SLOVENEC
Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo me« t o.
Izkljnčna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano.
Izhaja viak dan ijntraj rasen ponedeljka in dneva po praznika.
g Uredništvo la upravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. a = Redazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. I 5	Teleion 4001—4005.	i
Abbonamentl: Mese 12 Lire; Estero, mese 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire, C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzioni.
Filialet Novo mesto
Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 505 i
Drzen in uspešen napad pri Culquabertu
Sovražna trgovska ladja potopljena
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Tekom včerajšnjega dne so sovražna letala preletela kraj Comisso in Liccato (Sicilija). Letala so metala eksplozivne bombe, ki so večinoma padle v morje. Nobenih žrtev, nobena škoda. Nad sicilsko obalo sta se dve naši lovski letali spustili v letalski boj, dve angleški letali sta bili sestreljeni in ostala štiri letala uspešno zadeta. Naša letala niso imela nobenih izgub.
Severna Afrika: Močni oddelki lovskih letal Kr. letalstva so napadli sovražne oddelke, ki so se premikali na cesti Bug-Bug, prav tako pa so napadla naprave in motorizirana sredstva na ozemlju Sidi el Barani. Mnogo avtomobilskih voz je bilo zažganih, druga pa so bila poškodovana.
Nemška letala so bombardirala naprave in protiletalske baterije v Tobruku.
Sovražnik je izvedel polet nad Benghazi. Nekaj škode na bližnjem ozemlju pri mestu.
Vzhodna Afrika: Tri kolone nacionalnih in kolonialnih čet pod poveljstvom polkovnika Avgusta Ugolinija, poveljnika postojanke v Culquabertu, so dne 18. oktobra izvedle izpad in so globoko prodrle na ozemlje, ki ga ima sovražnik. Med hudim bojem, ko je bil zavoje-van in zažgan močno utrjen tabor, je sovražnik zbežal in je pustil na bojišču nad 200 mrtvih. Naše kolone so zaplenile orožje, vojno gradivo in živila. Pri zmagovitem dejanju so se odlikovali s svojim fizičnim odporom in napadalnim zagonom skupina Kr. karabinjer-jev, bataljon CC NN 14. in 240. in 67. kolonialni bataljon.
Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša izvidniška letala pri izvidniški ofenzivi napadla in potopila sovražno trgovsko ladjo.
Prodiranje zavezniških čet proti industrijskemu ozemlju ob Donu
Obsežni lelalski napada - Uspešni boji na vsem bojišču Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 20. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem delu vzhodnega bojišča prodirajo naprej nemške, italijanske, madžarske in slovaško divizije nezadržno proti industrijskemu območju ob Doncu. Tudi na ostalih odsekih potekajo boji uspešno.
Na vsem vzhodnem bojišču je letalstvo uspešno napadalo železniške proge in prometne zveze.
Na jugovzhodu, jugu in jugozahodu angleških otokov so bila bombardirana pristanišča in vojaško važne naprave. Na morju pri Kanal* svetega Jurija so bojna letala zažgala večjo trg. ladjo.
V Severni Afriki so nemška bojna letala dne 19. oktobra in v noči na 20. oktober uspešno bombardirala pristaniške naprave v Tobruku. — Sovražnik ni priletel nad nemško drž. ozemlje.
Berlin, 20. okt. AS: Med boji pri Odesi ie nekaj sovjetskih ladij odplulo iz pristanišča, toda nemška letala so se pognala na lov za temi ladjami in parnike uspešno bombardirala. Dva prevozna parnika in sicer s 3000 in 5000 tonami sta bila zadeta in hudo poškodovana.
Na enem odseku na vzhodnem bojišču so posebne nemške čete v času od 24. sept. do 17. okt. nabrale nad 17.000 sovjetskih min, mnogo letalskih bomb in topniških izstrelkov.
Helsinki, 20. oktobra. AS. Finske čete prodirajo sedaj na odseku v Kareliji med Suroko in Kontupohijo. Letalstvo sodeluje s četami in bombardira še naprej železniško progo, ki vodi proti Murmansku. Železniški postaji v obeh omenjenih mestih sta bili popolnoma razdejani. Na postaji Sonoka so bombe uničile cel tovorni vlak. Pri jezeru Onega so finski lovci sestrelili rusko vodno letalo. Na bojišču v Ka-'reliji je protiletalsko topništvo sestrelilo dve ruski lovski letali.
Stalin proglasil obsedno stanje v Moskvi
Rim, 20. okt. AS. Stalin je v Moskvi proglasil obsedno stanje, sam pa je že zapustil sovjetsko prestolnico. Angleški informacijski urad obvešča, da bo vladni ukaz o obsednem stanju v Moskvi
Pomanjkljivosti angleške vojne proizvodnje
Angleška armada ni sposobna za vdor na evropski kontinent
. Lizbona, 20. okt. AS. Angleška propaganda J mičnim delom in posamičnim nadzorstvom nad lnoveduie sicer zeln mnnrm ^ tom i,n,ni,5n; delom, kar bo olajšalo splošno nadzorstvo. Ta na-
pripoveduje sicer zelo mnogo o tem, kolikšni so angleški napori na polju vojne proizvodnje in kolikšno pomoč bo s tem v zvezi Anglija lahko dajala Rusiji. Toda, kakor vediro se je zgodilo tudi tokrat, da so se te in slične trditve angleške propagande kmalu razkrinkale.
V nedeljo je na delavskem zborovanju v Stokeu govoril angleški delavni minister Bevin, ki je z vsemi mogočimi krilaticami navduševal angleško delavstvo, da naj pospeši in poveča svoje delo. Minister Bevin je izjavil, da se bo v angleških tovarnah orožja in streliva skupinsko delo in nadzorstvo nad njim nadomestilo s posa-
čin kontroliranega dela se mora hitro razširiti, kajti delovno ministrstvo hoče oceniti delovno sposobnost posameznikov.
