Domoljub V Ljubljani, 28. septembra 1938 —-~ — — — £elo 51 • Siev. 3© iVe vojske! Ves svet trepeta te dni v mrzlični napetosti. Svetovni mir visi na tanki nitki, ki se lahko vsak trenutek utrga. Vsak dan lahko izbruhne strašna vojna, ki bo še vse bolj krvava, kot je bila svetovna vojna pred 20 leti in ki bo rodila še vse strašnejše posledice. Zato ni čudno, če se vsi resni ljudje po vsem svetu nove vojne boje kot največje nesreče, ki more tu zadeli človeški rod. Upamo, da govorimo iz srca vseh naših čitateljev, če trdimo, da ni med Slovenci nobenega resnega človeka, ki ne bi z vsem srcem pozdravljal stremljenj onih državnikov, ki hočejo na vsak način in za vsako ceno preprečiti novo svetovno klanje. Ce hočemo razumeti veliko nevarnost, v kateri živimo, je treba poseči nekoliko nazaj. Po' nesrečni svetovni vojni je razpadla Avstrija in na njenih razvalinah je zrasla cela vrsta novih držav in državic, med njimi tudi Češkoslovaška, ki je zaradi junaške borbe proti bivši Avstriji bila posebna varovanka zmagovitih velesil na zapadu. Mirovna konferenca je dodelila češki republiki tudi veliko državljanov tuje narodnosti: Ogrov, Malorusov, Poljakov in nad tri milijone Nemcev. Ti milijoni Nemcev žive v glavnem v obmejnem ozemlju češke države, ki ima na severu, zahodu ir. jugu za soseda veliko Nemčijo s skoraj 80 milijoni prebivalcev. Razmerje čeških Nemcev do države ni bilo nikoli prisrčno, vendar pa jih je češka država upoštevala kot najmočnejšo narodno manjšino in je zastopnik čeških Nemcev sedel v vsaki češki vladi. Razmere so se zaostrile šele zadnje čase. Povod za poostritev so bili važni dogodki pri sosedu — v Nemčiji. Nemčija je bila poleg bivše Avstrije ona država, ki je morala bolj trpko občutiti usodo v svetovni vojni premagane države. Mirovne pogodbe so Nemčijo silno ponižale in kaznovale. Pred svetom so bili Nemci proglašeni za krivce svetovne morije; vzeli so jim vse kolonije v drugih delih sveta; okrnili so nemške državne meje na vzhodu in zahodu; naložili so ji stotine milijard vojne odškodnine; prepovedali so ji oboroževanje itd. itd. Nemški ponos je bil poteptan v prah. Tako ponižanje pa boli! Ponižana Nemčija je dala narodni socializem, čigar začetnik je bil armade Adoif Hitler, Hitlerjeva stranka je rasla od leta do leta. V nekaj letih je postala najmočnejša stranka v državi in pred dobrimi petimi leti je Hitler s svojo stranko prevzel vodstvo države in vso oblast v svoje roke. Danes je nemška narodno-socialistična stranka s svojim vodjem in kanclerjem Adolfom Hitlerjem popolna gospodarica nad Nemčijo in Nemci. Hitlerju se je posrečilo dvigniti Nemčijo iz ponižanja in brezpravnosti in ji priboriti ugled in moč, kakršne še nikdar ni imela. Nemčija je danes ena največjih in najmočnejših držav na svetu. Kot taka si je Nemčija spomladi lahko privoščila pohod na Avstrijo, našo sosedo, in je to državico priključila nemški državi. Mnogo prahu je ta priključitev dvignila v svetu, vendar se je končno vse mirno izteklo. Velesile, sosede Nemčije, so to priključitev dopustile in priznale. Hitlerja so proglasili za vodjo vseh Nemcev, ne le onih, ki so v Nemčiji, ampak tudi onih, ki žive izven meja velike Nemčije. To so začeli posebno živahno poudarjati češki Nemci, ki jih vodi Konrad Henlein popolnoma tako, kakor vodi svoje pristaše Hitlerjeva stranka v Nemčiji. Nezadovoljstvo čeških Nemcev je raslo iz dneva v dan, razmere med obema državama so bile vedno bolj napete, nemiri v Sudetih so bili vedno bolj pogosti, časopisje obeh držav je pričelo pisati vedno bolj ostro — in svet je začel pozorno slediti razburljivim dogodkom v osrčju Evrope, ki niso obetali nič dobrega. Ze maja meseca je le malo manjkalo, da ni prišlo do najhujšega. Le posredovanju Angležev in Francozov se moramo zahvaliti, da vojne ni bilo že takrat. Pozneje so Angleži poslali enega svojih politikov, lorda Runcimana, na Češko, da bi skušal na kraju sporov posredovati in najti ugodno rešitev za obe plati. Njegova posredovanja so bila brezuspešna. Nemci so vedno bolj glasno zahtevali priključitev k Nemčiji. Razumljivo je, da so se Čehi z vso silo uprl i tej zahtevi. Vsak državnik je že po ustavi dolžan braniti neokrnjenost državnih meja. Ker ni hotela odnehati ne ena ne druga stran, je bilo vedno bolj pričakovati, da bo odločalo orožje. Oborožen spor med Nemčijo in Češkoslovaško bi pa povzročil nov svetovni požar. Sedaj odločno posegla vmes Anglija. Poslala je svojega ministrskega predsednika Cham-berlaina k Hitlerju, da bi se na štiri oči pogovorila, kako bi rešili vprašanje čeških Nemcev. Posledica tega razgovora je bila, da sta Anglija in Francija svetovali svoji prijateljici in zaveznici Češkoslovaški, naj prostovoljno odstopi Nemčiji ozemlje, kjer prebivajo Nem- ci sklenjeno. In Češkoslovaška je sprejela nase. to velikansko žrtev. Izjavila je, da je priprav« ljena ugoditi tej želji. Ves svet se je oddahnil ob tej novici. Toda do miru le ni še prišlo^ Nemške zahteve so se povečale tako, da Čehi nanje niso mogli odgovoriti drugače, kakor z mobilizacijo svoje armade. Danes stoji nad en milijon čeških vojakov do zob oboroženih na meji, na drugi strani maje pa nemška armada. Na zapadu pa kliče Francija svojo vojsko pod orožje. Tako bo ostalo do i.oktobra, ko se bo odločilo, ali bo tekla kri ali ne. Kakor vidimo, je položaj nevaren, brezupen pa še ni. Če se začne vojna, bosta šli skupaj Nemčija in Italija, Čehe pa bodo pod-«: pirali Angleži in verjetno tudi Francozi in Rusi, dasi ti zadnji ne kažejo posebnega verzija za to. Kaj pa Jugoslavija? Jugoslavija je dar.es v položaju, ki ji ga zavida sleherna država v, Evropi. Modra politika sedanje vlade in njenega predsednika je rešiia našo državo v: ah nevarnosti za kakršnokoli vojsko. S svojimi sosedi živimo v dobrem prijateljstvu. Od nis nihče nič ne zahteva in mi od nikogar Tudi če bi vojska izbruhnila, bo ostala nesat država mirna in nevtralna. Nobena pogodba nas ne veže, da bi morali za druge v ogenj. Naša država in nje narodi ne marajo klanja iti krvi, ampak miru. Vojske ne! — to bodi naše geslo te dni. Mi starejši, ki smo leta in leta dolgo trpeli v strelskih jarkih, dobro vemo, kaj je vojska! Povejmo to tudi mlajšim, ki si tega niti predstavljati ne morejo. Vojska pomeni gospodarsko, kulturno in moralno uničenje naroda, ne le tistega, ki je premagan, ampak tudi zmagovalca. So morda tudi med nami nekateri, ki se navdušujejo za vojsko. To so predvsem pristaši iz rdečega tabora, ki dobro vedo, da je vsaka povojna doba najboljša prilika za širjenje komunizma in revolucije. Tudi med tako imenovanimi »nacionalisti« naletite tu in tam na hujskače za vojno. To so ljudje, ki si obljubljajo od vojske dobička, to so ljudje, ki bi čepeli na varnem, ljudstvo pa bi krva« velo zanje. Hujskačem ne pustite do besede* Ne dajte se begati od nikogar! Ohranite mir-no kri, pa naj pride karkoli. Zaupajte vladi in njenemu predsedniku, ki je trdno odločen voditi našo državo še naprej tako modro, dal se bo lahko izognila vojnih grozot. Nekaj za kmeta m gospodo Cesto se sliši kmečke ljudi zabavljati čez gospodo in čez izobraženstvo. To zabavljanje je velikokrat upravičeno, kajti čudno je, da gospoda, katere dedje so bili kmečkega stanu ali pa so sami izšli iz kmečkih hiš, kmeta zaničuje in se sramuje vsake zveze in občeva- nja ž njim. Ne ve, da kmetu, ki ga redi iii podpira, dolgvje veliko hvalo. Resnica je, da je kmet bolj potreben gospodi, kakor gospoda kmetu. Saj so na svetu narodi brez gospode« toda naroda brez kmeta ne najdemo nikjer« Tudi to vemo, da je ime tistega naroda, kjer »DOMOLJUB«, dne 28. septembra 1938. Etev, 39, Stran z »DOMOLJUB«, 3ne 28. septembra 1938,__Stev, 3% kmečki stan propada, zapisano kmalu samo v dejo v mesto obiskat in prečesto se zgodi, da študent. Prečesto ob slovesu oče pravi: »L« zgodovini. fant pred tovariši zataji mater ali očeta, ker uči se, da boš gospod m se ti ne bo treba Gospoda si lasti pred kmetom neko pra- sta prekmečko napravljena. Ko pride na po- mučiti na kmetih!« Pozabi pa često pristaviti, vico. Ce pride na kmete, pomandra travo, če čitnice, se s svojimi sovrtniki ne meni več, »Priden bodi m glej, da boš ljudem kdaj ko, si kje zakuri, niti ognja ne utegne pogasili; celo k maši se sramuje hoditi med preproste ristil. Glej vate ne upam »amo jaz, ampak največji revež pred njo pa je sadje. Tu go- ljudi, raje se potika x drugo jaro gospodo po vsa vas in ves slovenski narod. Ostani jb, spoda docela pozabi na svoje dostojanstvo, prostorih nad žagradi. Da ne postane iz takih zvest!« kot bi bilo vse, kar na drevesu zraste, zastonj. študentov izobraženstvo, ki bi bilo s kmetom Zato »o tako redki inteligenti, ki a krneče j0 kdo ozmerja, mora slišati, da je zaplatt- eno, je razumljivo. Kakor sem rekel, šola od- tom resnično čutijo in jim je napredek elovea, kan, neolikan in da po gnoju smrdi. Največ tujuje otroke stanu njegovih staršev. Na uči- skega naroda pri srcu. pa gospoda zaničuje kmeta zato, ker se ne teljišču, kjer bi moral vsak gojenec dobiti Oče, tudi tebi bodo morda razmere do, razume ne na njegovo delo iu ne na njegov nekaj kmečke strokovne izobrazbe, ker jih puščale, da boš lahko poslal sina v šolo. Ne stan. Kajti kdor kmeta spozna, ga spoštuje. gre večina na kmete v službo, se učijo Tyr- puščaj ga od doma, če mu nisi prej vcepil v Da mestni sinovi niti pojma nimajo o kmetij- še ve ideologije, o tem pa, kar bi jim koristilo srce ljubezni do domače grude m domačih »tvu, naj vam pove ta-le naloga, ki jo je na- med kmečkim ljudstvom in s čimer bi kmeta navad. Mati, ki boš morda kdaj odpravljala pisal gosposki dijak tretje gimnazije o kravi: kulturno dvigali, pa slišijo prav inalo ali spioh v šolo otroka z željo, da postane gospod, na- »Krava je govedo ženskega spola. Gove- nič. roči mu, naj si izbere stan, kjer bo ljudem do moškega spola se imenuje bik, če vozi pa Del krivde, da je naše izobraženstvo v največ koristil in naj se ne druži z mestnimi vol. Krava meri od glave do repa 2—3 metre. večini tuje kmečkemu stanu, je pa tudi na ».barabicami«. Ce bodo kmečki starši storili Spredaj ji poganja k glave približno dvoje kmečkih očetih in materah, ki pošljejo svo- svojo dolžnost, da bodo ohranili sinove in rogov in prav toliko oči. Ima pa tudi gobec, jega sina ali hčer v šolo. Oče pošlje otroka v hčere zveste vsemu domačemu, bodo zrasli iz a katerim trga travo. šolo, ali zaradi neke dolžnosti, ali pa, da bi kmečkih otrok izobraženci, ki bodo z naro- Odradaj ima rep, s katerim pobija muhe. sin povzdignil ugled njegovega rodu. Odtod dom eno irt ne bodo vihali nosov nad vsem Med zadnjimi nogami ji visi mleko in če mle- taka razočaranja, če ta ali oni postane faliran kar je slovensko in kar je kmečko, Hlater ko stiskamo, se izloča beia voda, ki jo uživamo kot dodatek h kavi. Strjenemu mleku ji "S*, d # pravimo maslo. Krave redijo na kmetih, v Ju "O M» OHlOvfCS • # • mestih jih ne redimo, ker smrdijo in delajo gnof.c V teku enega samega tedna se je medna- more, ker je Francija svojo pomoč odrekla. Ce bi dobil kmečki otrok nalogo opisati rodni položaj popolnoma preobrnil iz vese- Spričo tega je nastalo močno javno mnenje ia aeroplan, bi jo bolje pogodil. lega pričakovanja mirne poravnave med če- moralno razpoloženje oziroma ogorčenje, čigar Na tak način o kmetu poučena gospoda žkoslovaško državo in Nemčijo v najhujšo so- vpliv in posledice so se kmalu pokazale. , hoče, če pride na kmete in ji kmet razka- vražno napetost, ki je privedla do tega, da je figB pod silnim pritiskom sprejme. Clmm- zuje posestvo, o vsem več vedeti, kot kmet, Češkoslovaška docela mobilizirala vso svojo berlain in Daladier sta svoj načrt sporočila ki se s tem peča. Ce se pa kak kmet vtika vojsko. Kaj se je zgodilo? Pragi že istega dne, t j. 19. sept. nakar j« v zadeve gospode, dobi psovko: Zarukaaec, Zavezniki privolili v okrnit ev CSR. Po- vlada CSR odgovorila, da se žeii pogajati s ki ne zn&ž drugega kot gnoj kidati, tem ko sta se bila angleški ministrski pred- Nemčijo naprej v duhu popustljivosti in po- Gospoda očita kmetu, da je konservats- sednik Chamberlain in nemški vodja Hitler mirljivosti. Toda Anglija in Francija, ki sta ven, po naše se to nerodno pravi starokopiten. na sestanku v Hitlerjevem gradiču v Ober- se bali, da ne bi Nemčija napadla CeSkoslo- In če bi bil kmet v resnici tako konservati- salzbergu v petek TB. septembra domenila, da vaške in tako sprožila plaz splošne vojne, se ven, kot mu to očitajo, se imamo ravno nje- naj se spor med CSR in Nemčijo reši na ml- s tem nista zadovoljili in začeli silno priti- govi konservativnosti zahvaliti, da imamo še ren način, jo Chamberlain takoj nato na se- skati na prasko vlado, da predloge velesil dane« slovenski jezik in zdrav slovenski na- stanku s francoskim ministrskim predsedni- sprejme brezpogojno. Češkoslovaški je krva- rod. Kajti kmet, ki žilavo odklanja vsako kom Daladierom v ponedeljek 19. sept. skle- velo srce in je odgovorila, da sprejme predlog aovotarijo, dokler mu kdo ne razloži njene nil dogovor med Anglijo in Francijo, da naj Pariza in Londona kot podlago rešitve ob- praktične uporabnosti, je ostal neizprosen ge tako zvano sudetsko vprašanje reši takole: stoječega spora. Zdaj pa je francoski poslanik proti nemškemu jeziku in nemški kulturi. Kje Sudetske pokrajine, v katerih prebiva več kot del Croix dr. Benešu izjavil, da bo Francija je v istem času jadrala brez redkih izjem naša 75% Nemcev, se priključijo k nemški državi. Češkoslovaško pustila popolnoma na cedilu, gospoda in kje narodne dame? Mislim, da Ostali okraji, kjer je Nemcev manj, dobe če se ne ukloni njenim zahtevam oziroma veste, da je danes isto. Toda, če primerjamo, avtonomijo. Prav tako naj dobe avtonomijo predlogu Chamberlaina in »aladiera, naj 00- kotiko je napredoval po vojni staroKopitni tudi tisti okraji, kjer bivajo druge manjšine tem Nemčija stori, kar hoče. Nato je češko- kmet in koliko napredna gospoda, vidimo, da nečeške narodnosti. Nove meje CSR naj za- slovaška vlada dne 21. septembra ponoči spre, ,e kmet storil velike korake v prosveti m ob- jamčijo velesile, kakor tudi vse ali nekatere jela angleški in francoski načrt v celoti. delavi zemlje, gospoda pa i« pokazala naza- sosedne države .. , . .„„„,, , . do vanje. To je resnica. Prvi je napreden, dru- Odporproti taki reiitvi Ta velika žrtev ?"da. »M«- Toda kmalu se je gi p« »e mor. imenovali napreden. Ce kdo ni kl Z " Zr i AngUja in Franctja da se f° ^ f P^T® ?lT ^ močan mora izzivati in n>> W«r«iIrl.V.H A* « . BluI"1. ai giija iu riaiiujd, ua se bodo moraia pnzadevanja Anglije, da ohrani TiTkZZr \mgnt 8Vet°r VOi • 86 je seveda v C! niir za ceno celosti češkoslovaške republike Boljše, kakor pri gospodi, ki Meje gospo- p^riTe^ ali J™g°®f » »no obstoja roditi .ke prednike več let je razmerje kakor r^^u razumek kot izdaistvo S ",eUSP,?h' V Pra^ je strašno feš,t.°- kmetom in izobražencem. Da' pa ni tako, ka- slovaškega naroda, ko je izvedel za ponižanje, kor bi bilo želeti, je krivda v Um, da slaven- ffita dvfheSZdSh veledemXacii nred ? 88 J" V**?*. njeg0Va drŽava' prived'° d° ska mladina kaj rada sega po tem, kar je JMe^ t S^jt^« ftrfiS« Marsikatero dekle, ki gre za me.ec dni T fbo pr ^ ™rai -staviti novo vlado, kateri v mesto ali trg za natakarico ali služkinjo, se "e upre ZZ Lo Je.na čelu *eneral Sirovy- Ta vlada ima zna" nauči lepo govoriti in drago se oblačiti. Mno- ZZ da MtorforilaT* m m m dikta,ute' ki ima name"' da 86 v gim fantom, ki pridejo od vojakov, se zdi ' da a' da pa 116 tako težkih okoliščinah ohrani mir in red ter imenitno, če jim uide kaka srbska beseda. Ce ............da se okoli močne vlade ssgrne ves narod v, pa starši pošljejo v šolo sina, ki ga namenijo Oobro is» nocetll popolni edinosti. Predsednik republike je obe- ir gospoda, ta zaradi tovarišije, ki mu prija, > nem tudi odredil, naj češkoslovaško vojaštva čisto izgubi vez z domom in do vsega doma- kupite vsakovrstno oblačilno blago pri mirno izprazni sudetske predele. 