PRAVICA GLASILO ROMIIRfISTI ČBfE PARTIJE SLOVENIJE Leto VIII. - št. 7 Ljubljana, četrtek, 9. januarja 1947 Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Protestne brzojavke antifašistov v Pulju. — Zasedanje Ustavodajne skupščine. Sklad vodstev podjetij. — Koroška. — Uspehi demokratične armade v Grčiji. Naproze v jeseniškem okraju. Fizkultura. — Dopisi. Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina Din 45.— Cena Din 2.— Za umore, ropanje in uničevanje v Pulju ie odgovorna ZVU ANTIFAŠISTIČNO PREBIVALSTVO PULJA POSLALO PROTESTNE BRZOJAVKE ORGANIZACIJI ZN, VLADAM VELIKIH SIL IN VLADI FLRJ Pulj, 8. januarja, (Tanjug) Po nedavnih krvavih dogodkih je antifašistično ljudstvo Pulja poslalo brzojavke ZN, vladani velikih sil in vladi FLRJ. V protestni brzojavki organizaciji ZN ]e med drugim rečeno: »Glede na čim dalje bolj napet položaj v našem mestu, ki ga je povzročilo obnašanje zavezniške vojaške uprave, zahtevamo, da ta mednarodni forum posreduje pri zavezniških vladah, da bo zavezniška vojaška uprava spoštovala pravice, ki si jih je ljudstvo Pulja izvojevalo v oboroženem boju zoper fašizem.« V protestni brzojavki vladi Vel. Britanije je rečeno:-pPo sestanku ministrov za zunanje zadeve štirih velikih sil je bilo dokončno sklenjeno, da se naše mesto priključi novi Jugoslaviji. Domača reakcija, ki je uvidela, da je premagana tudi na političnem področju, je začela svoje zadnje in najbolj krvavo protiljud-sko delo s tem, da odnaša proizvajalna sredstva z namenom preprečiti v bližnji prihodnjoVti gospodarsko obnovo Pulja. Zavezniška vojaška uprava, ki ima 6edaj oblast v našem mestu, ni ničesar storila zoper tako gospodarsko sabotažo, ampak nasprotno — vsak dan izdaja dovoljenja za novo odnašanje in daje na uporabo civilno policijo zoper delovne množice, ki odločno branijo to, kar jim tudi pripada. Tako so v ognju civilne policije padli 3. t. m. trije delavci, ko so branili svoje stroje. Zato zahteva delavski razred in velikanska večina meščanov Pulja, da vlada Vel. Britanije posreduje pri mestni vojaški upravi, da ne b<) več dopustila odnašati industrijskih strojev iz Pulja.« V protestni brzojavki vladi -ZDA so poudarjene iste zahteve, za odstranitev civilne policije in za prenehanje odinaša-šanja industrijskih naprav, V brzojavki vladi ZSSR je rečeno: »Boj, ki ga sedaj vodimo, je boj velike večine prebivalstvu Pulja, k' brani svoje pravice do življenja in svobode proti izkoriščevalcem, ki bi radi "odnesli industrijske naprave iz mesta in tako onemogočili obnovo razdejanega mesta, ko bo priključeno novi Titovi Jugoslaviji. Obračamo se na SZ, ker smo prepričani, da nam bo prav tako, kakor ob vseh drugih priložnostih, dala močno in bratsko podporo.« V brzojavki vladi FLRJ pravi antifašistično ljudstvo Pulja sledeče: »Le kratek čas nas še loči od trenutka, ko bomo za vedno združeni z narodi, s katerimi smo se borili za izgradnjo nove demokratične domovine, za izgradnjo lepšega življenja pod vodstvom našega narodnega heroja maršala Tita. Medtem ko so po vsej Jugoslaviji in v coni »B« svobodni narodi napravili že velike korake na področju obnove, se moramo mi še vedno boriti zoper istega včerajšnjega sovražnika, ki si prizadeva pod zaščito svoje oborožene sile — civilne policije, da ugrabi naše pridobitve. Nas ne bo zlomila nobena sila. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v letih dolgega boja, nas napravljajo vedno trdnejše in odločnejše, da nadaljujemo pot, na katero smo krenili v začetku boja. Po odhodu JA in prihodu zavezniške vojske se slabša položaj iz dneva v dan. Odkar so dne 4. t. m. zaprli ladjedelnico »Scoglio Olivi«, je število nezaposlenih do danes doseglo že Had 5000 delavcev. Posledica tega je lakota in revščina. Zadnji manever reakcije, ki je že povsod premagana, je množično odvažanje mestne industrije, da bi na ta način napravila naše mesto še bolj revno in da bi na ta način onemogočila sleherno gospodarsko obnovo v bližnji prihodnosti. Zoper taka dejanja je ljudstvo poslalo številne proteste zavezniški vojaški upravi, ki je pravi in edino odgovoren činitelj za te dogodke. Storjeno pa ni bilo nič, ker odnašajo naprave vsak dan v spremstvu civilne policije, ki jo daje zavezniška vojaška uprava na uporabo. Tako se je število herojev,_ ki so padli v narodno osvobodilnem boju, povečalo za tri tovariše, ki so bili ubiti 3. t. m. z orožjem civilne policije, ki je avantgarda domače reakcije, ustvarjene po zavezniški vojaški upravi. Zato zahtevamo od jugoslovanske vlade pomoč v našem boju. da posreduje pri odgovornih zavezniških vladah, da zavezniška vojaška uprava prepreči nadaljnje odnašanje, ki povzroči lahko samo še siabše življenjske razmere za vse meščanstvo.« Le enotnost demokratičnih sil bo preprečila zločinske imperialistične naklepe Proglas Mestnega odbora SIAU za Trst ob najdbi orožja v Zavodu za sooialno zavarovanje Trst, 8. januarja. Dopisnik Tanjuga I poroča: Mestni odbor SIAUJ-a za Trst je ob vesteh, da -kopiči italijanska reakcija v Trstu in coni A orožje, izdal na prebivalstvo Trsta proglas, v katerem poziva vse meščane, naj z največjo odločnostjo izrazijo svoje ogorčenje nad zločinskimi spletkami nacionalistov, ki poskušajo z ilegalnim tiskom opravičiti zaloge orožja s pretvezo obrambe kdo ve koga. SIAU poziva vse meščane, naj se združijo v feno samo fronto, da se bodo lahko krepko uprli vsem poskusom pustolovcev, ki se niso naveličali sejati mrž-nje, pustošenja in uničenja v preteklosti in ku jejo sedaj zarote, ki bi prizadejale Trstu novo bol in novo žalost Proglas se zaključuje s pozivom: »Meščani, delavci! Združite se v enotno fronto, da ltoste razkrinkali zločince, jih osramotili pred vsem poštenim javnim mnenjem, branili demokracijo, preprečili krvava pustolovstva in branili plemenita načela bratstva med narodi.