Minister je nato pozval delavstvo, da naj dela hitreje in pridneje. Zatrdil je, da je povečanje dela in proizvodnje odlično politično vprašanje. Ob koncu je še izjavil, da nikdar ne bi odobril načrta za izkrcanje angleške vojske na evropskem kontinentu, dokler angleška vojska ne bi bila boljše oborožena, kakor pa je bila ob dosedanjih prilikah.
stopil v veljavo dne 20. oktobra. Od polnoči do petih zjutraj prepovedan sleherni promet na ulicah. Poveljnik mesta general Similov je poverjen, da mora ohraniti red. Na razpolago mu bodo oddelki teritorijalne obrambe in delavski bataljoni. Vsi delavci v Moskvi so bili povabljeni, da naj podpro čete, ki branijo mesto. V zaiiod-nem delu mesta so policijski in obrambni oddelki postavljeni pod poveljstvom poveljnika armade na zahodnem bojišču generala Jukova in pod poveljstvo poveljnika posadke v Moskvi, divizij-skega generala Artenijeva.
Stalin je v Samari
Lizbona, 20. okt. AS. Stalin in sovjetska vlada so zbežali onstran Volge v Saniaro, ki se sedaj imenuje Kujbišev. Mesto je 1000 km oddaljeno od Moskve. Molotov in predsednik Sovjetov Kalinin sta Moskvo zapustila v letalu.
Težek položaj Petrograda
Stockholm, 20. okt. AS. Švedski dopisniki iz Rusije javljajo, da je položaj v Pelrogradu od
dneva do dneva slabši. Sovjetska policija pobira dan za dnem moške in ženske in jih goni k utrje-valnim delom. Vsa javna poslopja, knjižnice in šole so spremenili v bolnišnice, a ni potrebnih zdravil za ranjene in bolnike. Vsak dan je ustreljenih veliko ljudi, ker so obtoženi sabotaže.
Uničevanje sovjetske industrije
Budapest, 20. okt. AS. Madžarska poročevalska agencija javlja, da so madžarske čete zopet v prvih vojnih črtah. Prvih deset dni oktobra je bila delavnost madžarskih čet posebno živahna. Madžarske čete so se na mnogih krajih srdito borile s sovjetskimi četami, ki so se trudile, da bi nazaj osvojile izgubljeno ozemlje. Poročila iz madžarskega vira pravijo, da rdeče čete v industrijskem področju uničujejo vse industrijske naprave in zažigajo tovarne. V arhivu sovjetskega poveljstva, ki so ga našle, so našli navodila samega Stalina, kjer je rečeno, naj se zajete čete prebijejo če le morejo vedno nazaj k ostali vojski, ako pa to ni mogoče, naj se bore do zadnje kaplje. Treba je, da ima sovražnik čim več izgub Rajši umreti kot položiti orožje.
Govor ministra Funka v Rimu:
Sodobni ci!J gospodarstva
je gospodarska neodvisnost Evrope
Vojna na zahodu
Berlin, 20. oktobra. AS. Nemško daljnosfrel-no topništvo je v noči na 18. oktober streljalo na pomorske naprave in na pomorske cilje onstran Rokava. Neki konvoj se je hotel približati pristanišču v Dovru, pa je moral prekiniti pot in se obrniti.
Berlin, 20. oktobra. AS. Nemški lovci so sestrelili posamično angleško bombno letalo vrste »Hudson«. Letalo se je skušalo približati norveški obali.
Tetuan, 20. okt. AS: V Cevti je morje vrglo na obrežje trupla dveh angleških mornarjev z angleškega rušilca, ki ga je nemška podmornica pred kratkim potopila pred Gibraltarjem.
Nemški finančni minister pride v Sofijo
Sofija, 20. okt. AS. List »Zora« je objavil, da bo prav kmalu prišel v bolgarsko prestolnico nemški finančni minister Schwering von Krosigk.
Sklenjeni gospodarski sporazum med Bolgarijo in Hrvatsko določa, da bo Hrvatska pri bolgarskem izvozu in uvozu uživala prednosti, kakor to določa načelo o največjih ugodnostih.
Predsednik bolgarske vlade se je vrnil v Sofijo
Sofija, 20. oktobra. AS. Snoči se je vrnil v Sofijo predsednik bolgarske vlade Filov, ki je bil več dni v Budimpešti na uradnem obisku. Na postaji so ga pozdravili člani vlade in predstavniki ij^lijnnskega in nemškega poslaništva.
Filov je izjavil časnikarjem, da je zadovoljen zaradi tega, da se je lahko sešel z madžarskimi državniki ter je izrekel svoje prepričanje, da bo ta sestanek z madžarskimi voditelji poglobil prijateljske odnošaje med obema državama.
Nova železniška proga v Bolgariji
Sofija, 20. okt. AS: Minister za javna dela Vasiljev je odprl novo železniško progo, ki vodi iz severne Bolgarije s južno Bolgarijo.
Dr. Clodius odpotoval iz Aten
Atene, 20. okt. AS: Nemški gospodarski svetnik dr. Clodius je odpotoval iz Aten.
^ Po poročilih iz pristojnega vira se prehrana dežele vkljub težavnim okoliščinam zmeraj bolj boljša.
Predsednik grške vlade general Colacoglu je objavil proglas na prebivalstvo, v katerem ga poziva, da naj ga j>odpira pri njegovem delu, da bi se življenje čimprej spravilo v redni tir. V proglasu je general Colacoglu tudi razložil težavne okoliščine, v katerih je moral prevzeti oblast.
Rim, 20. okt. as. Ob svoji slovesni promociji za častnega doktorja je imel minister dr. Funk govor, v katerem je poveličeval hitro in odločno gospodarsko delo Italije in Nemčije. To delo je treba pripisati predvsem geniju in daljnovidnosti dveh velikih mož, ki sta vedela zavarovati in pravilno izčrpati vse narodne sile.
Tisto, kar je Duce storij za ogromni razvoj italijanskega Imperija, je isto, kar je Hitler storil za nemški naro d. To so dejanja, ki po svoji veličini nimajo primere v zgodovini. Veličina obeh voditeljev je v skladu z obsežnostjo političnega cilja, ki je: vzporeditev in pomirjenje evropskega kontinenta.
Nato je dr. Funk podčrtal — potem, ko je govoril o gospodarski zgodovini v zadnjih 20 letih — da se socialna pravica naslanja na kulturni razvoj in ta socialna pravica je eden glavnih ciljev Italije in Nemčije, ki hočeta evropski kontinent voditi po tej poti. Italija ima posebno važno nalogo, uvesti novi red zdravega gosjiodarstva v svojem življenjskem prostoru, ki ji ga je prisodila narava. To je: Sredozemsko morje. Ko je omenil, da sovražniki Osi pravijo, da se vojskujejo za svobodno trgovino, je poudaril, da je bila svobodna trgovina uničena z delovanjem zmagovalcev v prejšnji vojni, ki so hoteli ohraniti razliko med revnimi in bogatimi državami.
