro verza, kar bo najbrž zavleklo sprejetje predloge glede viadne pomoči sa brezposelne. Konferenčni odseki obeh Sbornk, ki skušajo »praviti v sklad rasne provizije, katere u-ključuje načrt, so naleteli na o-pozicijo pri predsednfcu spodnje zbornice Garner ju. Garner ih njegovi pristaši zahtevajo, da vsa posojila, ki jih odobri re-konstrukcijska finančna korporacija, objavijo v javnosti, do-dim republikanci vztrajajo, da ae objavijo le posojila v smislu določb pred kratkim sprejetega zakona. Sinoči so se slišale obdolžitve, da igss politika veliko vlogo v zvezi s bitko o vladni pomoči za broapooelne. Demokrati pravijo, da bi finančna korporacija dajala lahko posojila tistim republikancem, ki priapevajo v kampanjski fond stranke, ako ae posojila ne bi objavljala v javnosti. Nedavno posojilo, ki ga je prejela Dawesova banka v Chl cagu par dni potem, ko je Da os roslgniral kot načelnik odbora flnsnčne korporacije, je sr-gument, s katerim demokrati dokasujejo potrebo publlciteU. Tom Connelly, demokrsUki ■snstor Is Texsss, ki Jo na demokratski konvenciji v Ohicagu fHMfnnmi GsrnerJa sa podpred-sedniškogs kandidata, Je včeraj ostro bttal predsednika Hoover-js. Dejal Je, ds hoče predsednik dlktirsti kongresu in s tem ovira sprejetje pomožnega nsčrU. uenoe Alre* Argentina, 1&. jul. — Neoenzufirana poročila is Rio de Janeira In St Pauls ka-šejo, da je povelja začaanega predsednika Htsailije Getu lis Vargaaa nenigurna, ker so jo pojavilo neaoglsaja med Člani ka-blneU. Dalje se pofdŠa, ds predsednikovo desna ral* polkovnik Flo-rea de Cunha nt mogel pridobiti več kot poloviso armade v drts- ila javlja, da jo i uporrv srms do Sol I pridružile vaU jo sledila, je atraneh u- vi Rio Gfsndo ds Sul ss pobijanje rebelnega gibanja v državi Sao Paulo, ki j« v rokah vaU šev. Vest is Sao prišlo do di državo Rio Vladne čoU so šem in v bitki bilo več moA bitih in ranjen Glavni dlj rebelnega gibanja, ki se jo prod paf dni pojavilo v državi Sao Paula, je vspoatavi-tov usUvne vlads in odatrsnlUv začasnega predsednica Vargsss, ki temu nasprotuje. Varaklnanlrt v Aa(ll|i hi Več ranjenih katottlani (S HERMOTO- -J v PEMSVLVM vetrmtve Pravi, ds angleško-francoskl dogovor nI naperjen proti Združenim državam 15. jul. — Med frsn-ooskim in snglešklm tolmačenjem novega "zaupnega dogovora" se jo pckassls velika rasli-ka in U komaj M ur po odobritvi dogovora. Britska vlads je hitro ssnlks-la, da dogovor pomeni resUvri-rsnje frsnooskoanglnškega Moka, v katerem nsj bi se strnili bivii zavezniki In akupno vodili akcijo ss rovlsljo obveznosti ns-prsm Združenim državam. Velika BriUnijs odbijs trditev francoskega mlniatrskof« piodsednlka, ki jo je podal praj-| šnjl dan, da boats Anglija ln Frsncljs obveščala druga drugo ia jroUatsnti Jr pri kato- ka tero Zbliževanje socialistov In komu-nletov v Nemčiji Beti in. — Prvič odkar Je prišlo do rsskols v nemškem delsv-skem gibanju so nemAki komuni-s ti in socialisti nastopil! v skupnih demonatracljsh proti suspendiranju socialističnega dnevnica "Vorwaertz". List je bil auopendiran za pet dnj po vrhovnem sodišču radi kritike državnega kancelarja. DemonatrsciJ v Berlinu se Je udeležilo 150,000 delsvcev obeh atrank. fsšl Pruska vlads aoapendlrala atičnl I let Berlin, 11. JuJ. — Pruaka vlada je včeraj suspendirsls fsšl-atično glasilo Angriff sa deset dni. To Jo storHn, ker je list o-brekovsl administracijo In objs-vll večje število člankov proti katoliški cerftvi. Fašistični vodl-Uljl so proti suspenzi j i vložili prlUžbo pri federalni vladi. Uverpaol. Anglija, 16, jul.— Večja skupina Otsnšerjev (irski protestanti) je vfleraj navalila ns tukajšnjo katoliško katedralo ln rasbils več ofcsn s ksmonjom Napad rom so btonna^fe mod ksUličsni in protestsnti, ki so pričeli zadnjo sredo in se ns daljevali v četrtek, dasi so vo-diUlji obeh skupin spelirsli ns svoje vernike, nsj so vsdrže sovražnosti. Belfsnt, Irska, 15. Jul. — Policija v oklopnih avtomobilih je usUvila ljuto bitko med proU-sUntl in kaUllčani v distrlktu Shanklll. Večje šUvllo oseb ns obeh straneh jo bilo rsnjenlh. Ta distrikt je bil posorišče več idičnlh spopadov v zadnjih tednih. C lis tftče priznanje Ssntiag'0, Cile, 15. jul. — Pro-vizorlčna vlads Csrioaa Dsvlls se Je včersj obrnlis ns reprezen-UnU inozemskih držav s spolom, nsj Jo priznsjo, Prsvl, da Je zmoftns vsdržatl red in mir v republiki In respoktirstl vse obligacije. Naana-da se bodo vršilo Itvo 2. oktobrs. _______ Jsrsmlllo, bivši pre- mijer, je bil včersj Imenovan za predsednike držsvne bsnke. Nasledil bo frsnchica Csns, ki o-sUne še nsdslje člsn bsnčnegs odbora« m o vseh aadevsh, ki so tičejo nju nih inUresov, In zsvsemsll sna-ko stališče glede vojnih dolgov, ki sU Jih nsprsvlli v Ameriki. Včersj sU bili podsnt dva lz-javi. Eno je podsl prsmlJer Mac Donsld, drugo ps flnsnft^o mini-strstvo. Prvs pobijs Hih-lotovo trditev, ds dogovor obvoiujs Frsnoljo ln Vollko Britanijo, da skupno pod vso meta ksmpanjo proti Ameriki zs rovlsljo sil črtanj« dolgov. MscDonsMova lajava celo prsvl, ds deklsraalja sploh ne omenja vprsšanjs vojnih dolgov. Drugs Isjsvs skuša pojasniti zmotno trditev flnsnčnovs ml-nlstrs NevUle Chamborlslns, ks-izrokel v parismontu, da I lovnega dietrikU pravi, ds je dnevas meads pet dolarjev največ kar morejo rudarji dobiti od operatorjev maaaaaaaao i Hpringfleid, UL, 15. Jul. -J. Walker, predsednik dvsnsj-sUgs premogovnega distrikta UMWA, jo lajavll, ds dogovor, določa redukcijo mesde na pst dolarjev na dan. je vse, kar morejo rudarji dobiti v Um času od operatorjev. Glsvnt aUn mino s)te rudarske unije je še posla glssovnioe člsnstvu, ds se (sreče ss ali proti dogovoru, ki jo bil sklenjen med zastopniki rudsrjev ln opersUrJev ns konferenci t Chicagu. Wskor je , podsl to Isjsvo kot odgovor ns proUsU več tisoč ru-darjov, ki nasprotujejo sprejetju nove mosdne lestvice. Rudarji pravijo, ds ims dogovor vse znake Myellow dog" pogodbe. •Ako U dogovor ne bo rstlfl-rsn", Jo dojal Wslkor, Mjo mo- o dr i- js odkrltoarčna š«Us, ds dobimo posnoje boljšo pogodbo". PrlaU-vU j«, da so bodo operatorji mo-ra)! boriti proti rasnim poU*to-čsm, čeprav ja bila menda snl-šsns ns pet dolarjav. maJ Halafsol I 'Ji RM fllilssl I ( urila umaknil narodbo, da so vatorsnl od-s trm prod kspiU- D, C, W. Jul. — _________ sldsnjeno premlr- med svtorlUtami ln tristo -n Ugr •lnoijrbllo i dlfto pO posvotovssju mod pdd ^ tl■ .. ._, prsdaediHkom Curtisom. sona- do rsfltlclrsll reparaaljsksga | torjem Blnghsmom ln policij. modns: nils je sptotne Arma pakU, dokler ne dobe zagotovila, ds bodo Zdftižene drftavs revidirale vojne dolgove. V Isjsvl Jo rečeno, ds Ohambsrlaln nI i-mol tega v mislih in da so ja nje-1 gov govor v parismontu nspač-no tolmačilo. Miličniki ubili rtadankoca otsv-karja BeMalre, 0. ~«Uvo Bovon jo bil uatreljen, ko jo plketlral neki premogovnik v bližini, trije zaatopniki delavskih čssopisov ps so bili sretlrsnl in eden stav-kokaz rsnjen isti dsn. DtaUlki-nl prsvdnlk Je zsgrosll s Isjam-nfm sUnjem, ker je bil sUvko-kas rsnjen, ne ps ssrsdl umors rudarja. Milica, ki pomags oporstor-Jem pri rssbijsnju sUvke Jo odgovorno ss sretsciije in umor rudarje. Stsvksrji še vedno vstrsjsjo v boju, da tabo preprečijo, ds ne bodo razmera, ki prevladujejo v W. VlrglnlJI ln Kentuckyju, u-jveljsvljene tudi na Um premogovnem polju. oklm načelnikom Glasefordom. Curtis ja potom modificiral avo-Jo prejšnjo odredbo, da se voU-rane odalrsnl In iaJsvil, ds jim bo dovolil pikotlranje ns ns-aprotni str sni kaplUla, VeUrinf so sprejeli novo i)«* redbo bras vssksgs proUsU. Prej ja isflodslo, ds bo prišlo do konflikta, in oblsotl ao že odredilo dve kom peniji pomorščakov, ki so ssstrsšlli kapitol ln bili SKI ZBORNICI Velika množica aaktevala kruha In Harriaburg, Ps. — (FVf — Nad tisoč brezposelnih moških in šensk je nstrpalo galerija v dvorani spodnje zbornice. Zah-tevali so kruha, delo in saMHo pred