« Osvobodilni svet za Trst pa je v zvezi z istim poslal resolucijo Zavezniški vojaški upravi, v kateri zahteva, da ta takoj odločno in učinkovito poseže vmes in da prestreže vsak poskus neofašistične vstaje, zaradi česar zahteva: 1. da se pazljivo nadzirajo vsi dostopi v cono A, da se na ta način prepreči vtihotapljanjc orožja iz italijanske republike in dohod sumljivih elementov; 2. da se pazljivo nadzira delavnost 'n potovanje tistih oseb, glede katerih obstoja zaradi njihovega političnega Položaja sum, da vodijo neofašistično Ribanje; 3. da se uporablja vsa tehnična sredstva, ki so na razpolago, za to, da se odkrijejo ostale zaloge orožja, ki so Rotovo še v coni A; 4. da se takoj odstranijo vsi sumljivi elementi, ki so prišli od zunaj 'n živijo zakotno, ki se preživljajo s črno borzo in drugimi več ali manj bijnimi viri ter predstavljajo stalno "e var n ost za meščane; 5. da se izvrši čiščenje civilne policije, v kateri so elementi, okuženi °d fašizma in neofašizma;^ 6. da se izvrši resno čiščenje javnih »radov in velikih industrijskih, pomorskih in finančnih tvrdk ter zavarovalcih zavodov, v katerih so še danes v službi, in to nu vodilnih mestih, urad-Uiki, ki so imeli važna mesta v fašistični stranki ali so bili njeni fanatični somišljeniki in še danes mislijo in delajo po fašistično ter na ta način ustvarjajo za podrejene antifašiste in °stale meščane ponižujoče in neznosno ozračje; 7. da se v komisijah za čiščenje zamenjajo oni komisarji, ki kažejo nasproti fašistom preveliko in obžalovanja vredno popustljivost, in da se odstranijo vsi tisti, ki so bili v fašistični stranki; , 8. da se zamenjajo sodniki, ki so “»h ali so Fašisti in ki so pokazali (n. pr. pri novejših procesih), da so filofašističnega prepričanja; 9. da se prepreči dotok »beguncev«, predvsem iz Istre, ki jim zainteresirane klike preskrbujejo mesta tudi v javnih uradih, čeprav gre za elemente, ki stalno rušijo mir, ter na drugi strani nezaposlenost delavskih in uradniških mas iz Trsta; 10. da se nadzira oni tisk, ki teži za tem, da drži prebivalstvo v stalni razdraženosti in seje sovraštvo med meščani; it. da se udari z vso silo po ljudeh, ki vodijo tajno gibanje in uvažajo vojni material v Trst, in da se pri tem ne kaznujejo samo navadni izvršilci ukazov.« Nova najdba orožja Trst, 8. januar ja.‘Dopisnik Tanjuga poroča: Policija je pri znanem italijanskem nacionalistu Edoardu Bonazza v Škocjanu pri ,Soč i pred kratkim odkrila 20 kg smodnika, nekaj metrov vžigalne vrvice in vžigalnik. Bonazza so odvedli v tržiške zapore. Tržaški ilegalni tisk opravičuje zbiranje orožja Trst, 8. januarja. Dopisnik Tanjuga poroča: Po Trstu so.se pojavili letaki, ki napadajo antifašistični tisk zaradi pisanja o najdbi orožja v ulici Battisti. V letaku je rečeno, da je bilo orožje pripravljeno ne za napad, temveč le za obrambo in da je to bilo potrebno zaradi položaja in eventualnega udara s strani Jugoslavije. Značilno je, da tržaški reakcionarni Ozcupovski teroristi kopičijo v Slovenski Benečiji ogromne količine orožja Trst, 8. jan. Dopisnik Tanjug-a poroča: Ljudstvo Julijske krajine je vedno bolj razburjeno zaradi najdb velike količine' orožja. Prebivalstvo zatrjuje, da orožje ni skrito samo v Trstu, temveč tudi v številnih krajih cone A. Še večje količine orožja pa kopičijo ozopovskj teroristi v Slovenski Benečiji. Akcijo kopičenja orožja vodi v Slovenski Benečiji ozopovski častnik Spe-cogna Albo-Franki iz lir n asa. Orožje, ki ga kopičijo v raznih središčih Slovenske Benečije, prevažajo proti za-padni demarkacijski črti. Pred dnevi so pripeljali iz Tarčenta ogromne količine avtomatskega orožja in ga nato prevažali v hribovske obmejne vasi, proti Marsinu in Matajurju. Med božičnimi prazniki so imeli ozopovski teroristi zimske manevre na Bukovju pod Matajurjem. Streljali so s težkimi strojnicami in uporabljali celo zažigalne naboje. Monarho-ozopovski teror se je ojačil tudi v notranjosti Slovenske Benečije. Na Silvestrov večer so ozopovci aretirali BLrtič Antona in Bukovec Edija iz okolice Košceiv in jih izročili, potem ko so jih močno pretepli, okrvavljene karabinerjem v Škratovem, ki so ju nato odpeljali v čedadske zapore. Ozopovski teror in težke gospodarske prilike silijo beneško prebivalstvo v emigracijo. Odhajajo v Francijo in Belgijo tudi dekleta. Mnogi, ki so v zadnjem času emigrirali. so se morati vrnitii, ker tudi v tujini niso dobili zaslužka. Edino upanje jim je ostalo priključitev k Jugoslaviji, ki bi jim zagotovila narodno svobodo, delo in kruh. itaiijnnsko-nacionalistični tisk ni prinesel o najdenem orožju ni kakih komentarjev, ker je bil, kakor piše »II Lavoratore«, škandal prevelik, da bi ga legalni nacionalistični tisk mogel braniti. Novi uspehi armade v Atene, 8. jan. (Tanjug.) Sile demokratične armade se uspešno bore z mo-narhofašisti v vseh krajih dežele. Reuter poroča, da je prišlo v Tesaliji južno od Larisse do ostrega spopada med silami demokratične armade in četami monar-hofašistične vlade. Spopad je trajal vso noč. Sile demokratične armade so znova napadle monarhofašiste v predmestju Ramije v Tesaliji. Boj je trajal 8 ur. Demokratični borci so tudi poškodovali most, ki pelje v Ramijo. Sile demokratične armade so po poročilu Associated Pressa razen tega imele boj z oddelki monarhofašističnega orožništva v vasi Navusa, 40 km sever-novzhodno od Janine. MNOŽIČNE ARETACIJE V ATENAH Atene, 8. jan. (Tass.) Teror v Grčiji se 'je zadnje dni še pojačal. Policija je pričela preganjati in aretirati množice Ustavodajna skupščina LR Slovenije bo nadaljevala svoje delo 14. ianuarja 1947 Zaradi razprave. in sprejetja ustave LRS bo Ustavodajna skupščina LRS nadaljevala svoje delo dne 14. januarja t. 1. ob 16. uri v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani. 0 tem se obveščajo poslanci Ustavodajne skupščine LRS. Iz pisarne predsednika Ustavodajne skupščine LRS. demokratične ■ m, m m vse| Graji v predmestjih Aten: Cizlju, Poligononu, Exarhi ji, Gudiju in Plahi. Preganjanja in aretacije so so nadaljevale do G. januarja opoldne. Proti jutru jo bilo aretiranih že nad sto ljudi. Med temi omenjajo enega izmed voditeljev radikalno-demokratske stranke, ki je v EAM-u — Papakristuja. Aretiranci so napovedali gladovno stavko v znak protesta proti 'njihovi nezakoniti aretaciji. Ta kampanja oficielnega terorja je sledila nekaterim ubojem, ki so jih izvršili fašistični privrženci ksitoške organizacije. V noči 5. januarja so