V svojem nadaljevanju je minister dr. Funk poudaril, da obnova Evrope po vojni ne bo mogla biti uspešno izvedena drugače, kakor da se popolnoma izločijo liberalna gospodarska načela, ki so kriva vsega nereda na gospodarskem polju. Ko bo Anglija izločena z evropskega kontinenta, bo Os podpirala gospodarski razmah vseh narodov na evropskem kontinentu. Cilj gospodarskega sodelovanja v Evropi pa mora v prvi vrsti biti: gospodarska neodvisnost evropskega prostora.
Države Osi pa ne mislijo pretiravati z avtarkijo, ampak bodo skušale z državami onstran morja ohraniti važne gospodarske zveze, kajti države onstran morja ne bodo mogle mimo proizvodov evropske industrije. Funk je poudaril, da je Amerika že dokazala, da ne more oskrbovati narodov onstran morja. Zaradi obnove gosj>odarskega reda med narodi bodo tudi denarna vprašanja izgubila svojo važnost. Po svetovni gospodarski krizi je postalo jasno, da se je zlati sistem zrušil. Vkljub voj-
Ves trg v Metliki je napolnila množica ob sprejemu Ekscelence Graziolija. V sredi pred tribuno velik: jambor za zastavo
ni pa so države Osi izboljšale kliring, ki je bil dosedaj samo dvostranski način. Prepričane so, da bodo lahko ijvedle način mednarodnega plačevanja, ki bo deloval brez težav in ki bo popolnoma neodvisen od zlata.
Države Osi bodo znale braniti novo Evropo, sovražniki Osi pa niso vpoštevali notranje trdnosti Osi. Italija je dosegla velikanske cilje pri svoji gospodarski obnovi. Os Rim-Berlin je postala tudi gospodarska Os. Ogromna sovjetska ozemlja, zelo važna v gospodarskem oziru, so bila priključena k Osi. Način sovjetskega gospodarstva je bil silno pomanjkljiv in je ustvaril aparat mrtve birokracije.
V vojni proti Rusiji pa Nemčija ni bila oslabljena, pač pa se je njena vojaška sila povečala. Če je Anglija kdaj pričakovala, da se bo gospo-darska sila Osi zlomila, tedaj se je zelo zmotila in so njene nade splavale po vodi.
Rim, 20. okt. AS. Nemški gos[x>darsk>i minister je bil promoviran v Rimu za častnega dok-torja v gospodarskih in trgovskih vedah. Ob tej priliki je imel minister Funk govor, v katerem' je poveličeval pomen in važnost tesnih gospodar, skih stikov med Italijo in Nemčijo.
Pouk na italijanskih šolah v Parizu
Pariz, 20. okt. AS: V navzočnosti konzularnih in fašističnih oblasti, in organizacij so slovesno odprli novo šolsko leto na srednjih in osnovnih italijanskih šolah v Parizu. Kratka slovesnost se je začela s pozdravom Kralju in Cesarju in Duceju in s sjiominom na padle junake in na italijanske bojevnike.
Italijanski kmetijski strokovnjaki v Španiji
Madrid, 20. oktobra. AS. Špansko kmetijsko ministrstvo je povabilo na obisk v Španijo skupino italijanskih kmetijskih strokovnjakov, ki bodo obiskali glavne kmetijske naprave v Španiji.
Ruske in angleške čete so zapustile Teheran
Lisbona, 20. okt. AS. Zaradi spopadov med sovjetskimi in angleškimi četami v perzijski prestolnici, 6ta se angleška in sovjetska vlada sfiora-zumeli, da bosta umaknili V6e svoje čete iz Teherana.
Vendar pa so v Kurdistanu uporniki zasedli več krajev. Redni perzijski oddelki so prešli na uporniško stran. Po poročilih, ki prihajajo semkaj, se položaj v Perziji 6labša.
Pisemska cenzura na Japonskem
Tokio, 20. okt. AS. Dopisnik nemškega poročevalskega urada poroča, da je japonska vlada uvedla pisemsko cenzuro za vsa pisma v inozemstvo. Odpošiljatelj mora pismo oddati odprto in osebno na poštnih uradih.
Nanking, 20. okt. AS. Predsednik kitajske vlade Vangčingvej je poslal novemu japonskemu predsedniku vlade generalu Toiu brzojavne čestitke po sestavi nove vlade, knezu konoju pa je sporočil zahvalo ter izrazil željo za njegovo čimprejšnje zdravje.
List »Čungpao« piše, da bo vlada generala Toja ostala zvesta Osi in da želi končati vojno na Kitajskem. Ce pa bo Amerika nadaljevala s svojo podporo maršalu Cangkajšku in se bo obkoljeva-nje Japonske nadaljevalo, tedaj bo izbruhnila nova
VCjtiA
Roosevelt povečal intrige za vstop Amerike v vojno j
Washington, 20. okt. AS: Dopisnik berlinskega lista »Zwdlf Uhr Blatu poudarja, da v NVashingtonu zelo narašča razburjenje zaradi dogodkov na ruskem bojišču. To se vidi zlasti iz lega, da so krogi, ki so blizu Hooseveltu, povečali svojo propagando, da bi Amerika stopila v vojno. Lisi piše, da so vse te Rooseveltove intrige ameriške židovske skupine že dobro znane. V Ameriki niso prav nič presenečeni nad Rooseveltovim početjem, še manjše pa je presenečenje v Evropi kjer vsi vedo, da hoče Roosevelt izrabiti vsako priliko, da bi uresničil namene svoje impsriali-stične politike.
Nemški listi pravijo, da listi v Londonu kljub porazom sovjetske vojske še pišejo, da je »položaj na vzhodu zadovoljiv«. Anglija pri tem samo nadaljuje s svojo staro igro. Medtem, ko izjavlja minister Bevin, da je »položaj zelo resen«, pa govore drugi angleški propagandisti, da so nemške čete že 30 do 40 km pred Moskvo. Nekateri listi in angleški propagandisti celo že govore, da se nemške čete vojskujejo že v moskovskih predmestjih in da bo Moskva že čez nekaj dni kapitulirala.