evikcljsmi. Demonstracije bresposslnlh jo sugeotiral poslanec DarlIngton Hoopea, eden od dveh socialističnih člsnov spodnjo Aornioe. Brezposelni so prišli v Harrls-burg It Resdinga, Allentosrns. središča svllne industrije, kakor tudi Jeklarski delsrd is Now Csstla, rudarji s pol J s mehkega premoga In farmarji s rssnth strani države. Hoopea je laisvll, da Je potrebno hitrs In odločns skcijs. Dejal js, ds so človeške prsvkse prve In ds Je dolžnost pooUvodajo obdavčiti bogstine. Hoopeoovo Isjsvo so brosposelni poodravlll s velikim splavsom. Kasneje je bil sprejet predlog, ds se v sborničnl dvorani vrši javno saslišsnje o zahtevah brea-poselnlh, ns kaUro so bili povs-bljoni tudi člsn i vllje sbornloe. Charles Sands Is Rsadtnga Ja poltem predofti) zahteve brospoaol-nlh. Te sshtevo so uključovido sprejetje treh predlog, ki sU Jih prodloills socialistična po-slsncs. Predloge predvldevsjo morstorij aa broapooolno, ki naj bi jih saščltll prod ovlkcijainl radi zaostale stanarine, obdavčenje velikih dohodkov ln dodl-Hn lav bresposalnostno ssvsTo- agSiMM Norman Thomaa al predsedniški kandidat novo stranko. Socialisti pozdravijo jo eodotovsaje vseh Skupin, aa pa proti nsU-navijanju majhnih strank Chlcsgo. — Glavni sUn socialistične strsnks taniks vesti Is Kansas Clttfs, ds socialisti sodelujejo pri orgsnlslrsnju Llbor-ty Psrty. Ts skupina jo Imele iM----—j......... iy rarvj. «■ pripravljeni, ds zatro morebitne JA|lJ, ^n konvencijo v Kan-Izgrede. Do tegs nI pr ilo, nsksr cit ju |n nominlrs-----pomorščaki vrnili v vojsš-1 — J— Unije v MUwoakeejo so Tho- Milwaukee. Wls. — Mllwauš-ko strokovno organizirano delavstvo bo pri Jesenskih volitvah podpiralo socialistično stranko. To jc rasvldno lz tAre-pa centralne delavske unije, ki j« indorairala "Dolssnako ligo » Thomaaa ln Haurerje". kaUro tvorijo progresivni In rodlkalnl unijski vodlUlJI Mf» bn la agitacijo za sociollstične kan-didste v unijah. JiMitka zahteva aaoi-vioaool u Maaii«rljo Zsaroolls Jo, ds bo ukkilla pogs< Janja s Mgo narodov In KI-ta Jako Tokio, 15. Jul. — Japonaks vlada jo po aeriJI konferenc, ki ao bile pravkar zaključene, odločno povedala komisiji Lige narodov, ki Jo bils poslans ns DslJ-nI vzhod, ds preišče vzroke kl-taJako-japonskega konflikta, da bo priznala neodvienoet Mandžurije kskor hitro bo videla, da je taks skrijs umestns. Dslje Je nsmlgnlls, ds se ne bo sfMiščals v pr>gsjsnjs t Ligo nsrodov In KMaJsko glede bodo-čegs sUtusa Mandžurije. člani kom halje Lige narodov ao včeraj konferirali z Japonskim zunanjim mlniatrom IJchi-dom. DeUjll razgovorov niso bili objavljeni, toda domneva se, ti Normsn Thomasa za svojogs predsedniškega ksndldsU. CUrence Henior, Ujnlk stranke, Je zaniksl vest, ds so bili ns konvenciji zastopani socisllstl ln izjavil ds Jo bilo nomlnlrsnje Thomasa neavUrizlrsno. "Medtem ko sooUlistlčns strsnks pozdrsvljs sodolovsnje vseh naprednih ooob ln Skupin, ki ao za njene kandidsU ln program, amo proti formiranju **fly-by-nlght" •llbe^' ln M rsdlč-nih 'tretjih strsnk'. ki so se pojavile v zadnjih par meeeclh", je rekel Henior. "Vsled Skrshirsnjs republl-kanalu* in demokrstsks strsnks gieds nudenjs pomoči nsjelemen-tarnejšlh |s»treliščln širokim ma-asm. Je dovolj vzrokov za politično revolto. Vendar ps socialisti smatramo, da Je danes največjo potreba delovanje ss enotno strsnko delavcev In farmarjev ns bazi programa sa Umeljlto reorgatilzlranje našega Aonom-akegs življenja In trsnaferirsn-je Industrij tn bogaatva v roke r rap T",;; 5: — Waterm. vedje| New Terka, do potololl Ko oo živila le prod aokaj dnevi debli živež po loUl« lz ________bivše vojake, ki ee opiraje njegovem« k«at»*rvallvneme vedetvo ieWal^a .vrli eeaaUrje. "Najbolj!. Je, do U moše naMU, dmgalo oe labko m ----- novo mandžurikega vprašanje, ki bl predvidevala vzposUvlUv kiUjske sdminlatrsclje v Mand-žurljl. _ Kerd bas novo polklJo Deorbom, Mlch. - Policija na čilih konjih Je najnov^šo InatitucIJs Ford Mot#>r kompanij«. F*»rd Je orgsnislrsl konjenico, ker se je nsvsdna policija v napadu na brespooelne zgodaj apomlsdi Izkazala za noefektlv-no. Policiji v avtomobilih ps menda tudi ne zaupa. flaclje le odvrača ljudi od večjega vprašanje, ki Je t reeto-raclja vlade In lijduatriJ v roke ljudatva." . Glavno vprašanje, a kaUrtm ae Im v I akuplno, ki Je organlsl-rsIs Llberty Psrtf, je densms reform s, na podlagi ksUre minil rešiti vee probleme dežele. Mberelen prof« Charieaton, W Va — Pro-feoor Thomaa Posey s držsvne-ga učiuljlšča Je Isgubll alufto, ker je govoril na shodu Wost Vlrginls Mine Worken unijo. bomo PSOSVETA THE EH LIG H TEN M KNT m tjn,f— (IBVMI CIIII—) »• - »i As-n-t M « miai«. PROSVFTA im* unfcb am, cmiiii, OF TKI ftOBUTID Fl lllinoinkl radarji proti redakciji iz %M* Ifcajev obloženi mizi pa aem dočakala (srllnviHe, IIU-Za*4*ik1 ft- »J* vokko nrvmoviiriev in orano- tili »o me sorodniki, prijatelji hi znanci, me obložili z darili In.tni Želeli veael in srečen večer k 42-Mtfnlci rojltiis^i dne \ Irfll^H veifelfe. merrifh vsem za Mltital linoiekih premogsrjev in fokopni baroni, zborufdči julija v OMenfn, no «M .. ter dogovorili glede nove lestvice. katera naj stopi v veljavo kakor hitro lllinoiftkl premdgar-ji odglasujejo zanjo. Ta pogodba naj vetja eamo do 50. marca I. 1938. i Operatorjem strojev Je mfrzda znižana z $10X)7 na imkl*-dslcetn premoga pri kbnVejeVJih od |8.04 t)k 16.75. Vae drugo delo v rovu, ki je delavcu dalo $6.96 in $6.10, je znffcano na $6, ln to za 8 urno dilo. Dogovorili no se tudi o Šeat* lliki me prevladuje | na razpoingo prida bi še megla no nakvaMli M da ijubnost, ki sem je bila deMtta omenjenega dna, Vsled tega naj zadostuje moja ljubit, da bem tudi v bodoče stala ob vaši strani 'in gojila med vami prijateljstvo in slogo iiMiB An ni in zdtn, J. Umium v lAbuJ«. M »r*»»r (Jmns a. »»f«). ***** bJJT.. jsrslni. rr*. >. u« ~ lOmlmk r«e—W h ij nam je domovina dala.. Zadnje dni jč bilo v Prosvetl več polemičnih čfcfllcdv, ki so odmev na neke kritike, tožbe 8 pritožbe v stsrokrajskem časopisju. Clan-rji v starem kraju namreč objokujejo našo izgubljenost In priznavajo, da bas je domovina £an*marila. Domovina jč pozabila na nas, ko siho blfi le mladi In čili, danes pa, ko izgarani fn izžeti izumiramo, je Že prepozno. Druga fcčneracija je še samo malo slovenska, tretje generacije pa sploh ni več med nami. Domovina nato — razen rojstva — ni nič dalž, rni smo pa dali domovini precsj. Ko je bils večja skupina izseljencev na obisku v sta-fem kraju pred dvema letoma, je neki uradnik ponosno rekel, da Jugoslavija dobi letno osemdeset milijonov dinarjev od svojih izseljencev v tujini, predvsem v Ameriki. Izseljenci so pošiljali denar svojcem; s tem so indirektno pomagali tudi domovini. Ampak v zadnjih dveh letih ae Je ta ogromna vsota nedvomno stajala na malenkost — in danes domovina bridko čuti dvojno krizo, svojo In ameriško. Domovina nam nI nič dala! Kaj pa je nam mogla dati? Haterialno pomoč? Saj je niamo nikdar zahtevali! In če bi jo zahtevali — in danes je med nami mnogo, mnogo siromakov, ki morda zavidajo sorodnike v starem kraju — kako bi jo dala revna domovina? Niši sorodniki so na kmetih in v delavskih predmestjih — in kaj nam morejo dati razen dobrohotnih volčil in lepih naukov? Kadar govorimo o domovini, ne mislimo na poeaijo o "romantičnih gorah, vinskih goricah in zelenih travnikih." To se lahko občuduje, ko js človek drugače nasičen. MlaMmo ljudstvo, tisto trpeče ljudstvo, iz katerega smo izžli Iti ftt že danes trpi it) čaka reftltve. kaj smo sploh pričakovali ali — če bi bili tako naivni'— zahtevah od tega ijudatva? Očitek Je, da bi nam bita domovina lahko pomagala vsaj kulturno ali po starem "duhovno." Vsaj to Je treba popraviti, ako je Ae čas ln smisel. Prosimo —, v tem oalru nas pa domovina ni zanemarila 1 Dajala nam Je z obema rokama— m * M Imela štiri roke, bi bilo podvojeno. Dala nam Je duhovnike, kl