ksitosi ustrelili z revolverjem demokrata Pu-ladisa in njegovo sestro v njunem stanovanju. Zvečer so v predmestju Kul-maki ubili nekega 67 letnega starčka Kondokonstantlnuja. katerega sin se je Ivoril v vrstah Eliasa. V drugih četrtih so ksitosi ranili dva moža, eno žensko in njeno hčer. Kakor vedno, ni bil proti ubijalcem podvzet noben ukrep. Minister za javni red Katkama skuša opravičiti te zločine, češ da so »maščevalna dejanja«. Ustavodajni odbor je končal svoje delo Ljubljana, 8. januarja. Danes popoldne je imel Ustavodajni odbor svojo 8. sejo. Medtem ko je na eni prejšnjih svojih sej sprejel od vlade LRS predloženi osnutek ustave v načelu, je v nadaljnjih sejah razpravljal člen za členom, ocenjujoč dopolnilne predloge, poslane Ustavodajnemu odboru, ter na današnji seji končal z razpravo v podrobnostih. Nato je Ustavodajni odbor prešel k sprejetju osnutka ustave v celoti, pri čemer so vsi člani Ustavodajnega odbora glasovali za izdelani osnutek. Ta osnutek bo s poročilom Ustavodajnega odbora predložen Ustavodajni skupščini LRS. Volivna kampanja v Sovjetski zvezi v polnem razmahu »Pravda« o mogočni siii Stalinskega bloka komunistov in nepartijcev Moskva, 8. jan. (Tass.) »Pravda« piše v uvodniku z naslovom »Stalinski blok komunistov in nepartijcev«: Volivna kampanja je v polnem razmahu po vsej Sovjetski zvezi. Milijoni delovnega ljudstva postavljajo najboljše sinove sovjetskega ljudstva za kandidate v vrhovne organe državne oblasti Zveze in avtonomnih republik. Zastopniki delovnega ljudstva v Stalinovem volivnem okrožju so pisali Stalinu: »Milijoni državljanov RSFSR goreče želijo, da bi bili Vi prvi med poslanci v Vrhovnem sovjetu sovjetske republike«. Stalin je včeraj pristal, da kandidira na volitvah v Vrhovni sovjet RSFSR v Stalinovem volivnem okrožju Moskve. Moskovski volivci so pozdravili to vest z nepopisnim veseljem. Včeraj je tudi Molotov sprejel kandidaturo Molotovljevega volivnega okrožja. Na volivnih zborov&njih je bilo imenovanih že več tisoč kandidatov. To so kandidati bloka komunistov in ne-partijcev. Partija boljševikov stopa na volitve b tesni povezanosti z nepartijskimi delavci, kmeti in intelektualci. Kandidati, ki so jih imenovali komunisti in nepar-tijci skupno, so utelešenje nezlomljive morale in politične enotnosti sovjetske družbe. Med sovjetskim ljudstvom ter Partijo Lenina in Stalina obstojajo integralne vezi. Milijoni in milijoni ne-partijcev bodo šli na volišče skupno s komunisti, ker vidijo v njih svojo pred-stražo. svoje prekaljene voditelje. Dolga leta izkušenj so prepričala sovjetsko ljudstvo o pravilnosti partijske politike, ki ustreza življenjskim interesom ljudstva. Pod vodstvom Partije so si narodi ZSSR priborili in so branili svojo svobodo, čast in neodvisnost. Pod vodstvom Partije je naša dežela napravila skok naprej, kj jo je spremenil iz zaostale v napredno, iz agrarne v industrializirano deželo. Pod vodstvom Partije sta bili izvedeni industrializacija in kolektivizacija poljedelstva. Pod vodstvom Partije je sovjetsko ljudstvo doseglo zmago zgodovinske važnosti v vojni," ki se je končala s popolnim porazom nemškega in japonskega napadalca. Pod vodstvom Boljševiške partije sedaj sovjetsko ljudstvo izvaja veličastni • program nove stalinske petletke, premaguje težave, ki jih je povzročila vojna. vztrajno krepi ekonomsko moč in dviga kulturno raven sovjetske družbe. Brezmejno zaupanje v Komunistično partijo in njeno politiko je pečat neraz-(lružljivega bloka komunistov in nepartijcev. Med kandidati je mnogo nepartijcev. ki jih cenijo volivci zato,' ker stopajo v koraku s prvoboritelji za komunizem in dajejo vso svojo silo za procvit svoje domovine. Tako je n. pr. na zborovanju moskovskega medicinskega instituta dejal profesor Iljin. ko je predlagal za kandidata profesorico Nino Kljujevo: »Ona je živ vzgled nepartijskega boljševika. ki posveča vso svojo silo in energijo stvari znanosti, ljudski stvari.« Člani moskovskega konservatorija so imenovali za kandidata komponista Vi-sairiona in ga opisali kot nepartijskega boljševika, ki je vreden zaupanja našega ljudstva. Blok komunistov in nepartijcev predstavlja mogočno silo. Njegova zmaga na volitvah bo zopet pokazala svetu nezlomljivo enotnost, s katero se je naše delovno ljudstvo strnilo okoli Partije Lenina in Stalina. Byrnes podal ostavko Novi ameriški zunanji minister — general Marshall Washington, 8. jan. (Tanjug.) Reuter j za zunanje zadeve bo prevzel general poroča: Predsednik Truman je sporočil, ] Georges Marshall, ki je na poti iz Nan- da je podal ameriški zunanji minister kinga v Washington. James Byrnes ostavko. Mesto ministra 1 Ameriški obrambni načrt na Tihem oceanu odkriva ekspanzionistične tendence Predstavniški dom priporoča gradnjo vojnopomorskih baz Washiugton, 8. jan. Tass poroča: Komisija predstavniškega doma za pomorska vprašanja je odobrila poročilo podkomisije, s katerim se priporoča Združenim ameriškim državam, da obdrže in še nadalje razvijajo široko mrežo pomorskih baz na Tihem oceanu. Poročilo pravi, da morajo Združene ameriške države imeti vsaj prehodno kontrolo nad bivšimi japonskimi mandatnimi ozemlji — Maršalskimi, Karolinškimi in Marjanskimi otoki (Mikronezija), prav tako kakor nad izpostavljenimi japonskimi bazami. Prav tako bi morale ZDA dobiti polno pravico na posest baz na otokih: Manus, Numer, Spiritu-Santo, Gvadal-kanal in drugih, ki so sedaj mandatno ozemlje ali pa ozemlja, na katere pre: tendirajo Anglija, Avstralija in druge države, ker druge države niso množne braniti teh otokov, baze pa predstavljajo člene v verigi našega obrambnega sistema. Komisija je izjavila, da mora strategija ameriške obrambe vzeti za osnovo in centralno linijo, ki gre od Ekvadorja [»reko Havajskih otokov protti severu. Severno krilo, ki ščiti to centralno obrambno črto. mora biti sestavljeno iz obrambnih utrdb na Aleutskib in Tu-rinskih otokih, južno krilo pa na Admiralskih otokih. Novih Hebridih. Novi Kaledoniji in Saimoui. Poročio navaja, da Pearl Harbour. Havajski otoki, Marjanski otoki in Nova Kaledonija predstavi ja jb veliko premoč kot velike pomorske baze. Drugorazredne