1 čega, V Soli ga koj od začetka strašijo: »Ce ■teroznani manufakturni trgovini Oglasila se roljska in Madžarska. Neprf- se nočeš učiti, pa pojdi svinje in krave pasti« _ „ čakovano sta sedaj nastopili na mednarodnem Tovariš, se potem iz tako ozmerjanega fanta jaKliCO L^eSlllK poprišču Poljska in Madžarska, ki sta zalite- norčujejo m temu se prične kmečki stan t ^ LlnblJana. LInMrieva ulica 1 vali' da mora Češkoslovaška, ki je privolila W kravam. ,n svinjam, zdeti grd. Vedno bolj se ^ I4uW|ana, LIngarjeva Ulica 1. od8topitev 8udetskil( krajev kemčiji odstopitl »ramuje svojdi kmečkih sorodnikov, ki ga pri- ----tudi poljski jn Madžarski one obinejne del« kaj JE novega OSEBNE VESTI o SOlctnik jo postal stari Krekovec Vr-hunc France v Ljubljani. Bog ga živil » 60 letnik je postal stolni kanonik m dekan ter priznani nag1 glasbenik in zborovodja dr. Fran Kimovec. Na mnoga leta! o Osebne vestL Na bogoslovni fakulteti v Ljubljani je bil imenovan za profesorja filozofije dr. Franc Janžekovič, doslej bogoslovni profesor v Mariboru. DOMAČE NOVICE d Cerkev Male sv. Terezijo na Kodelje-vem pri Ljubljani blagoslove v nedeljo, 9. oktobra. d 12.000 ljudi se je udeležilo proslave na novem letališču v Levcu pri Mariboru. Na letališču so bile tudi bojne vaje. d Ob prisotnosti bana dr. Natlačena so blagoslovili te dni Delavski dom v Celju. d Ob navzočnosti bana dr. Natlačena so 18. septembra odprli novo cesto Frankolovo-Bukovje. Navzoča sta bila tudi celjski župan Mihelčič in senator Smodej. d Izgubila službo, ker je prepozno nastopila službo. Eleonora je bila sprejeta za perico v večjem hotelu. Na podlagi dogovora bi bila morala službo nastopiti Daslednji ponedeljek med 7. in 8. uro; ko je vse dopoldne ni bilo, je hotelir sprejel drugo perico. Eleonora je prišla šele ob 16 tor hotela službo nastopiti, hotelir pa jo je odklonil, češ da je ne rabi več, ker je ta čas dobil drugo perico. Eleonora je iztoževala 14 dnevno mezdo, ni pa mogla navesti popolnoma nikakega opravičljivega razloga, zakaj je prišla šele pozno popoldne v službo. Hotelir je seveda odklanjal vsako plačilo. Eleonora je izgubila službo. Razlogi: Po § 239 št. 3 obrt. zakona sme službodavec brez odpovedi odpustiti službo-jemnika, če ta brez odobritve ali po zakonu priznanega zadržka zapusti delo ali svoje dolžnosti ne vrši ali vprav noče vršiti in tega svojega početja zadostno ne opraviči. Sodišče je smatralo, da je tožnica brez opravičila zapustila službo oziroma je sploh nastopila ni, jo rej ni vršila svoje dolžnosti, vsled česar jo je hotelir opravičeno odpustil. d Oblastem se je posrečilo prijeti znanega razbojnika Kodra Jožefa, ki je že nekaj let strašil zlasti po Štajerskem in po Dolenjskem. Ima na vesti več vlomov, ropov in tudi ubojev. Razpisana je bila nagrada 3000 din za tistega, ki pripomore oblastem, da ga dobe v roke. Prijeli so ga na Primskovem orožniki iz Št. Vida pri Stični, ki so ga po kratkem zaslišanju na svoji postaji poslali naprej v Maribor. Več o tem berete lahko na strani 9. d 20.000 ton pšenice je kupila Švica v Jugoslaviji. Te pšenice pa ne bodo izvažali v Švico letos, pač pa šele prihodnjo pomlad. Po novem sporazumu bo Švica dobila v zameno za švicarsko plemensko živino večje količine naše koruze. Urejen je tudi plačilni promet. d 1000 vagonov aliv bo letos prodala Bosna inozemstvu. d Česa vsega so tatovi zmožni. Pri posestniku M. Skrubi v Topolšici pri Mariboru je neznan vlomilec vdrl v stanovanje ter odnesel: 5 moških oblek, blago za obleko, veliko perila, 3 pare čevljev, 2 klobuka, 2 žepni uri, 25 srebrnih avstrijskih kron, 10 kilogramov prekajenega mesa in 5 kg masti v skupni vrednosti 7600 din. S pomočjo železnega sekača je vlomilec s silo odprl vrata ter vdrl v hišo, potem pa je zopet neopažen odšel s plenom. Kakih 600 korakov od Skru-bove hiše se ie vlomilec v gozdu preoblekel. Pustil je svojo staro obleko in raztrgane čev- češkoslovaške države na jugovzhodu in vzhodu, v katerih je v večini poljsko in madžarsko prebivalstvo. Sestanek med regentom H(>rthyjem, ministrskim predsednikom Imre-dyjem in zunanjim ministrom Kanyo na eni ter Hitlerjem, Goringom in drugimi vodilnimi osebami nemškega režima na drugi strani, služi kot dokaz, da je Nemčija madžarske zahteve osvojila, kakor je brez dvoma osvojila tudi zahteve Poljske. In res se je 23. septembra pri Benešu zglasil poljski poslanik z zahtevo, da naj se Poljski odstopi tješinski okraj. Madžari pa so priredili doma velike manifestacije, na katerih se je postavila ista zahteva glede češkoslovaških okrajev, v katerih prebivajo Madžari. To je seveda izzvalo po vsem svetu upravičen hud odpor, ker se jasno vidi, da hočejo Češkoslovaško od vseh strani okrniti tako, da bi dolgo ne mogla več obstojati, vsaj ne kot neodvisna država, kar se tudi iz tega razvidi, da je Hitler odklonil vsako jamstvo za prihodnje meje Češkoslovaške. Brezuspešen drugi sestanek s Hitlerjem. iV teh okoliščinah je bilo razvidno, kako težaven bo položaj angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki se je po dogovoru 8 Hitlerjem od 16. septembra, odpeljal z le- talom v Godesberg pri Kolnu 22. septembra, kakor je bilo dogovorjeno. Medtem se je bilo namreč izvedelo še to, da so za odhajajočimi češkoslovaškimi četami pritisnili v sudetsko ozemlje sudet&konemški prostovoljci, ki so se orožjem v roki začeli vračati iz Nemčije v Su-dete ter so se spopadli z odhajajočo češkoslovaško armado, ki se je na povelje takoj vrnila, da prepreči, da se ne bi zgodilo kaj hujšega češkim državnim služabnikom, ki so še ostali na svojih mestih. V Godesbergu samem pa se je pokazalo, da Chamberlain, ki ima doma močno opozicijo, ne more ali pa tudi noče več tako popuščati Nemčiji, kakor je popuščal doslej. Chamberlain je Hitlerju predlagal, naj so ne prenagli in naj sudet-skega ozemlja ne zasede s svojo armado, dokler se stvar ne uredi na povsem miren način. Nadalje je odločno odklonil zahteve Poljske in Madžarske in predlagal mednarodno komisijo za določitev nove meje med Češkoslovaško in Nemčijo, kakor tudi, da mora tudi Nemčija jamčiti za bodočo mejo češkoslovaške države. Vse to pa je Hitler odklonil, tako do so se pogajanja razbila in je Chamberlain sprejel od Hitlerja ultimatum, naj ga sporoči praški vladi, katera mora nanj odgovoriti do 1. oktobra t. 1. FlajSer Ivan iPerkmaaov« iz Brezine, občina Brežice, je bil leta 19i5 ujet na ruskem bojišču. V| Rusiji se je oženil in imel službo državnega lovca. Toda na domovino ni mogel pozaliiii in je vedno želel priti domov. Pred nekaj dnevi so je z žen« in otroci vrnil v svoj domači kraj. ije ter se oblekel v pražnjo obleko, ki jo je ukradel. Tam je tudi ostavil dvocevno lovsko puško, s katero se je oborožil pred svojim vlomilskim pohodom. Puško je tudi najbrž kje ukradel. Orožniki, ki so vršili preiskavo, so osumili neke brezposelne postopače, ki! so se v kritičnem času klatili v okolici, da' so izvršili vlom. Poizvedbe' so dognale, da se eden od teh po3topačev, brezposelni slikarski pomočnik 27 letni š. V. iz Kranja, nahaja v; zaporih okrožnega sodišča v Celju, kamor ja prišel zaradi nekaterih pregreh. Preiskava' je potem ugotovila, da je Verle v resnici izvr-šilec vloma pri Skrubi, v teku preiskave pa' se je dognala še druga zanimivost, da Jo namreč prišel Verle skoraj z vsem pri Skril* bi ukradenim plenom v zapor ter je Sk r liho vo obleko in perilo v ječi razprodal svojim zaprtim tovarišem. d Ker so razveljavili veterinarsko-poli« cijske ukrepe, ki so bili odrejeni zaradi pre« prečitve širjenja slinavke in parkljevke, so se v sredo 21. septembra spet pričeli redni živinski sejmi v Ljubljani. d Pri zaprtja ali pa pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tež če kozarec naravna »Franz-josef« vode. d Trg za drva v Ljubljani je odslej na Krakovskem nasipu. d Ruski general Arhangelski je nedavna dopotoval v Jugoslavijo. Med svetovno vojno je bil načelnik ruskega generalnega štaba, General jc prišel pogledat v Belišče pri Osje-ku ruske kozake, ki so tam naseljeni, Arhangelski je nazadnje tudi pregledal vojaške ustanove ruskih kozakov. Ii Osjeka je odpotoval v Belgrad. d Uredimo naše cigansko vprašanje! Po treh letih je našla svojo malo hčerko, ki so jo ukradli cigani, Monika Halužan iz K!e-njevca pri Varaždinu. Pred tremi leti je šla Monika s štiriletno hčerko na božjo pot v, Marijo Bistrico. V gneči se ji je otrok izmuzr- ta w Tudi Švica in Češkoslovaška proti komunistom Na zadnji seji švicarske zvezne skupščine Je govoril član zveznega sveta za gospodarstvo Obrest, ki je odločno zavrnil vesti, ki se širijo iz marksističnih virov, češ da Švica v primeru vojne ne bi imela hrane niti za 14 dni. Obrest Je v svojem govoru poudaril, da ima Žvica dovolj rezervne hrane. Ko se je razprava nadaljevala, so socialisti predlagali, da naj se v kantonu Vat umakne prepoved delovanja komunistične stranke. Odgovarjal jim je sam zvezni predsednik Baumann, ki je med drugim rekel, da po vsej politični objektivnosti ne more nihče tajiti, da bi švicarski komu- nisti ne delali po navodilih iz tujine in da bi zato ne bili nevarni za državo. Proti komunistom je nastopila te dni tudi praska policija. Dno 23. septembra je vdrla praška policija v prostore komunistične stranke. Pri preiskavi je našla mnogo obtežilnega materiala, zlasti letakov, s katerimi so komunisti hoteli razkrojiti češkoslovaško armado. Razen tega so komunisti že nekaj dni hujskali praško prebivalstvo in prebivalstvo drugih češkoslovaških mest k nemirom. Policija je strankine prostore zapečatila. nil iz rok in izginil. Mati ga je iskala, a brezuspešno. Prepričana je bila, da so ga ukradli cigani in odpeljali. Mati je začela hoditi na vsa božja pota, misleč, da bo že nekje našla svojega otroka. In res je pred dnevi šla na božjo pot na Krški vrh pri Krapini. Na prostoru pri trgu je zagledala malo razcapano dekletce s pokvarjeno desno roko in brez enega očesa. Dekletce pa je tudi spoznalo svojo mater in priteklo k njej. Orožniki so se prepričali, da je bil otrok res hčerka Halu-žanove ter so prijeli cigana in ciganko, ki sta otroka prepeljavala iz kraja v kraj in ga porabljala za to, da je prosjačil. Če ne bi orožniki pravočasno odpeljali zločincev, bi jih razjarjeni ljudje pobili. d Po ravnatelju Publika Slovencu Vla-dimirju Peršetu so imenovali most čez reko Mlevo v Homoljskih gorah (v vzhodni Srbiji) zaradi njegovih velikih zaslug za dvig tujskega prometa. d Ker je mojster kršil pogodbe. Zdravko je bil sprejet za pekovskega pomočnika v glavnem za raznašanje kruha strankam. Nekega dne je Zdravko izstopil in tožil nato mojstra na plačilo 14 dnevne mezde. Mojster je pri razpravi trdil, da je Zdravko sam izstopil iz službe. Ta je priznal, da je res sam izstopil, to pa zato, ker je mojster kršil pogodbo. Dogovorjeno je bilo namreč, da bo mojster dal na razpolago kolo za razvažanje kruha, česar pa mojster ni storil. Prvotno je Zdravko uporabljal svoje lastno kolo, potem mu ga je posojal mojstrov sin, končno pa se je ta naveličal take prijaznosti in posojanje kolesa odklonil. Zdravko je en dan raznesel kruh peš, naslednjega dne pa se je uprl, zahteval knjižico in odšel. Pri razpravi so se njegove trditve izkazale za resnične. Mojster je bil obsojan v plačilo. Razlogi: Po § 238 žt. 2 obrt. zak. mora službojemnik brez odpovedi izstopiti iz službe, ako službodavec krši pogodbo. Sodišče je bilo mnenja, da je mojster kršil pogodbo, ker pomočniku ni dal na razpolago kolesa, kakor je bilo dogovorjeno. Zdravko je tedaj opravičeno izstopil iz službe, mojster pa je bil po § 241 obrt. zak. dolžan plačati mezdo za 14 dni. Priziv ni imel nspeha. d Svoj tridesetletni jubilej Je obhajalo oni večer pri pogrnjenih mizah Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru. Če so bili lega jubileja tudi deležni mariborski reveži t— nam ni znano, d Gibanj* vlog pri hranilnicah v avgust« 1938. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašle vioge pri 29 slo- 4« | venskih samoupravnih hranilnicah dne 21. av-' gasta 1938 1.089,910.675 dinarjev. V primeri z 31. julijem sc narasle vloge na knjižnice za 1,322.066 na 638,996.035 din, medtem ko so vloge v tekočem računu znašale 450,914,640 dinarjev. Vloge na knjižice so narasle pri devetih hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 8, skupne vloge pri 8 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je znašalo 127.259, vlagateljev v tekočem računu 6.550, skupno število vlagateljev 133.809. Zelo razveseljivo sliko pokaže primerjava s stanjem vlog pred enim letom, torej dne 31. avgusta 1937. Tedaj so znašale vloge na knjižice 601.3 milij. din, vloge v tekočem računu 411.6 milij., skupne vloge pa 1.013 milij. din. Torej so narasle v enem letu vloge na knjižice za 37.6 milij. din, vloge v tekočem računu za 39.3 milij., skupne vloge pa za 76.9 milij. din, kar je izredno ugoden pojav, ker tudi v normalnih časih prirastek vlog navadno ni bil večji. — V zastarelih primerih zapeke, idra-ienih % zlato žiio ia otokom jeter, je pravi blagoslov naravna >Franz-Joselova< grenka voda, če jo uživamo tudi v malih množinah. »Franz-Josetova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši uporabi skoraj nikdar no izkaže neučinkovito. Osi. B br. JTMJ4/SS d Nazadnje sta se pa le vzela. Zanimivo poroko so doživeli nedavno v neki vasi v okolici Sanskega mosta. Poročiia sta se neka Hava Ključanin in Ehdem Krunič, ki sta /tev. 39 bila rojena istega dne, isto uro in isto mi nuto, in sicer 4. julija 1919. Pa nista bi) dvojčku, saj se drugače ne bi vsak drugaf! pisala. Svoja otroška leta sta preživela sku. paj, skupaj sta pasla krave in se igrala, lffla, da pastirčka sta postala tolika prijatelja, d« nista mogla živeti drug brez drugega. Kmalu sta si obljubila prijateljstvo in zvestobo groba. Sklenila sta se nazadnje — zdaj sts stara 19 let — tudi poročiti. Toda njuni star. ši so skušali ta zak,on preprečiti ter dejali da vendar ne gre, da bi Ehdem Krunič, ki je sin bega, jemal za ženo Havo, ki je bila samo lepa. Njeni starši so hoteli, da bi kot takšna lepotica morala poročiti s kakim bogatim človekom. Zato so ji tudi prepove, dali sestajati se s Ehdemom. Ker pa celi dv« leti tudi to ni pomagalo, so se naposled vdaii. Ehdem in Hava sta se vzela. d Ob navzočnosti bana di'. Natlačena i ono nedeljo odprli novi most pri Fraprotnem pri Škofji Loki in 1 km nove ceste, slovitvene obrede je opravil starološki dekan in kanonik Mrak. Pet metrov široki most ima 28 m razpetine in 5 m široko, s kockami tla. kovano cestišče. d Ali bomo res imeli dolgo zimo? V so boto zjutraj, dne 17. septembra, se je nudil faranom v Dobrepolju nenavaden pojav. Ko so šli od jutranje sv. maše, so opazili na strehah cerkve, župnišča in šole ter na elek-trovodih in telefonskih žicah ogromne jate lastovic, ki so se zbirale, da odlete na jug. Gotovo jih je bilo več desettisočev. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi se kdaj zbirale lastovice v tako velikem številu in tako zgodaj. Očanci prerokujejo, da je to znak dolge in mrzle zime. d Nenavaden posel. Človeka, ki živi od ugrizov psov, imajo v Subotici. Janoš Nagya-banyi je bil svoje čase bogat kmet. Pa se jfl nesrečno zaljubil in potem začel na vse pre-tege piti. Prišel je na beraško palico In si začel skrbeti za kruh na ta način, da je dra-žil pse, da so ga ugriznili, nakar je šel lastnike iožit za odškodnino. Nekajkrat se mu je pa celo tako zgodilo, da ga je bogati lastnik psa poklical k sebi, mu ponudil večjo vsoto denarja zato, da je molčal: Zaradi ponovnih vgrizov in ponovnih injekcij, ki jih je dobival v Pasteurjevem zavodu, je njegovo telo ie toliko utrjeno, da se mu za vsako nesrečo Zanimive številke o ljubljanskem šolstva Prosvetni oddelek mestnega županstva je sestavil prav poučno in zanimivo statistiko o mestnih in zasebnih ljubljanskih ljudskih šolali. Podatki pričajo o mnogih socialnih in drugih pojavih, ki bodo pač v podrobnostih zanimali vzgojitelje in znanstvenike. Tu navajamo za enkrat le splošne podatke. Mestna občina vzdržuje pet deških ljudskih šol, na katerih je letos vpisanih 1213 dečkov, lani 1252. Dalje imamo tri dekliške šole s 781 deklicami, lani 852. Občina dalje vzdržuje šest mešanih šol z 2825 učenci in učenkami, lani 2711. Na Grabnu je dalje šola za duševno omejene otroke, ki šteje letos 88, lani 108 gojencev. Na treh zasebnih šolah je bilo vpisanih letos in sicer pri Uršulinkah 219, lani 227, v Lichteuthurnu 292 učenk, lani 3Č8, in v Marijanišču 221 učencev, lani 207. Na vseh mestnih in zasebnih šolah Je bilo letos vpisanih v vse razrede 5640 dečkov in deklic, lani 5665, torej 15 manj. Na vseh' ljudskih šolah je bilo vpisanih v prvi razred 1242 dečkov in deklic. Značilno je dalje, da je bilo letos odprtih na vseh ljudskih šolah 170 razredov, lani jih je bilo 177. Po narodnosti je bilo vpisanih: 5549 Slovencev, 55 Srbohrvatov, 8 Čehoslovakov, 16 Rusov, 8 Nemcev in štirje učenci drugih narodnosti. Po veri je bilo: 5566 katoličanov, 45 pravoslavnih, 10 protestantov, 13 starokatolikov, 4 izraeliti in dva brez konfesije. Letopis podaja še druge zanimivosti. Splošno je še vedno velika stiska za šolske prostore in razrede. Na nekaterih šolah so morali celo sobe za učila spremeniti v učilnice. Poslopja ljudskih šol so v zdravstvenem pogledu dostikrat v velikih težavah in borbah, kajti v njih so nastanjene Se druge šole, tako meščanske in nadaljevalne. Mnoge učilnice niso ves dan prezračene. Pred tridesetimi leti Dne 20. septembra pred tridesetimi leti sta padli dve slovenski žrtvi, 15 letni četrto-šolec Ivan Adamič in strojnik Narodne tiskarne Rudoll Lunder, 24 let star, ustreljena od vojakov 27. avstrijskega pešpolka, ki je nosil ime po kralju Belgijcev in ki je tiste dni bi! poslan od vlade na ulico, da z vsem vojaškim aparatom takratne ljubljanske posadke vred kroti manifestacijo in demonstracije Slovencev kot odgovor na surovi napad, ki so ga bili uprizorili nemčurji v Ptuju v nedeljo 13. septembra o priliki 25. skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda. »Slovenec« je takrat priobčil članek izpod peresa pokojnega dr. Kreka, kjer čitamo tudi sledeče: »Moč sovraštva je rešila moč ljubezni. Oj, sovražijo nas, ogabno, umazano, bolj nego lju- bijo red in mir; kot bi jim bilo sovraštvo ukazano, kot bi izvrševali z njim človeške in državne dolžnosti. Sovražijo nas, vse brez razločka, brez izjeme. Zato pa v nedogovorjenem soglasju kipi himna ljubezni do rodne zemlje, do uboge vdove, zapuščene in do vseh njenih otrok, do vsega nesrečnega slovenskega naroda, med njimi na dan. In ko v izmerjenih, taktih, ki po njih stopajo sinovi in hčerke tega naroda po trdem tlaku, veličastno odmeva ia himna, no veš, jeli bi prej sklonil svojo glavo in poljubil mrzli rakvi, jeli bi razširil svoje roke in v dolgem, gorkem objema oklenil vse te tisoče, ki jo pojejo, vse tiste stotisoče, ki danes od Drave do Jadranskega morja ponavljajo, da smo bratje med seboj, in da imamo bratovske dolžnosti, ki jih nikdar pozabiti ne smemo.« Štev- 39. __________________ 00* ...... niti treba ni več zglasiti. Pravi pa, da si na ta način zasluži toliko denarja, da ga vsak d»n posreblje nekaj kozarčkov. d Proti tihotapcem alkoholnih pijač so odločno nastopili na zadnji seji goslilničar-skega združenja v Banjaluki. Kot vzrok za to navajajo dejstvo, da nimajo škode zaradi takšnega tihotapstva samo gostilničarji, ki jim tihotapci uspešno konkurirajo, pač pa tudi država, banovina in občina, ker ne dobe trošarine od vtihotapljenih alkoholnih pijač. Poleg drugega so na seji tudi sklenili zaprositi na merodajnih mestih, naj ne izdajajo v prihodnjih dveh letih nikakih novih dovoljenj za točenje alkoholnih pijač. Ta ukrep naj bi veljal za vso vrbasko banovino. d Poskrbite za nadomestno delo t Dnevni kop v Dobrni, kjer je podjetje Dukič 20 let odkopavalo za TPD premog kar na prostem — »na dnevu«, je izčrpan in ves premog odkopan. S tem izgubi delo nad 400 ljudi. 50 jih je že odslovljenih, 115 jih bo ob prihodnjem plačilnem dnevu, drugi pa prihodnja dva meseca. S tem bo končan tudi za TPD eden najdonosnejših poslov. Leta 1917 je zaradi velikanskega deževja potegnil plaz tik pod cerkvico v Retju. Bali so se, da bo napravil neprecenljivo škodo, a preden je zasul dolino, se je ustavil. Za seboj pa je pustil odkrito ogromno plast najlepšega premoga, ki so ga kar na debelo lahko odkopavali brez težav, večkrat celo z lopatami. Nakopali so ga na leto po 500.000—600.000 ton, več torej ko v vseh jamah skupaj. Ni čuda, da ga jo enkrat zmanjkalo. Zmanjkalo pa je tudi dela in zaslužka za stotine delavskih družin. Rudarsko glavarstvo je razpisalo za oni petek obravnavo v Trbovljah, kjer se bodo posvetovali, kam z odpuščenimi delavci sedaj tik pred zimo. Pozivamo oblast in podjetje, da storita vse, da so odpuščeni drugod zaposlijo. d Ali jc dovoljeno v gradbenem podjetju deseturno delo? Neko podjetje je zaposlovalo po 60 do 70 delavcev na dan; delalo se je po 10 ur na dan in so delavci prejemali za te ure običajno mezdo. Po pravilnem izstopu jo zidar Jože tožil podjetje za 3249.50 din. Tožbo je utemeljeval s tem, da je bilo v podjetju zaposlenih vedno preko 15 delavcev, da je tedaj tako podjetje smatrano za industrijsko v smislu zakona o zaščiti delavcev; de- Naiboifši kruh reže Letos je odšlo večje število sezonskih delavcev iz Prekmurja in Podravine v tujino, kjer so upali, da bodo pri delu na polju mogli lepo zaslužiti. Mnogi delavci pa so se vrnili predčasno, ker v tujini niso dobili tega, kar so pričakovali. Pogodbe za delo v tujini so naši sezonski delavci sklenili doma z raznimi posredovalci, ki so obetali izredno ugodne pogoje. Te lepe ponudbe so marsikoga pripravile do tega. da se je odločil iti na sezonsko delo v prepričanju, da se bo na jesen vrnil z lepo vsoto z delom prisluženega in prihranjenega denarja. Na žalost pa posredovalci, ki so vabili delavce na sezonsko delo, niso govorili resnice in tako se vračajo delavci razočarani z dela nazaj v domovino. Delodajalci jim v večini primerov niso hoteli plačati toliko, kolikor so se delavci dogovorili s posredovalci. Tudi delovni čas je bil mnogo daljši kakor po dogovorih. Kako malo so mo- veta in deseta delovna ura se šteje za nad-uio, ki mora biti nagrajena s 50% poviškom na običajno mezdo. Jože je tožbo izgubil. Razlogi: Ministrstvo za narodno zdravje in socialno skrbstvo je dne 26. aprila 1932 odločilo, da se smatrajo gradbena podjetja v smislu § 8 t. 8 zakona o zaščiti delavcev za sezonska podjetja, ki delajo izključno sezonsko in ki so izpostavljena prirodnim vplivom. Ta podjetja lahko delajo 10 ur dnevno ae da bi imel delavec pravico do kakega po-viška, V primeru, da se delo posamezne dneve prekine radi slabega vremena, se sme to delo nadomestiti druge dni, vendar tako, da tekom 6 delovnih dni ne znaša več ko 60 ur na teden. Le če bi bil Jože delal preko 60 ur na teden, bi se moglo govoriti o nadurah, ki bi se morale plačali s 50% poviška na plačo za običajno uro, f HfrP'!! P-avi dolenjski dobite v centralni Binarni v Ljubljani. d Gostilnifarska pivovarna v Laškem je baje začela proizvajati lastno pivo. Po poročilih prestolniških časopisov, ki so to vest prinesli, proizvaja pivovarna dnevno okrog 150 hektolitrov piva, vendar pa se bo proizvodnja sčasoma po potrebi še dvignila. Pivo- vendarle domovina gli nekateri zaslužiti, dokazuje najbolj dejstvo, da so morali za kritje polnih stroškov pri povratku v domovino prodajati razne stvari, da so prišli do potrebnega denarja. Mnogi od njih priznavajo, da še nikdar v življenju, niso tako pridno delali kakor zdaj na sezonskem delu v tujini in da bi doma, če bi tako delali, zaslužili neprimerno več. Mnogi delavci, ki so bili dogovorjeni tako, da jim je gospodar dajal hrano, so .se pritoževali, da je bila hrana glede na težko poljsko delo, prelahka in da so s svojim skromnim zaslužkom dokupavali hrano, tako da jim ni ostalo od zaslužka skoraj ničesar. Tako so zopet letošnje leto sezonski delavci spoznali, da je še vedno najboljši kruh listi, ki ga reže domovina. Za drugo leto pa naj se vsakdo temeljito premisli, preden se odloči za delo, ki mu bo prineslo morda le dvomljiv uspeh m razočaranje varno so sklenili že pred šestimi leti graditi slovenski gostilničarji kot ugovor proti zvezi jugoslovanskih pivovarn, ki so po svoji mili volji navijale cene pivu, da je bilo zadnja leta vseskozi skoro tako drago kakor vino. Verjetno, da bo sedaj nastala precej huda konkurenca, kar bo pa samo v korist tistim, ki bi radi pivo pili po znosnejših cenah. — Kronična zapeka in nj'ene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Fraaz-Josefovo« vodo so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom, r0I. s, 11. sw4/m. d Zajci. Te dni so pri St. Ilju prekoračili mejo trije mladi begunci iz Gradca. Izjavili so, da bi morali 1. oktobra nastopiti vojaško službo. Ker se nočejo boriti, so raje pobegnili v Jugoslavijo. d Smrtno zadeta se je zgrudila. Lovec Janez Jakič iz Velikega Ločnika pri Turjaku je šel na lov. Ko je hodil ves zatopljen v mislih, da mu zdaj pa zdaj pride »na muho« zajček, je zagledal ne daleč pred seboj veliko medvedko, kako se postavlja na zadnje noge. Korajžna lovska kri pa se ni ustrašila te zverine. Že sta odjeknila dva strela in medvedka se je smrtno zadeta zgrudila na tla. Pri sebi je imela tri mladiče. Ko so mladiči videli, kaj se je zgodilo, so se razbežali v gozdu. Medvedka tehta okrog 200 kg. Zver so pripeljali na lovčev dom, kamor so jo hodili ljudje tudi iz oddaljenejših krajev gledat. Na ta svojevrstni plen je pogumni lovec res lahko ponosen. IZ DOMAČE POLITIKE p Nemški poljedelski minister Funk 30 je to dni pripeljal v Dubrovnik s parnikoin »Prestolonaslednik Petar«. Na ladji se je vila zastava z nemškim kljukastim križem. Minister Funk se je naselil v vili zastopnika tvrdke Siemens inž. Milorada Diroitrijeviča v Orašcu. p V korist javnega miru in reda v zvezi z zunanje - političnim položajem v Evropi s® do nadaljnje odredbe prepovedani v vsej Jugoslaviji vsi shodi, posveti, sprevodi splošno, kakor tudi zfoiranjo prebivalstva po ulicah im drugih javnih krajih. Prestopki se zelo strogo kaznujejo. Od te prepovedi je izvzeto zbiranje ljudi zaradi kupoprodaje na trgih in sejmih, zaradi izvrševanja verskih obredov, zaradi kake gospodarske, kulturne ali do-brotvorne prieditve. Nikjer pa ne sme biti govorov s politično vsebino. p Bolezni je več »sort«. Namestnik voditelja Hrvatov dr. VI a cika Mačka inž. Avgust Košutič je te dni odpotoval s svojo soprogo v francosko letovišče Vichv, kjer misli ostati nekaj tednov na zdravljenju. Z njim vred je odpotoval tudi poslanec b. HS dr. Si-gismund čajkovec. Zakaj se je obema naenkrat tako priljubilo francosko letovišče, o tem javnost ni poučena. p Nočejo prave svobode. Dne 21. septembra se je pripetil v vasi Selevcu, kraj jaseniški nemil dogodek, ki ga je povzročil Dimitrije Ljotič, odvetnik iz Smedereva. Ou 10 je pričel Ljotič v to vas, da se sestane s svojimi pristaši, kakor je to prej sporočil oblastvom. Čeprav ni prijavil shoda, so njegovi ljudje raznesli letake, da bo danes shod najprej v Selevcu, nato pa v Blibovcu in Goloboku. V Selevcu se je zbralo okoli 250 ljudi. Ker je bilo očitno, (Ja bo Ljotič imel shod, je odposlanec oblastev opozoril najprej K. Majstoro-viča, popa iz Azanje in predsednika krajevne organizacije »Zborac, nato pa tudi Ljo-tiča samega, da shoda ne more biti, k vojni sezidana cerkev sv Fr čiška v Šiški; potem cerkev sv. Ciril« \|el'r-.,t„v|j cerkev sv. Mihaela na Barju. Letos oktobra lw blagoslovljena cerkev Male Terezike na Koilp Sjevem. Dne 18. septembra t I. pa je bila "i> mladinskem zavetišču v Zeleni jami, ki ga zid« Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani, slovesnost blagoslovitve velike javne kapele sv. Vincencija Pavelskega. Slovesnost blagoslovitve i/, izvršil preizv. g. škof dr. G. Rozman. Mladinsko zavetišče sicer ni st> pn. nolnoma dogoto\ Ijeno, — spomladi se lx> /.delom nadaljevalo, — javna kapela ob njem |ia je toliko dovršena, do je bila predzadnjo nedeljo blagoslovljena in se odslej vsak dan v njej mašuje, ob nedeljah in praznikih pa imajo okoliški prebivalci v njej dvojno službo božjo Ni še sicer plačana, pa z božjo pomočjo in ra-dodarnostjo vernih Slovencev se ho polagoma poplačala. Kapela je veličastna in napravi na obiskovalca prijeieu vtis. Zidana je po načrtih inž. Suliadolca. Je 20 m dolga in Klin široka. Tako je dobil tudi ta delavski okraj Ljubljane svoje svetišče. je prejšnji ban dr. Jablanovič stopil v pokoj. Prav tako je bil upokojen ban mora ske banovine Predrag Lukič, a na njegovo mesto postavljen dosedanji podban Janiči;e Kra-sojevič. Dopisna trgovska šola ▼ Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno. Vsakdo, komur ni mojoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom d o m a v Dopisni trgovski šoli potrebnega znanja in izobrazbe. Zato šolo vsefti slojem najtopleje priporočamo. Vse informacije in prospekte daje zavod interesentom brezplačno na razpolago. se opozarja na knjigo doc. Matko o mesečnem perilu. Cena 25 din. — Dobi se v vseli knjigarnah in pri piscu kniige, Ljubljana, Gledalska * Vsaka žena nesreče u Usoda mladega železničarja. Zo dve leti je delal pri progovnem mojstru v Litiji komaj 19 letni Drobež Alojz na železnici. Po navadi se je iz Verneka skozi Hotič vozil s kolesom v Litijo na delo. Ono jutro pa si je mladi Lojze premislil voziti se a kolesom, Id je bilo najbrže pokvarjeno, ter se je odpravil zjutraj na osebni vlak v Kresnico. Čez Savo se je peljal v domačem čolnu ter se je najbrž zamudil pri zavarovanju čolna na kresniškem bregu Savo, tako da je že prej pripeljal jutranji vlak iz Ljubljane na kresničko postajo. Zato je Dobrež stekel proti vlaku. Moral pa je čez strm nasip ter je prišel do vlaka, ko je 3e la že zapuščal postajo. Hotel so je vzpeti na osebni voz, pa je tako nesrečno butnil z glavo na stopnice, da ga je vrglo nazaj na tir, kjer je nezavesten obležal. Delavci v Bitolovl apnenici nasproti kresniški postaji, ki so vso nesrečo videli, so takoj odnesli hudo ranjenega in nezavestnega Drobeža v čakalnico, kjer pa je po 10 minutah umrl, n Taki ljudje bi morali pod stalno strogo nadzorstva. V okolici Sv. Lenarta v Slovenskih goricah imajo občinskega reveža, katerega se kljub njegovim 83 letom vse boji. Je to Anton Kocbek, ki je imel do sedaj že 10 predkazni. Najdaljša je znašala 8 let, zadnjo pa je odsedel žele lansko leto. Lani je prišel v zapor zaradi namernega požiga, katerega je izvršil iz maščevanja. Dobil pa je za požig le 6 mesecev zapora. Sedaj pa je zagrešil že zopet drugo tako dejanje. Pri posestniku Alojzu Skergetu v Ledineku je zgorela sušilnica za lan in sadje. Požiga jo bil osumljen Anton Kocbek, ki jo svojo krivdo tudi pripadal. Dejal jo, da je zažgal H maščevanja, in sicer zaradi tega, ker ga je meseca julija Skergetova žena nekaj kregala. Starca so spravili orožniki zopet v zapor. Ko bo prišel iz ječe, se ga bodo ljudje še bolj bali, saj strahuje sedaj s svojo požigalsko strastjo vso okolico. n Perica, je utonila. V vasi Ilrastulje pri ftkoojami jo ono soboto dopoldne prala ob potoku Radulja 74 let stara posestnica Marija Zabkarjeva, pomagala pa ji je soseda Jeričeva. Ko °ta obe v glavnem že vso oprali, je Jeričeva odšia domov, medtem ko jo stara Zab-karjeva ostala, da opere še ostanek. Najbrž pa je ženici pri delu postalo Vlabo, ker je bolehala na srcu. pa je padla v vodo in utonila, d asi tam voda ni globoka. Pozneje jo je zagledal posestnik Tramte, ki je na bilžnjem travniku sušil otavo. Ko je prišel bliže, je videl v vodi ležati žensko. Ko so jo izvlekli je bila že mrtva. n Čebele usmrtile konja. To se jo zgodilo v Razboju v Bosni. Kmet Račič je popoldne s konji prišel domov ter ju privezal ob drevo zraven čebelnjaka. Konja sta se približala Čebelnjaku, da sta en panj prekucnila. Razjarjene čebele so se vsule nanju in ju začele pikati. Konja sta začela poskakovati, da sta prevrnila še nekaj panjev. Čebele so bile Se bolj hude, Konja sta nekaj ur kasneje poginila. n Ker }e vozil na nepravi strani. Hudo avtomobilsko nesrečo v Dobrijinu pri Kostaj-micl bi kmalu povzročil kmet, ki je na nepravi strani ceste vozil z vozom. Neki nemški avtobus je vozil 30 nemških izletnikov iz Ba-njaluke proti Kostajnid. Sredi ceste je zaglo-dal šoler kmečki voz, ki ue ni hotel umakniti y doeno stran, čeprav je šofer dajal signale, Naš patriotizem jim ne gre v račun Organizacije JRZ so v nedelo 1« P.