ao obleži I vse naše kote In vadno ao nam bili in že danes so za petami. Vač ko itlrideset lat pred vojno so župniki vladali nale naselbine, naši delavci so jim pa ftMali eertve ln ftlrovže. Kaj Je hotela domovina več? Ali nam nt pošiljala na tone mašnlh bukvir In potegnanlh škapulirjev? In v hvaležno antneno aa vae te dobrote in "duhovna bogastva," na katerih Js nafta domovina tako bogata, ali nI prejnla ns tone dolarjev? Domovina nam je dala tudi učena učitelje in čaanikarja. Ml smo jim dsli kruh, oni pa so nam dali — oslovo senco starnkrnjske politike. Do Vojne in med vojno ao uaa učili, kako moramo biti zvesti pokojni Avstriji, po vojni nam pa ekušajo v t epeti v glave pasjo udanost novemu relhnni O, prosimo, kolikor se tiče "duhovnih dobrot," nam ji je domovina dala veliko, veliko — veliko, veliko preveč. Oe bi mogla domovina danes to reč tako popraviti, da bi vzela vsaj polovico tega naaaj, to bi ji bili hvaležni! Jeldarski trust na nizkem i eh Finančni žurnali ao nedavno poročali, da je friavnica navadnih (common) delnic United States Steel korporacije (jeklarski trust) danes vredna manj kot $185,080,000. I^tn 1 !H59 so Jo cenili na $2,116,060,000. To pomeni, ds je več ko 90 odstotkov te glavnice izpuhtelo v nič v zadnjih treh letih. Kdor Je leta 1929 invaatirsl $100 v delnice jeklar-eksga trusta, ima danes. še $8.80 tržne vrednosti Udi delnic. Val delničarji jeklarskega trusta so bili |»TMi tremi leti kolektivno vredni čez dve milijsrdi dolarjev; dunes so vredni manj ko dvesto milijonov dolariev. Čim se j«* pojavila depreitija. je jeklarski trust brž znfžal mezde svojim delavcem. Temu ao rekli "deilacija operativnih stroškov." Delničarji so verjeli, da bo znttanje mezde po* gnalo ceno dslniram navzgor. Pa ni nič pognalo. Mezdo so znižali še dvakrat, trikrat — vrednost glavnice ps neprestano pada. Mali delničarji, katerih je velika srmnda. nimajo nič in delavci nimajo nič. Peščica Jeklarskih magnetov, ki pu«»duje vnšino kapitala in kontrolirajo industrijo — ima vaa. Oskubeni delničarji in jeklarski delavci ss • bodo zdaj morda zbrthtali. če imajo še kaj andnoatl v svojih glavah. L. Potisk in A. Kftmshnk ter uMfedčiu,' £g7 lahko ^rpdS-l f Jo posamezne druitoe, in to z kalnim pporaStumom. Tu bo| pet lestvica spremenjena aa 80%, potem pa naj vank izračuna ter odšteje ša 80% od vsakega dolarja, pa bo pronašel kaj mu bo prineslo za šeeturno delo. Ckn se je izvedelo o novi les vki, so vsi tukajšnji lokah sklicali masno sejo za nedeljo 10. Julija v Cltjr parku v Qlllespie, Ill„ v protest proti tej nesramni pogodbi fn tolikem reduciranju mezde. Istodaano smo prejeli brzojavko iz West Frankforta, fi, premogarji obvestili kot mi protestirajo na akupnem zborovanju proti sprejetju nove lestvice. { Ns našem zborovanju je nastopilo več govornikov, ki so vsi kritizirali ssdanji družabni sistem in nakane premogokopnih I baronov. Sprejete so bile tri resolucije, kl so bile poslane na pristojna mesta: J. H. Walker ju, Jinkensu in lestvlčnemu odboru, da bomo vstrajali do konca v zahtevi za 6 urno delo in 5 dni dela v tednu, da smo odločn proti sedanji redukciji, čutimo se upravičene, ker kupl-člmo milijone nikdar nennsiče-hfm mogotcem, da dobimo nekaj boljšefa kot nam oni vsiljujejo. Louia Mahkovtz. JT2' ; dbU. url iMter. pk * domače |x>^ovorili. a. ft., da je dobtegal mišljenja, še nikdar nisva bila ■■ In nisva sedaj, ter u-pam, da tudi v prihodnje ne bova. "Smola" njegova je le to, da bi vse prtaimnje mestnih volitev ter delo v klubih tn stranki rad) T6f> sam |. n i i. soaragom m oetnitii » odstdflmv Upam, da je z maje strani zaključeno v luitti; letalo porn-vnamo ha klubovi seji, pa bo vsal stvar v reHiu, Ua se bomo trtdgli pripraviti Že abpdt za nnprej, Sef za večje josenhke vofitve. drugim om pu in ■ j &tu< ♦Kopaj mrs. J. Puncer, Jtoe in vsem drugim, ki ste bili priča mojemu nepričakovanemu ve zelju.—Anna FrMktovee. Se malo pajnanHa Weat AlHs, Win. — Ns ljev odgovor "MoJima ma" v št. 162 Prosvete, odgovarjam samo s par besedami Sta mojo osebo nisem bfl nfe u žaljen. Tudi če M me bil *nj 4aJ lil, bi mu ne zameril, ker ga poznam, da včasi ml več govori kakor misli. Ker pa Je btto napa- s katero so nu taStill Jjg^ dru*tv® 4t * Hfl tudi oni SNTPJ (on ga namreč ni omenil, ga je pa mislif), sem mu odjgo-voril le kot društveni prsdeed-nik. Ako je videl v tam kaj krivice, lahko bi se bil udeMHl društvene seje, ker je član StfftJ, ter se tam pritožil, če sem pisal neresnico. • Nadalje piše, če mu dokažem, da je resnica, kar sem pisal, da prekliče. To misli o Hvis. — Člani, na Uan mestn omenjenega Taxpay-ers" A4visory Councila, so vloži- Clyde Lae, ktar 24 rava poletšti fte OahkosltaT^j je .I « . r V . Ako bi mento z^ibilo to tožbo, li proti mestni upravi tofcbo, ka- w ^^o vrniti teh pet milijo-tera lahko povzroči mestu naj-Uov naaaj v bančnfe :vll*e ln ši manj dol. popolnoma ne- ta -fln|ir ^pogo^i na visdke o-1 potrebnih strolkov. t bnaatt, kkr bi pOSieniio iagubo Ni jim všeč način ,fospodarst*| kot ntižia^ dotokov % va aseetne uprave, dasiravno je to gnspodarstvo vzorno, kar pri veščaki Amerike mnogi izmed j gfiBSMrv MMttMti «ve-1 te*i so obttkali me^o da prouča- f ^tmrtkarjr d^o fcl vajo ta shrtmn. Tudi številnave- flj}ami ti ukrepom 80. Uka mesta ao ^^^^ chiMatov, uhr«x*n, \#*Jm kn „ ^ ■ 7>gbraj omertj^tHi organizacija iarstvo vzonto, kar Pri- K ^em glede znižan^dsv-1 vsi plodni imMtnlo komisije v ta namen špekulanti imajo svoje posebne namenie — ne ugaja jim vzor no mestno gospodarstvo, ker ni, prikrojeno njih lasthim interesom^ tem vsč interesom ljudstva. ,Kakor ziiano, prodaja tudi me- DeUvske počitnicam zahvala MfUranftaa, Wla. - fiaatl delavskih mamerili je neprijetna naloga, ker kHŠ*m svetit so tako resno slabe, da jih ire pozna zgodovina. Večina delavstva je brez dela, kdor pa ga ima, dela te po par ur na dan. Potem pa naj človek pošteno preživlja sam sebe in svojo družino, če more. Kapitalistične politične stran- osebi, čez ifitero Je govoril pred C. Potfo-reteem, da ni "za sprejeti v soc. klub". Ne vem kaj je govoril o njej, Vesnica pa je, da je nekaj Keitfl govoril, ker to je kazalo tudi J 1 Pogorele vo pismo, ki Je bilo Ur tano na klubovi seji,| OodNt Radelj bi bil naredil najbolj možato, ko je bil v dvo rani pred klubovo sejo — navzoč je bil tudi omenjeni rojak. Hi Je potem h klubu pristopil Sa bi fcil počakal seja, ter na se* Ji pottftla! njegove grehe, "Ma nI aa klub", potom bi že bfli pro-nnšll, kje da je resnica. Ker pa aa je odstranil pred sejo, nekaj le ni bilo v redu. Nadalje piše, da bi bilo priporočljivo, da bi jaz izbral & ali « nepristranskih sodrugov, da b stvar preiskali. Jaz ga nisem obtožil, aem mu te povedal, da nf prav naredil, ako nekaj govori k a »tole ena rnotidrugi' vslSJl* ne dokaže. Ako s. R. misli, ko stoje ena preti orugi, vaa« . , hvali sebe in svojo palico, a katero pridno zatira delavske pra vice in ljudi peha v večjo suž nest. Medtem pa nam Obetajo, da se v kratkem dvigne zaves« m prične obrat na širši gospodarski podlagi v splošno zadovoljnoat delovnega ljudstva. Toda njih dbljube an brez pomena, so že prestare, v nje ne verujemo voč rih bi se WHko desete >fcHko| je davkOv. Naj 1mdo na-vedoni tukaj posamezni slučaji: Socialisti se borijo zh mestno postavo, ki bi določala izključitev kontraktofjev pri mestnih javnih delih. Mesto ima svoje sto MHwauk*e razne bonde, dk |n«njorje, svoje veščake in svo-si tako zagotovi potrebni kapi-J tal aa graditev javnih naprav. Vskko leto postane gotova mno- je delavce, potom katerih laMko izvrši vsako tako delo, ne dh bi plačevalo težke tisočake Vot Wm- žina< tčh bondov izplač^jiva, ker tttkktor*em dobitek, kateri sma-je njih določena plačilna debel ^ povja^o po 25 odstotkov tli potekla. Mesto ima v ta namen ^ ^ pripravljenih nekaj milijtom stekati v mesto blagajno «4nvni 4ejftVf^ih ginsov. ViadnlttKoatal