baze naj bi ostale na otokih Migdei, Okinava Miukin v zalivu Subik, Filipini pa morajo postati glavna vojno pomorska in zrakopiovna baza. Kot baze za letala in hidroavione morajo še nadalje ostati mesta, ki so razmeščena :ia peri-metru obrambne cone, Jasno je, da imajo ti načrti za ustvarjanje številnih ameriških in vojno pomorskih in letalskih baz na Tihem oceanu očividno osvajalni značaj. Američani gradijo oporišča na Japonskem Tokio, 8. januarja (Tanjug.) Iz zasebnih razgovorov z ameriškimi oficirji sc je po poročilih Associated Pressa izvedelo. da Američani gradijo pomorska in vojaška oporišča na Japonskem. Ameriške vojaške sile so v celoti obnovile največje japonsko pomorsko oporišče Jokošuko, kakor tudi več glavnih letališč Neko letališče v bližini Tokia je usposobljeno, da lahko sprejema tudi supertrdnjave. Vsa poročila glede vojaških del se čuvajo v tajnosti. Štev. 7. Sklad vodstev podjetij - nova izpodbuda v borbi za izpolnitev in prekoračenje načrta V svojem novoletnem govoru po radiu je maršal Tito opozoril, da je treba posvečati več skrbi ljudem, kadrom, tistim, ki si z vsemi silami prizadevajo, da bi s svojim delom čim več prispevali naši ljudski skupnosti. Nagraditi slehernika po njegovem delovnem deležu ljudski skupnosti — to je neločljivi del Titove skrbi za ljudi, osnovno načelo naših novih zakonov in uredb o nagrajevanju delavcev, nameščencev in celotnih delovnih kolektivov. To zdaj pomeni nagraditi slehernika glede na delež za uresničenje načrta elektrifikacije in industrializacije, ki pomeni »veliko povečanje življenjskega in kulturnega standarda delovnih ljudi, delavcev, kmetov, ljudske inteligence in vseh delovnih državljanov naše države.« V vrsto teh novih zakonov in uredb spadajo tudi v zadnjih dneh objavljene uredbe o »skladu vodstev državnih rudarskih in industrijskih podjetij zveznega in republiškega značaja, dalje državnih trgovskih podjetij na debelo in drobno, državnih stavbnih podjetij zveznega in republiškega značaja in državnih gostinskih podjetij«, kakor tudi druge uredbe o skladu vodstev, ki se pripravljajo. Sklad vodstev podjetij, ki je bil ustanovljen 1. januarja t. 1„ pomeni dopolnilni vir za neposredno izboljšanje gmotnih, kulturnih in drugih življenjskih pogojev delavcev in nameščencev podjetij. Sredstva tega sklada bodo uporabljena izključno v korist delavcev in nameščencev podjetij: za posebne nagrade udarnikom, novatorjem in racionalizatorjem, kakor tudi drugim delavcem in nameščencem, ki se izkažejo pri delu; za dvig strokovne izobrazbe delavcev in nameščencev v podjetju; za zgraditev zavetišč, otroških jasli, vajenskih domov, ambulant, menz in drugih socialnih ustanov delavcev in nameščencev teh podjetij; za zgraditev klubov, knjižnic, čitalnic, kinematografov, športnih igrišč in drugih kulturnih ustanov delavcev in nameščencev. Višina sklada vodstva rudarskih in industrijskih podjetij bo odvisna od načrtnega dobička in višine dobička podjetij, ki ni z načrtom določen, trgovskih podjetij pa od njihovega letnega prometa in znižanja stroškov pri nakupu in prodaji, gradbenih podjetij od višine njihovega določenega in nedoločenega dobička, gostinskih pa od višine njihovega rednega in izrednega dobička. S tem bodo delovni kolektivi in vsi delavci in nameščenci gmotno ter neposredno zainteresirani, da bodo v čim večji meri izkoristili notranje možnosti akumulacije v svojih podjetjih. Podjetja, kakršna so n. pr. rudarska in industrijska, ki se njihovim delovnim kolektivom posreči izboljšati organizacijo dela, utrditi delovno disciplino, z večjim varčevanjem, racionalizacijskimi in drugimi ukrepi povečati storilnost dela, znižati svoje, z načrtom predpisane polne stroške in doseči večji dobiček, kakor je z načrtom določen, bodo imela znatno večji sklad vodstev, kakor podjetja, ki bodo dosegla samo načrtni dobiček. To je zaradi tega, ker je dosega dobička nad načrtom izrednega pomena za akumulacijo sredstev, ki so potrebna za hitrejše uresničenje načrta elektrifikacije in industrializacije. Dosledno temu bodo tudi tisti, ki bodo dosegli dobiček nad načrtom, v večji meri nagrajeni, ker bo v sklad vodstev podjetij določen višji odstotek dobička nad načrtom, kakor od načrtnega dobička, ter bo v nekaterih primerih znašal tudi 50% dobička nad načrtom. Nekatera naša tehnično zaostala podjetja bodo morala v individualnem načrtu določiti višje proizvodne stroške, kakor so določeni z načrtom povprečni proizvodni stroški tiste panoge. To pa ne bo šlo na škodo sklada vodstev podjetij, to se pravi v škodo delavcev in nameščencev teh podjetij. Ta podjetja bodo prav tako, kakor druga, katerih bodo zaradi državne politike cen poslovala načrtno izpod rednega dobička in z izgubo, izplačevala prispevek sklada vodstev na podlagi povprečnega načrtnega dobička svoje panoge. Toda, kakor bo pri rudarskih in industrijskih podjetjih porast sklada vodstev posameznih podjetij odvisen od višine njihovega dobička nad načrtom, pri gradbenih od višine njihovega nedoločenega dobička, pri gostinskih od višine njihovega izrednega dobička, pri trgovskih pa od višine njihovega letnega prometa in znižanja režijskih stroškov, tako bodo tudi rudarska in industrijska podjetja, katerih stroški bodo neupravičeno večji, kakor jih določa načrt, izgubila za ta Čas povsem pravico do prispevka za sklad vodstev. To velja tudi za gradbena podjetja, katerih stroški bodo neupravičeno višji od normiranih stroškov, kakor tudi za gostinska podjetja, katerih stroški bodo višji od normiranih. S tem bo sklad vodstev neposredno izpodbujal slehernega delavca, nameščenca in voditelja, ves delovni kolektiv podjetja, da bodo neprestano mislili na varčevanje, na znižanje proizvodnih stroškov, na povečanje storilnosti, na povečanje dobička, na izpolnitev in prekositev načrta svojega podjetja, zakaj od tega ne bo odvisno le izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva naše države sploh, tempo elektrifikacije in industrializacije, temveč tudi neposredno izboljšanje gmotnih in kulturnih življenjskih pogojev delavcev in nameščencev tistih podjetij, kar bo takoj doseženo s sredstvi sklada