»Volkischer Beobachter« piše, da bodo v Ameriki in v Angliji danes, v ponedeljek, propagandisti zopet lahko proslavljali junaški odpor sovjetske vojske, ko bodo lahko ugotovili, da Moskva v ponedeljek, to je na dan, ki so ga izračunali za padec Moskve, še ni padla. Tako si vedo angleški propagandisti pomagati na najrazličnejše načine.
Rim, 20. okt. AS: Danes objavlja »Messag-gero« članek, v katerem smeši način, kako hoče Amerika pomagati Sovjetski Rusiji. Angleži in Amerikanci mislijo, da bodo lahko oskrbovali Rusijo skozi Perzijo. Toda Angleži in Amerikanci se najbrž niti ne zavedajo, da bi bilo treba v ta namen skozi Perzijo zgraditi nove ceste in tudi nove železnice. To pa ni lahko delo in ne gre hitro od rok niti v mirnem času. Angleška vlada je objavila, da bo gradivo za ceste in železnice v višini enega milijona funtov šterlingov pripeljala iz Avstralije v Perzijo. To bo ogromen organizacijski in delavni napor. Vprašati se je samo treba, če bo pomoč Sovjetski Rusiji tedaj še koristila, ko bi jo Angleži in Amerikanci lahko pripeljali po tej poti.
Newyork, 20. okt. AS: Šele sedaj so se izvedele podrobnosti o razgovoru, ki sta ga dne 4. oktobra imela minister za mornarico Knox in načelnik angleške nakupovalne komisije v Ameriki Campbell. Campbell je vprašal Knoxa, če ne bi bilo potrebno ustvariti kakšen incident, da bi se ameriško javno mnenje izreklo za vstop v vojno. Knox je samo dvignil roke in izjavil: »Dragi Campbell i Pustite meni to zadevo.«
Campbell je nato še vprašal: ~Ali mislite, da vam bo Hitler nudil priložnost?« Knox pa ie odgovoril: »Ce tega ne bo storil nemški torpedo, pa bo to storila ameriška mina.« Campbell je vprašal, kdaj naj bi bil tisti dan, ko bi se moralo to zgoditi. Knox pa je odgovoril, da se bo to zgodilo osem dni poprej, predno bo Roosevelt poslal poslanico kongresu.
Incident na morju se je resnično zgodil tedaj, ko se je ameriški kongres sešel. Knox je napovedal, da je bil ameriški rušilec »Carney« torpediran 350 milj jugozahodno od Islandije.
Washington, 20. okt. AS: Listi pišejo, da je Roosevelt naročil svojim ministrom, da naj sestavijo »načrt za zmago«. Ta načrt določa izdatke letno 50 milijard dolarjev in ta vsota bi naj bila enaka nemškemu proizvajalnemu naporu.
Bivši kardinal za predsednika Landon je opozoril republikansko stranko, da naj ne podpira Roosevelta, ki izvaja ta ogromni oboroževalni načrt iz osebnih političnih razlogov, da bi razširil in povečal svoja diktatorska nagnjenja.
Manilla, 20. okt. AS. Vladno zastopstvo v Ma-nilli je izjavilo, da so pomorski častniki prejeli iz Amerike ukaz, da morajo vse filipinske ladje, ki vozijo pod ameriško zastavo, ali pa pod zastavo Filipinov, takoj odpluti v najbližje pristanišče, ali pa v kakšno najbližje prijateljsko pristanišče.
»Italija je kriva«
Washington, 20. okt. AS. Bivši vojni minister Hore Belisha je izjavil, da mora Anglija sedaj prenašati posledice, ker ni postavila druge fronte na kontinentu. Belisha je mnenja, da nikdar ni bil v ta namen primernejši čas, kakor zadnje štiri mesece. Priznal pa je, da je največje težave Angležem delala ves čas Italija. Če bi Italijo bilo mogoče izločiti iz vojske ter bi Sredozemlje postalo angleško morje, bi bilo mogoče mnogo lažje pomagati Sovjetom.
Eksplozija v ameriškem petrolejskem skladišču
Newyork, 20. okt. AS: V Venturi v Kaliforniji je nastala eksplozija v velikem petrolejskem skladišču, kjer je bilo 50.000 sodov petroleja, štiri
osebe so bile ubite, mnogo pa je bilo ranjenih. V teku je preiskava, da se ugotovi, Če je šlo za sabotažna dejanja.
Newyork, 20. oktobra. AS. Ogromna eksplozija, ki se je slišala nad 20 km daleč naokoli, je popolnoma uničila naprave velikega industrijskega podjetja San Jose v Kaliforniji. Naprave tega podjetja so zgradili šele pred dvema mesecema in so stale 10 milijonov dolarjev. Tri osebe so bile ubite, mnogo pa je-bilo ranjenih. Eksplozija je najbrž nastala, ker se je magnezij sam vnel.
Amerika kliče svoje ladje domov
Washington, 20 oktobra. AS. V poučenih krogih izjavljajo, da so vse trgovske ladje Severne Amerike dobile ukaz. dn nemudoma od-plujejo iz kitajskih in japonskih voda zaradi položaja na Pacifiku.
Razmerje med Nemčijo in Francijo
Pariz, 20. oktobra. AS. Razgovori podpredsednika vlade Darlana so imeli ta uspeh, da bo v kratkem prišel v Vichy del nemškega poslaništva, kar bo omogočilo živahnejši stik med obema državama. Vichyjski oddelek nemškega poslaništva bo podrejen nemškemu generalu Krugu in sicer z naslovom generalnega konzula. Njegova funkcija bo torej predvsem gospodarska in administrativna, ne pa politična. Obratno javljajo, da bo tudi vicnvska vlada imenovala svojega zastopnika v Berlinu. Bil bi pa podrejen francoskemu poslaniku v Parizu, ki sedaj predstavlja vichijsko vlado pri nemški vladi.
»Zveza narodov« se je izselila iz Ženeve
Ženeva, 20. okt. AS. V angleški spodnji zbornic je neki poslanec zahteval pojasnila o »Zvezi narodov« v Ženevi. »Times« piše, da je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu izjavil, da so »Zvezo narodov« iz Ženeve preselili onstran morja. V Ženevi je ostalo samo nekaj »opazovalnih uradov«. Gospodarski in finančni odsek je sedaj v Princetownu v Združenih državah. Blagajna še ni odšla iz Ženeve v Ameriko, ampak je trenutno v Londonu. Stalni urad za opij je v Washingtonu, Mednarodni urad dela pa je v Kanadi.