viri dehodkov, to je davki, mora medtem časom najti drutte vite za pridobivanje denarja. -Predno so sootalisti uvedli nov sistem gospodarstva, se je denar izposoj eval ad bank tn pla- 8 milijone delnr|ev, kicr pomeni stotisoče čistega dobička ž* Špekulante in kohtrtdctorje. V tej nadevi se je predrziiil neki "nestrankarski" aldtrman rekel: "Kdo pa bo plačeval dav- Čevali so zanj t*al po krivi ci, jih lahko sam izbere. Pozivam ga, naj pride 19. ju lija zvočer na sejo kluba št. 180 Klubovi člani so vsi nepristrah ski, jih pa lahko povabi na našo sejo od kluba št. 3T kolikor hoče, pa se bomo prav pametno pomenili, tako da bo prav za nas sodruge in klube, javnost v sveti bo pa lahko potem čitala kaj boljšega kot so naša prebijanja po listih. Nadalje tudi piše: "Slutil sem, da se dela nekaj proti meni." Jaz sam, ne drutfl, kl nismo nič sltltili, da bi se bilo kaj tlelalo. Ako bi ravno on prvi ne bil pose-gčl v sršenovo gnezdo, pa bi ne bil nobeden h gnezka prifrčal. Nadalje piše, da je Še vedno organizator. Seveda je, saj moramo biti vsi sodrugi: tudi u-speh Imajo val prilično enak enostavno denar, ki je letal na plillft fo telefona. Boj je na/pove-banki za bonde, mesto da bi al pri tistih bankah najemalo posojilo z visokimi obrestmi. Koncem vsakega leta, ko ao bili davki plačani, pa je mesto ta bond-ni denar zopet od teta davčnega denarja nadonteatilo in stvar je bila v redu, ljudstvu pa so bili prlštedeftt težki tisočaki za obresti i)* posojil*. Tg sistem Je bil v veljavi vsa dal tem velefrdparjem za časa« svoje kampanje in ker je socialist, je tudi odločen to delo iz.! vršiti. V ta namen je zahteval od mestne uprave 16,000 dolarjev sa kritge stroškov obsežne preiskave, katero se bi moralo voditi a pomočjo skupine vešAako. Le na ta način bi dobil v roke dovolj tehtnih dokazov glede či- Pravila zs zdrs?je ob mak dneh Dr. Herman N. Bundeaen, predsednik čika. Škega zdravstvenega odbora, .je objavil pravi-la, kaj mo|)a človek početi in fesa ne sme storiti, da bo zdrav tudi ob 90 stopinjah vrocir*. ^Ako nisi vajeh solnca, ne pojdi na solncp ob vračih dneh. Drži se sence. Vndrži ee nosnih in mastnih jedi. Maš« podžiga vročino v telesu. Ne vživaj Slsdkarij preveč. V sladkorju k ogljik, ki povečk telesno vročino. Ne jej nlčedkr prevw. Ne pij lčidene vode. Ve pi) močnih alkoholni^ pijač. -Najboljša hrlna db vročih dneh je sadje in zelenjava. ^ p^lčn Je veda, ampak ne ledena, tudi sadfte febkove. se Večklišt. Oe iti kopališče v bližini, umij si telo enkrat ali dvakrat na dan s hladno m>Ao v ttadji ali ikafu. - be UHko in dhlapne; obleka naj ho svetlebatve. Ne hiti niknmor; ne preženi se. Počivaj, kolikor je mogoče. misli na bolezen ali nesrečo. (Pripomba uredništva.—Oni, ki fo izgubili denar v propadlih bankah, naj pozabijo! Naj ai zabijejo v glavo, da jim bo vse poplačano, a-ko ne na tem, pa n^ — onem jvetu. To je do-bjfo za zdravje in dolgo Žfvljenje . . . . /Dobro je tudi, da zdaj nihče ne misli na vročino, ftajši naj vsakdo misli na prihodnjo zimo, kako bo lepo, ko bo kest pod ničlo . .. Juh!...) ■Mnaneesnacas&a* i v • . ' fc. ■ f, *f .' Drobtinice Vest: pri Lois Artjjelesu, Calt,,ne je ustanovila kolonija brezposelnih. Petdeset starih vozov električne železnice jim je bilo poklonjenih za hiše. Kolonija Vagonarjčv! t. ♦ • • ^Capone je zaprt, toda njegova organizacij« je še vedno na delu. Insull je zapustil Ameriko, todh njegova organizacija je še vedno na dčlu. -j • ■ fP e e e , Farmar v Kaliforniji je prodal tele v klavnici m je doUl sanj dolar. Klavnica ima svoje mesnico. Ko je ffcrmar kasneje kupil zadnji del (samo zadnji del) svojega teleta, je moral plačati zanj dva dolarja. Nezaslišano pameten farmar! > , e ee Lastniki sadjarskih nasadov v Kaliforniji nameravajo letos urtičiti enajst milijonov za-1 bojev breskev, ki lWnjo prenizko ceno za trg. Zng*netka: kako bodo on!, ki nimajo denarja, pokupili ostalemškVie Vlljl ceni? • l i e frw*- u 'i rim-, 1 •• ....•li1' Trikotni problem: tovarne počivajo, bogati-hl počivajo in reveži *>očivajo. kako rešiti U .problem? Odbijmo "Špico*' ln napravimo pra-vokotnik! e a % V VWj Ameriki je samo eden, "krepak indi-vidij." To je general t)awes> ki je dobil 80 jhilijonov dolarjev podpore od vladne finančne korporacije zn svojo pokajočo banko. % e e •Papež pravi, da je on izmolil losanski pakt £daj je treba, da še i?moli to, da bo volk sit ih koza cela: — Amerika naj odpusti dolgov« i« nihče ne bo trpel izgube. • br leta, Odkar Je Hoan prevzel vod- 8tefa dobička telefonskega tru stvo mesta kot žnpan, in vae je ^ ^^ v#llkth i^rporacij, bilo v redu, toda sedaj pa zahte-l^ histujejo javne naprave, za vkjo, špekulanti, da se mora »i-j odločen In Uspešen nastop proti stem spremeniti, torej, da si mofa mesto izposojevatl denar ln plačevati po 7 odet. obresti, medtem ko ima v tistih bankah milijone, ki prinašajo samo 4. odstotke. To je '.kapitalistična logika, ki pomeni ščitenje interesov velebankirjev. Tako naprimer je mesto porabilo doaedaj pet a»U*o«»ev te-ga bondnega denarja, mesto da bi ni ta denar i'n kjer bo lotila svojega ssešn aa previookim cenam. Toda "ne-strankarji" ao tudi tukaj uspeli in porazili predlog socialistov, da se Zahtevano vsoto dovoli. Poraz je bil mogoč tudi v tem, ka- , kor v slučaju odprave kontrak-torjev, ker zahteva mestna postava v takem slučaju tri tetr-tinxko večino. rankarji" se sedaj izgo-6eš: družbe so že znižali mm kolikor je bilo to mogoče, j je sicer remiica. toda ta raz^ malenkostna zn i ia ii j a V nikakem soglasju z viso-Mm SSbičkov, posebno ne sedaj V tM splošnega zniževanja plač Ift MM števila zaposlenih de lav-••v. ftMlko prištedijo te družbe uvajanja modernejših pripomočkov pa je še e, katerega hoče rešiti pravnik potom temelji _ ave, katero pa hočejo pip—ti "prijatelji" ljudstva k ^iSpartižanskega" tabora. so nsvedeni samo nek*-ji iz delovsnjs kspita-kiike. katera hote ali di-i socialistično meetno ali ps jI povzročiti ogromna Stroške in »line neprilike. l**tvo pa si naj to aapoi m sn prihodnje okrajne veUtve. Tkkrat bodo v eliki imeU prilMso dati tej gospodi spet pošten od-•nsror a tam. da vrtelo zadaje pristaše kapHalističnik strank! tudi is okrajnih služb Japonci zdaj prežvekujejo Mandžurijo. Zate so tiho. Ne moti Jih, Amtrlkk! 4 e^ ft todije je prišel k nam "sveti mož" po ime-nu M«her Baba. kl hi ie sedem let izpregovoril beaedlče. Taki. bi morali biti vsi sveti mo*j« s svdtlm očetom vred — pa bi bilo manj ne-Uflkttoitl na svetu. . . ti -e e Kriza je prazna miza. Kdo bo dal kaj na mi-poleg obljub? to »go e e e Kandidat Kocuev^t povrne delavcu pivo. Nato bo dčtftvefc čakal, da mu kdo da denar ss jffVo. Kapitalisti se požvižgajo na brezposelne delavce. Zakaj se ne bi delavči požvižgali na javkanje kapltatistov zaradi visokih davkov? UredMk magazina '^iberty" se ogreva » diktaturo v Ameriki. In ime njegovega UsU jtf "Liberty" (svoboda)! Najnovejši škandal v Ameriki ao kandidature oslovske in elefantske atrfcnke Senzacionalno odkrije Antropolog Bemelot Moens, Ki veijs med učenjaki sa holandsketn Darwina. Je S*r« v Niči mlado dekle, ki Ja, izvsemši prsa. obrsf m noge, po vsem telesu pbraftftefto s gosto diske. Dekleta je komaj tO let in njeni roditelji ljudje .Moennovo odkritje je dslo mnoge komentarje m «cen}s* PTi vi, ds ko o fenomenu le pisni. Kultura, ki prisnavn delo kot svojo najvišjo vrednoto, uprsvičujs svojo eksistaaso. SOBOTA, I«. JVUIA. Daritve ljudi pri Indijancih Napisal Bichard W»lkinson (Edmonton, Kanada.) Vest, da se pripravlja velika policijske akcija ne sMjnem severu Kanade, je pri indija-. tistih krajev očividno »budila strah in grozo. Sicer so podro-rja med Hudsonovim zalivom in Alasko ie di^SP nadzorstvom kanadske policijske konje-niče, ki ji tufo jaz pripadam. Toda ti predeli so tako prostrani in tako malo Obljudeni, da mnogi tamkajSnji prebivalci vire življenj« *e nieo