„„ «„i.„ „„ „:x v Organizacije JRZ so v nedeljo 18. septembra priredile že nad 100 shodov v proslavo iO-letnice Jugoslavije. Lepo so se ti shodi obnesli po vseh župnijah. Z mirnim srcem ugotavljamo, da so se pristaši JRZ radi odzvali vabilu na to proslave, a prav tako tudi ugotavljamo, da so nekateri ljudje smatrali za potrebno, da tudi v tako slovesnih trenutkih pokažejo svojo nestrpnost. Nič se ne čudimo če je nekje v ljubljanski okolici poslala na tako slovesnost neka organizacija nekaj svojih godrnjačev. Ljudje so pa hitro napravili red in jih postavil na zrak. Tudi temu se ne čudimo, če si je upal nekje na Dolenjskem na takem veličastnem shodu nastopiti fantič s sokolskim znakom in si jo upal ugovarjati. Prav tako se nič ne čudimo, če zvemo, da je v neki fari na Gorenjskem, ko je bil shod napovedan, nekdo hodil od hiše do hiše tec agitiral, naj ljudje nikar ne gredo na ta shod, Ljudje ga seveda niso ubogali in so kljub to mu šli. Prav tako nas nič ne moti, če se ja med moške vrinila celo ženska, ki je med proslavo samo agitirala za to, da se ljudj« odstranijo, češ da ne bo dobro, dokler na bomo združeni z rdečo armado na Ruskem in Španskem. Kot rečeno, vsi tile poskusi, pa najsi prihajajo od koderkoli, v naših ljudeh vere v bodočnost in moč Jugoslavije ter % samozavest slovenskega naroda niso in na bodo omajali. Avtomobil Je moral po ozki cesti voziti nekaj časa počasi za vozom. Ko so pa prišli do širšega dela ceste, je šofer dal znak in pognal. Pa se je že zgodila nesreča. Avtomobil se je na viseči cesti nagnil in zvrnil v jarek. Potniki so se le nekoliko opraskali, pa tudi vozilo se ni dosti potrlo. Z osebnimi avtomobili so potnike prepeljali v Zagreb, a iz Zagreba so naročili rezervne dele za avtobus. Kmet jo je med tem časom z vozom popihal. n Tudi bik lahko postane stekel. Steklina je sicer pasja ali mačja bolezen, ki pa je nevarna tudi drugim živalim in tudi človeku. Na posestvu bogatega posestnika Lazarja Budišina pri Veliki Kikindi sta pred nekaj časa dva psa ugrizla dva kmetova bika. Nihče so ni za to brigal, dokler bika nista nekega dne stekla in nato poginila. Ko ju je občinski konjederec deval iz kože, so je pri teH sam ranil in čez nekaj dni ludi sam stekel Napad stekline pri možu je bil čez dva dni žo tako hud, da so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Tako je oblasl začela preiskavo ter ugotovila, da sta stekla bika, preden sta poginila, ogrizla tudi več druge govedi ter dva pastirja. Zaradi tega so sedaj cepili zoper steklino ne le tista dva hlapca, temveč celih 170 glav goveje živine. n Hiša i gospodarskim poslopjem je zgorela posestniku Janezu Kosirniku v Tu-njicah. n Gospodarsko poslopje je uničil požar posestnici Mariji Stare po domače pri Pibru v Zalogu pri Ljubljani. n Ogromna skala se je odtrgala. Velika nesreča se je pripetila oni dan na novi cesti Prijepolje-Bjelopolje v bližini kraja, kjer je bil ubit in oropan pred nedavnim inženir Bader, Delavci so ob tej cesti polagali mine in razstreljevali neko skalnato steno. Ena eksplozij na tem kraju pa je bila tako silna, da so je nepričakovano odtrgala ogromna skala in pokopala pod seboj gest delavcev, ki so bili na mestu mrtvi. n Na Ljubljanskem Barju je padla slana. Od onega petka na soboto se je ozračje močno ohladilo in v soboto zjutraj je padla na Barju daleč naokrog močna slana, ki je napravila zaradi spravljenih pridelkov le delno škodo. Slana je v prvi vrsti posmodila perje bučam. Po njivah je opažati na daleč črne lise Močno je škodovala pozni jesenski ajdi. ki je prav dobro kazala. Tudi fižolu je deloma škodila. Zadnje dneve smo imeli prav toplo, naravnost vroče dnev^poduevi, ponoči viaten hlad« " n Kovčeg s 300 jurji je izgubil. Bclgraj« ski gradbenik Gradomir Novakovič se je peljal iz Belgrada v Leskovac. V Nišu je moral prestopiti v lokalni vlak. Odnesel je tjakaj svoj kovčeg, a sam je odšel, da bi kupil ne« kaj kruha. Ta čas pa je vlak potegnil, a ko je Novakovič skušal skočiti vanj, ga je pro« motni uradnik zadržal. Novakovič je hitra telefoniral v Leskovac, naj poiščejo njegov; kovčeg, v katerem je bilo gotovine in hranil-« nih knjižic za 300.000 din. Ko je vlak prispet v Leskovac, ni bilo o dragocenem kovčegu ne duha ne sluha. n Nekaj smrtnih žrtev je ie zahteval no« vi motorni vlak, ki vozi iz Zagreba v Belgrad, Tako je nedaleč od Belgrada povozil neko žensko, za katero pa zdaj pravijo, da je šla; prostovoljno v smrt. Nedaleč od tod pa je ta dni motorni vlak povozil nekega kmeta. Poleg tega pa je sirnplonski ekspresni vlak ubil v okolici Zemuna še nekega drugega kmeta, ki se jo peljal z vozom čez železniško progo ravno v trenutku, ko je pridrvel vlak. Vsem bralcem »Domoljuba« priporočamo našo domačo trgovino F. I. Goričar, Ljubljana« Sv. Petra cesta, kjer kupite svoje oblačilna potrebščine vedno najbolje! Opozarjamo na njsne oglase v »Domoljubu«! IVOVf grobov! n Z! mečem bo pokončan, kdor za nsc8 prime. V Mariboru je umrla Marija Maistrom va, vdova po pokojnem generalu. — V Strugah je izdihni) svojo dušo 77 letni mizar in posetnik Matevž Ferkulj, oče g. kaplana v Moravčah. — V češki Pragi je preminul Ciril Globočnik, oče akademskega slikarja. — Vi Celju je na veke zatisnila oči posestnica Mat rija Frdhlich-Navratil. — V Varaždinu je na-gloma preminul Ljubljančan dr. Ludvik D<* beljak. — V Šmartnem pri Litiji so djali t grob 80 letno Nežko Golob. — V Radečah so pokopali Anico Juvančič. —i Na Mirni je umrla žena jermenarskega mojstra Ana. Pleskovič roj. Lovrenčič. — V Smartnem pri Kranju je zaspala v Gospodu soproga delovodja Ana Fabjan. — V Pobrežju pri Mariboru je na veke zatisnil oči trgovec Leopold Vukič. — V Št. Vidu nad Ljubljano so spr*> mili k večnemu počitku posestnika Ferdinanda Cirmana. - V Kropi je odšla pred večnega sodnika Marija Jalon roj. Šolar, — V Ljubljani so umrli: uradnica poštnega ravnateljstva Anica Bučar. Ivanka Jenko itt Jože Tomšifii 9* Stran 3. _jDOMOLJUB«, dn_e_28. septembra 1938. razgled po svetu s Vodstvo slovaške ljudske stranke se je te dni zbralo na sejo, ki je trajala čez poldne. Predsedoval je dr. Tiszo. Sklepi vodstva se lahko posnemajo takole: 1) slovaškemu narodu se mora priznati njegova narodnostna posebnost, slovaškemu jeziku se morajo priznati vse pravite; 2. pitsburški sporazum se bo uveljavil in bo Slovaška dobila deželni parlament z zakonodajno oblastjo. — Kot krščanski narod pa Slovaki žele, da naj sc za ureditev narodnostnih vprašanj ne preliva kri. »Želimo sporazum s Cehi iri želimo dobro urejeno češkoslovaško republiko. Bog naj nam pri tem pomaga!« — Francoski vojaški odposlanec v Pragi, general Faucher, je pustil svoje službeno mesto v francoski vojski in vstopil v češkoslovaško armado. General Faucher je po vojni organiziral češkoslovaško vojsko in izdelal načrte za utrjeno obrambno črto v sudetskem ozemlju. ITALIJA HMMimiimi —————— um ■IIJ.MI.WU—— ——** s Dva italijanska admirala sta odstopila in sicer viceadmiral Ascoli, poveljnik dodeka-ne&kega pomorskega okrožja, in poveljnik četrte pomorske divizije viceadmiral Maroni. Admirala sta Juda. Poleg njiju bo v kratkem odstopilo še več uglednih vojaških in civilnih osebnosti judovskega porekla, ker to zahteva nova politika italijanske vlade. — Angleški listi razlagajo zadnje Mussolinijeve govore, »lasti onega v Trbižu, v katerem je priznal, da Hitler je zopet govoril Generalni inšpektor češke armade, predsednik nove češke vlade in obrambni minister general Jan 8irovy, ki ga primerjajo s češkim narodnim junakom Janom Žitkom. skih Nemcev, Konrad Henlein, je objavil v svojem listu »Turner Zeitung« tole kulturno cvetko: »Še dandanašnji sc na svetu lahkoverni ljudje, ki verujejo v Sveto pismo. Zviti špekulanti trdijo, da je njegova vsebina od Boga navdihnjena. V bistvu so pa v njem ničvredne besede starih špekulantov, ki že zdavnaj spadajo v ropotarnico degeneriranih ljudi tujih plemen.« ČEŠKOSLOVAŠKA Na drugem mestu omenjamo, da je Hitler poslal po angleškemu ministrskemu predsedniku češki vladi spomenico, o kateri je vodja nemškega naroda zatrdil, da je — zadnja. Ne Bamo češkoslovaški vodilni krogi, temveč tudi drugi svetovni politiki menijo, da bi pomenil sprejem te spomenice popolno podrejenost Češkoslovaške Nemčiji. Češkoslovaška ni čakala do 1. oktobra, t— ta rok je Hitler določil za odgovor, — temveč je že 26. septembra sprejem spomenice gladko zavrnila. Predsednik Ameriških držav Roosevelt je poslal 26. septembra predsedniku Benešu ln kanclerju Hitlerju 5000 besed obsegajočo brzojavko, naj razgovorov ne prekineta in naj ne izročata milijone in milijone mož, žena ia otrok vseh držav strašnemu poginu. Mir naj skleneta pred vojno in ne šele po vojni. Oni večer je imel državni kancler Hitler v Berlinu zopet velik govor po radiu. Poudaril je, da je svoječasno predlagal splošno razorožitev, a je skoraj pri vseh državah naletel na gluha ušesa. Nemčija je bila pripravljena znižati armado na 200.000 mož, ako bi enako storile tudi druge držaje. Ker tega niso, je nemški narod izpeljal oborožitev, kakršne še ni videl svet. Poljska mora imeti izhod na morje. Od Francije nočemo nič. »Smatram za svojo dolžnost,« da ponovno poudarim, da so z rešitvijo su-detskega vprašanja rešena za Nemčijo vsa podobna vprašanja v Evropi. Za to lahko jamčim.« >Mojega potrpljenja pa je konec. Sedaj je na vrsli Beneš. On ima v roki mir in vojno. Jaz pa pristavim, da obstojila dve možnosti, ali nam bo dal lo, kar zahtevamo, ali pa uiu bomo vzeli!« KATOLIŠKA CERKEV s Sv. stoiica in voina nevarnost. V Vatikanu z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj sedanjih političnih dogodkov v svetu. Papežev državni tajnik je vsak dan obširno informiran od praške, nunciature o dogodkih v Češkoslovaški. Pogosteje kakor sicer odhaja kardinal Pacceli poročat sv. očetu v Castel Gandolfo. Papež je pozval vse rimske samostane k molitvi, da se odvrne grozeča vojna. Čeprav vatikanski krogi ne dajejo nobenih uradnih izjav k sedanjemu stanju, je vendar opaziti bolj dobrogledo razpoloženje in prevladuje upanje, da se bodo vprašanja, ki se tičejo Češkoslovaške, dala urediti na miren na .m. NEMČIJA s Koroško srednjo šolo bodo preuredili; Dosedanja celovška realka in realna gimnazija se bosta z novim šolskim letom vodili kot tako imenovani nadšoli za fante. Nadšola (Ober-•chule) za dekleta bo nastanjena v poslopju uršulinskih sester. Dijaško semenišče Maria-num se je preselilo v Št Pavel, kjer bo dosedanja samostanska gimnazija obstojala naprej kot zasebna šola. Ker ji pravica javnosti ni priznana, bodo dijaki, ki bodo hoteli doseči priznanje svojih izpitov bodUi za sprejem na univerzah ali iz drugih razlogov, morali izpite ponavljati pred učiteljem državne gimnazije. Celovška humanistična gimnazija bo ob zadostnem številu dijakov obstojala naprej. V iriSjih razredih bo angleščina obvezen učni predmet, dočim se bo v tako zvanih nadšolah angleščina poučevala že s prvim letom. Realna gimnazija v Beljaku se pretvori v nadiolo xa fante in drugo za dekleta. -- Ves nemški tisk ponavlja izjavo, ki jo je Hitler dal znanemu dopisniku »Daily Maila« Wardu Priceu. Hitler pravi r tej izjavi, da je Češka prav za prav zmeraj pripadala k »svetemu rimskemu cesarstvu nemškega naroda« in da so bili Cehi samostojni le mimogrede, za časa huaiUkih bojev. Via Češka je torej v bistvu nemJka dežela. s Tudi Nemčija nam opetovano zagotavlja prijateljstvo. Neka francoska novinarska zveza je razširila iz Bukarešte vest, ki naj pojasni neko razpoloženje romunskih političnih krogov. Francoski časopis piše: »Omajana češkoslovaška državna samostojnost bo lahko imela najhujše posledice za vzhodno Evropo. Romunija je tista, ki ji po Češkoslovaški grozi največja nevarnost. Nemčija ni nikdar odne-haia stremeti za tem, kako bi prišla do romunskega petroleja in romunskega žita. Tudi Poljska in Jugoslavija sta sedaj na vrsti za germansko vseoblastiželjnost.« — Berlinski politični krogi poudarjajo v zvezi s to vestjo, da narodnosocialistična Nemčija nikdar ni prikrivala svojega mnenja o razmerah v Češkoslovaški in tudi ni prikrivala, kakšni so odno-šaji med Nemčijo in CSR zaradi stališča praške vlade. Narodno-socialistična Nemčija pa prav tako ni prikrivala prijateljstva, ki preveva njene odnošaje do drugih držav na evropskem vzhodu in jugovzhodu. — Vodja sudet- Hotel Dreseen v (Jodesbcrgu, kjer sla se prejšnji teden sestal* angleški min. predB. Chamberlain in Hitler. iivi na robu Italije slovanska manjšina, ki pa jc v italijanski državi, kakor je dejal Mussolini, zadovoljna. — Dve nesreči z razstreljivom ita se pripetili, in sicer ena pri Nabrežini v Dolnji Otlici. ko je pri eksploziji mine našel ,mrt 52 letni delavec Josip Vidmar, zaposlen pri gradnji vodovoda; ter pri Kostanjevici na Krasu, ko je 13 letni Stanisl av Oretič zadobil lažje poškodbe zaradi eksplozije vojnega ostanka. — V Batujah pri Gorici so pokopali župnika Ignacija Lebana, ki ga je nedavro povozil v Kobariškem kotu avtomobil. — V Budanjah pri Vipavi je odšel h Gospodu po večno plačilo vrli krščanski mož 88 letni Jo-ief ferjančič, drobne novice Določila za razdeljevanje živeža ob vojni je izdalo angleško ministrstvo za prehrano. Ob 40 letnici vladanja holand-ske kraljice Viiliclmine je prejela ta od jugoslovanskega kneza-namestnika Pavla red Karadjordjeviče-ve zvezde. Tiho protestno procesijo proti mednarodnemu zboru brezbožnikov so v Londonu priredili tamošnji katoličani. Nad 50 tisoč vernikov! Bolgarski kralj in kraljica sta se iz Loa dona, oziroma Pariza vrnila v domovino. Nalog za zbiranje železnih odpadkov je izdal nemški maršal Goring. Zakon o obvezni ženski vojaški siužbi je podpisal romunski kralj Karol. Enourno molitev za mir je odredil papež v vseh rimskih cerkvah. Japonska vlada je izjavila, da zavrača »ieherno vmešavanje Zveze narodov v spor med Kitajsko in Japonsko. Plovba po reki Labi iz Nemčije na Češko |e ustavljena zaradi sedanjega napetega stanja med obema državama. po domovini ................