Komunistična rovarjenja v Indiji
Carigrad, 20. okt. AS: Iz Bombaja se je izvedelo, da je policija zaplenila mnogo gradiva, ki dokazuje, da so bili komunisti v Indiji zelo delavni in da so razvijali propagando v korist Sovjetske Rusije.
Narodne noše so ponudile v AdlešičHi Ekscelenci Graziolijn in njegovi gospej soprogi po
stari slovanski navadi kruh in vino
Singapur izpraznjujejo
Lizbona, 20. okt. As. Iz Singapura se je iz-zevedelo, da 6o angleške oblasti ukrenile vse potrebno. da bi se civilno prebivalstvo izselilo iz obrežnih pokrajin in iz vzhoda ter iz zahoda mesta. To naj se zgodi takoj, ko se bo pokazala potreba.
Na Slovaškem ne bo nobenih parlamentarnih volitev več
Bratislava, 20. oktobra. AS. Na Slovaškem je 15. oktobra stopila v veljavo nova ustava, v smislu katere ostane sedanji parlament, dokler ne bo novi določen. Mesta, ki bi bila izpraznjena, bodo izpopolnjena z dekretom predsednika republike. To praktično pomeni, da na Slovaškem ne bo več parlamentarnih volitev.
Proglas Nediča
Belgrad, 20. oktobra. AS. Listi objavljajo razglas generala Nediča, v katerem javlja prebivalstvu, da bo vlada pričela odločen boj proti vsem, ki motijo javni red. Razglas poziva prebivalstvo, da podpira vlado v tem boju.
Gospodarstvo
Sestava inventarja oblačilnih predmetov
Zadnjič smo poročali, da je določeno sestaviti inventar predmetov oblačilne stroke, ki fco pod zaporo, do 20. oktobra. Po poročilih iz Rima je razvidno, da je v Italiji ta rok dejansko do 25. oktobra. Ta rok ne bo podal jšan, ker je pričakovati takoj po tem roku uvedbo kart. Nadalje so pristojna oblastva tudi že izdala navodila, kako je izpolniti oblačilno karto, občinam. Občine bodo morale čitljivo izpisati na kartah, kateri vrsti potrošnikov pripada lastnik (ženske, otroci itd.).
Glede izjem od prodajne prepovedi je izdalo ministrstvo za korporacije navodila, na osnovi katerih je občinstvo opozorjeno, da naj ne kupuje preveč.
Z ozirom na najnujnejše potrebe so pre-fekti pooblaščeni, da odrede nekaj omejenih prodaj blaga v okvirju meja, ki odgovarjajo najbolj nujnim potrebam. Ravno tako se morejo urediti prodaje za državne urade, ustanove in bolnišnice.
Oddajanje stanovanj v najem
Z odredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 115 z dne 27. septembra, objavljeno v Službenem listu, kos 80 z dne 4. t. m., je bilo urejeno dajanje sob in stanovanj s pohištvom v podnajem v tej pokrajini.
Po odredbi si mora med drugim vsak, ki hoče dajati stanovanja v podnajem. dobiti dovoljenje kvesture v mestu Ljubljani, in okrajnega poveljstva v drugih občinah pokrajine; nadalje mora imeti posebni zapisnik oseb, ki so pri njem na stanovanju in o tem poročati kvesturi, odnosno okrajnemu poveljstvu.
Registri in listine, sestavljene tako, kakor zahtevajo predpisi, kakor tudi obrazci za prošnje so naprodaj v Ljubljani pri Ljudski knjigarni, Pred škofijo 3.
*
Hranilne vloge v Italiji znašajo 100 milijard lir. V svojem zadnjem govoru je minister finanč Thaon di Revel dal nekatere zanimive podatke o varčevalni moči italijanskega naroda. Sedaj po-
Naravno bogastvo Kavkaza in Krima
»Popolo d i Roma« piše: Podnebje na Kavkazu je tako milo, kakor kjerkoli v južni ali srednji Evropi. Tu so ogromni hrastovi, bukovi in gabrovi gozdovi. Silno veliko je orehov. Vinska trta raste povsod, celo do višine 3000 m. Kavkaz daje bombaž, pšenico in koruzo. Preživlja ogromno drobnice, a je tudi neizčrpno bogastvo konj, oslov, mul, bivolov in kamel. Gozdovi so polni divjačine, ki daje dragoceno krzno. Četrtino vseh rib, ki jih uživa sovjetska Rusija, nalove v Ka-spiškem morju. Prav tako je pokrajina polna mineralnih vrelcev. Toda Kavkaz je pomemben tudi zaradi svojih rud. Bogat je na premogu, petroleju, svincu, manganu in zlatu. Ukrajina ima pri Niko-polu 13,500.000 ton manganske rude, a na Kavkazu je železne rude pri Šaturi za sto milijonov ton, medtem ko je ima cela Indija komaj 12 milijonov in Brazilija komaj tri milijone. Na Kavkazu je petroleja za tri milijarde 630 milijonov ton. večina v Azerbejdžanu, a ostalo pa v Georgiji in v severnih provincah. Trenutno navrta sovjetska zveza letno 30 milijonov ton nafte, a Kavkaz ji od tega daje 27 milijonov ton. Vodi petroleja so napeljani v Rostov in v Baku.
Kar tiče Krima meri 26.000 km'. Druži ga teomaj 8 km širok prekop pri Perekopu z ostalo Rusijo. Polotok pridela veliko žita, koruze, lanu in bombaža. Redi mnogo ovac in govedi. Tri četrtine polotoka ima značaj stepe, a četrtina je gorata. Krasen je gorati del polotoka. Gore dosegajo višino 1500 m. A v podnožju je tako mila klima kakor v Sredozemlju. Tu raste vinska trta in je dežela podobna vrtu. Na Krimu pridelajo Sovjeti 55% vsega svojega vina. Pri Kerču so bogati železni rudniki in petrolejski vrelci. A gorovje je polno premoga. Razen tega so tudi slana jezera, kjer dobe Sovjeti 140.000 ion soli letno.