videli kanadskega uradnika ne politfšU. Življenje teh najsevernejših Indijancev je silno primitivni \ izpolnjujeta ge samo lov in ribarjenj. Beto ao ee tudi ohranile šege in navade teh ljudi, ki so popolnoma odrezani od ostalega »veta, take, kakršne so bile v pamtiveku. Oni redki potniki, ki se jim je posrečilo prodreti do najskrajnejših točk države, pa so pripovedovali strašne reči o grozpifcab, ki so jim bili priče mci. tentf Indijanci. Zato je vlada šklenifc poslati tjakaj več policijskih patrulj, da dobi zanesljiva poročila. " v gozdu. Na čelu sta jim bila vražar in poglavar, za njihva pa sta šli dve mladi deklici z jelkovimi vejicami okoli glave in potem ostalo prebivalstvo. "Danes bo velik praznik", je važno rekel !WHy, ko so nam Indijanci izginili izpred oči. "Veliki b<4 ribolova in veliki bog lova dobita neveste v vsaki vasi; potem bo vse leto dosti rib in divječtne za vse." Mislili sno, de bodo mladi deklici, ki smo ju videli, na simboličen način poročili z omenjenima bogovoma, in smo re* domino vprašali, kakšne bodo neki poročne slavnosti. "Ena nevesta v vodo, druga pa mrtva od puščič," je ravnodušno odgovoril Bllly. Vsi v grozi smo planili za iz jedko rudnino, ki polagoma nesrečniku kešo rešje, da ne ostane ed njega drugega kekor golo meso. To Lrsja časih ledne in tedne, idekler »e nastopi smrt. Ali pa dajejo ujetniku tako dolgo aele zkaee jedi in pijače, de naposled pred prepolnimi Atedami v doslovnem pomenu besede od PROfefrSTA bitk U vtki prseMII- ra arikllllšio nt irifeuju lakot* umre sli pa afclazai. Vfce-lej pa ai izberejo take metode za «»eMrtUev, da nesrečnež ker se de dolgo trpi; tako imajo drugi zadosti prilike, da uiivejo in se naslajajo ob njegovem trpljenju. Naša naloga ob reki Liard je btta s poročilom o tamkajšnjih razmerah končana, zakaj da U skušali te strašne običaje odpraviti, je bila naša trojica dosti premajhna. Toda kanadska vlada pripravlja zdaj primerne od redhe, da narode najskrajnejšega severa vsaj malo »civilizira. Izpočetka seveda ne poj de lah ko; toda prepričan sem, da ae bodo fndljanci sami oddehnili, ko bo konec moči njihovih vražar- Mu u« li ete lili■ VE «l|OSnVqi Mojemu oddelku so dodelili predel ob gornjem toku reke Liard, da gs podrobno raziščemo. Prebivalci pe zo bili že ave-deli o našem prihodu in se niso čutili čisto nedolžne: zakaj vse naselbine« kampr^smo prišli, so bile prazne in zapuščene. Dneve in dneve smo zaman gledali, kj« bomo zagledaH , kakega človeka, dokler se nam k želje izpolnila na nepričakovan in Ztrašen način. Ker je WU> Š<* poznp zyečer, smo šli v eno izmed zapuščenih indijanskih koč in se v njej prijetno utaborili; zunaj je brila ledena burja s snegom in smo bili veseli, de nam ni bilo trebe prenočevati v ščtorih. Zdajci pa smo se prestrašeni jgenill: kaj ni bilo bolestno ječanje, kar nam je prišlo na ušesa? Nemudoma emo pregledali vso naselbino, in tedaj se nam je prikazal grozoten prizor. Za kočo, ki je bila najbolje zgrajena — gotovo je bila poglavarjeva — je stala pokonci na tleh človečka glava, sama glava, brez vratu in telesa! V enem skoku smo bili,pri njej in izkazalo ze je, da je res, kar smo domnevali: živ človek je bil do brade zakopan v zmrzlo zemljo! Sneg, ki je padel zadnje ure, je zabrisal sledove kopanja, tako da seje .glava videla kakor odrezana od trupla in pološena na sneg. Morali smo skoraj 1 uro naporno kopati m grebsti, da smo nesrečneža izkopali in spravili v našo koč<* kjer se je ob toplem čaju tn z vročimi obkladki počasi opomogel. Toda šele drugo jutro nam je mogel več povedali o svoji u-sodi. Indijansko pleme, ki mu je nesrečnež pripadal, je zvečer pred našim prihodom »vedelo od sla iz sosednje vasi o našem prihodu ; Zato je sklenilo vas zapustiti in se zateči v gorsko votli no, ki jih je dosti v tistih kra jih. Obenem pa je njihov vražar zahteval človeškd, daritev bogu zapuščene naselbine, čel da potem ne bo njihovim kodam ln -.mu. tarif V njih, nič hudega zgodilo, tn tako je moral nesrečnež, ki smo gz izkopali, štirinajst ur nafc prebiti v zmrzli zemlji, kjer ga je čakala na vraiarjevo •dn-dbo strašna smrt. Nevesti lovskih begov V neslednjih tednih nam je Billy v- tako smo Imenovali na-H«'ga varovanca — še mnogo koristil. Najrej smo ga poslali k njegovim ljudem s poročilom, da imamo namen ostati tako dolgo v teh krajih, dokler se ne vrnejo v svojo vas. Ker Indijanci ne bi mogli dolgo vzdržztl v mrzlih votlinah, so *es začeli prihajati iz svojih skrivališč. 8 tem se je začelo naše pravO delo: oprezno smo skušali dobiti pregled o ži vljenifcfh šegah in navflrieh Indija neev. Pod BiftrjevHrVodst-vom urno se čisto nenadejano pojavili zdaj tu zdaj Um, da smo jih videli pri njihovih verskih obredih* pri sodnih razpravah tn izvršitvi kazni. Uspeh našega o-pszovanja je bil U. da »mo se »ami prepričali, da poročila o nečloveški običajih Indijencev, k' amo dostikrat čuti o njih, niao prav ntč pretiravala. Take smo nekega dne zagledali vse prevodom, da rešimo nesrečnici. ^ k, Jj^ ravnajo njihovo u-Indijanci so se sicer, ko so nas go Vara. napravl gu jalcem. pSvm malenkosten de- h^evo plantažo. Pozneje so V 1 JtarT tVSdbljo delali In W JZve ter deitene delavski |kt jI tz meči Iz Indije ln Afrike. Južna Amerika je bogata posebno na rudninah kakor na pri mer: Železu, premogu, magneti tu, solitru,ilatu, diamantih, bakru ln petroleju. Tudi rodovitna strokovnjakov največje na svetu. Brazilija je potrebovala novo riojllo. Združene države so bl-voljne dati potreben denar, kot odškodnino ln garancijo pe so zahtevale Itablro, katero so seveda tudi dobile. Nadaljnje je. Ž lahkoto rodi pesoftta so Brazilijo semo izmo- sladkomi trs, «to. tropfcno ae- ^^ ^ drtMV|lt „ n[ u. dje vseh vrtt, katero še ^' dejstavala v vojni, je sedaj va v zmernem pasu. Argentin v* »T^TJri tako revna kakor N*nčU ska živinoreja bi lahko z mesom K k{ gote, jo ^h govori rezolucljz. Rezolucl-tam zvežejo in potem spuste pa ja Be : pobočju nizdol. Okoli nesrečneža '^ptssnl člzni in čaztni čla-se seveda hitro napravi plaz, ki nepolitične mednarodne zveze ga z vrtoglavo naglico kotali po pisateljev z imenom P^N-klub, strmini, tz tega, kakšen je ne- ki sastopa okrog 4«» pisateljev stali plaz, veflk ali majhen, akle- v 86 dfževeh si (Involjujetno pajo potem Indijanci, eli pome- gpoštljivo opozoriti vse vlade na nI dobro aU slabo; če jim ne ka- d«kče misli: že dobro, stvar še isto zimo celo česa do čase Šalijo m vzne- ne, malenkoetne d*avnlh Metkov, samo za eb- lide, vdove ln sirste, ker teh teke raemete so v Peru- ja^ ^^ IK Aitentlni, BeMviji, CMIu, Vseh teh nafllog Južna Ame-I^^^jj ^ j^god. Nejboge-rika nttna m vsled tega bi mera- ^ v v | Opozarjamo, d« zo vlade v te kih primerih še prav posebno doline pezlti, de ze v ravnanju s takimi jetniki ne žalijo zakoni ČlovzŠkaga dostojanstva. Nfcdalj* vlade nujno poziva mo, naj se eavedo, da nič ni TakoJ^ u^JvojMt J*Xo v^ujT ne^* Tvetš proti Ukl ši take ljudi, ki so se mu ^oj^^^z zamerili ali pa eo mu prinašali ki vseh nsmiro> v teh krajih, je ravno "tekoče zlato". Vse ogromne množine petrole je, kt ga dobe v Južni Ameriki prodajajo le petrolejaki magne ti USA. TI so svoji zaloge v domačih pokrajinah še iečrpalt in so ai na svit način pridobili pe-trolejska polja J uši* Amerike, s katerimi se sedaj ponašajo tu si služijo lepe denarce. Proda j Slomsk i Narodna ieo4 Podporni JiHoti^ SU II Ba. Lawašah Am, CUema. 111 T* Ve*vaB 4H4 GLAVNI ODBOR a N.*. X UPRAVNI OMBSt > VIMCKNT CAINKAH. pradsadalk,...8M7 8. UwsšsU Ata^ CkUago, m. rKiCD i. V1DKK, #1. ujsit..........tOST 8. UamdaU Ava., OhlMgo, IU. ItiAS NOVAK, tajstk kol. ešfclka... .tezt 8. Law«4ata Avs., Ckksg^ 111. /t>HX ViKJHIClC e». blazsistk......e«T 8. Lsamlili Ava., UMssg^ 81 P1UP GOUINA, upravUalJ «ta»Us....MŠ7 8. UesšaU Ava^ Cktaa*a, IU. 40HN MOLElt. uradalk slaaiU......2M7 8. Lavadal« Ava, Ckkcas«. 