————I I III IMiM —1 ■iilHlini IIIIMIIIIMIIIII i ■iiiMiMii Kodra so ujeti V oklici Čateža Je bilo zadnje čase ... polno vlomov in tatvin. Kljub najvestnejšemu poizvedovanju orožnikov pa ni bilo mogoče dobiti za skrivnostnim vlomilcem najmanjšega sledu. Tedaj se je začel med ljudstvom širiti glas, da ima vse te številne tatvine na vesti Jožef Koder, ki ima na vesti sedem ropov in en umor in še nešteto drugih grehov in ki je dejal, da ga oblasti ne bodo nikjer prijele živega. Zaradi tega je bil med ljudstvom strah in trepet, zakaj vsak je bil prepričan, da je Koder res prišel na Dolenjsko, ker so mu tla na Štajerskem poslala prevroča in bo sedaj tukaj zganjal svoja grozodejstva. Zaradi teh govoric so orožniki podvojili svojo čuječnost iti so povsod nastavljali zasede in pasti. Naročali so ljudem, naj takoj sporoče prvi orožniški postaji, če bi Kodra res kje videli. Vendar se je zdelo, da je vsa čuječnost zaman. Oblasti so razpisale na njegovo glavo 3000 dinarjev, Koder pa se je v svojih skrivališčih smejal. V ponedeljek, 19. septembra je bilo vlomljeno v župnišče na Čatežu. Neznani ropar se je najprej dobro pogostil v kleti; nato pa je hotel priti v prvo nadstropje, kjer se je nadejal dobiti denarja. Oprezno je prislonil le-slvo k oknu župnijske pisarne in že natrl šipo. Tedaj pa se je zbudila kuharica in vse župnišče je bilo takoj na nogah. Razbojnik se je prestrašil in pobegnil. Naslednji dan pa so ljudje pripovedovali, da so v okolici videli postopača, ki je popolnoma podoben razbojniku Kodru. Po neuspelem vlomu v čateško župnišče, ki ga je nedvomno nameraval izvršiti Koder, se je ropar zatekel v hram nekega posestnika na Primskovem. Nihče ni poznal tega človeka, le lastnik hrama je bil prepričan, da ni to nihče drugi kot razbojnik Koder sam. Takoj je sporočil to orožnikom v Št. Vid in močan orožniški oddelek, pod vodstvom poveljnika Goloba je takoj odšel skrivaj proti omenjenemu hramu. Orožniki so bili prepričani, da se bo Koder, če je res Ivoder, na vse kriplje branil, in ker je bilo znano, da ima tudi orožje, so bili prepričani, da bo streljal. Zaradi tega so se kar najbolj oprezno približali hramu. Koder je bil ves presenečen, ko so v nje« govo bivališče nenadoma stopili štirje orož« niki z naperjenimi puškami. Pograbil je re« volver in začel streljati, vendar ni nobenega zadel. Ko je videl, da nič ne opravi, se je y zadnjem trenutku hotel rešiti aretacije s sa« momorom. Svojo 9 milimetrsko »armadno« pištolo znamke Steyer si je v bliskoviti naglici nameril na sence, a pištola se ni sprožila.. i Orožniki, ki so v njem res spoznali pravega Kodra, so ga v hitrici razorožili s tem, da so mu zbili nevarno orožje iz rok. Ko je Koder videl, da je ujet, se je vdal brez odpora in pustil, da so ga orožniki vklenili. Vklenjenega so odpeljali v Št. Vid, kjer so ga dolgo zasliševali. Jožef Koder je bil rojen 11. marca 1909 v Hinjah, okraj Novo mesto, pristojen pa je v i Maribor. S prav tako zloglasnim razbojnikom L i m b a r s k i : Razdejanje (Povest iz domačega življenja ) »Denarja ni več!« se mu je odtrgalo iz grla. Ponovno je iztrkal na mizo predal, v katerem je branil gotovino. »Prazen!« mu je pojemala beseda. »Nekdo je moral vlomiti v blagajno...« Sesedel se je na stol zraven mize. Srcu mu je razbijalo v strahu kakor kladivo. Kakor v sanjah je gledal zmedeno okrog sebe. »Kje je vlomilec? Kdo se je priplazil v sobo?« s« je zavedel po kratkem odmoru. »Skozi vežo ni prišel, ker so bila zaklenjena oboja vrata. Zbujcn jo bil, pa ni slišal nobenega ropolanja. »Tedaj je inoral priti skozi okno.« — Šele zdaj je zapazil, da je spodnja šipa razbita. Na tleh •o ležali drobfci od stekla. »Za njimi« je begal sem in tja po sobi. Toda kam? Spomnil se je, da je bos in tak, kakršen i«, ne more za vlomilcem, ki mu je pobegnil sko/.i okno. Prepodil ga je prav tedaj, ko je odpiral vrata. »Tatovi, vlomilci I« jo zakričal na vso grlo. »Pomagajte I Primite ga, držite ga I Denar mu vzemite!« Starec se je prebudil in planil pokonci. »Ali •lišiš?« je poklical Ano. »Nori!« je rekla očetu. »Luna ga trka.« »Menda preganja vlomilce in tatove .. .< i * »Kje pa so?« je zehala zaspano. »V podstrešju. Poslušaj, kako razsaja...« »MeSa se mu, pa ne more spati...« »Vprašaj ga, kaj se je zgodilo,« jo je silil oce. »Kar vi ga vprašajte,« ga je zavrnila. °če je bil skrben, pa tudi radoveden. Obut •« je in stopil v vižo. kjer sta se srečala z zetom. »Tat je bil v hiši, pa nič ne veste,« je povedal očetu v eni sapi. »Ves denar mi je odnesel " blagajne!« Stares je omahnil kakor zadet od strele. V hipu je pozabil vse, kar ju je razdvojilo. Smilil se mu je, uliožec; njegova nesreča ga je z?boleia. Nič manj je ni občutil, kot bi se bilo kaj takega primerilo njemu samemu. Ne pa tako njegova žena. Odkar se je vdajala pijači, je bila čedalje bolj odurna in zamerljiva. Tudi še ni prebolela zadnjega spora, zaradi česar mu je tatvino skoraj privoščila. »Že prav, že pravi« mu je strgala korenček. Mož je bil užaljen. >Ne misli, da je zadela nesreča samo mene. Vsi bomo trpeli zaradi tega.« »O, res je, res!« mu je pritrdil oče. »Vsa bisa bo trpela škodo.« »Kaj pravite, kdo mi je to napravil?« se je obrnil na očeta. »Kdo je v okolici tako grd in hudoben?« , Oče ni mogel nikogar obdolžiti. »Vsaj svetujte mi, kaj naj ukrenem,« je dejal zaupno. .. . . , »Ako imaš mirno vest, se ti m treba ničesar 11 »Moja vest je čista!« je zatrdil svečano. »Niti v sanjah nisem nameraval krasti. Po krivici bi mi kdo kaj takega očital!« »Pojdi tedaj k orožnikom ali k Zupanu in povej po pravici, kaj se je zgodilo.« — Oče mu kaj drugega ni mogel svetoveti. Tone se je oblekel ter jo navil k županu. Svetlin Še rii šel počivat, ko je Rožanc potrkal na okno. »Odpri!« je zaklical ves upehan. Spoznal ga je po besedi ter mu hitel odpirat. »Nocoj si nekam pozen... In preplašen...« »Pa še kako!« je potrdil s strahom. »Pomisli, ves denar mi je izginil iz blagajne!« »lludirjal« Tudi župan je bil kresenečen. Sla sla v sobo in sedla drug drugemu nasproti. Rožanc se je naslonil na mizo. Ni so mogel držati ,,0k°»Kako je torej bilo?« Svetlin jc pripravil pa- P'r Rožanc'l(je začel pripovedovati: »Blagajna je prazna, ves denar je nekdo odnesel. Sled za vlomilcem drži skozi okno. Spodnja šipa je razbila,« »Imaš li koga na sumu?« mu je pretrgal besedo. »Videl nisem nikogar... Pač pa sem čul rov naročnik je bil, odkar ta list izhaja. Leta 1878 se je udeležil kot vojak okupacije Bosne in Hercegovine. Pokojniku večni mir; preostalim naše sožalje! Trebnje. Z dovoljenjem škofijskega ordi-nariata v Ljubljani in privolitvi obeh župnikov bodo v mesecu oktobru priključili še ostale hišne številke iz vasi Plucha, katere so do sedaj spadale pod župnijo Št Lovrenc k župniji Trebnje. S tem odlokom so prebivalci prav zadovoljni. — Pretekli iedem je odšel v 82. letu starosti k Bogu po zaslužono plačilo Jožef Udo-vič iz Rcpeah. V svoji dolgi življenjski dobi jo bil vedno zvest katoliškim načelom. Pokoj njegovi dušil Tunjice. Pogorela je hiša t. gospodarskimi poslopji posestniku Janezu Koserriiku na 'luni is k i Mlaki. Uničeni eo letošnji pridelki, ob-lcika iu denar, ki so ga domači imeli spravljenega v podstrešni sobi. Hudo prizadetim bi se z organiziranim nastopom opremljenih gasilcev gotovo posrečilo rešiti iz plasnenov vsaj obleko in denar. Ker pa gasilcev v fari še m, so morali sosedje, ki so prihiteli na pomoč, z nezadostnimi pripomočki v rokah gledati, kako uničuje ogenj s trdim delom pridobljeno imetje. Zga-nhno se vendar erckrat iz mrtvila, da rum prihodnja nesreča ne dobi zopeit nepripravljene. Bcpliub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi, Ima vedno lepe slike v bakro-lisku. Pišite, da ga Yam pošljejo na ogled. Naslovi »Bogoljub«, Ljubljana, Jngoslov. tiskarna. .....................................*<«v. 5V — primskovo pri Litiji. Hudo slano smo la,«« tudi na Primskovem, ki je precej ŠkodoviS poljskim pridelkom, posebno ajdi. Po nekaiterS krajih so začeli že s trgatvijo, ki je pa velijo slabša kakor lanska. Št. Jernej na Dol. Na predlog župana Videt* je občinski odbor sklenil na seji dne 18. eept jt namesto osmrtnice v časopisju za pok. dekan« Anžiča, občina daruje za revne šolsko otroke 6(10 din. — Neznani uzmoviči so v noči od četrtka n> petek pokradli v Vel. Banu pri Brdihu 7000 .jm in veliko obleko. Pokradli so tudi posestniku m Itžiščih. Ljudi straši na ta način neka organi zirana tolpa, od katere so orožniki dva člana is prijeli, trije so pa odnesli pete. Prebivalstvo I« razburjeno, ker so male ali večje tatvino na dnew nem redu. Naše orožništvo je pridno na delu, UxU nujno potrebno bi bilo, da dobi orožništve pomoi Pomaga pa naj tudi prebivalstvo, ki naj zločin« cev ne prikriva, kakor se to ponekod godi |j strahu. Sov« Štifta pri Gor. grad«. Dne 23. sept. sms položili k večnemu počitku 92 letnega očeta S* duskega. Pokojnik je bil najstarejši mož v n«j( župniji. Tekom svojega dolgega življenja je do> živel marsikaj hudega, marsikaj zanimivega j< vedel povedati. Do zadnjega je bil čvrst in sdr»» in je še dela! na polju. Bil je globokoveren muj in je redno prihajat v cerkev, kljub dolgi pati, Naj počiva v mirul Dole pri Litiji. — V soboto, 17, sept. je bH v čakalnici žel. postaje v Litiji, pred odhod«* opoldanskega vlaka proti Ljubljani, pozabljat majhen kovček, v katerem je bil godbeni infitru ment v vrednosti čez 1000 dtn. Ce kdo kaj t« o tem, se naproša, da takoj sporoči na »Fantovski odsek* na Dolih pri Litiji, aH pa na Ignaca Ko> farja ZVZ istotam. Kdor ga najde in vrne, dob| primerno nagrado. ležie« pri Ljabijaitl. Naša domača hranilnic* je letos ~~ » večjo močjo razvila svoje poslovanji kakor do ,uaj. Domačini polagoma !e spoznavaj^ da je denar le v domači hranilnici, za katero vloa ge jamčijo vsi člani z vsem svojim premoženjem, najboljše, najvarnejše naložen. Novih vlog je hru nilnica letos dobila že okrog 50.000 din. Posojil pa je bilo dovoljenih v tem času čer 100.000 difc Vsa vloge, tako stare kakor nove, zdaj vložen«. Obrestuje hranilnica po i%. Ncva vloge so vsili čas vlagateljem na razpolago, stare vloge pa hr» nilnica tudi po uvidevnosti izplačuje po potrebi Odbor hranilnice so slasti trudi, kako bi dvignil »Ne vem natanko,« je zamkaL »No, lep blagajnik !« se mu ja posmehnll, da bi prikril svojo radost. »Ali nisi nikdar preštel denarja ?« »Ob prejemu seveda,« je razlagal. »Nato sem nekaj izplačal in prejel spet manjšo vsoto...« Svetlin je odprl blagajniški dnevnik in poiskal zaključek »No, koiiko je zapisano*« Rožanc se je sklonil, da bi pogledal v knjigo. Umaknil mu jo je z izgovorom, da je treba še preračunati — odbiti izdatke in prišteti dohodke, nakar se bo šele pokazalo resnično stanje. Prosil ga je, naj sprejme njegovo poročilo kakor tudi odpoved za blagajnika. »Vrag naj vzame to škatlo!« se je razhudiL Zupan pa o odpovedi ni maral slišati, dokler se zadeva popolnoma ne razčisti. Rožanc je zahteval, naj vzame tatvino na zapisnik. »Aii ga boš podpisal?« je nalažč izkušal blagajnika. »Ne vem, zakaj naj bi se branil.« »Zato, ker...« Svetlin se je delal, kol da nI mogel povedati do kraja. »Tone, prijatelja sva; govoriva tako, kot se spodobi. Čemu bi si lagala?« »Kdo pa laže?« ga je prijel za besedo. »Ali boš mogel poravnati obroke tako, kot sva se zmenila...?« Rožanc je bil ogorčen. »Vsaj zdaj ml prl-zanesi s takimi opomini! Ako si moj prijatelj, me podpiraj v nesreči!« 'Mislil sem, da ti bo zdaj laže... V blagajni je bilo nekako toliko, kolikor znašajo dolgovi.« »Nehaj!« Rožanc je bil ves iz sebe. »Napravi, kar b očeti! Jaz sem nedolžen.« »Čakaj 1 Ako ne moreš vrniti, liova prenara-dila... Nisem tak, da bi se me ne prijela nobena beseda.« Sosed ga hf poslušal. Sel Je !n zaloputnil vrata. Svetlin je klical za njim, a se ni hotel več vrniti. »Kam bi šel?« je premišlja! zunaj v temi. »Domov?« Ako bi legel, bi ne mogel zaspati. Zena bi me zbadala in psovala. Zavil je po poti okrog vasi proti znamenju, ki je stalo na njegovem svetu. Lučka pred Marijino podobo je pravkar dogoi-evala. Stal je in gledal, kako je pojemala — slika umirajočega človeka. »Tako bomo ugašali vsi!« jo rekel 9am pri sebi. »O, da bi bilo že skoraj konec!« je menil resno. »Dan na dan nove skrbi ia nova žalost. Boljša je smrt kot pa tako življenjel« Nekaj ga je vabilo, naj poklekne In moli. »V molitvi boš našel to!ažl>o in razvedrilo. Molitev ti bo okrepila dušo; laže se boš upiral krivici in odbijal krivdo, ki ti jo bodo skušali naprtiti.« Odkril so je, a ni mogel moliti. Preveč je bil razburjen in raztresen. Začel je nekaj mrmrati, pa se je znašei v prepiru s Svetlinom. »Kradel si — sam si odprl blagajno,« ga je slišal govoriti. On pa ga jo zavrnil: »Lažešt Moja roka se ni dotaknila tujega denarja...« Nad gorami se jo bočila prva zarja. Zazvonilo Je dan — jutranji pozdrav Mariji. Zvezde so ugašalo druga za drugo; le danica ae je že upirala, pa je naposled tudi morala obledeti. Rožanc so je prekrižal in molil angelsko čaščenje. Oči so ga skelele, ker vso noč nI zatisnil očesa. Molitev ga Je čudežno okrepila. »Domov! — • Cem-j bi se skrival?« V zavesti, da ni ničesar zagrešil, je stopal pogumno proti domu. Srečal ni nikogar, ker so vaščani šele vstajali. Prva pot mu je bila v hlev k živini. Nato je vzel koso in šal kosit deteljo na njivo. Hodil je pokonci, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Sem in tja si je celo zažvižgal kako pesmico, toda v srcu ga je tiščalo. Najrajši se je pogovarjal z živino. Kmalu po zajtreku je vedelo že po! Rovišča, da jo imel Rožanc ponoči neprijetno obiitke. Možje so so v skrili za občinsko premoženje zbirali pri županu, ki je miril razburjene duhove ln zavrt« č«l neosnovane govorice. Vzlio temu pa se j« no« vica širila in mnenje vaščanov se je bolj in bolj cepilo. Pri vaškem koritu se je že sušljalo a morebitni preiskavi. Spričo tajnih govoric je bil stari Rožanc vej cbegan. Imel je precej denarja, ki ga Je hranil t pločevinasti škatli. Skrival jo js v postelji pod blazino. Ako bi prišlo do preiskave, bi orožni Id denar iztakriili in zahtevali pojasnila. Povedal bi jim jM) pravici* da so to njegovi prihranki stara leta. Toda, ali bi mu verjeli. Dolžill bi g* da je denar iz občinske blagajne. Celo zaprli bt ga, denar pa zaplenili. Take sramote bi starček res ne mogel pw nesti. škatlo mora spraviti na varno — toda kj# naj iztakne primerno skrivališče? V zemljo je nI mara zakopati, čeprav je škatla i/, močne ploče« vine ter so dobro zapira. V zemlji bi prišel M« klad v oblast hudobnega duha, kakor je sltšal od svojega starega očeta. Pravil mu je o nckenj skopuhu, ki je zakopal na svojem vrtu pot stani češnjo lonec tolarjev in križavcev. Ko je odloHI motiko, je sedel na razkopano prst in rekeU »Kdor jih je zakopal, ta jih bo odkopat, amen!« — Po njegovi smrti so kopali prav na tistem kraja, pa niso našli ne lonca ne denarja. Stari Rožano je sovražil hudobca iz dna svoj« poštene duše. 9e fige bi mu ne privoščil, kaj Sel« denarja, za katerega je inoral v mladosti tolik« trpeti t Zato mu ni bilo vseeno, kje naj Izbe« skrivališča svojemu priotradanemu Imetja. Slad« njič eo se mu ustavile misli v znamenju zunaj Rovlšča, Spomnil se je, da je pred oltarčkom po« kamenito ploščo nekaj praznega prostora. Znatne« nje je bilo svojčaa slovesno blagoslovljeno In i« zaprto z visoko želozno ograjo. Ključ pa hrani »am, ker stoji kapelica na njegovi zemlji. Misli, ki eo mu izsledile skrivališče, ao mu videle kakor od Boga poslane. Takoj 1* odpravil in »al pogledat 8 seboj Je vzel šope* cvetlic in omelo, da bi zabrisal pozornost, V iep« smisel za splošno varčevanje. Zadnjo nedeljo je bi|0 v ta namen razdeljenih 500 letakov, ki jih založila Zadružna zveza v Ljubljani. Namen juia hranilnica tudi, posebno pridnim varčevalcem razdelili posebne nagrade. Podrobni načrt za to tekmo v varčevanju še ni narejen, vendar je odbor že sklenil, da bo za nagrade varčevalcem skupaj izplačal v enem letu 1000 din. — Domačini Haj bi se zlasti zavedali, da s svojimi vlogami, ki jih nalagajo v ljubljanskih zavodih, ne pa doma, množe premoženje tem zavodom, čeprav bi ves gromni dobiček, ki od vseh ježenskih vlagateljev letno znaSa brez dvoma svojih 50.000 din _ lahko ostal doina. Blagovica. Ko smo dokončali regulacijo Sla-tenfičire, lahko ugotovimo tole: tisti del župnije, ki leži ob tej vodi in novi občinski cesti, je dobil sedaj popolnoma drugačno lice. Po pravici se zalo čudi vsakdo, ki po daljšem času zopet vidi la izprcinenjeni kraj. V splošnem ima od te regulacije korist nekaj vasi župnije Blagovica in pa župnija Cešnjice. Pa tudi zemljišča posestnikov, ki leže na tem kraju so dobile veliko večjo vrednost. Pozabiti pa ne sinemo tudi na zaslužek, ki so ga imeli naši delavci pri tej regulaciji. Banovina je prispevala okrog '200.000 din, ostalo pa je ljudstvo samo opravilo s kulukoin. Zalivalo smo v prvi vrsti dolžni banu dr. Marku Natlačenu, ki jc prekinil z dolgoletnimi obljubami prejšnjih oblastnikov ter omogočil izvršiti prepotrebno delo. Zaslugo ima pa seveda tudi uaša občina. Z odločno voljo se je za vso stvar zavzelo zlasti par občinskih odbornikov z županom na čelu. Vsem tem možem je naše ljudstvo za njih trud v resnici hvaležno. Najlepše pa bo ta ljudska hvaležnost dokazana s