Prebivalstva ima polotok komaj 1,300.000. Poglavitna mesta so Simferopol, Sebastopol, Kerč Teo-dosijan, Bakčisaraj in Evpatorija.
Med Dnjeprom in Kavkazom
Italijanska agencija »Europa Nuova« piše sledeče o naravnih bogastvih Ukrajine: Železni rudniki pri Krivem Rogu, ki so jih Nemci zasedli pred dvema mesecema, so dajali 60 odstotkov železa vse sovjetske proizvodnje. Pri Nikopolu, blizu Krivega Roga so Rusi nakopali 55 odstotkov mangana od svoje celotne proizvodnje. Zaloge premoga v donski kotlini so med največjimi na svetu. Cenijo jih na 72 milijard ton. V tej kotlini je nakop premoga na četrtem mestu na svetu. Toda ta kotlina je tudi polna druge industrije: mehanične in kemične. V Krivem Rogu so letno visoke peči dale en milijon tri sto tisoč ton litega železa in nad t milijon ton jekla, pri Zaporožju so jeklarne dale letno t.2 milij. ton litega železa in 1.6 milij. ton jekla, ter nad 1 milij. ton železnih proizvodov. Toda najvažnejše mesto je Dnjepro-
§etrovsk ki je dajal elektriko celi Ukrajini, amo delavnice »Džerdžinski« so leta 1957 proizvedle 1.3 milij. ton surovega železa, 1.3 milij. ton jekla in nad 1 milij. ton drugih železnih proizvodov. V Dnjcpropctrovsku so predvsem izdelovali municijo in sicer v velikih jcklarnah »Lenin«, »Kominterna« in »Džerdžinski«. V Zaporožju so izdelovali letalske motorje in aluminij. Aluminija so tu letno izdelali 35.000 ton. To je polovica vse sovjetske proizvodnje. V Kijevu in Odesi je bila lahka industrija. V Ni-kolajevu in v Ilersonu pa je bila pomorski industrija. V teh krajih so bili tudi največji silosi v Sovjeijki Rusiji.
roča agencija Agit, da se zbiranje hranilnih vlog ugodno nadaljuje in da so hranilne vloge že dosegle vsoto 100 milijard lir. Jasen znak velike varčevalne moči je tudi zadnji vpis zakladnih bonov, ki je prinesel izredno mnogo novega denarja.
Razdelitev semenskega krompirja v Italiji.
Italijanska konfederacija kmetijskih konzorcijev bo zbirala vso proizvodnjo semenskega krompirja v Italiji. Za dobavo tega krompirja se bodo morali posamezni kmetovalci javiti tej ustanovi. Cene znašajo od 166 do 186 lir za met. stot po kakovosti.
Spremembe v izvoznem režimu. »Ecodi Romac poroča, da so pristojna oblastva uvedla nekatere spremembe pri izvoznem režimu. Carinska oblastva so pooblaščena dovoliti izvoz brez izvoznega dovoljenja' za vino iz prostih skladišč v Trstu in Reki.
Zadružna šola v Ljubljani. Zaenkrat se še ne more pričeti Zadružna šola v Ljubljani. Čim bo otvoritev šole mogoča, bo to pravočasno sporočeno vsem zadrugam, obenem pa tudi pogoji za sprejem itd.
Vprašanja o reji malih živali bodo obravnavali. Razmah reje malih živali je v Ljubljani vsestranski. V veliki meri pa se širi zanimanje zanjo tudi po podeželju. Razlika je v tem, da velja v mestu zanimanje predvsem kuncem, medtem ko se zunaj brigajo rajši za perjad. Povsod pa se pečajo z rejo številni mali gospodarji in drugi, ki se prej zanjo niso zavzemali. Pa tudi oni, ki so gojili prej male živali, so danes v tem pogledu v drugačnem položaju, kajti rejo so vsebolj razširili in se začeli pečati z njo intenzivneje, ker so pač dognali, da postaja to gospodarsko uveljavljanje tudi zelo koristno. Reja pa pri tem, da se živahno razvija in vsestransko širi, trpi zaradi nepoučenosti, ki često povzroča znatno škodo. Po uk o smotreni reji je tako vedno bolj potreben in važen. Poleg časopisja in strokovnih knjig lahko črpajo zanimanci pouk tudi na predavanjih, ki jih predvsem v Ljubljani prireja društvo Mali gospodar. Že letos je bilo nekaj koristnih predavanj, na katere se je vedno zbralo znatno število interesentov. Sedaj pa namerava društvo prirediti predavanje, ki bo obravnavalo razna vprašanja rejcev samih. Vprašanja, ki jih ti naslavljajo ob raznih prilikah na strokovnjake, kažejo, da je nujno potrebno, da se omogoči rejcem, da poslušajo izvajanja strokovnjaka, ki bo govoril o raznih zadevah iz reje malih živali tako, kakor to sami žele, in odgovarjal v sliki in besedi na vprašanja rejcev. V tem smislu vabi društvo zainteresirance. da sporoče vprašanja, na katera žele pojasnil in odgovora na predavanju, osebno ali po pošti v društveni pisarni Malega gospodarja v Ljubljani, Gosposka ulica 4, do konca oktobra.
Uvoz bankovcev na kune na Hrvatsko. Po sporočilu Reichsbanke je v potniškem prometu na Hrvatsko dovoljen vzem hrvatskih bankovcev do najvišjega zneska 500 kun in sicer samo v komadih po iOO kun. Če potniki nosijo več s
seboj, potem jim odvišni znesek odvzamejo hrvatske carinske oblasti in se vpišejo ti zneski pri Hrvatski državni banki na vezan račun. Pri izhodu iz Hrvatske se sme na splošno vzeti s seboj samo 200 kun.
Ureditev prometa t usnjem v Srbiji. Centrala za usnje v Srbiji je odredila največje varčevanje z usnjem. Tako se ne smejo več izdelovati čevlji z dvojnimi podplati, domači čevlji z usnjenimi podplati, ženski in moški luksuzni čevlji. Za popravila se sme porabljati samo rabljeno usnje, ne sveže. Poleg tega je prepovedana potrošnja usnja za izdelovanje kovčkov, map, listnic, nahrbtnikov, hlačnic, čepic, rokavic, albumov itd. Ti predmeti se lahko izdelujejo samo iz svinjskega usnja in iz odpadkov ovčjega usnja.