11L OOBOBMULIt l ANDKKW VIDRICD, snrt Rods^aMaik. Sit teaU Avs^ MmmMm, ta. DONAU) J, L0TH1CH, drusi 1M7 B^Tivmbun Ava, Chlisgo, IU JOHN J. IAVEHTNIK, gl. adnvidk......,.«784 f. «U 8t, Cktszge, IU. dOepODAKSKl ODSKKt PRANt AIJ68H, pfadtadnlk..........HM 8. Onwfwš Ava^ OMssfa, TU. JoitN OUP.,..,...............ia 8. Proapaet Ave, Claraad«eMs, lil J(1«MCW1 KUiKotl^ll.....vVM..jeU* Hsntsi»r« Ava., Clavalaad, Ohl«. ■^^HHltOTNl OUSHKi JOHN OORŠSI, prašsašnUi ............4U U«f lU SpiiseftaM, UL {^TOhI®................................. 10HN TnnRU|>iB'ii is r, Btraoao*, ra. PfltANK KMOltttuiMiiM...................<*Bas 81, rsfe Sni, rS» fAANOM ZAKOVŠaK teta Masi eu, Na. Uk •,, • • »1S7 8MB šfa, W« ŠHMIMZ) PS. ee« B. aešsd »u, otavaknd, o K A AN K K iOSKHM PRAN K pkank mm,* PAED «.•I_ . ..»..a.k...,.««. (Ša šl . okroftja..........n. It &, Ptttsksrg, Kaa a, • «••...»»*•»tiBiS tez, Roek Hprlus*. Wyo. NADZORNI O IU Dtapci ■ i«"Wi aaiD PiiVii glk^ | I P JS Osatial Vesk, »sis, I1L ? 11 J? - MIm^MM M kkMSSa. 111 ^ asi aa Mmaia is »ete ZaMte. mi aeS^^-rS t^SBLTaAL verski m I jetnfkl; dandanes tudi takega ravnanje ei mogoče prikriti, temveč mora posuti prej eli zlij splošno znzno." Tako se glasi ta rszolucije. Pripomniti je trebe, da so rezo-1 učijo predlagali nekateri levi-čarji-pisatelji in da je prišlo ob premalo dafoV. Toda najmanj enlfrat na leto, navadno na praznik, ki bi se po svojem pomenu nekako ujemal z našim kresom, mora biti žrtev prostovoljna. V yellk kameni* čeber nalijejo ve- de ln jo I tej "priliki leni in letos do hudih vre. In največje ^ti in apošt^- J> Leto<| q Um vSe v vrelo vodo in teko ijfj0 ^jstotkov, Vsne-ni in na elšdkorno Induetrljo na p 4 ^^ SovjeUke Ru-Kubi. Visoka cerhia, ki ščiti do- i!Jft 0J6 odgtt wi0kuime svstov-meče proizvode, je pripomogla w porsbe. Ostsnrtc ps druge še k osUhan. StlvljenelOh potre- manjle dritave v Evropi. Vse bščin Je v Izobilju, nlmejo oa ^hii^^m ststhitlčna karta, skoro nikake prave cene. In kj nazorno kaže potrolejška le-člmbolj se zmanjšuje produ(kci-| v brušenih državah je ja — kar ni, resnih odjemalcev ,0 ^ petroleja, BmdnJa In — tem občutneje se pozne brez- Amerika Hft odst., Sovjet- poselnost. Bdin izhod iz Uga ne- tkft Ruil|Ja ^ u od-t.; osUls rodnega polo*aja ze jim je doz- Mtfia prip«dajv> Evropi. Iz te- deval, da so pričeli uničevati svo- L^ j€ jMno rAtvfdno, da so si je pridelke. Sadeži so aegnili,) p^tr^j^i magšati prisvojili ter kavo pa so zmetali v morje. vrA| n* ta način preskrbeli nekak zzdnjem čaau so jo pričeli upo-rabljati kdt kurivo. In revolucije v Braziliji, Argentini, Boliviji, v Peruju In u-i pori na Kt&i Ur Javi — ali Je to delo politike? Deloma je, vendar pa so vzrok drugi motivi. Vsled življenskih težkoč je. razumljivo, da so Jih širše plasti naroda z veseljem sprejele, ker zo pri tem trdno upale, da se bo na U način njihovo gmotno šUnje sbolj-Šalo. V principu pa j« ostalo pri •tarem. Saj Je popolnoma vseeno, ako je na vladi general A ali B. Se pred par leti Je bil glavni bankir Ju^ne Ameriki — Anglije. Ko pa im nastale f ospodars- itftitii vihti— HadekriJ* tzsvala stsvko Manchester, N, R. — Badi nadaljnje redukcije plač od 10% do 10% zo zasUvkall čevljarji pri Jonzs Shoe kompanljl. Pred šestimi meseci je drufba znižala plače za 8B% ln prezelllz tovarno iz Hzverhllla, Mass., v Man-eheeter, da reducira dbratovzl-ns strešice. Proti stsvkarjem je ružhs vdela injunkcfjo. PrlsIHM )e Uidl vsakegs de-avee, de ja podpiešl ^relHm og' pogodbo, dasi ima drŽave 4ew Hsmpshire sakon pmtl tej srednjeveški tiraniji. vič, Vladimir Nazor, f. Pupovlč in Tzftforš SektUtč. Itezdhiclje sicer ns zalegla—kdo od državnikov to, neki jemal resno podobne Izjav« Ilterztov, zamahnili bodo z roko In zanlčevalno se bodo nasmehnili—, priča pa, da je v pisateljih PEN-klubov van-derle Ae fj»j vesti. Pa ss da pravilno oceniti mno-fina petroleja v zemlji T Popol nome naUnčno ne, pač pa približno. rn ko bodo U zaloge Izčrpane, kaj potem? U pred leti so pesimisti napovedati Ameri ki nsanosno krizo, sko se politi ke petrolejekih magnetov ne bo leprsmenlls. Končni ue|*h vsega zabavljanja pa Je bil: produk cija petroleja je sUlno rasla. V letu 1827 se Je Izmozgalo tz zemlje §80,000,724 sodov, v letu 1909 pa se je kollčtne zvišala ns 1,006,020,880 sodov. Letes bo količina nekoliko manjše, ker magma! vsled fospederskih mrlo gov ne popuste pri ceni. Mehika Je v letu llCR prldo bils lz zemlje največje količine petroleja Mej količine sUlno psds ln ne vsled štednje temveč ksr so Iz zemlje Izmoagall vse kar jim Je mogla dati. In usshfl mehikamrki vrelci niso pvet bo-žjl zs ostale petrolsjski vrelca v Kaliforniji? B.m Nlhči, ki moN rsdltl paa, ni n pravičen de podpore ^McOregor, ta. — Okrajni nad zorni odbor v okraju Clapton Je odredil, da notnma oseba, kl Ima psa, ne more dobiti podpore it sklada za podpiranje revešev. Ta sklep je sprejel, da zniža lz, datke v zvezi z oskrbo bednih drušln. neunljskl dslavel Knoavllls, Tenn. — The Kut-sche OsnztrucUon kompanlja kl je dobila pogodbo za zgradi tev novegz poštnegz wo*l«Pj8' J" nsznanilz, ds pri delu ne bo U-posten neben unljekl delzvec Tedt neprijetne Ali more biti kaj neprljet nejšega na sveiu kekor zetdet kadar človek noče? — O, se vede, ne «aPdeK, kl dar šbvek hoša. Tetke: "Kaj? Celo uro U i pustil zaročenec čakati! Jsz bi gs Ukoj pustila" Nsčsklnjs: "Jsz ps gs rsje čsksm eno uro, dregs teUs, ks-kor celo življenje kot tt.H Bajki neverni te* vsšjtm ži- valim. — škr. •£. W. Oudger,profesor v amerlkenakem muesju uf Natural UlsUrp je pred kratkim proučeval življenake navade pajkov ln o Um poroča sls- Niki v tropi An l Antiriki živeči pajek icgotavlja v vodi lijakaste mroži, v katere lovi ribi. Neka druga vrsU pajkov v Ukrajini prsšl pred ketllneml na žabe in iroU Ur jih usmrti s svojim pikom. Neka druga zvrst pa na-piKtz martinčke, kuščarje in celo taše. Velikan med pajki živi na otoku Mzdzgaskarju ln spleta okrogle ln takn mučne mreže, da ze vanje ujamejo manjše ptice, katerim Izzsse kri. Copet druge mte psjkov krzdejo Iz gnwa misliti samo na to, da vai drugi prav tako slepijo kot mi sami. Ob sedmih ae jš Peter pojavil pred bronastimi vratmi, se dotaknil kljuke In že mu je odprl modrouniformlranl vratar. Mladi sprem-Jjevalcl llftov, a mnogimi bleščečimi gumbi, se niao niti oarii, ko je Peter stopal mimo njih ter vprašal vratarja po gospodu Lakmanu. Domišljavi' portir js predal Petra že bolj domišljavemu telefonakemu uradniku, ki ae je toliko poniža) In nekaj govoril v telefonsko školjko ter slednji Petru povedal: "Gospoda Lakmana aedaj ni doma; vrne ae ob osmi url." Peter je ravno nameraval zapustiti veliko hotslsko Čakalnico, da na cesti počaka osme ure, ko ae je domlelil, da tudi drugi alepijo. Spuatll se je v mehak uanjen naslanjač, kl je bil Uko velik, da Je bilo v njem proatora zs tri. Tsm je sedel, dolgo sedel in nihče mu ni rekel besedice. 