tem, da bo ljudstvo vedno in povsod, brez ozira na nasprotno agitacijo, odločno podpiralo delo in politiko naših sedanjih oblastnikov. Iz složnega dela oblasti in ljudstva se bo golovo in v primernem času s to regulacijo še nadaljevalo ter prineslo končno hriboviti župniji Cešnjicam boljši dostop do prometne ceste. šniarjcta. Tam v Gorenji vasi stoji bolj na samotnem kraju Mihalčevn hiša z gospodarskim poslopjem. In ta kraj so tatinski zlikovci posebno vzeli na piko. Tam so spomladi gospodinji pobrali iz slare hiše vse kokoši; ko je začelo zoriti grozdje, »o se vrgli v vinograd; ta teden od srede na četrtek so pobrati iz golobnjv.ka vse golobe, iz hleva na vse zajce. Zanimivo je pa, da je mjka tatu ušla ir. prišla dopoldne vsa vesela nazaj v svoj pravi dom. Tat torej ni daleč, če zna zajka domov. - Tabor na Vinjeni vrhu je snod Z„.ega."'Cill?la "rav |CP" Wadel. Go-spod senator dr. Kulovec se je z vso dušo vživel v svoj govor, ki ga zadnji »Domoljub« kot uvodni članek skoraj izčrpno prinaša. Polšnik pri Litiji. V Nišu je služil pri vojakih in je nenadoma umrl inlad fant Kadunc Alojz. Bil je glavna opora svojih staršev. Bil je član Fantovskega odseka in Prosvetnega društva, ter se je zelo trudil za povzdigo katoliških društev. Nobena pot mu ni bila predolga, ko se je bito treba žrtvovati za društveno delo. Hudo je članom prosvet. društva, da ne bodo imeli več v svoji sredi pokojnika, katerega so tako ljubili. Preostalim naše sožaljc. Pokojniku naj bo lahka zemlja in Bog mu bodi plačnik za vse, kar je dobrega storil. Zgor. Resnica pri Kranju. Spodobi se, da se Domoljub spomni 80 letnice Rakovca Jerneja, p. d. Šemno-vega očeta. Saj tudi na kmetih dandanes ni ravno preveč mož, družinskih očetov, gospodarjev, ki bi skozi vse svoje življenje in delo, veselje, trpljenje in preizkušnje ohranili tako močno in živo vernost ter zvestobo do Cerkve, kakor Semnov oče. — 50 let je naročnik »Domoljuba« in ud Mohorjeve družbe. V šemnovi hiši se veliko bere, a slabega časopisa in pohujšljivih knjig v njej ni bilo in jih ni. V tem duhu samoumevne pristne krščanske vernosti in življenja je vzgojil s svojo življenjsko družico tudi svoje otroke. Težko je pogrešat smrt edinega sina, ki je padel v vojski, vera v božjo previdnost ga je tolažila. Od petih živih hčera so štiri poročene v Okrog domači vasi in lepo ftevilo vnukov in vnukinj se je zbralo okrog »oča« ob praznovanju osemdesetletnice. Izobilja pri hiši ni bilo, večkrat je na malem posestvu in pri skromnem čevljarskem zaslužku trd« pela. A vendar je bilo prijetno m lepo v Šemnovi hiši; ne nepoštenost in želja po tujem blagu, no komunistična jeza na ves svet i mogla zrasti v hiši, kjer je tako močno živel krščanski duh. Semnov oče je bil tudi zvest čebelar. Zgodbe iz starih časov je znal pripovedovati tako zanimivo in šegavo, da ga je vsak rad poslušal. — Želimo »oču«, da ga Bog ohrani še dolgo let. Življenje ni bilo zastonj in večnosti se Vain ni treba bati! V dolu pri Ljubljani je nenadoma umrla v cvetu mladosti zvesta članica in sodelavka našega prosvet. društva Katarina Mejač iz Zajelš. Vest o pre-bridki izgubi naše tako priljubljene Katke je naravnost pre-bodla naša srca. Saj smo z njo izgubili najboljšo prosvetno delavko, katero bomo zlasti na našem odru silno pogrešali. Ni bilo igre, da naša Katka ne bi sodelovala. Ne moremo si predstavljati, kaj smo izgubili, ko nam je Gospod življenja in siiirti utrgal najlepšo cvetko na našem prosvetnem polju. Koliko vrzel občuti tudi naš cerkveni pevski zbor, v katerem je pok Katka toliko let prepevala Bogu v čast. Bila je vzorna pevka in točna kot ura vedno pri pevskih vajah. Zvonovi so naravnost jokali pretekli torek, ko smo našo drago Katko spremili na njeni zadnji poti. Ni bilo pogreba v Dolu in ga morda tudi kmalu ne bo, ki bi bit tako lep, kot ga je imela r.aša Katka. Spremili sino jo z zastavo prosvetnega društva in Marijine družbe, da se še enkrat poklonimo svoji zvesti članici. Pevci so zapeli žalo-stinke in naš podpredsednik, akademik Klemen-čič, se je pri odprtem grobu v imenu prosvete še enkrat zahvalil za njeno zvesto delo. Z venci, ki si jih imela toliko, draga Katka, smo zasuli Tvoj grob z vročo molitvijo: Počivaj v Bogu blaga duša I Težko prizadetim staršem in bratom pa naše iskreno sožalje! j)od suknjičem je tiščal dleto. Najprej je z ome-lom obrisal prah, ki ga je na oltar nanesel veter, nakar je položil šojiek pred Marijino podobo. Preden jo privzdignil ploščo, je pogledal pazno okrog sebe. Votlina je bila kakor vsekana v skalo. Obšlo ga je tiho zadovoljstvo. Našel je iz-borno skrivališče, suh in snažen prostor, kjer se mu denar ne bo pokvaril. Praznina pod ploščo je nekako tolika kot njegova škatla. Plošča je kakor vdelana v vznožje oltarčka. Kdo pa ve, da je jKid njo votlinal Hladna jesenska noč je bila jasna, a brez lune. Polnoč je že odbilo, ko so se pri Rožancu Skoraj neslišno odprla vezna vrata. Tiho kakor senca je stopil iz hiše starček ter 6e oziral previdno okrog sebe. Pod pazduho je tiščal zavitek, zašit v vrečo. Po vasi se je razlivala skrivnostna nočna tišina. Rožanc je bil še trden, čeprav je imel na hrbtu že sedein križev. Kar pripognil se je in že ga ni bilo več pred hišo. Ubral jo je na stezo zu vasjo, ker tam ponoči ne hodijo ljudje in raste ob poti več drevja. Na vasi pa bi se ne bilo tako lahko izogniti. Videti bi se mož ne dal nikomur za vse ua svetu. Vrata vaško kapelice so bila le priprta. Rožanc jih iz previdnosti ni zaprl, da bi ne bilo ponoči neprijetnega škripanja. Z rokami je otipat ploščo in zastavil dleto. Cim jo je privzdignil, je položil v odprtino svoj zavoj, nakar jo je zaknl hrez kakega ropotanja. Plošča se je spet zajedla V svoj okvir in najbolj pozorno oko bi ne bilo moglo zapaziti, da je bila sploh kdaj odprta. »Križ božji!« jo rekel, preden je zaklemi železna vrata. Luknja v ključavnici je bila namazana z mastjo, zato ključ ob zaklepanju ni zavrtal. Pač pa je bušnilo nekaj iz bližnjega grma, ko je bil starec še pred kapelo. Zdrznil se je oh nenavadnem šumenju listja; brž pa ga je pomirila misel da je zletela iz grma kaka žival ali nočna ptica. V znamenju, zadaj pod streho, je odprtina, kamor se skrivajo sove in netopirji. Tiho kakor je odšel, se je Rožanc spet vrnil domov in zlezel v posteljo. Zaspal je v zavesti, da je shranil svoj s trudom in z znojem pridobljeni denar na varnem kraju, kjer mu ga ne^ bo uničilo razdejanje, ki grozi kakor temna pošast njegovi lepi domačiji. V. Vesti o okradeni blagajni, ki so tiste dni na Rovišču dvignile toliko prahu, so začeie kmalu izgubljati svojo prvotno zanimivost. Ugibanja, kdo je bil vlomilec, so ostala te še v skritem nami-gavanju kateremu Svetlin ni mogel do živega. Dogodek je bil čedalje bolj zavit v temo; cd Rožanca se ni dalo ničesar izvedeti, ker mu je bito naročeno strogo molčati. Celo nasprotniki so nekam mirovali. .. ,.,,„„ Molčala je tudi Rožanka, tako so j? zabičali pri Svetlinu. Le kadar sta se sprla z možem, mu e povedala v obraz, o čem se pogovarjajo sosedje. »Dokažejo mi naj!« - Tone se ni dosti zmenil za njene očitke. Ana išče krilatic, da bi ga Ugni»Pravijo, da si ti izpraznil blagajno,« je iska- ia 1 »Kdo"pravi?« bi bil rad izvedel. »Povej mi tistega človeka!« Žena mu ni hotela nikogar omeniti. »Tedaj si t* tista, ki mi jemlješ dobro ime. Sram te bodi!« , »Sai še tebe ni sram, ki si kradel...« »Toliko, kolikor sem jaz tat, si tudi ti tatica,« ji je stopil na prste. >Ali jaz?« ie pričela jokati. »Pravijo, da boš z ukradenim denarjem po- ravnaU^svoje^račune^, ^^ ^ jo bi' »RaačunePu1eaV'ponovil. »Vprašaj Svetlina, ki zapisuje.. .< Zadel jo jo v živo, da jo kar priskočila kakor obstreljena ptica. Mož se ji je maščevalno rogal. Roganje mu je pričela vračati 3 srditim pso-vanjem. »Vse boš razdejal in uničil! Tvoja otroka bosta berača... Gorje nam zaradi tebe! Ali ja vredno, da ee trudim za druge?« »Kakor hočeš!« ji je rekel in odšel na delo. Ana se je tresla od jeze. Tako se še ni razjezila, odkar je bila poročena. Kar omahnila je na klop, kjer je sedela dolgo časa s prekrizamnu rokami. . ... . , _ , Nato se je preoblekla in izročila otroka očetu. »Vi ju varujte in kadar bosta lačna, jima dajte mleka in kruha.« . »Kam greš?« jo je ustavil resno, ko je hotela »K teti v Metulje. Doma mi ni več obstanka. Moram se nekoliko razvedriti...» »Z otrokoma bi se kratkočasila,« je menn oče. »Ako bi ne bilo tako pozno, bi ju vzela s seboj.« je dejala. »Sicer pa Be mi ne ljubi, da bi se ukvarjala z otrokoma. Vsa sem nekam orao-tena in glava me pričenja boleti.« »Zaradi jeze in prepira,« je vedel oče. »O, Bog, kako smo nesrečni! — Pa glej, da se mi vrneš do večera!« »Mislim, ako ne bo kake ovire. — Pa vi oiroka spravite v posteljo, saj vas imata tako rada.« , , „ .. . Mož je ostal doma sam za vse delo. Pa ji ni rekel besedice, ko je šla mimo njega. Sonce je zatonilo za gorami; treba je bilo pripravljati za večerjo,a Rožanka se še ni vrnila. Oče je sedel na vrtu pod hruško in odgovarjal otrokoma na vprašanje, kje so mama. »Pri teti I« ju je tolažil. »Prinesli vatm bodo potice.« Potiho pa je dostavil: »C'o je ne bo izgubila med potjo.« Pričelo se je večeriti. Tone je hodil potrt okrog doma. »Ali je šc ni?« je vprašal očeta. »Rekta je, da pride d<» večera, ako je ne to kaj zadržalo.« ^ Dohrepolje. Podružnica sadjarskega društva Je priredila v nedeljo, dne 18. sept. popoldne predavanje o sadjarstvu v Prosvetnem domu na ,Vidmu. Skioptične slike so poživele to predavanje. Po predavanju so se vršili razgovori in pojasnila, ki jih je podal nadzornik Skulj Andrej. — Zakonski jarem sta si nadela v ponedeljek, dne 19. sept., naš občinski tajnik g. Medved Anton in gdč. Znidaršič Amalija iz Kampolj. Oba sta vneta cerkvena pevca in člana našega Prosvetnega društva. Bog živi naša vrla novo-poročenca. — Vsako leto nas obiščejo razne vremenske neprilike, enkrat toča, drugič poplava itd. v soboto, 17. sept., ze padla na naša polja huda uničujoča slana. Pomorila nam je vso ajdo in kasno sejano koruzo. Naslednje dni so pričeli kmetje kuriti na polju, hoteč obvarovati vsaj tisto, kar je morda še ostalo. — Pretekli teden je neznan zlikovec izmaknil posestniku Grmu v Maii vasi večjo množino suhih gob. Prizadeti je mislil odpeljati gobe v Ljubljano in si za izkupiček kupiti razne življenjske potrebščine. Posestnik Grm je a to tatvino oškodovan za večjo vsoto. — One dni je prejel pomožni odbor poškodovancev po toči, ki mu načeluje naš župan Strnad Jože, vagon bele pšenične moke. To moko so prodajali po 2.7i> din. Se let03 se poznajo v naši dolini posledice lanske strahovite toče. Trebnje. Zopet so zapeli žalostno zvonovi: Lazarjevemu očetu iz Repč. V svoji dolgi 82 letni življenjski dobi je bil vedno zvest katoliškim načelom. — Pretekli teden je umrl Kresa! F. iz Blata. Pokojnik je v svojem lepem katoliškem samskem življenju dočakal starost nad 80 let. Naj jima bo Bog v večnosti obilni plačnik. — Tatovi koles [jostajajo pri nas vedno bolj predrzni. V nedeljo, 18. septembra, je neznan tat odpeljal Lojzetu Zoržu v Trebnjem popolnoma novo moško kolo znamke »Adler«, ki je stalo v veži. Iz naših društev Preserje. Na roženvensko nedeljo, dne 2. oktobra priredi Prosvetno društvo igro »Pri kapelici«, ki jo je spisal domačin g. p. Kazimir Zakrajšek. Vsi vljudno vabljeni. Rovte nad l^ngatcem. V nedeljo, 2. oktobra pridite v Rovte nad Logatcem na kmečko zborovanje, ki bo združeno z blagoslovitvijo prapora MKZ Rovte, Blagoslovitev prapora se bo vršila pred 10. sv. mašo, po maši j>a bo na prostem pred cerkvijo zborovanje, na katerem nas bodo navduševali za kmečko skupnost domači in tuji govorniki. Ob slabem vremenu bo zborovanje v prosvetni dvorani. Notranjski kmetje vabljeni! Luče pri Ljubnem. Tukajšnje kmetijs'ko ikonsumno društvo j< letos jvostavilo lasten zadružni dom. Lk> sedaj je bila zadruga nastanjena v občinski hiši" Na j>oJ>udo g. revi enega gozdarja Hinka Blajerja smo se odločili, da sezidamo prostoren zadružni dom. Otvoritev doma bo 10. oktobra, Sovodenj v Poljanski dolini. Mlekarska zadruga v Sovodnju je napravila tehtnico za živino, kar bo v veliko korist članov. Pristopite k zadrugi še ostali, ker le v skupnosti je moč. Zagorje ob Savi. V Zagorju ob Savi bo v nedeljo, dne 2. oktobra 1938 ob pol 8 popoldne pred Zadružnim domom tombola Katoliškega prosvetnega društva. Za to tombolo vlada izredno veliko zanimanje, ker bo to največja tombola, ne samo v zagorskem okolišu, ampak v vsem našem okraju. Bomo pa tudi res nudili udeležencem lepo število sijajnih dobitkov. Kot glavne dobitke bomo dali 20 koles, vrečo moke, kanto masti itd. Pa tudi drugi dobitki ne bodo kar tako. Blago za obleko, voz premoga, kavni servis in podobno — vse to bodo činkvini na naši tomboli. Takih dragocenih in tako številnih dobitkov nam doslej še ni obetala nobena tombola, kaj šele da bi jih res dala. Zato pa le za srečo! Kdor na tej tomboli ne bo zadel vsaj enega dobitka, ta ne bo zadel nikoli. Tablice so pa tudi zelo poceni, 2 din za komad. Torej le po njih! St. Jurij pod Kumom. Dne 2. oktobra bo v društveni dvorani sestanek, kamor vabimo može, fante, žene in dekleta. Sestanek bo takoj po prvi maši. Na sestanku bosta poročala dva govornika iz Ljubljane. — Vreme nam je v avgustu nagajalo, a sedaj pa imamo lepo vreme, da smo lahko pohiteli z delom. Bojimo se slane, da nam ne bi uničila jesenski pridelek. S krompirjem smo kar zadovoljni, ponekod precej gnije. Lom nad Tržičem. Prosvetno društvo bo priredilo v nedeljo, 9. oktobra, veliko tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za zidavo župnijskega doma. V tem domu ho stanovanje za orga-nista in prostor za poučevanje cerkvenega petja in potem dvorana za društvene prireditve. Sedaj tega prostora nimamo in se mora cerkveni pevski zbor pri vajah potikati po raznih zasebnih hišah. Pa tudi za izobraževalno delo rabimo kak proslor, ker nima ne prosvetno društvo, ne fantovski odsek nobenega prostora za svoje delo. — Slovenski doni JU NAS CENENI POP0LDNEVNIK, KI Q4 SVOJIM CITATEUEM TOPLO PRIPOROČA, MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 m STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA| ONEGA, KI 81 NE M0RB NAROČITI >810, VENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA D0PIS.NIC1 UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB« LIANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. ^»■■■■»■■»■■■MaMMaanHaMMMMMaMMMi^a Tombola no bo, kakor je bilo prvotno javljeno, 2. oktobra, ampak 8- oktobra. Začetek bo ob 2 popoldne. Bo precej lepih dobitkov. Vabimo najvljudneje k udeležbi, Dev, Marija v Polju. Prosvetno društvo zafno v nedeljo, 2. oktobra, igralsko sezono z dramo »■Rožni venec«, Pod tem naslovom je svoječaano izhajal roman v »Slovencu«, katerega je pa naj član priredil za oder in so ga ža na več odrih z uspehom igrali. Vsebina je prav lepa — katoliška. Prireditev se bo vršila ob 8 zvečer. Pro. simo, da si preskrbite vstopnice že v predpro-daji v nedeljo dojioldne po osmi sv. maši v knjižnici Prosvetnega društva. Ljudskim odrom. Igre Krik krvi, Ogenj io Vrnitev letos ne bodo izšle, temveč šele prihodnjo jesen. Če pa se že v letošnji sezoni prijavi za eno ali drugo izmed navedenih iger zadostno število naročnikov, bo tista igra izšla že v letošnji sezoni. Društva, ki so igre pravočasno naročila, bodo obdržala ugodnosti tudi ob poznejšem izidu. Prijave sprejema tudi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. i. Vombergar: Igra življenja. Ljudski odri, ki žele dobiti to igro za uprizoritev, naj to javijo najkasneje do konca septembra Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Na poznejša naročila se no bo mogoče več ozirati. Naročniki bodo dobili igro v začetku oktobra. Vsak naročnik bo dobil pa dva izvoda za skupno ceno 00 dlni v čemer jo vračunana tudi tantiema. >Nalašč mi nagaja,« je potožil bridko. »Taka gospodinja!