Fuzija čeških hranilnic. Hranilnica deželnega glavnega mesta Brno je prevzela cirilmetodsko hranilnico v Brnu.
Valutni ažio v Bolgariji odpravljen. Po uradnem sporočilu je dne 14. oktobra Bolgarska narodna banka ustavila plačilo ažia za inozemske devize. Dosedaj je znašal za banki ponudene devize ažio 25%.
Slovaška rečna plovba objavlja računski zaključek za 1940, iz katerega je razvidno, da je po kritju izgube iz leta 1938 v znesku 4.7 milij. kron ostalo čistega dobička 55.166 kron. — Družba bo ustanovila v Budimpešti svojo podružnico.
Zvišanje glavnice Rima—Murany. Znana madžarska družba Rima Murany — Salgotarjan zvišuje glavnico za 4.84 na 24.18 milij. pengo. Dividenda za 1940 znaša istotoliko kot za 1939, t. j. 5%.
Holandsko notranje posojilo. Holandija je razpisala novo notranje posojilo v znesku 500 milij. goldinarjev, ki se obrestuje po 3.5% in znaša emisijski tečaj 97.5%. Če posojilo ne uspe, bo razpisano prisilno posojilo po 2.5%. Življenske zavarovalnice bodo oproščene vpisa tega prisilnega posojila, če vpišejo 3% 6voje posestne vrednosti v prostovoljno posojilo.
Cene v Nemčiji. Statistični državni urad v Nemčiji je izračunal, da so cene okoli 60% predmetov za dnevno življenje ostale neizpremenjene. Na splošno so se cene na debelo v Nemčiji dvignile za 5.3%, indeks življenskih stroškov pa za 6.5%. Nasprotno pa je indeks cen na debelo v Angliji narastel za 54.8%, indeks cen na drobno pa vkljub pocenjevalni akciji angleške vlade za 28.4%. V večini držav so cene na debelo na-rastle za 50%, življenski stroški pa za 25%.
Umetni pergament. IG Farben je začela v Nemčiji prikazovati in prodajati nov sintetični predmet: Igraf, ki je dejansko sintetični pergament, ki služi v glavnem za knjigoveške svrhe. Igraf služi tudi za namizne prte, za obloge. Zopet nov proizvod pa je Igrafin, ki je prozoren pergament in služi za pokritje kozarcev. Ta novi proizvod bo nadomestil celulozno steklo.
švicarska zunanja trgovina. V septembru je znašal uvoz v Švico 200 (avgusta 191), izvoz pa 130 (117) milij. frankov. Skupno je znašal v prvih 9 mesecih letos uvoz v Švico 1475 (lani v istem času 1444), izvoz pa 1034 (928) milij. švicarskih frankov.
Viceguverner Srbske narodne banke. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je imenoval za viceguvernerja Srbske narodne banke prof. dr. Mirka Kosiča.
Meinl v Belgradu. Dunajski Meinl-koncern je ustanovil svojo delniško družbo v Srbiji s sedežem v Belgradu. Družba ima glavnice 1.5 milij. din in se bo pečala z uvozom, izvozom, proizvodnjo, predelavo in trgovino kolonialnega blaga in sorodnih živil,
Postopanje proti trgovcem in obrtnikom
Ljubljana, 20. oktobra. Nadzorstvo za cene pri Kr. Kvesturi je v preteklih dneh ugotovilo, da 60 se pregrešili naslednji obrtniki in trgovci, ker niso izobesili svojih cenikov:
1. Bujas Franc, gostilna, Prešernova 5; 2. Tršan Amalija, modistka, Sv. Petra cesta 7; 3. Coriari Loti, Tyrševa 69; 4. Mahnič Zofija, modistka, Sv. Petra cesta 8; 5. Božič Ivan, zelenjava, Pod trančo 2.
Zaradi pretiranega povišanja cen pa so bili prijavljeni sodnim oblastem:
1. Tvrdka šoštarič, Petan in Erker, želez-nina, Resl jeva 20; 2. Perko Ivan, posestnik. Vodnikova 20; 5. Klobčič Marija, zelenjava, Celov-šk a 43; 4. Kamnar Frančiška, zelenjava, Prekmurska 3; 5. Trtnik Marija, zelenjava, Sostro 24; 6. Ostrožnik Karel, galanterija, pasaža; 7. Pogačnik Franc, zelenjava. Tyrševa 33; Sedej-Strnad Marija, modistka, Prešernova 3; 9. Lev-ka Angela, mlekarna, Kolodvorska 34: 10. šega Edvard, čevljar. Prešernova 50; 11. Kos Ivana-zeleniava, Ižanska 193: 12. Kotar Josip, posestnik. Pokojnica t; 13 Vider Marija, špecerijska trgovina, Tvrševa 45; t4. Korsika Frančiška, zelenjava, Vrtača 3.
Poleg prijave sodnim oblastem pa je Eksc. Visoki komisar odredil da naj se ustavi dovoljenje in zapre obrat Vider Marije za čas 30 dni, pri tem pa mora osebju v naprej plačevati pripadajočo plačo.
Dvodnevni obisk Eksc. Graziolija v Beli Krajini
Povsod jo prebivalstvo visokega gosta sprejelo z veliko prisrčnostjo — Eksc. Grazioli se je zlasti zanimal za
potrebe prebivalstva in za javna dela
Eksc. Visoki Komisar je porabil priložnost in je na povratku s svojega obiska v Zagrebu obiski! Belo Krajino, ki jo je vzljubil že na isvojih prvih uradnih obiskili. Pridni in delavni, a siromašni Beiokranjci so Eksc. Visokemu Komisarju posebno dragi. Zato je posvetil kar dva dni najrazličnejšim krajem Bele Krajine, pri čenv?- ie obiskal lidi najmanjša :n celo najjolj oddaljena naselja, aa se na las*ni oč> prepriča, kako tan živ' prebivalstvo in kaj potrebuje. Tudi prebivalstvo je vedelo ceniti ljubezen in 6krb Visokega Komisarja in mu je povsod, kamorkoli je prišel, hvaležno in veselo priredilo prisrčne sprejeme, ki so v dejanju pokazali, da ljudstvo pravilno razume k jeni tkrb za njegov napredek.