87. Da, to Je bil Olimp In tu so bili bogovi I — Boginje v nekaki nebeški nagoti, bogovi ps v črnih frakih in a nagubanimi, naprej štrlečimi belimi srajcami. Kadar se je vraUrjevi loži približal kak gospod, vsakega je Peter opazoval ter se izpraševal, ako ni gospod Lakman. V navadni množici bi Ukoj spoznal milijonarja, s tu se je vsak obnašal kot najtežji denarni msgnst, ksr Je otežkočalo Petrovo nalogo. Ogromen steber je podpiral oddaljen strop. Bil je iz bledegs, zelenoprogsstegs mramor-ja. Petrove oči so drsele po njem navzgor do stropa, kjer je prešel v dišeč oblak. Na vaa-kem oglu stebra je bil zavit rog, iz katerega so se vsipsli trakovi in cvetlice — vedno več cvetlic in trakov, ki so kot mreža prepleUli ves strop. Iz te cvetlične zmešnjsve je tu in Um gledsl kak sngelski obraz. Peter je strmel nsd tem srhitektonskim čudežem. Enako potratno razkošje je vladalo v hotelu De Soto. Peter je podlegel vtisu, katerega je v njem vzbudilo opasovanje. Bil je oelepljen in vzbudilo mu je hkrati spoštovanje nad spoznanjem, da so vsi, ki šive v Uki okolici, ljudje, ksterim je denar postranska stvar. Služil jim Je le zsto, da ga s polnimi rokami aip-Ijejo okoli sebe. Vse je stremelo za tem — celo bogovi in boginje. Včasih je mimo prišu-mela taks boginji s diademom v laaeh in Peter Je poizkušal prešteti na njem posejane diamante. Tudi črna čipkaeU obleka ga Je silila k premišljevanju. Z roko vezani zlati metuljčki so jo krssili. Preračunalo bi se lahko, koliko metuljev mora priti na meUr blaga. Ali pa je prešteval luske bleščečih čeveljčkov ter opa-zovsl vzorce prozornih nogavic. Videl je, ko so aljajne boginje izatopile iz lif-ta ter odšumele v Jedilnico. Mnogi bi ae zgražali nad njihovo pomanjkljivo obleko, a Peter, ki ae je »pomnil slike v Jimjambu, se aedaj ni popolnoma nič Čudil. bvakrat je žel Peter v portirjevo ložo, da povpraša po gospodu Lakmanu, kateri ae še vedno ni vrnil. Počaai se je ojunačil ter ae pričel aprehajatl po proatrani veži, katera ae je razžirila v balkon. Peter je šel pogledat tudi tja, da vidi vao kraaoto. Našel je udobne naslanjače, prevlečene a temnim žametom. Navidezno je bil to proator, kamor ao ae zatekale boginje. Peter se je atlanll v kot in čakal. V enem izmed naalanjačev je sedela boginja in iztegovala belo roko. Bila je meanaU in tudi laatnlca je bila debela ln mastna, plavo-laaa, z neštetimi dragulji. Pogledala je okoli sebe. Njene oči so za trenotek počivale na Petru in Ukoj spolzile dalje. Peter je z brlt-koatjo spoznal svojo neznstnost. fte nadalje je opazoval svojo boginjo ter videl zanimive stvari. V naročju jI je počivala z zlatom vezena tori)ica. Odprla jo je ter vzela lz nje čarobne predmete. Najprvo zrcalce, v katerem je opazovala svojo mičnost, potem neko Čudno gobico ter z njo potegnila preko nosa in lic. Nato je privlekla na dan rdeč svinčnik in ai z njim namazala ustnice. Slednjič si je z žlatim svinčnikom uravnavala obrvi. Nenadoma je opazila malo dlačico, katera ji je morala zrasti v tem času, ko je zapustila svojo sobo. Peter jo je natančno opazoval. Izvlekla je nekake male klešče in si jo isruvala. Mimo ao hodili ljudje, a to je ni motilo. Mirno in ravnodušno je opravljala svojo toaleto. Peter se je ogledal naokoli in videl, da tu zehajo in kihajo prav tako kot drugi ljudje. Vae boginje se poslužujejo svojih zlatih zrcalc ter ostalih pripomočkov, s katerimi ai izboljšujejo svojo zunanjost. Strme jih je Peter opazoval. Olimp ae js izpremenil v olepševalni salon. (Dalje prihodnji«.) Mikali Zeššenko: HmtoiiiHiio-uMrižnt Z|tfl» Is ruMiaa as Proeveto prevedel Iva« Vuk ZA KOZO "Aha." Je rekel braojavnlk. "Prosim lepo! Prav dobro!" "In kot sosed," je nadaljeval Zabjetkln, "sem si štel v prijetno doižnoet, da vam po kavka-žkem običaju poklonim — par čevljev." "Čevlje? Oprostite, ali zakaj ravno čevlje?" je vpražal braojavnlk In gledal z zaljubljenimi očmi na čevlje, "To me sprsv* Ija celo v zadrego veleoenjeni sosed .. . Najbrž mi ne bodo šli k nogi, aaj razumete." "Ali ml hočete dati košari-oo ..." \ "Ah. če Je še to kavkaški običaj," Je rekel braojavnlk in je Že poskušal Čevlje. "In amem prositi, če ate potovsll ns Ksv-kaa? . . . Tam ao gotovo gore, kaj? Vrag vedi. Običaji . . . Brzojavi, dragi moj, prlapejo tja šele drugi dan. Da. da precejšen koa poti. cenjeni V "Ne," Je odgovoril Zabježkin. "Nissm bil. Ivsn Nsšmudlnovič je bil ns Kavkntu Celo Nahi-čevsn je oblaksl " Zsbježkin je že hotel pripo- vedovati o običajih na Kavkazu, kar ae je nečeaa apomnil: "Ljubi, dragi, zlati goapod," je vzkliknil. "Pokleknem pred vami . . Zabježkin je pokleknil a Uko vnemo, ds ae Je braojavnlk pre-strašll in zaprl uaU. "Batjuška, sodrug, cenjeni sosed, pustite! Ne obotevljajte se! Udarite, da poškropi kri!" Braojavnlk je mislil, da ga bo Zabježkin udaril in ga je za vaak alučaj sunil v uste. "Tako Je prav,'t Je rekel Zabježkin, omahnil in se zopet vzravnal. "Tako je prav! Hvs-Is. Osrečili ste me. Solze mi teko. 8 težkim srcem čskam ns njeno odločitev — Izselite se, gospod, dragi, oenjeni sodrug." "Kako tor Je vprašal brzo-javnik in zaprl usta. "Kskšne šale so tof "fiale? Ksko ste dobri. — ftsle? Dragi sosed Ivsn Kirillč, vi se vendsr aamo šalite s Dom-no Psvlovno, s meni gre zs življenje. Vse Wm vam priznal kakor pri spovedi .. . Izselite se, izselite se najpozneje v četrtek. — Zsdnjlkrat vas proaim. Drugače ae bo slsbo izteklo." "KsjT Je vprašal brzojav. nlk. "Hlabo iateklo? Do smrti ne pustim, ds bi se mi slabo godilo. Ali če je pa všm mnogo do tegs ... ne, to so šale ... ne morem." "Cenjeni, še enkrat vas prosim . .." "Ne morem . . . Zakaj bi se pa naj izselil? SUnovanje m ugaja. In sicer, Če je komu ka, na tem , . . Rad bom, če ae me lepo prosi." Zsbježkin je sbežal v svojo sobo In se Ukoj zopet vrnil. "Vzemite," Je vzkliknil brez sape. "Tu so čevlji ln pomade mnogo." Brzojsvnlk Jih je poizkusil In izjsvil: "Preozki so. Vendsr, dobro V kratkem se izselim. AII nenavadne žsle uganjate." Zsbježkin se Je vrnil v svojo sobo in tiho sedel k oknu. VI. V urad ni šel. 8 skorjo kruhs je šel h kozi In počepnil k nji: "Izvršeno, Mašks. Vse v re-du. Včeraj sem odstranil brzo-jsvnlks. Dolgo se Je zlomek u-plral, ali bres uspeha — pregovoril sem ga . . . čevlje. Maška, sem mu dal . . . In kaj sedaj, Maška? Ostala Je sedaj Domns Pavlov na. Pri nji Je treba delati s ljubeznijo. Z estetiko. Sedaj Ji bom najprej kupil cvetlice. Cvetlico zs damo, bom rekel nsnjuhajte se . . . Jutri Ji bom kupil, zakaj danea se še komaj držim na nogah . . . N«, ne . . . nimam več kruh, Za danea dovolj." Vrnil ae je v aobo in legel na posteljo. Ni ps uspel kupiti cvetlice, zakaj Domna Pavlovna ga je poprej obiskala. Začela e: "Zakaj poklanjaš drugim svo-e čevlje? Zakaj si dal brzojav-niku svoje čevlje?" "Daroval sem mu jih, Domna Pavlovna, zato, ker je pošten Človek. Zakaj, sem pomislil, bi mu Jih ne darovsl? In Uko sem mu Jih daroval, Domns Pavlov- M "Tako, Ivan Kirilič je torej pošten Človek?" je vprašala Domna Pavlovna. "Teden dni je zlomek tu in — na svidenje! Se zsell ... In to naj bo pošten človek! .Odgovori, če te vprašam!" Mlalil eem, Domna Pavlov- 91 Kaj si vendar mislil, bedak, kaj?" "Domna Pavlovna, mislil sem, da vam on ugaja. Vedno ate bili z njim tako razpoloženi." "Meni da ijgaja? . . " I Domna Pavlovna Je zavila roke. I 'Saj igra vendar vea dan bi ljard in ae vlači z dekleti. In naj bom k njemu Razpoložena? Saj me še niti ne pogleda Kaj ai vraga skupaj ne ismisliš, človek človekovi ... On si ven dar lahko s svojim ugledom vzame poljubno ženako a tenkimi bedri ln Aa potrebuje mene Ah, to ai bedak!" "Tako je, Domna Pavlovna," je rekel Zabježkin. "Kar ae že naa tiče, imate popolnoma prav Je že Uk človek, Domna Pavlovna .. . Včeraj zvečer se je tudi bahal: Ljubim, je govor«, dekle-U tenkih beder, n* debele se požvižgam ... In to je brez-dvomno mislil na vae, Domna Pavlovna ... ." t "Vendar?! . . ." Je vprašala Domna Pavlovna. "Kakor gotovo mi bog pomagaj, Domna Pavlovna . . . Tenko al bo vzel, častna beseda ob komolec se lahko človek na-bode, ali temu plazilcu se ravno teke dopadejo. Jas, pa, Domna Pavlovna, sem čutil vedno napram močnejšim damam gotovo slabost. Ko sem sapledal vas, na primer, ml Je takorekoč gomozelo v ledvicah." "Ce lažeš, potem delaj to spretneje!" "Ne, Domna Pavlovna, niti na misel tni ne pride, da bi lagal Ravno vi ste ženska kakor sem si Jo predstavljal A . Pa tud drugI so Istega mnenja. Se mor da spominjate mladega človeka ki me je pred kratkem obiskal Tudi on je vprašal po vas . Kakšna velika brhka dama? rekel. "Kšj"? je vprašala Domna Pavlovna, "ali je res Uko rekel?' "Nič drugače, Uko mi bog pomagaj. AU nl morda to perna pevka?" je rekel. Domna Pavlovna je sedla Zabježklnu. s "Kateri je bil vendar to? Se ne opominjam. Ali nl bil tlst rdečkast z izpuščanjem na nosu?" "Ravno tisti z Izpuščajem na nosu. Kakor gotovo mi bog pomagaj !" 