« Očetu se je ponujaia priložnost, kakršne si je že dolgo želel. Začel mu je izpraševati vest ter mu rekel ined drugim: »Sam si kriv, da je tako pri hiši. Ti si ji dajal zgled in ona te je jjosne-mala. Doma bi bil, pa bi ji ne bilo treba hoditi k Svetlimi. Tam so vaju ujeli oba in zdaj se vama smejajo skrivaj in očitno. Sosedje pa brusijo jezike.« Tone je pobesil glavo. Starec je govoril čisto resnico. Ako bi mu bi! ugovarjal, bi bile njegove besede še bolj trde in robate. »Oče, kaj pa naj storim?« je sklenil roke nad glavo. Mož je zmajal z rameni. »Kadar voz zdrvi v dolino, tedaj ga ni lahko ustaviti. Zvonjenje po toči ne koristi in kesanje po smrti ne zbriše nobenega greha.« »Tedaj ni več pomoči — tudi ako bi se hotel poboljšati.. .< Dvomil je, da bi bil zet premišljeno izgovoril te besede. Tudi mu ni zaupal, da bi imel res toliko trdne volje. Zato mu ni rekel drugega kakor: »Ana se mi je videla nekam čudna, ko je odhajala od doma. Ce hočež, ji pojdi naproti. Brez dežnika pa ne hodi, ker se bo vreme najbrž spremenilo.« Slušal ga je, ni mu bilo treba dvakrat veleti. Neltam čudno so ga prevzele očetove besede. Tudi sam je opazil, da je žena zadnje dni precej drugačna. Stisnil je pod pozduho dežnik ter jo ubral v dolino. Metulje se je reklo majhni dolinski vasici pod Rovisčem, kjer je bivala Rožančeva teta. Nizka lesena hišica ni kazala na zunaj nič posebnega, toda teta je bila denarna in je imela tudi nekaj zemljišča. Zato jo je Rožanka tako rada obiskovala. Rožanc je bil hitro v dolini, kjer so mu pa zastajali koraki. Misel, da se bo treba pokazati teti, mu je bila čedalje bolj neprijetna. Starica je držala z Ano; vedel je, da je ne bo lahko ugnati. Kakor nalašča sta se srečala z Vrbačem, ki je bil teti najbližji sosed. Kar oddahnil se je, ko ga je zagledal. »Ali je Ana še tukaj?« ga je vprašal po večernem pozdravu. »O, kdaj je že odšla!« mu je odgovoril »Pred več kot poldrugo uro.« »Ali vež natanko?« »Vem,« je odvrnil. »Kako bi ne vedel!« »Si jo li videl?« ga je privijal. »Videl, pa tudi slišal, ko se je poslovila.« »Domov je še ni,« je dejal jKičasi. »In dež že rosi, pa nima dežnika ...« Vrbač si je domislil, da je odšla Rožanka proti trgu. »Pa še kako je hitela!« je bil do pi-čice natančen. »Tudi iz trga bi bila že lahko doma,« je Tone hitro preračunal. »Nekje se je spet zamudila .. .< »V trgu je dosti takih krajev, ki človeku no dajo nikamor. Se sam ne vež, kdaj sedeš na smolo.« »Ako je ni pri teti, pa lahko kar obrnem,« je dejal Vrbaču. »Lahko, ako nimaš drugega opravila.« Rožanc se je obrnil in šel nazaj z Vrbačem. Tam, kjer se je pot odcepila od ceste, sta se poslovila. Vrbač je zavil proti Soteski, Tone pa po cesti dalje proti trgu. Ob cesti, nedaleč od trga, je stala Povirkova domačija. Gospodar je opazoval pred hišo oblake, ki so se podili po jugu, dočim je sjiodaj že pihala burja. »Slabo vreme se nam obeta,« je dejal Rozancu, ki je prišel mimo njega. Tonela ni zanimalo vreme. Skrbelo ga je, kje je njegova žena. »Pred kako uro je žla domov tukaj mimo,« mu je povedal. »Rekla mi je, da «e ji je za-poznilo.« »Tedaj sva se zgrešila. Ali pa je kje ostala.« »Mogoče.« — Povirk se je namuznil. »Pod pazduho je imela steklenico.,, In noge so jo zanašale .. .< Rožanca je skrbelo, da bo res kje obležala. »Ako je niso napadle kako slabosti, tedaj je lahko že doma,« ga je pomiril v upanju, da sa ji je morda le posrečilo priti na Rovišče. »Praviš, da je šla tod mimo pred kako uro.« »Več še ne more biti.« — Drugega mu Povirk ni mogel povedati. »Zunaj ne bo ostala. Strah jo je in hladno je brez odeje. Razen tega pa že tako vreme!« — Tako je modroval Rožanc med potjo proti domu, »Ali pa je že doma v postelji...« O, ko bi se mu uresničila njegova željal Ko je dospel na Rovišče, je bila že skoraj tema. Deževalo je čedalje huje in burja je bila zmeraj bolj silna in hladna. Zaradi oblačnosti in megle, ki se je nad Roviščem dotikala hriba, ja zvečer tudi hitreje potemnelo. Temo bi bil kar grabil z rokami. Stari Rožanc je bil že na peči, ko je zet potrkal na okno. »Kje je Ana? Ali je nisi našel?« se je prestrašil, ko mu je prišel odpirat. Tone je zaprl dežnik in začel pripovedovati, kako je v Metuljah naletel na Vrbača, ki mu je povedal, da je Ana od.šla proti trgu. Povirk jo je videl, ko ee je vračala iz trga; pred kako uro je žla mimo njegove hiše. — Zamolčal pa je, Doino-Jjnbu« vrsto člankov, s katerimi smo dokazali, da jo našo dosedanjo kmetovanje prišlo v ze-gaio, da zato krize ne bo konec in da bo po rahlem izboljšanju v zadnjih treh lotili gotovo *opet prišlo do poslabšanja. Kaj je torej z našim kmetovanjem? Neika-lerd se nad našimi članki jezijo, češ da zana-lamo črnogledstvo meti kmečko ljudstvo. Škodljivo in otročje varan je kmečkega ljudstva se ftam zdi to, če bi za molče vali resnico. Iskren prijatelj bo raje trezno pogledal resnici v obraz i.n potem svetoval, kar misli, da hi bilo Bajbolje. Tak iskren prijatelj kmečkega ljudstva je »Domoljub« pol stoletja in tak hoče Ostati tudi nadalje. Kar smo hoteli z dosedanjimi članki dokazati, je to, da tako,, kakor smo kmetovali doslej, ne moramo lin ne smemo več naprej. Smešno ln bilo pa seveda iz naših izvajanj »klepati, d« m našega krneta sploh ni rešitve. Kmet popolnoma propasti ne more, doki«r bo Človeštvo sploh še — jedlo in to bo gotovo do konca sveta, kajti kmet prideluje to, kar Je za človeško življenje za enkrat sploh najvažnejše, namreč — hrano. Vse vprašanje gre torej za iom, kako naj .slovenski kraeit v današnjem svetovnem gospodarskem položaju Vrne-tuje, da bo mogel čim bolje izhajati, kajti Mletij »mo, da je s svojim dosedanjim načinom kmetovanja za gazil v trajno krizo. V laki krizi, kakor je zadnja lota, se Je nahajal naš kmet tudi pred pol stoletjem, ko so moderna prometna sredstva začela metati na evropski trg ogromne množine cenenega preko-morskega in ruskega žita. Tedaj je bilo naše kmetijstvo usmerjeno še na žitorejo, a tuja Konkurenca je čeme našega žita tako potlačila, da je postala žitoreja taka, da ne donaša dobička. Tedaj je nastala pri nas silna gospodarska stiska in na deset tisočev kmetov je odšlo v Ameriko. Res, propadlo je ua tisoče kmetov, toda kmečki stan kot taik ni propadel popolnoma, temveč je moral svoje kmetovanje le popolnoma — predrugačiti. Čim dalje je kdo odlašal, tam težje se je rešil. In kako se je preusmerilo tedanje naše kmetijstvo? Polagoma smo opustili žitorejo, prešli k živinoreji in kmeii se je še s pomočjo zadružništva polagoma rešil, tako da je stal zadnja leta pred vojno zopet že kar dobro. In pred nujno potrebo take popolne preusmeritve stojimo zojjet danes, le da je vprašanje to pot precej bolj zapleteno in težje, nego je bilo pred pol stoletjem. Potrebno je, d« si pokličemo na kratko v spomin, kako prav za prav danes stojimo. Tu je v najbolj grobih obrisih glede poljedelstva stvor takale: 1. Mi moramo uvozita vsaiko lelo do 12.000 vagonov žita, ker ne pridela Slovenija niti polovico tistega žita, ki ga potrebuje za lastno preh rano. 2. Izvozimo pa leino približno 1000 vagonov krompirja, 2000 vagonov sadja, 100 vagonov hmelja, 1000 vagonov fižola, 1500 vagonov sena in 150 vagonov gozdnih sadežev. Žito in moko uvažamo iz Vojvodine in iz Srema, izvažamo pa deloma v druge banovine, deloma pa v Italijo, na Češko, v Nemčijo in včasih tudi v Francijo in Švico. Že ti približni podatki kažejo, da smo Slovenci poljedelsko pasiven narod, kajti ravno najvažnejše, to je kruh, moramo uvažati v veliki množini, kar daleč odtehta ves naš izvoz. Ali bi se dalo to omiliti? Nekoliko pač, a bistveno ne. V Sloveniji je le malo predelov, ki so kolikor toliko ugodni za žitorejo. Poznam močnega kmeta, ki je strokovno jako izobražen in je poskušal že vse mogoče, a je dosegel komaj 9 q pridelkov na hektar, dočim pridela vojvodinski kmet skoraj brez truda in stroškov 15 q in še več. Neumno bi bilo zato siliti se in siliti, če ne gre. Ponekod bi st dalo s potrebnim izboljšanjem semenja, z umetnimi gnojili itd. doseči še prav lop napredek, a še tu bi trud in stroški najbrž komaj odtehtali in povečali donos. Tu torej nimamo pričakovati rešitve. Kako je s pridelki, ki jih izvažamo? Izvažamo n. pr. i500 vagonov sena! To je pravo roparsko gospodarstvo, kajti pri nas je živina zato tako slaba, ker je — lačna. Mi še za to živino, ki jo redimo, nimamo dovolj krme. ne pa da bi smeli seno celo izvažati. Pri količkaj pravilnem gospodarjenju bi moral sploh ves izvoz sena taikoj — izpasti. Drugo je hmelj. Naš hmelj je dober in po odpravi prohibicije v Ameriki gre tudi zopet v denar, toda kaikor stvari stoje, na povečanje pridelovanja hmelja ni misliti. Vzroke bomo oh priliki še razložili. _ Močna postavka je fižol. Ta je doslej navadno šel v severno Afriko in v Nemčijo, vendar je ta posevka jako nesigurna in enako negotova sta tudi oba navedena trga. Za enkrat se^še ni bati najhujšega, vendar ne ka/.e. da bi proizvodnjo fižola Bog ve kako povečali, ker bi se utegnili hudo opeči. Krompir! Tega prodajamo v druge banovine Posajene površine najbrž ne bomo mogli več povečati, pač bi pa z umetnim gnojenjem in boljšim obdelovanjem lahko prav zelo po« večali donos, vendar pa nastane tu vprašanje, Ce bi se pri današnjih cenah to — uilačalo. 'lo vprašanje bo treba šele raziskati in šele ua to dati nanj končni odgovor. Popolnoma sli-i čen je položaj tudi glede zelja. Ostane torej prav za prav samo še sadje. Glede vseh naših glavnih pridelkov smo zgoraj videli, da se ne da narediti z njimi res kaj takega, kar bi na* rešilo, čisto drugače je pa s sadjem. Sadja severne države potrebujejo stalno velikanske množine, zato se je lahko prodalo tudi v letih najhujše krize in ka.kor stvari danes stoje, se tudi >.a dogledno bodočnost zanj ni prav nič bati. Tu bi bilo torej iskati prvo poglavje preusmeritve našega kmetijstva. Štajerci so dobivali že doslej za sadje lepe milijone, čeprav ta trgovina še ni bila organizirana, kaikor bi bilo treba. Na Kranjskem je pa sadjereja naravnost na tleh. To je več kot čudno, kajti sto let je že minilo, kar je deloval med nami naš veliki in neutrudni sadjar Pire, trudile so se šole, društva, ustanove in nešteti posamezniki, a k&})« so redki, še bolj redki so oni, ki niso zadolženi. Zemlja ni rodovitna; uspeva predvsem vinska trta, za katero Haložani žrtvujejo vse svoje silo in sredstva iu edino od nje morejo pričakovati nekaj denarja. Žitarice so tu redke, nli jih pa sploh ni. Krompirja malo sadijo, saj nimajo zemlje; pa tmli koruza je redkost v Halozah. Tako si morajo, če hočejo živeti, skoraj vsa življenjska sredstva kupovati, zato pa je nujno potreben denar, ki ga llaložani komaj poznajo. Edini vir za denar je vino. Ce bi ga mogli stroškom iu trudu primerno iroduti, bi bilo njihovo življenje še kako znosno. Pa si more Haložan kupiti moke, krompirja, soli, fižola, si mora denar izposodili, a zato svojemu upniku zastavi svoje vino, ki se še pretaka po vinski trli. Razumljivo je, da je tako popolnoma odvisen od upnika. On določuje vinu cene in ga plačuje po sramotno nizki ceni, po dinar, po dinar in pol za liter, ter si tako z žulji Ilaložanov gradi lepe vrtove po njihovih goricah in se debeli na njihov račun. Oni, ki žive v nekoliko boljših razmerah in morejo z vinom počakati in ga prodajo šele spomladi, ga vnovčujejo po boljši ceni, čeprav je tudi nizka, vendar pa tolika, da se jnorejo vsaj skromno preživeti. ■lasno je, da v takih razmerah tudi haloški kmet, če ga sploh smem tako imenovati, ne more plačati delavcev za obdelavo vinogradov tako, kakoi je človeka vredno in dostojno, saj sam strada, ker nima najnujnejšega za življenje, vendar pa boljše kakor nekateri posestniki — tujci. Tako n. pr. plača nek posestnik, ki je tujec in ima v Halozah vinograd, obsegajoč 60 oralov, 6 din. in to brez hrane za 10 urno delo, kmet-Haiožan, ki je sam revež, jih plačuje po 7 ali 8 din brez hrane. Le redki so, ki plačajo po 10 din dnevno. Dasi je to plača, ki jo gorenjski delavec še povoha! ne bi, se jo skromni Haložan vendar Veseli. Stopimo v haloško hišo. Temna in skromna je z majhnimi okni; za'ohel zrak ti udari v nos. V kotu visi lesen križ, simbol verne haloške duše in trpljenja obenem, velika od črvov raz-orana miza, v kotu ob peči stoji široka škripajoča postelj, pokrita z obrabljeno odejo, v črni kuhinji stoji na ognjišču par sajastih ioncev, velika oskrbljena glinasta skleda in škaf za vodo. To je vse. Tudi haloški otroci, njihova bleda lica, suhi, boječi, a prikupni obrazi, slaba, raztrgana in zakrpana obleka, obutve sploh ne vidiš, nezdrava hrana, so živa priča in nedolžne žrtve socialnih razmer, ki kličejo na pomoč. V nujni zvezi z gospodarsko-socialnim vprašanjem je gospodarsko-narodno vprašanje, ki je samo posledica prvega. To vprašanje mora biti za nas Slovence še posebno važno, ker smo majhen narod in naša lepa zemlja leži na tako izpostavljeni točki. Pred teboj, dragi bralec, stoji slika haloškega človeka; ni razveseljiva, nasprotno, žalostna je, a resnična. Reke! sem, da so domala vsi Halo-iani zadolženi, a njihovi upniki so v glavnem Nemci, ali vsaj ljudje, ki gojijo velike simpatije do Nemcev. Dobro namreč vedo, da, če si jih bodo enkrat gospodarsko osvojili, da ni več daleč čas, ko jih bodo prekvasili s tujim duhom, jih pridobili in navdušili za svojo namene in jih odtujili ujihovi prvi — pravi materi, ki jim je dala slovensko govorico, slovenske običaje, sloveusko pesem. Naloga naša je lepa, važna in vzvišena, le žal, da se tega premalo zavedamo. Haloški kmet ne bo več dolgo čakal in se boril s trdo življenjsko usodo, ker mu zmanjkuje moči. Klonil bo pod težo borbe in se bo prodal onemu, ki mu bo nudil znosnejše in ugodnejše življenje. Slovenska javnost, ura je enajst! Skrajni čas je, da pomisliš na lo in rešuješ, kar se še rešiti da! kulturni kotiček FRANC KSAVER MEŠKO Rodil se je 28. oktobra I8?4 pri Sv. Tomažu nad Ormožem v Slovenskih goricah. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju in Celju, nato je stopil v lw>goslovje v Maribor in nazadnje v Celovec, kjer je bil posvečen. 7,a kaplana ie bil v škocijanu pri Podjuni, župni upravitelj v Gnosau nad Trgom in v št. Danielu nad Pre-valjami, kjer je postal župnik. Bil je tudi župnik pri Mariji na Zilji blizu Bel jaka. I.eta 1918. so ga preganjali N'*mci. Lota 1921. je bil za kaplana v Dravogradu, od tega leta dalje pa je župnik gorske župnijiee Sale pri Slovonjenn Gradcu pod l >51 jo goro. Kot serlmošolec je že priobčil svoje prvence in od takrat gre njegova pot hitro navzgor. S pesmimi pa je kmnlti prenehal. Njegovo pol je je bilo pripovedno slovstvo, L. 1897. je že izšel njegov daljši roman Kam plovemo. Kmalu za za tem so izšle Slike in povesti. Po tem času je mnogo pisal in leta 1904. je izdal knjigo Ob iiliih večerih, kjer nam govori o samem sebi, razmišlja o svoji mladosti, o življenju in o nmetnosti ter o družbeni in osebni nesreči. Kot dopolnilo te knjige je knjiga Mir božji, ki je izšla 1906. Eno leto pozneje je izšel roman Na Poljani. Ta Poljana mu oomeni domovino, slovensko, ki je polna bolečine in trpljenja. Pisal jc tudi zgodovinske slike: Črna smrt. Kobilice, Drama izza davnih dni, Marija Magdalena.— Pisal pa je tudi igre, in sicer: Na smrt obsojeni, Mati, kjer govori o domovini. Pri Hrastovih, rn Henrik, gobavi vitez. Pisal je tudi mladinske črtice in povesti: Mladim srcom. Volk spokornik, Našim malim. Mladini. Poleg tega je napisal še Legende o sv. Frančišku. Napisal je mnogo potopisov, razmišljanj, na- JESEN. božnih spisov in pridig. Vse njegovo delo j« palmo domovinske ljubezni, lej>e pa so tinti njegove krneč,ke povesti. Meško je nežen, ču« stven, jx>ln je ljubezni do trpečih iu ubogih« Meško je poleg Cankarja najbolj znan v tu« jinii. Preveden je skoraj v vse evropske jezike: predvsem v če.ščino, potem v slovaščimo, pri Srbih, Hrvatih, Poljakih, Riisinih, Špancih, An« glež.iii, Italijanih in drugod. Naši ameriški ča« sopisi so mnogo priobčevali njegova dela. RADIO LJUBLJANA od 29. septembra do 5. oktobra 1938. Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, ,3.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 iu 22 Čas, vreme, poročila, spored in obvestila. Četrtek, 29. sept.: 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 18: Plošče. — 18.40: Slovenščina za Slovence. — 20: Violinski koncert. — 20.40: Koncert radijskega orkestra. — 22.15; Duet klavirja in harmonija. — Petek, 30. sept.: 13.20:Koncert radijskega orkestra. — 18: Radijski orkester. — 18.10: Ženska ura. — 20: Plošče. — 20.30: Balad« ni večer. — 22.30: Angleške plošče. — Sobota, 1. oktobra: 18: Radijski orkester. — 18.40: Socialno skrbstvo v Skandinaviji. --- 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki. — 20.30: l'ro« nos iz Novega mesta. — 22.15: Radijski orkester. — Nedelja, 2. oktobra: 8: Kmečki trio. — 9: Na« povedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe, — 9.45: Verski govor. — 10: Radijski orkester. — 11: Otroška ura. — 11.30: Plošče. — 12: Koa« cert pevskega septeta. — 17: Kmetijska ura. -" 17.30: Plošče. — 18: Igrica: 5 očetov. - 20.301 Radijski orkester. — 22.15: Adamič Bojan in nje« gov orkester. — Ponedeljek, 3. oktobra: 13.201 Koncert radijskega orkestra. — 18: Ruski sekstet — 18.40: Novo delovno leto radijske postaje. 19.50: Zanimivosti. -- 20: Večer lahke glasbe. -« 22.15: Plošče. — Torek, 4. oktobra: 13.20: Kon« cert radijskega orkestra. — 18: Harmonika šolo, —• 18.40: Glasbeni spored v prihodnjem letu. 19.50: Vesela kronika. — 20: Radijski orkeste«. — 21.10: Debussyjeva ura. — 22.15: Lahka glasba. — Sreda, 5. oktobra: 18: Salonski trio. -« 18.40: Mladinske oddaje v prihodnjem letu. —' 20: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. ShudiTrliT t ''"kf^,0 ^ ST0,C2« nekdanjega rešitelja, mogočnega bernardinca, Id je bfl n . " * jZi.l- ezeno P01*®111 »pred avla, pa je pri tem sam zašel pod kolesa. Bernardinec je malo pre, rešU to deklico v Sacramentu iz nekega ribnika bi je prišel iskat pomoč za nekega moškega, ki ga j. ^ bila zadela kap. gtev. 39. Cigana so pokopali r V slovenjegraški javni bolnišnici je umi! '45 letni cigan Avgust Miiler, rojen v Medvodah in pristojen v Črno pri Prevaljah. Pogrebu, ki je bil v četrtek, 22. septembra, se jo udeležilo nad 20 ciganov različnih rodovin j,, iz raznih krajev, predvsem pa Millerji in Roji iz Črne, kjer je njihova doinovna občina ter iz St. Janža pri Velenju, kjer je tudi rodni ju-aj enega dela Rojeve rodovine. Na pogreb za pok. ciganom Avg. Miiler-jein je prišel tudi pokojnikov svak Konrad Roj, iz Leipziga na Nemškem, kjer stalno prebiva. Imenovani se je pripeljal elegantno oblečen v razkošnem osebnem avtomobilu »Mercedes« skozi Italijo v našo državo ter je bil njegov namen obiskati svojega bolnega fvaka v bolnišnici. Med njegovim prihodom pa je svak v bolnišnici umrl. Ta cigan Konrad Roj iz Leipziga je ludi poskrbel za dokaj lep in dostojen pogreb pok. Miilerja. Pogreb je bil po katoliškem obredu na bolniško pokopališče. Za krsto je korakalo prej navedeno Število ciganov med temi tudi štirje godl>eniki j gosli. Spred in zad pa je drlo na pokopališče polno ljudi ker jih je zanimalo kako se bodo cigani poslovili od svojega tovariša, !' Po končanem obredu, ki ga je opravil inestni župnik in duhovni svetnik Jakob So-klič so obkolili grob vsi navzoči cigani, ki so med bridkim vzdihovanjem in jokanjem zmetali v grob več sveč in preti. Nato pa so pri-(topili štirje godbeniki z gosli, da so se z godim, z dokaj tožno žalostinko, poslovili od pokojnika, Nato pa so vsi kot en mož, nemo in tiho zapustili grob ter se odpravili na postajo, kjer so pričakovali prvega vlaka. Oni cigan h Leipziga, Konrad Roj, pa se jc s svojim avtomobilom odpeljal nazaj v Nemčijo, Poljski kardinal o židovskem vprašanja Varšavski kardinal nadškof, msgr. Alek-lander Kakowski, je nedavno izdal pastirsko pismo, kjer se zlasti izjavlja zoper moderni »motni nauk o rasizmu. Pravi kristjani da ne poznajo pojmov »arijec« in >ne-arijec«. Doslej se ni hotel javno izraziti o židovskem vprašanju na Poljskem. Pa ne zato, kakor da bi ga ne zanimalo, pač pa ne želi za-bresti v vrtinec tega vprašanja. »Nočemo, da bi tisti, ki menijo židovsko Vprašanje rešiti z gorjačami in razbijanjem S'P po judovskih hišah, izrabili naše besede proti nam. Zdaj pa je prišel tisti trenutek, ko nioramo na dan s svojimi nazori o rasizmu in »krvni« znanosti. Rasizem je v nasprotju z nauki krščanstva in tudi s poljsko zgodovino. Iz svojega narodnostnega in vojaškega prepričanja ne moremo razumeli, zakaj naj bi bil kak moški 1 »arijskiiiK imenom, ki ubogemu kmetiču pri kupčiji posname kožo z glave, kak dragocenejši element, kot so naši junaški židovski tovariši, kateri so ž.rtvovali svoje življenje za obrambo Poljske in ki so imeli v strelskih Jarkih uniformo poljskih legionarjev, dasi bi Mi mogli biti v avstrijski armadi višji čast-Mtol aH p« bi bili mogli kje drugje mirno in udobno živeti.« Pastirsko pismo varšavskega cerkvenega »ncza Jo na Poljskem na vse izredno učinkovalo. DROBTINE Najmanjši električni mctor. Doslej najmanjši električni motor, ki je tehtal komaj '.'. gr, so hranili v muzeju družbe General Eleclric v Nevvyorku. Sedaj je neki mladi italijanski delavec, kakor poročajo iz Rima, prekosil ta rekord s tem, da je zgradil z veliko potrpežljivostjo in skrbjo pravilno delujoč motor, ki tehta komaj 16 cenligramov. Zanj ni uporabil niti koščka lahke kovine. Pritlikavec med električnimi motorji je popoln posnetek navadnega industrijskega motorja. Delavec je moral uporabljati drobnogled, da ga je sestavil, rabil pa je za to '200 delovnih ur. Mož^ se imenuje Amedeo Tammassini, šteje 20 let in živi v Rietiju. Ii življenja ruske carice Katarino, Katarina II. je vselej po zajtrku sedla k mizi in začela reševati dopise, šele ob devetih je pozvonila služin-čadi, naj se javi pri nji. Služabniki pa niso bili vselej točni. Nekoč se je zdelo carici, da že predolgo čaka, pi je 6topila iz sobe, da vidi, ^kje sedijo njeni posli. Našla je služabnike in služabnice pri kvartah. Na vprašanje, če ni nihče slišal zvonca, so ji odvrnili, da so pač slišali zvonjenje, toda so hoteli najprej končati igro. Po tem pojasnilu se je vsemogočna carica vrnila v svoje sobane ter počakala, da so^ služabniki končali »marjaš« in se javili na službo. Kinopredstave za — pse. V Parizu 60 otvorili kino, katerega lahko obiskujejo tudi psi. Kažejo jim seve primerne, iz pasjega življenja posnele filme. Posebno mlajši psi, ki so že nekoliko »kul-tivirani«, zasledujejo slike z vidnim zanimanjem in renčijo, če jim kdo zastre pogled na platno. Nemir se jih loti, če opazujejo pasjo gonjo za kako klobaso ali kak pretep med psi. V takih trenutkih običajno pozabijo, da so zgolj gledalci in morajo poznali zalo oliko, ter se pridružijo gonji ali klatežu. Zato so v zadnjem času opustili za pse razburljive slike, skrbno se varujejo seve tudi slik hišnih oglov in obcestnih kamnov. Iz razumljivih razlogov, ker bi gledalci svoje narave vendar ne mogli zatreti kljub dobri dresuri. »Napredek« v Sovjetski Rusiji. Nek moskovski list je nedavno slavil sovjetski napredek v družabnem življenju. Takole pravi med drugim: Nekoč '« moral ubog kmetiček pozdravljati zdravnika'* klobukom v rokah in ponižnim poklonom. Učenec je trepetal pred učiteljem, delavec pred delovodjo, otrok pred očetom. Vse to je danes odpravljeno, ker so v sovjetski državi »vsi enaki«. Razlika jo samo med sovjetskimi oblastniki m množico. Vodeno — ne ledene kocke. Znanstvenikom nekega tehničnega zavoda v Angliji se je posrečilo z ogromnim pritiskom 120.000 kg na 1 cm stisnili vodo tako, da se je njena prostornina zmanjšala za polovico in se spremenila v trdno telo, ki ni podobno ledu in se začne taliti šele pri 100 stopinjah, dočim se led topi pri vsaki toplini nad ničlo in je njegova prostornina večja od vode. Zanimivo je vedeti, da je pritisk 100.000 kg na en cm lahko izvršil že vsak, kdor je kdaj pritisnil konico šivanke ob steklo s tako silo, da se je konica odlomila. Katera šival je najhitrejša? Ne gazela, niti noj, ne zajec — marveč: pajek! Izračunaii so, da napravi pajek v eni sekundi tolikšno pot, ki je stokrat daljša ko on. In ni je na svetu živali, ki bi se v eni sekundi mogla stokrat delj pomakniti, kakor je sama dolga! — Človek, ki je razmeroma 170—180 cm visok, bi moral torej na sekundo preteči 170—180 m, da bi bil tako uren ko pajek!; Barva oči in iivljcnje. Neki nemški zdravnik je predlagal zavarovalnicam, naj bi z ljudmi, ki: imajo rjave oči, ne sklepale zavarovalnih pogodb, Pravi, da je trideset let proučeval barvo oči svo-i jih bolnikov. Med starimi, ni bilo nikoli takšnih, ki bi imeli rjave oči. Ljudje z rjavimi očmi umirajo po njegovih izkušnjah med 50. in 55. letom. —• Kaj pa, če ta zdravnik med svojimi starimi bolniki ni videl rjavookih samo zato, ker bi bili ti bolj zdrave narave nego vsi drugi in niso imeli potrebe, da bi hotiili k njemu? DOPIS Šmartno pri Litiji. Zaradi izčrpanega kredita za regulacijo kostrevniškega potoka, se je z delom za tekoče leto prekinilo. Trdno upamo, da nam bo banska uprava v bodočem letu pripomogla b podporo, da se bo prepolrebna regulacija potoka po načrtu izvršila. Do sedaj izvršena dela pri regulaciji sta vodila inž. Kralj in zastopnik ban-ske uprave Praprotuik. — V letošnjem letu seja v Smartnem ustanovilo društvo Rdečega križa* Društvo bo organiziralo potrebna predavanja. —< Prvo tako predavanje je bilo v nedeljo, 25. sept„ po prvi sv. maši v ljudski Soli. Predaval je zdravnik dr. Franta Mis, in sicer »Samaritausko delo Rdečega križa«. Udeležba je bila izredno številna* __V kratkem imni postavili siiomenik v svetovni: vojni padlim vojakom. Spomenik bo postavljen na pokopališču v Smarlnem. Dan in čas blagoslovitve ee bo naknadno objavil. V vsako hišo »Domoljuba«! 2» Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja «a enkrat Dia 6'—. Naročniki »Domoljuba« plačajo saino polovico, ako kupujejo km«-lijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke »G iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Priitojbina za male oglate ie platoje naprej. Prodam več orodja za mehanike, mizarje, več šivalnih strojev, par za čevljarje. Beri-čevo štev. 18. Fotonha SJ«* dobi postranski zaslužek. Izreži ta listek in ga nesi ali pošlji na upravo »Domoljuba«, Tam ti bodo dali moj naslov. (15.821) Ne« redllni prašek >RE D IN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek if din, po pošti 12 din: 3 zav po pošti 24 din. 10 zav. po pošti 72 din. ter priporočamo,da naroči eden za več sosedov skupaj. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana. Židovska ulica 1. Seno na prodaj Sajovic Ivan, Gornji Logatec. najboljši nakup obleke, perila in vsa praktična oblačila, — Presker, Sv. Petra c. št. 14, Ljubljana. vsakovrstne, naprodaj na Planini štev. 12, občina Št. Jošt pri Vrhniki. Moštova emuMastis Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obslojno in zdravo domačo pi jačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20" po pošti Din 35'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. Prodaja Drogerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. ftagrobno spomenik Iz starega pokopališča sv. Krištofa dobite za niiko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovar, pokopališče sv. Križ, Ljubljana. Z500 Din KS 1000 Din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor. najnovejši le- tošnji modeli v največji izberi že od Din 550"— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana. Tyrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze). Opozorilo! v!L,njb strojev, koles, otročkih vozičkov, radio apara tov in nešteto drugih predmetov konkurzne-trn nakupa po neverjetno nizkih cenah na prodaj pri »Proinet«, (nasproti Križanske cerkve). Tint vojaščine prost, 1 an' dobi stalno službo opremljevalca k tovornemu avtomobilu in se lahko priuči šo-firanju. Ker je obenem irikaaant, je položiti kavcijo v denarju, knjižici ali nepremičnini. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod »Koliko kavcije« štev. 15.3i3. Travnih ležeč blizu Zadobrave, ugodno na prodaj. — Poizve se: Zaje Franc, Brejčeva ulica 8, Zgornja Šiška. Ljubljana. JHizarsfcega uajenca sprejme J. Japelj, Drenov grič 51. p. Vrhnika. Ejnn za žganjekuho od * 's" srede dalje zopet na zalogi pri tvrdki I. Oražem, Moste-Lju-bljana. ~ Kopali mth it«, dvojno deluioč, dobro ohranjen, prodam. -Poizve se v trgovini K. Alhrecht, Kamnik. Beli Kremenov pesek fini in debel kot ajdov zrn kupi Franc Cvek, Kamnik. Brinje in figo midi Sevev & Komp., Ljubljana. »apim ln 5U%d 10 cm debelino naprej. Ponudbe: Alojz Grilc, Novo mesto. v krškem srezu. Lepi vinogradi. Cena po dogovoru. Potrebna gotovina 25.000 din. Resen kupec naj si ogleda osebno. Več se izve pri Kotar M, pošta Bučka pri Krškem. V vsako hišo »Domoljuba«! Pred vselitvijo V nove tekale hočemo izprazniti vso naš9 zalogo ter smo cene znižali do skrajnosti. z nTž al i"cen'e OSt«HlkOIHL za moške in ženske obleke, zimske suknje in plašče, kakor tudi ostankom od vseh vrst blaga. Na zalogi vse vrste odeje, deke, gradi za inodroce, žima, morska trava itd. ter sploh vse kar je potrebno za nevestina bale. Priporoča so vsem bralcem Domo-ljuba tvrdka p LJubljana, Sv. Petra strelom. — Zajamčeno prvovrstno blago ln nalnl4!e cene dobite vedno pri tvrdki Kofiarka dr. z o. z., iftibifana MMitnln ulite »L M Telefon >MI Sprejemamo popravita! Zahtevajte proapektel Prazna vera. Razširjen pariški večernik prinaša že več mesecev čuden oglas. Neki prebrisa-nec prodaja obešenjaško vrv, »ki zajamčeno prinaša srečo«. Poročevalec, ki se je zanimal za uspeh kupčije, ni mogel veliko zvedeti. Trgovec mu ni izdal svojega vira. Povedal je samo, da se kupčiji dobro razvija. Kos vrvi stane 20 trankov. Najbolj zanimivo je, da ne zahtevajo kupci jamstva za kakovost blaga. Odštejejo denar in vo-rujejo trgovcu, da res izvira vrv od obešenca. Kolika časopisnega papirja porabi »vet. Nek angleški strokovni list prinaša te številke: V An-gliji porabijo letno 20 kg časopisnega papirja zi osebo, v Ameriki 22 kg, v Avstraliji 12, na Ho. landskem 11, v Franciji 9, Skandinaviji 8, v Nem. čiji 3.25 kg. V Sovjetski Rusiji pride na človekt letno 1 kg časnikov. S temi številkami »eve še ni rečeno, da v teh državah tudi največ berojo, Movo brinje in fige v najboljši kakovosti dobite pri tvrdki Fran Pogalnik, Ljubljana, ?yrfeva c.jn»n«j5*«i33 v Javnih skladiščih (Balkan) Opeka ii stekla. V ameriškem mestu Toledo so ravnokar dovršili trinadstropno hišo, ki je po-stavljena vsa iz steklene opeke. Opeka je v svoji notranjosti votla in je torej dober varuh pred toploto in mrazom. Čudno, poslopje nima oken, marveč velike ventilatorje. Prostori so nenavadno svetli in spalnice morajo biti zakrite 3 težkimi preprogami. I)iven je [jogled na hišo v noči, ča se njene luči v notranjosti lomijo v tisočerih žarkih v temno noč. Stroški gradnje so baje nižji ko w poslopja z navadno opeko. Trpežne čevlje smučarske, Slefletne, škornje in druge, najugodneje dobite pri jernej-u JeraJ, Zapoge 10 iS Smlednik S LJUDSKA POSOJILNICA I UDDUANI registr. zadruga z neom, zavezo LJiiiUANA, mmimia® mu (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove 2nt sfere vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do $7. »Domoljub« stane 38 din za celo leto, za Inozemstvo 60 din. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inse-rate in reklamacije po uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavajo po posebnem ceniku. — Telefon uredništva in upravet 40-04. — Iz-dajalci j: dr. Gregorij Pečjak. — Uredniki Jože Košiček, — Za Jugoslovansko tiskarno! Kurel čef. PlIPbliH Podpisani Knstelic Martin, posestnik, ri tnilbl Kieiie 18 obis Dttli preklicujem svojega sina Franca, da nima imenovani ničesar prodajati iz mojega posestva in nima sklepati na moje ime nobenih kupčij. Dol, 2S.sept. 1938. Martin Knstelic. V boj za naše časopisje i