vodstev. Na ta način sklad vodstev združuje interese držaive, interese ljudske skupnosti z neposrednim interesom .de-lovnih kolektivov, z neposrednim interesom Slehernega delavca in nameščenca v podjetju. Ustanovitev sklada vodstev podjetij je pomemben dogodek v našem gospodarskem in družbenem življenju. S tem skladom je bila ustvariefia organizacijska oblika in gmotna podlaga, da se razen z akordnim nagrajevanjem na podlagi delovne norme — kar omogoča posamezniku, da je nagrajen glede na uspehe svojega dela, ne glede na uspeh vsega delovnega kolektiva — še posebej nagrajujejo tudi posamezniki in celotni delovni kolektivi v zvezi z njihovimi skupnimi uspehi pri delu, oa tudi v zvezi z delovnim uspehom vseh delavcev in nameščencev stroke, v katero spada Mihovo podjetje. Sklad vodstev podjetij bo združeval delavce in nameščence še v bolj trdne delovne skupnosti, kar bo tudi pripomoglo, da bodo doseženi večji uspehi pri delu in v poslovanju podjetij. Ustvarjalni polet delovnih množic in množično tekmovanje pri delu je dobilo s skladom vodstev še eno močno izpod-budo. Ta izpodbuda bo tem močnejša, kolikor uspešnejše bodo naše sindikalne in druge organizacije pojasnjevale delavcem in nameščencem, da je od njihovega prizadevanja na delovnih toriščih v podjetjih odvisen tempo našega splošnega razvoja, pa tudi višina sklada vodstev, s čigar sredstvi se bodo njihovi življenjski pogoji neposredno izboljševali. To bo laže pojasniti, če se bodo podjetja, ki so lani v znatni meri povečala storil- Proti koroškim Slovencem in njihovim predstavnikom uporabljalo nacistične metode Celovec, 8. jan. Dopisnik Tanjug-a poroča: Organi avstrijske javne, varnosti so 18. decembra zaslišali predstavnika Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško dr. Franca Petka, zdravnika iz Velikovca, in njegovo družino. Dr. Petek je bil zaslišan zaradi tega, ker se je preko telefona razgovarjal s sekretarjem Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte glede načina, kako naj se omogoči delovanje antifašistov v Velikovcu. Organi avstrijske javne varnosti so 31. decembra izvršili tudi preiskavo v hiši Sienčnika v Dobili vesi ter istega dne aretirali slovenski anfifašistki Anico in Marijo Prajnik. Ti dogodki jasno kažejo, da avstrijske oblasti ne spoštujejo pravic Slovencev na Koroškem in da nasproti koroškim Slovencem ter njihovim predstavnikom uporabljajo iste metode, kot za časa nacistične okupacije. Koroški šovinisti pomilujejo nacistične zločince Celovec, 8. jan. — Dne 12. maja 1945, torej štiri, dni po uradni kapitulaciji Hitlerjeve vojske, je padlo v borbi za Borovlje na Koroškem nad 120 slovenskih partizanov. Zloglasni vojni zločinec SS-general Rosener se je že začetkom maja dogovoril z gau-leiterjem Koroške dr. Rainerjem, da s svojimi ss-ovskimi in policijskimi tolpami skupno z belogardisti in ustaši nudi koroškim partizanom še nadalje odpor. SS-ovske tolpe so tedaj ropale po slovenskih vaseh in so zaradi tega roparji dobili zasluženo kazen. Od tistega časa je 16 SS-ovcev ležalo v gozdu blizu Glin kot resen opomin, da pravica ne zgreši svojega cilja. V zadnjih meseciih leta 1946 pa so naenkrat pričeli s prekopavanjem zemeljskih ostankov teh 16 nacifaši-stov. Vsi bivši ugledni nacisti iz Borovelj in okolice so se živo zanimali za ta prekop ter pomilovali in obžalovali »te nesrečne vojne žrtve«. — Tudi župnik v Borovljah, Geramb, ki vrši že skozi več kot 10 let vneto germanizacijo v cerkvi in izven nje, se je pridružil pomilovanju nacistov s prižnice v cerkvi. Ubijalci, požigalci in zločinci so torej v očeh koroških šovinistov postali naenkrat nesrečne vojne žrtve. In tudi nemški župnik na Koroškem z nacisti vred prezira milijone ubitih in umorjenih po taboriščih, ječah in gramoznih jamah, na tisoče ustreljenih talcev in drugih nedolžnih žrtev, katere imajo na vesti nacisti. Pri koroških šovinistih milijoni nedolžnih ne zaslužijo priznanja, pač pa je peščica nacističnih zločincev pomilovanja vredna. Ti fašisti iz Borovelj niso pomilovali onih devet ranjenih partizanov, ki so po osvoboditvi zvesto in vestno branili koroško zemljo, in so jih mimoidoči ustaši in belogardisti ter SS-ovci ubili. In kaj naj rečejo o Kelihovi družini iz Bajtiš pri Borovljah, ki so ji nacisti ubili tri člane v koncentracijskem taborišču, enega pa ustrelili na domačih tleh. Med temi umorjenimi je bila stara žena, ki je tri leta prelezala v bolniški postelji. Toda za nacistične zverine to ni bil noben zadržek, da bi je ne odpeljali v ječo in v koncentracijsko taborišče. In vse te žrtve so bfflle iz fare nemškega župnika Geramba. Če ima kdo pravico govoriti o Avstrijske oblasti izterjujejo kazni, ki so jih nacisti odredili slovenskim kmetom Celovec, 8. januarja. Dopisnik Tanjuga poroča: List »Slovenski vestnik« prinaša članek, ki govori o tem, da avstrijski gospodarski organi izterjujejo kazni, ki so ostale neizplačane v času nacistične okupacije. Leto dni pred porazom Nemčije so nacistične oblasti z velikimi kaznimi prisiljevale kmete, da so jim oddajali svoje poljedelske proizvode. Znano je, da so se slovenski kmetje Koroške odzvali pozivu OF na sabotažo in. s tem škodili nacističnemu okupatorju. Kmeta Andervald Joško in Osovnik Ferdo iz Žihpolja sta bila leta 1944 kaznovana, ker nista predala nacistom predpisane količine žita. Ker pa je kmalu nato nacistična Nemčija propadla, je bilo nemogoče nacistom iz-terjavati kazni. Razumljivo je, da nihče ni niti pomislil, da bi še kdaj kdor koli terjal plačila za to kazen. Pred kratkim pa sta kmeta prejela od uprave Centralne gospodarske zveze akt, s katerim ju pozivajo, da morata izplačati še ostanek kazni v znesku 750 šilingov, kar so jim naložili že nacisti zaradi sabotaže hitlerjevskih naredb. »Avstrijske oblaSfti,« piše Slovenski vestnik, »smatrajo nacistične represalije za pravilne in izterjujejo kazni, ki jih nacisti niso mogli več_ izterjati. Ta primer osvetljuje današnje vodstvo avstrijskih oblasti in gospodarskih ustanov, kjer še vedno sede nacisti, ki se drže nacističnih tradicij.