'Pa sem mislita, da je prlše k Ivanu Kirillču. Daj, daj, po- za- vabi ga kdaj ns čsj? Povej mu, da gs vabim na malico . . . No, kaj je še rekel? O očeh ni nič povedal T' 'Ne," je odgovoril kakor bres sape Zabježkin. "Ne, Domna Pavlovna, to sem bil jsz, ki je govoril o očeh. Rekel sem: ljubim Uko lepe oči. 2e, če jih pogledam, sem ves iz sebe ... Prosto, očarujoče oči. . ." "Ts je pa dobra. Si že za-jubljen . . .," se Je čudila Domna Pavlovna. "Najbrž si se pre-objedel in zato si Uko zaljub-jen ..." "Preobjedel, Domna Pavlov na? Kako morete misliti na kaj Ukega? Poprej, da, poprej aem izborno jedel, ali aedaj živim od auhega kruhs!" "Bedsk," Je odgovorila Dom na Pavlovna. "Zakaj pa nisi prišel k meni? Samo rekel bi.. "Ah, ljubim vas čezmerno, Domna Pavlovna. Ukažite, da skočim skozi okno — že bom ležal Um doli, Domna Pavlovna! Kakor kamen bom ležal Um doli in še ponavljal vaše ime." "No, no," je rekla Domna Pavlovna v zadregi. Hkrati pa je skočila po koncu in zspustila sobo. Ali preden Jč mogel Zabježkin kreniti h kozi, je bila Domna Pavlovna že nazaj. "Prisezi," je rekla strogo, "prisesi, da se nisi ničesar o svojih čustvih zlagal." "Pri križu In sveti ikoni . . ." "No dobro . . . Samo ne prehitre prisege . . . Zakonske prstane je treba kupiti In naročiti poroko ter zbor." "Seveda, zbor," je vzkliknil Zabježkin navdušeno. "Zbor, pevski zbor, Domna Pavlovna. Nebeško bo vse to, sijajno . . . Dovolite, da jkrijubim vašo roko. Ah, da! Pa sem si razbijal glavo, češ, zakaj sem vedno Uko slabe volje? V uradu nisem mogel nič delati, aem vedno Ukoj bežal domov . . . Ljubezen je bi- U» ... i Domna Pavlovna je aUla svečano sredi sobe. In okrog nje je plesal Zabježkin in brbral: 'Da, Domna Povlovna, ljubezen ... . Včeraj aem prišel prepozno v urad. i Zamislil aem ae v marsikaj. In ko sem vstopil v urad, me je Ivan Našmudinovič ostro pogledal. Vsedel sem se k delu, s nisem mogel delsti. In Ivsn Nsšmudovjl je štel znake. Pri nas, Domna Pavlovna, se pri vsakem, ki pride prepozno v urad, naredi znak. — In je rekel: "Poleg Zabježkinovega i-mena stoji ie pol dvanajstorice znakov ... Da se ga v tem teku redukcij ne reducira!?" "No, in če!" Je rekla Domna Pavlovna. 'Tudi brez tega bova živela." Poroko je določila Domna Pavlovna čez teden dni. (Dalj« prihodnjič.) SMESNICK Odkritosrčnost Gospod kolesfcrju, ki se je za letel vanj: — Kaj ne znate zvoniti? — Zvoniti znam, gospod, toda voziti ne znam. * : * Važen razlog — Prebudi se, mož, prebudi se! r— Ne morem. ^ — Zakaj pa ne? Ker Že davna ne spim. Praktična — Pred pol leU mi je nevesta rekla, da doseže moja nova knjiga veHk uspeh, da bodo zvonili avatovaki zvonovi. — No, in so zvonili? — Da, vaela je namreč svojega založnika. • ••■ "Oprostite, gospod, da vas nadlegujem. Ali ste videli morda kje v bližini kakega stražnika? "Ne nisem, prav nobenega ni v bližini." « "Hvala, sedaj pa kar hitro izročite svoj denar in uro!" • Dober svet — Zdi se mi, da mi spomin čim dalje bolj peša. Kaj' naj storim? — Dolgove delaj, prijatelj. V zavarovalnici — Se vozite na kolesu* — Ne. — Ste motociklist? — Ne. — Imate avto? — Ne. — Obžalujem, toda ne morem vas zavarovati za primer nesreče ali smrti. Rizfko s pešci j« zdaj za zavarovalnice prevelik. • Ona piše — Saperlot, pismo, ki ga & taš, je pa res dolgo! — Da, celih 16 strani obsega. — Kaj ti pa piše prijatelji. — Piše mi, da mi pove vse u- stmeno, ko se srečava. • Sporazum — Pravkar »va se s šefom sporazumela glede povišanja plače. — No, in koliko ti je primak-nil? — Sklenili sva, da ostane vse pri sUrem. • Nerodno vprašanje Zagovornik olajševalni priči: "Vi poznate oboženca že mnogo let ln ate njegov Intimen prijatelj. AH vi njega smatrate za sposobnega, da bi ukradel denar?" Priča: "Koliko pa je bilo?" je Ojafta oslabel« život In mliloo ' Ako so vali Uvel In aiilleo oslaksll *li ako sto stekata adravja M »orali jemati Nupa-Ton«, to ludovlto zdravilo Ja pomagalo ia milijona molom la Imam tn dal adravjo te mof. Nuaa-Tone ojala oalabaU vitalna organ«, proton« okistae te i nerodno*I. odpravi botettn« v milicah. Hvalil ali v kosUfc. Vam da dekor spotit. odprsvi teiodlne aaradnoatl. saprtaieo te napravi vale spanje polteno te oovelujele. Mr. M. SakrajMk. MinaapaKa. Mlnn.. je trpol na oetekelih livelk In mllleak. Ml je ■lakega adrtrja vol let dokler al prllel je> mati Nuca-Ton« V manj .ke* m< taea ee je polotil kol nov mol te danea pravi" Nuga-Tone je del meni ■drevja te mol potem ko veliko drugih adravil al megla napraviti tega. Val moji organi ee Jaki te molnl aedaj te aato priporočam Noga-Tone vsakomur, ki Je a takega adravja." Noga* Twie prcslaja v meh lekarnah. Ako val lekarnar nima tega v aalogf reeiU me naj lelega naroči od kupeov na lakalo. V (trajajte na aahtovl aa Noga-Tone. Noben adravllo ni tako dekro. (Adv.) POJASNILO # •n^anmsMlIfcPa Vaied depresije In ogromne krize, ki je zadela tudi naše Članatvo oziroma naročnike našega UaU Proevčta, ja potrebno, da pojaanlmo Ujnikom In zastopnikom Proavete, da lahko vzamejo dd naročnikov sa list ProeveU naročnino tudi aamo za pol leU In kjer nI drugače tudi aamo sa četrt lata. Vzemite kar aa dobiti da, kar razmera zahtevajo to. Llat ProeveU je selo prlsadet v ti krisi te sato apeliramo na Ujnikc la naročnika, da akušajo kjerkoli mogoča o-hraniti naročnike na dnevnik. Apeliramo tudi aa posamezne naročnike, da naj če le mogoče poravnajo avpjo naročnino in če nl mogoče plačati celoletno plačajte polletno naročnino, samo da ae ohrani llat še nadalje kot dnevnik. Ph. Godina« upravitelj* V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekaprasnem Psrniku PARIŠ 22. JULIJA—2. SEPTEMBRA ILE DE FRANCE 30. JULIJA—27. AVGUSTA LAFAYETTE 6. AVGUSTA—30. AVGUSTA ZaHaae sees v vas kraja v Jugoslaviji Za pojasnite ia potne liste vpralajte mi, pooktelleno agente Smeh, J&ie 306 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO 128 S. Third St., Mlnnespolis, Minn. NAZNANILO Društvenim Ujnikom in tajnicam se naznanja, da morajo naznanHl vas spremembe naslovov Članov in Članic, naalove novih članov, ter Imena ln naslove odstopllh, črtanih in izobčenih članov upravnlštvu Proavete, da aa lahko točno uredi Imenik za pošiljanje Proavete. Imena ia naalove, katere pošljete glavne-mn Ujniku, ostanejo tam v arhivu in jih upravnlštvo ne dobL Torej je zelo važno, da vedej pošljete na nalašč sato pripravljenih llatlnak vse naalove upravnlštvu Proaveta posebej. Pri vsaki spremembi naalova naj se vselej omeni stari In novi naslov. Upravnlštvo uljudno apelira, da dnaštveni Ujnfld In Ujnke ta upaštevajo. / Philip Godina, upravitelj. MROttjjUNZOlt! Znamenje (June 80, 1932; pomeni, da vam je naročnina po-tekla U dan. Ponovite jo pra vočssno, da vam UaU ae naU-almo. Ako UaU aa prejmete, je mogoče uoUvljen, ker al bil Plačan. Ako ja vaš Itot plačan la ga ae prejmete, je aaUvljea vi alova, pišite nam iln»taakis la navedite stari la novi Naši sastopnlki aa vrt štvenl tajniki la dr^ aaatepnl. kl, pri katerih lakke plačate na-ročni no. Naročnina začele lete je $0.00 Is za pol lete pa UM. Clanl SNPJ doplačajo aa pol leU $1.40. Za leto 17 M, pol leta liTK, sa Oa- jT $440, sa vse lato pa $0.00. $1.70. $1.00 aa Madlnakl leto $1.10. Upravništra "PROSVETA* t$$7 & Lavadale Av*, Cfclaoft TISKARNA S. N. P. J. C^d^daplBhJe Uat SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa vcesllee la shode, vbltnlce, časnike, knjiga, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatska«, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeaika la dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N«PsJv DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN) Vaa pojasnila dajo vodatvo tlakama Ceae smerne, unijake delo prva vrsto IX PIŠtta po Informacije aa aaslov: & N. P. J. PRINTERY M57-59 So. Uimdal« Avansa CHICAGO, ILL. TAM 88 DOBE NA ttUO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA