LJUDI ŽULIJO KOMUNALNI PROBLEMI
Ljudje občinsko oblast praviloma ocenjujejo po tem, kako je urejeno njihovo življenjsko okolje. O žgočih komunalnih problemih, cestah, vodovodih, divjih odla-gališčih odpadkov ter o tem, od kod vzeti denar za njibovo reševanje, smo se pogovarjali s predsednikom občinskega izvršnega sveta Branetom Matjašcem.
Odločili ste se za neposredne pogo-vore z Ijudmi v krajevnih skupnostih. Zakaj?
MATJAŠEC: »Čeprav ti obiski niso obvezni, pa tudi drugi izvršni sveti te metode ne uporabljajo. so nam izkušnje pokazale, da bi bili kon-kretnejši stiki s krajevnimi skup-nostmi koristni. Kot je znano. so bili pred leti na zahtevo takratne Sociali-stične zveze takšni obiski sestavni del dela izvršnega sveta. Lani jih ni bilo, pač pa so to nalogo opravljali posa-mezni sekretariati. Naš izvršni svet je sicer pripravil svoj program dela. ki naj bi izhajal iz razmer. v katerih ob-čani živijo. Z obiski smo pravzaprav želeli preveriti. ali stno vanj zajeli res-nične in seveda uresničljive interese Ijudi. Obiske in pogovore s člani sve-tov krajevnih skupnosti bomo končali ta mesec«
Kaj Ijudi najbolj žuli?
MATJAŠEC: »Seveda pogovori niso tekli le o našem programu, pač pa so nas ljudje spraševali vse mo-goče. Rdeča nit pa so bila nerešena komunalna vprašanja. Nanja tudi sam neprestano opozarjam. Poglejte, moščanska občina ni !e mestna ob-čina. Mestna je le ob industrijski coni, vanjo sodita še veliki stanovanjski na-selji Fužine in Štepanjsko naselje ter še nekaj tipičnih mestnih krajevnih skupnosti. Tu imajo ceste, pločnike.
nenazadnje tudi vodo. Ko pa pridemo na Litijsko cesto, v Bizovik na pri-mer, pa gre za povsem drugačne vrste krajevne skupnosti. popolnoma drug svet. Ne da tam nimajo ceste, to imajo, vode nimajo. Ali pa Zadvor. kjer takoj naletimo na velike težave s cesto, ki ni le lokalne narave. Litij-ska cesta je namreč regionalna. ven-dar je asfaltirana le do konca vasi, naprej pa je makadam. Ni pločnikov ob njej. Tudi v Lipoglavu je v sami vasi sicer asfalt, vse naokrog pa močno načet in luknjast makadam. Moram reči. da dokler nisem bil s so-delavci v vseh krajevnih skupnostih. tudi sam nisem vedel, da so problemi tako pereči, čeprav so nas nanje opo-zarjali.«
Pa vendar, ti problemi niso od vče-raj?
MATJAŠEC: »Ne, niso. Pojavljajo se že vrsto let. Po mojem tudi zato, ker ljudje v mestnih sekretariatih ne poznajo dovolj natančno razmer v teh krajevnih skupnostih. Komunalni, pa tudi kmetijski mestni ministri prepro-sto ne vedo. kaj se dogaja zunaj me-sta. Če lahko nekoliko karikiram, nji-hov pogled seže tako daleč. kot se denimo vidi z roba Robbovega vod-njaka. To je zanje mesto, za nas pa je še kaj drugega.«
Precejšen del odgovornosti je torej na mestni oblasti?
MATJAŠEC: »Moram pohvaliti svoje sodelavce. Letos so pri usklaje-vanju programov na mestni ravni za občino Moste kar veliko dosegli. To so bili pravi boji in nekateri še trajajo. Tako je nastal program cestne in ko-munalne dejavnosti za letošnje leto. Z njim smo šli med ljudi v krajevnih skupnostih in jitn konkretno pove-dali, koliko denarja je za posamezen projekt na voljo. Povedali smo tudi, od kje bomo denar vzeli, ali iz občin-skega ali mestnega proračuna.«
Ti proračuni niso edini vir denarja za komunalo?
MATJAŠEC: »Še en pomemben vir je, to je sklad stavbnih zemljišč. Toda tu se pravi problemi šele zač-nejo. Sklad je namreč potreben ta-kojšnje in temeljite prenove. Potre-buje ne le novo obleko, ampak tudi novo vsebino. Tam je dve milijadi in pol tolarjev, o katerih suvereno odlo-čajo ljudje. ki s stroko nimajo veliko zveze. V njegovem upravnem odboru imamo tudi tri naše poslance, vendar to niso strokovnjaki na komunalnem področju. Niso pa člani tega odbora občinski sekretarji za urbanizem in na odločanje, kam bo šel denar, nimajo nobenega vpliva. V zadnjem času de-loma sodelujejo kot svetovalci, pa še to šele v zadnji fazi dogovarjanja. Fi-nančni načrt sklada je bil letos spre-jet. ne da bi ga denimo koordinacija predsednikov občinskih izvršnih sve-tov prej uskladila tako, da je y njem veliko še spornih stvari. Če moj pred-log o prenovi tega sklada ne bo spre-
jet, bom skupščini predlagal odpoklic naših predstavnikov v njem. Menim namreč, da bi z nekoliko drugačno delitvijo denarja iz tega sklada veliko lažje odpravili največje komunalne te-žave v občini.
Nekaj denarja se bo vendarle našlo v občinskem proračunu?
MATJAŠEC: »O denarju. še pose-bej tistem. ki ga zmanjka. bi se dalo marsikaj povedati. V proračunu za letos smo sicer uspeli najti dodatnih deset milijonov, ki pa bodo zadosto-vali le za odpravo najbolj perečih pro-blemov oskrbe z vodo v Lazah in Dolskem. Tam se namreč že kažejo tudi znaki nekaterih bolezni. ki so posledica uporabe oporečne vode.«
Niso pa problemi le s cestami in vodovodi?
MATJAŠEC: »Skoraj povsod kra-jani opozarjajo tudi na odlagališča od-padkov. Strinjam se z njimi, toda vprašati se je treba. kdo je tisti. ki tam pušča raznovrstno ropotijo. To je prvo. Drugo. izvršni svet se je odlaga-lišč že lotil in v okviru programa jav-nih del odpadke že odvažajo. najprej z največjih odlagališč. denimo iz gra-moznice, ki je naša prava sramota, ob Litijski cesti. Prav zanjo bomo predvi-doma porabili deset milijonov tolar-jev. Poostrili bomo inšpekcijski nad-zor nad onesnaževalci in jih strožje kaznovali. Najbrž bi bilo kar prav, če bi fotografijo kakšnega od njih obja-vili tudi v Naši skupnosti. Prostor je naš le, če ga bomo znali ohranjati. bo lep, nihče tega ne bo storil namesto nas.«
Pogovarjal se je JOŽE POGLAJEN