« nesrečnih vojnih žrtvah in o zverinskih usmrtitvah, potem so to na Koroškem edinole koroški Slovenci, ne pa bivši nacisti in šovinisti ter vneti germamizatorji koroškh Slovencev. V AVSTRIJI USTAVLJEN ŽELEZNIŠKI PROMET Dunaj, 8. januarja. (Tanjug.) »Oester-reichische Volkstimme« prinaša članek, v katerem je med drugim rečeno: »Ves avstrijski železniški promet in industrija, ki dela s pomočjo električne energije, sta ustavila obratovanje. Grozi nevarnost, da bo popolnoma paralizirano gospodarsko življenje dežele.« Uprava državnih železnic je v kritičnem položaju. Generalni direktor zveznih železnic inž. Kahn je dal ostavko. V članku je nadalje rečeno, da je češkoslovaška že pred nekaj meseci poskušala začeti pogajanja o dobavi 400.000 ton premoga Avstriji na ta način, da bi od Avstrije kupile tri plavže. Avstrijska oblastva pa so odložila predlagana pogajanja. nost, prihranila material, znižala proizvodne stroške in si pridobila pravico, da iz dobička, doseženega leta 1946, plačajo določeni odstotek v sklad vodstev podjetij, čimprej lotila načrtnega izboljševanja življenjskih pogojev svojih delavcev in nameščencev s sredstvi novega sklada. (»Borba«.) Boji v Indoneziji zavzemajo vedno večji obseg Ogorčene borbe med Indonezijci in Nizozemci v PalenbangU Haag, 8. januarja. (Tass.) Po poročilih tiska se sovražnosti v Indoneziji širijo. Borbe se ne vodijo samo na Javi in Sumatri, ampak tudi na Borneu in Celebesu. Listi objavljajo izjavo predsednika vlade Indonezijske republike Sutana Šarirja v zvezi z napetim položajem. Indonezijci so odločno odklonili nizozemsko zahtevo, da se umaknejo iz Pa-lenbanga in okolice v obsegu 30 km. Po poročilih Associated Pressa divjajo v Palenbangu po ogorčeni tridnevni borbi med indonezijskimi in nizozemskimi četami še vedno hudi požari. V napadu na Palcnbang so Nizozemci — po izjavi indonezijskega ministra Ga-nija — uporabljali bombnike vrste »Mi-chel«, topništvo in minometalce, medtem ko sta neka topničarka in en rušilec z reke Muzi obstreljevala mesto s topniškim ognjem. Bombardirali so tudi taborišče,, v katerem so iskali zavetja prebivalci mesta. Indonezijski delavci, zaposleni v rafinerijah Sung Gerong (ki je last petrolejske družbe Standard Vacuum Company) v Shellovih rafinerijah v Paldžu, so stopili v stavko v znak solidarnosti v svojimi rojaki, ki se bore proti nizozemskim četam. Montgomery v Moskvi Moskva, 8. jan. (Tass.) Feldmaršal Montgomery je 6. januarja prispel v Moskvo. Istega dne ga je sprejel šef generalnega štaba oboroženih sil ZSSR maršal Sovjetske zveze yasiljevski. Razgovor, ki je trajal okrog dve uri, je potekal v prijateljskem ozračju. Feldmaršal Montgomery je 7. ja* nuairja obiskal v spremstvu vojaških atašejev Velike Britanije v Sovjetski zvezi višjo vojno akademijo »Voroši-lov«, kjer se je zadržal v daljšem razgovoru z upravnikom akademije armadnim generalom Zaharovim. Istega dne je šef generalnega štab« oboroženih sil ZSSR maršal Sovjetske zveze Vasiljevski priredil kosalo na čast feldmairšalu Montgomeryju. Z NOVO USTAVO V BOLJŠO BODOČNOST Naše ljudstvo na številnih sestankih diskutira o ustavi LRS in jo navdušeno pozdravlja. Tu in tam pa skušajo nekateri, ki so pod vplivom posameznih reakcionarjev, izrabljati te diskusije, a jih zavedno ljudstvo sproti razkrinkuje. Objavljamo reportažo s takega sestanka, ki jo je poslal naš dopisnik iz Rajhenburga. Počasi se je napolnjevala soba pri upanovih. Skoraj nepretrgoma se |e uk) v veži stresanje snega z oblek in Bvljev. Po vrhovih za vasjo je bilo b do kolena snega, ki je med ostrim išem ves dan naletaval. . »Saj bomo hišo razrinili,« je pri-omnii Kosov Tone. »Res, toliko se jih je nagnetlo,« je odala Korenova Polonca. »Govorijo, a bo nekdo prišel itz trga, a ga go-jvo ne bo kakor zadnjikrat. Nocoj a ne bo, ker je tako vreme zunaj, da e psa ne bi napodila iz hiše.« Knezov Miha je pograbil te besede n dodal: »Prav imaš, Polonca. Ne brigajo se a naše hribe, samo prej smo jim bili lobri, ko so še hodili po naših vrhovih n globačah.« Njegove besede so razburile za peč-o sedečo Liparjevo mater, ki ga je dločno zavrnila: »Hm, ta je pa lepa. Že zopet godr-ija, ko pa vsi hribovci dobro vemo, da liso Knezovi nikdar odrezali kruha lartizanom. Dobili so samo, kar so si norali sami vzeti, čeprav so Knezovi lajpremožnejši v naši vasi.« Medtem je bila soba že tako nalita, da so nekateri morali stati v veži lli pa v kuhinji. Ker z okraja res še li bilo nikogar, je nekdo predlagal: »Končno bo pa že Zupanov Jošče čaj povedal. Če drugače ne more, naj ja kar prebere ustavo, saj je bil poprej dovolj let župan.« Županov Jošče je precej zagrabil za predlog in začel ukazovalno: »Torej možje in žene, sedaj pa nekoliko posluha, pa tudi vi otroci na peči mir, sicer Iromo vse spodili domov. Ker ni nikogar iz trga, da bi vodil nocojšnji sestanek, bom ga kar sam kot vaš predsednik krajevnega odbora poskusil. Dobili smo namreč nalogo z okraja, naj preštudiramo našo novo ustavo. Rečeno je, naj 66 poudari pomen in važnost te ustave ter razliko od yseh prejšnjih. Ker nisem nikak govornik, mislim, da je najbolje, da jo kar začnem brati, pa boste že sami videli, kar je potrebno.« »Glej ga na kak lep način se vsega izogne,« si je mislila Liparjeva mati. »Težko je pač govoriti, česar človek ne občuti in ni nikoli doživel. Kar ne more pozabiti nekdanjih časov in svojega prejšnjega županovanja! Le zakaj so ga izvolili z,a predsednika krajevnega odbora? To dedovanje županstva bi se že lahko prenehalo!« Iz teh misli se je zdramila Liparjeva mati, ko je Knezov Miha zopet začel robantiti: »To je samo na papirju. Mi pa moramo le garati od zgodnjega jutra pozno v noč. Kdo nam pa kaj da, če si sami ne pritolčemo. Kakšno načrtno gospodarstvo...« »No, le pomiri se Miha, saj še nisem vsega prebral,« ga je opomnil bivši župan in sedanji predsednik krajevnega odbora. Liparjeva mati je Knezovemu Mihi hotela nekaj poštenih povedati, česar ni hotel takle županski predsednik, ki se boji zamere in drži s Knezovim. Tokrat še ni utegnila, ker je predsednik urno nadaljeval s čitanjem ustave člena za členom. Ko je predsednik oital, da je^ cerkev ločena od države, je nekaj žensk okrog Knezove Mihe zavreščalo, kot bi razdražil čebele v panju: »Kaj jim je to napoti? Ne vemo, zakaj 'je to dobro. Nekakšen strah pa »ona biti, saj že tako kiunaj knotkno naše otroke, ki jih še ob nedeljah ne spravimo več v cerkev.« Predsednik Zupanov Jošče je z nasmehom, v katerem je bilo opaziti zadovoljstvo, opazoval skupinico žensk, ki so se razburjale in hudovale. Mež-narjeva Urša je v znak protesta celo jezno odšla. Z resnejšim obrazom pa je ogledoval ostale sovaščane, ki so odobravali ta člen ustave. Ko se je v sobi nekoliko pomirilo, je proti Knezovemu Mihi posmehljivo in opravičujoče se dejal: »Kaj se vendar jezite, saj nisem jaz krivi« v Liparjeva mati sedaj ni mogla vec vzdržati. Kri ji je šinila v obraz in bliskoma je vstala. Najprej je samo nemo zrla predse, končno pa je bruhnilo iz nje: »Sosedje, kaj ste ponoreli? Ah ste mar že popolnoma ob pamet?« Glas se ji je tresel in solze so ji zalivale oči. Že je hotela sesti, ko ji je nekaj začelo prigovarjati, naj ne obmolkne, ker je sedaj prilika, da Knezovemu Mihi in njegovim pove, kar jo je že dolgo časa bolelo in mučilo. Zazrla se je v petrolejko, ki je brlela izpod stropa, ter jim mirneje začela dopovedovati: »Ne razumem se na politiko. Oči so mi močno odpovedale, da ne vidim prebirati časopisov, toda srce je še živo in mi sedaj v resnični svobodi še vse resneje bije. Gotovo ml bo kdo jzmed vas rekel, kaj se stara babnica meša v stvari, ki jih ne razume, ampak se naj bolj briga za bajto...« Ljudje so jo molče in pozorno poslušali. Ko je za hip prekinila, so se v njo zapičili radovedni pogledi. Liparjeva mati je s povzdignjenim glasom nadaljevala: »Pri tem pa nihče ne pomisli, da hiša in njive okoli nje niso več graščinske, temveč moje. Že od pamtiveka so se na tem koščku prostranega baronovega veleposestva Liparjevi borili s trdim življenjem. Do naše svobode pa niso nikjer v naši deželi obstojali zakoni in ustava, ki bi vrnila zemljo kmečkemu človeku, ki jo obdeluje, kot je to storila naša nova ustava.« Liparjeva mati je zopet prestala. ■ Zamislila se je y- svojo preteklost in jim jo s strastnimi besedami zečela klicati v spomin: »Vi se še spominjate onega leta, ko mi je moža ubilo na graščinskih gmajnah pri pobiranju lesa. Ko sem prosila za podporo, je nisem dobila, ker baron ni plačeval ndkakega zavarovanja, čeprav je zanj delavcem odtegoval denar. Nadgozdar mi je kasneje sporočil, da mi gospod baron milostno poklanjajo meter drv. Vsa razburjena sem dedca nagnala in mu rekla, če gospod baron misli, da je bil moj mož samo toliko vreden, pa naj požre še tista drva in konec besedi. Čez nekaj dni so me odpeljali orožniki, ker sem menda razžalila čast gospoda barona. Doma pa je ostal trop otrok ob praznih loncih. Vprašam vas, kje je pa takrat bila ustava?« »Ko sem prišla iz.zaporov, se je trpljenje šele začelo,« je naglo nadaljevala. »Treba je bilo nasititi pet lačnih kljunov. Od rane zore do trde noči sem garala kot črna živina. Takratna ustava je ščitila barona in drugo gospodo. mi pa smo bili brez vseh pravic. Pomislite, hoteli so nas celo spoditi iz graščinske bajte, češ da upornikov ne potrebujejo, ker imajo dovolj podložnejših hlapcev Poleg tega jim moje garanje ni nadomestovalo dela mojega moža.« Prišli smo iz dežja pod kap. Švabi so se razlezli po naši deželi kot ščurki po moji veži. Brez zakonov in ustave so morilci postopali z nami kot z živalmi. Zvedeli smo za partizane. Tudi moja starejša sinova Urban iin Matevž sta z drugimi fanti odšla v hribe. Sredi najhujše zime se je pripodila v našo vas tolpa Nemcev, ki jih je vodil baronov sin, katerega so vse do takrat ščitile vsakršne ustave in vsi zakoni. Obkolili so mojo bajto in me vngli iz postelje. Drli so se nad menoj, kje imam sinova. Ker sem jim odgovorila, da sta tam, kamor je bilo treba iti, mi je baronov sin pljunil v obraz in me preko lica udaril s pasjim bičem. Moj najmlajši sin Janez se je postavil zame. Zavoljo tega je baronov sin mojega Janezka pred mojimi očmi ustrelil. Ko je Janezek umiral, mi je nouočii, naj to povem našemu Urbanu . C in Matevžu. Nato so nas odvlekli v dolino in v nemška taborišča. Samo najmlajšemu sinu Tončku je spotom« uspelo pobegniti. S svojimi petdesetimi leti sem se kot osemdesetletna starka vrnila domov in sama brez hčera.. Vaščani so se globoko zamislili v trpljenje Liparjeve matere, njih samih in neštetih drugih. Soseska, povejte mi zdaj, kje jo bila ves ta čas ustava in zakoni, ki bi nas ščitili? Nikjer je ni bilo. Bili P3 so partizani, ki so se borili za svobodo, pravico in našo ustavo. Vidim, da se nekateri tega ne zavedate, ker greste mimo vseh žrtev za svobodo in pravičnejše zakone. Nekateri vse to pozabljate in hočete takoj priiti na vrh pl®" nine, ne da bi se prej vzpenjali po pobočju.« Mnogi so ji molče pritrjevali, nekaterim pa je postajalo nerodno. Liparjeva maji je sedaj hotela povedati do kraja, kar jo je že dolgo tiščalo x prsih: »Nekateri še zmeraj ne morete odpreti oči. Potegujete se za takšne duhovnike, ki nekoč niso hoteli pokopat1 mojega moža, ker nisem imela denarja, da bi plačala za pogreb. Nasedate takim, kot je bil naš kaplan, ki sp®1 ga 6potoma, ko so me Nemoi gnali v taborišče, prosila, naj mi pomaga. ‘7' prijeni kaplan pa me je samo osorn0 pogledal in mi zabrusil: »Zena, to Je Pa tvoja kazen lx>žja, ker si dopustil.3' da so šli sinovi k partizanom.« Kasne.)® je tudi sam prejel kazen božjo, ker je padel v borbi z našimi partizani, ko se je priključil našim izdajalcem.« »Ko sem nekatere nocoj poslušaj3’ sem mislila, da sem zašla med l.ju ki vsega tega niso prestali in doživel'-Odkair sem bila rešena okov, drafJjj soseska, in sem stopila v nov s0®?1,, dan, sem vam želela vse to povedat1, je končala Liparjeva mati, ki j®“j vedno nepremično zrla v svetilko i*P°, stropa. V prsih ji je tudi nekaj °u' leglo. V sobi je nastala nema tišina. K®jj zov^Miha se je v zadregi spogled°v., z Zupanovim Joščetom, bajtarji G kmetje, ki so bili nekdaj več.p 3. manjši baronovi tlačani, pa so ji E kimavali Sinkovič y Kaho delajo Naproze v jeseniškem okraju Nabavno prodajne zadruge v jeseniškem okraju so napravile veliko delo, predvsem kar se tiče razdeljevanja blaga. Napravile pa so nekatere napake, ki je prav, da si jih ogledamo v času, ko bodo posameane zadruge imele svoje redne letne občne zbore. Takoj je treba poudariti, da to niso napake, ki so svojstvene le za jeseniški okraj, ki bi jih nikjer drugje ne zagrešili. To so napake, pomanjkljivosti in nerednosti, o katerih je govoril tov. Marinko v svojem članku o naših zadrugah. Take napake se ponavljajo po vseh naših o-krajih, v večini naših zadrug, le da tu «na bolj prevladuje, drugje druga. Zato pa če govorimo določeno o napakah zadrug jeseniškega okraja, se to ne tiče samo njih, ampak naj bo v opozorilo vsem za boljše delo. Ne graja, temveč vzpodbuda. V jeseniškem okraju so za zdaj Naproze takole razpredene: na 'Jesenicah, ta ima 14 poslovalnic in 4 gostilne; na Bledu, ima 9 poslovalnic; v Radovljici 8, Kropa 3, Bohinjska Bistrica 3, Boh. Srednja vas in Ovsiše imata po 1 poslovalnico. Najmočnejša je jeseniška Na-proza, ki ima 1.022 članov, zaposlenih pa 57 uslubehcev. Prav pri jeseniški Naprozi, ki ima vse prevelik okoliš, se kažejo organizacijske hiiibe. Poslovalnice imajo po vseh okoliških krajih, tudi po oddaljenejših, kjer bi bile lahko samostojne Naproze, v središču samem, na Jesenicah, pa ima upravni odbor premalo razumevanja za širjenje potrebnih poslovalnic. Iz predmestja Plavža, ki je že blizu Hrušice, imajo člani po 4 km do svoje zadruge. To so slabe strani, ki so posledi-ra prevelike centralizacije in jih ponekod že tudi v jeseniškem okraju sproti popravljajo. Poslovalnica v Žirovnici, ki je spadala pod Naprozo v Radovljici je pokazala tako uspešno samostojno delo, da se bo oddvojila, kar bo brez dvorna obema v korist. Zaradi 6vojega malega okoliša ima lepe uspehe in kaže vso agilnost tudi Nap roza v Kropi. Take primere morajo upoštevati povsod, ko-,der je vzrok slabega poslovanja prevelika razsežnost posameznih zadrug. Poleg »prodajna« pa si vzdevka »nabavna« kot marsikje tudi v jeseniškem okraju zadruge premalo zaslužijo. Glede nabavljanja raznih kmečkih proizvodov je na prvem mestu Naproza v Radovljici. Tu 6o v juliju nabavili 727.547 kg, v septembru 24.956 kg, v oktobru 46.230 kg in v novembru 61.222 kg kmečkih pridelkov. Res je, da je okolica Radovljice po svojem značaju za to najbolj primeren predel vsega okraja, res je pa tudi, da bi lahko dosegla še lepše rezultate, prav tako pa bi tudi o-stale zadruge v tem pogledu lahko napravile več kot so. Velja pač za vse približno isto: zbiranja kmečkih pridelkov se lotijo navadno le takrat, kadar dobe opozorilo od zgoraj, ob raznih odkupih, tako krompirja, žita, sadja itd. In še v teh primerih so mnoge Naproze stale ob strani in so pri odkupu bore malo pripomogle. Dogaja se sicer, posebno v mestih in industrijskih krajih, da prebivalstvo pokupi in preplača kmetom v okolici njihove pridelke. Prav pri tem pa mora nastopiti zadruga s svojo vzgojno nalogo in prepričevati ljudi o nepravilnosti tega. Tudi taki izgovori ne drže, kot jih navaja Naproza Bled, da je poskušala odkupovati, da pa se kmetje zaradi dobičkarstva niso odzvali. Povsod so posamezni kmetje, posebno večji, ki s prodajo svojih pridelkov kar preveč radi špekulirajo. Toda zadruge se premalo obračajo do malega kmeta, do drobnega pridelovalca, češ da se jim majhnih količin ne izplača zbirati. Pa bi vendar na ta način dosegle zadruge večje u-spehe kot doslej. Tov. Marinko pravi v svojem članku: Pri nas skoraj ni sledu o prvenstvenem tipu dejansko nabavno prodajne zadruge, o katerem govori naš zakon, to je zadruge na deželi, na vasi,, ki ji je namen, da posreduje med mestom in vasjo s teni, da oskrbuje kmeta z industrijskimi potrošniimi predmeti, odkupuje pa od njega poljedelske pridelke in jih posreduje mestnim konzumnim, oziroma državnim grosističnim in detajlističnim podjetjem.« Res, na Jesenicah je Naproza in n. pr. v Ovsišah je Naproza, pa ni skoro nobene razlike med njima, čeprav so Jesenice industrijsko mesto, Ovsiše pa vas. V obeh čakajo kaj jim bo »Navod« nakazal, da bodo razdelili svojim članom in s tem je že skoro njuno delo končano. Pred kratkim so napisali po poročilih iz plenumov sindikalnih svetov, da jeseniška Naproza prodaja dražje blago kot druge trgovine. Zdaj smo se podrobneje zanimali za take primere, toda konkretnih dokazov smo dobili bolj malo. Tu in tam je bil kak predmet res dražji kot drugje in temu je kriva največ neokretnost uslužbencev, poslovodij, knjigovodij itd. Nabavijo si m pr. prevelike zaloge kakega predmeta, ki potem leži v skladišču kot mrtev kapital. Potem je bilo vprašanje embalaže, ki jej zaradi visoke cene niso mogli spraviti v promet, v skladiščih pa je gnila in se kvarila. Sedaj je to rešeno, ker bo embalaža cenejša. To in podobno so le drobni vzroki podražitve predmetov. Težje je zaradi zadolženosti posameznih zadrug. Na Jesenicah je Naproza po osvoboditvi prevzela stare konzumne prodajalne, zaradi neurejenosti prehrane pa je bilo treba čimbolj razširiti njihovo poslovanje. Odpirali so nove in nove poslovalnice, na Javorniku, v Kranjski gori itd. Porabili so precej denarja in to jih še sedaj teži. Tudi Naproza v Bohinjski Srednji vasi je precej zadolžena. To najbolj otežko-ča njihov položaj in pri naši splošni kreditni politiki bo treba pomisliti na to, da bodo zadruge dobivale cenejše kredite. Pri tožbe so tudi. da dobiva jo nekatere poslovalnice večje kontingente kot druge. Večkrat so tega krivi poslovodje Naproz z natpačnim računanjem — tukaj bo šlo laže v promet, pa je vseeno če drugje nimajo. Tako n. pr. radovljiška Naproza na veliko zalaga poslovalnice, kjer so zaposleni delavci pri gradnji hidrocentrale v Mostah, za drugje pa istih predmetov zmanjka. Do bi oni bolj pomagali uslužbencem in tudi upravnim odborom, so sklenili na sestanku zadružnikov na Jesenicah, da bodo bolj redno kontrolirali poslovanje posameznih podružnic, strožje nadzirali njihovo delo in sproti odpravljali napake. Zavedajo 6e tudi, da je v nekaterih še vedno star zadružni duh, ki stremi po dobičkarstvu, ki ima napačen odnos do državnega sektorja. V zadnjem času pa jim to dejstvo služi že kot nekak ščit, ki naj opraviči vse napake.