Obisk pri »Modrih kravatah«
V soboto se je Eksc. Grazioli s 6vojo gospo soprogo in spremstvom pripeljal v Metliko, kjer so ga prebivalci sprejeli na Vejarju, kjer so vojaki polka »Modrih kravat« postavili mogočen jambor za zastavo, kateri naj bi bil ob tej priložnosti posvečen. Eksc. Visokega Komisarja 60 pričakovali divizijski general Romero, poveljnik bataljona »Modrih kravat« v Metliki major Bruni Nicola, tajnik osrednjih središč Gatti, okrajni komisar dr. inž. Cassanego, metliški župan Malešič in številni drugi predstavniki, kakor tudi domača duhovščina. Na položnem gričku, na čigar vrhu je bil postavljen jambor z zastavo, do katerega vodijo lepe stopnice, je bil na eni strani postavljen bataljon »Modrih kravat«, ki je visokemu gostu izkazal vojaške časti, na drugi strani pa 60 bili zbrani Metlicam in šoteka mladina, ki je sprejela z navdušenim vzklikanjem in mahanjem zastavic visokega gosta. Ob zvokih vojaške godbe je bila slovesno dvignjena zastava. Metliški prošt Klemenčič je ob asistenci duhovščine opravil blagoslovitveni obred, nakar je spregovoril s tribune poveljnik bataljona major Bruni, ki je prikazal vojakom pomen posta- \ vitve jambora, s katerega naj vihra trobojnica ob j novih mejah Kraljevine v 6pomin in počastitev > vseh žrtev, ki so padle za zmago. Njegove ognjevite besede so prevzele V6e navzoče. Nekaj navčlu-šujočih besed je naslovil na vojake tudi divizijski general Romero. Eksc. Grazioli je nato poudaril, da s posebnim veseljem prisostvuje tej slovesnosti, ker more tako v imenu Fašistične Vlade izročiti najlepše pozdrave hrabri vojski, ki stopa od zmage do zmage in se bori danes proti največjemu sovražniku kulture-komunizmu, proti kateremu je prvi poklical na boj že 1. 1919 Duce ves italijanski narod. Ko je počastil spomin vseh padlih junakov, je vzkliknil Kralju in Cesarju, Duceju in Vojski, kar 60 vsi navzoči povzeli z navdušenim odobravanjem.
Eksc. Grazioli si je nato ogledal lepa nova stanovanjska poslopja, v katerih je nastanjen bataljon »Modrin kravat«.
Po metliški okolici
Med prisrčnim vzklikanjem prebivalstva, ki je pozdravilo z rimskim pozdravom in 6kozi dolg, živahen špalir šolske mladine, je krenil Eksc. Grazioli s spremstvom 6kozi Metliko, ki je bila vsa v zastavah. Nadaljeval je pot in 6 spremstvom obiskal številne mejne oddelke, katerim je poverjena straža na mejah Ljubljanske pokrajine. Kljub temu, da je hotel obiskati Eksc. Grazioli le posamezne, v majhnih naseljih nastanjene vojaške edinice, je prebivalstvo zvedelo za njegov prihod, in v vseh krajih razsežne občine Metlika-okolica priredilo 6|X)ntano visokemu gostu lepe in prisrčne sprejeme. Tako so 6e na Radovici zbrali ob cesti šolska mladina in kmečko prebivalstvo, ki je prihitelo s polja kar v delovnih oblekah. Obmejna četa je postavila častno četo in sprejela visokega gosta z vojaškimi častmi. V imenu občine Metlika-okolica ie pozdravil v Radovici Eksc. Graziolija župan Nemanič, ki je v svojem nagovoru posebej poudaril, da se vse prebivalstvo zaveda časti, ki mu je izkazana s tem, da ga najvišji predstavnik Fašistične Vlade v pokrajini obišče na njegovih, tako oddaljenih domovih. Zagotovil je Eksc. Visokemu Komisarju, da bo prebivalstvo tako vedno lojalno in spoštovalo zakone Fašistične Vlade. Kratke pozdrave 60 izrekli še župnik Jerman in upraviteljica šole. Potem, ko je Eksc. Grazioli obšel četo vojakov in gasilcev, je nagovoril prebivalstvo in mu zagotovil vso 6krb oblasti, pri čemer je poudaril, da bo zlasti delavno in revno kmečko ljudstvo dobilo pri oblasteh vso oporo. Z zahvalo za prisrčni sprejem je sjx>ročil najlepše pozdrave V6em družinam in prisrčne želje za lepši napredek. Njegove vzklike Kralju in Cesarju, Duceju in Italiji so vsi navzoči povzeli z vzklikanjem in rimskim pozdravom. Eksc. Grazioli si je ogledal nato prostore, v katerih je nastanjeno obmejno vojaštvo. Ljubeznivo se je razgovarjal tudi s prebivalstvom in spraševal, če jim ni bilo težko, pustiti delo na polju. Vaški starešina je povedal, da 60 prav radi pustili de'o, ker so tako mogli izraziti hvaležnost za vso skrb, ki jim jo izkazuje, ko prihaja v njihovo ckromno vasico.
Eksc. Grazioli je obiskal nato Ostriž, kjer je zopet pregledal stanovanjske razmere vojaštva ter se podrobno zanimal za življenje vojakov. Major Bruni in okrajni komisar dr. inž. Cassanega pa sta z lepe razgledne točke tolmačila gostom, kako poteka meja pokrajine med valovitimi griči, na katerih je bila prav tedni končana bogata trgatev. Odtod je obiskal Eksc. Grazioli Drašiče, kjer so prebivalci postavili mlaje in slavolok. Ob slavoloku je bilo zbrano prebivalstvo, šolska mladina in gasi,ci. Ob pri6rčiiem pozdravu in nagovoru Eksc. Graziolija je priMvasivo pospremilo gosta v cerkev. Eksc. Grazioli je obiskal tudi šolo in se zlasti zanimal, če so vsa učiteljska mesta zasedena, pri čemer je [»udaril, da bo poskrbel, da bodo zlasti v majhnih naseljih, ki so oddaljena od večjih središč, poskrbel, da bo stalež učiteljstva izpopolnjen. Z vzklikanjem Kralju in Duceju 6e je prebivalstvo jsoslovilo od visokega gosta, ki je še obiskal obmejno četo in nato nadaljeval pot do vasi Krma-čina. Med potjo je prebivalstvo povsod, kjer je pri delu na polju zapazilo avtomobil z zastavico, pozdravljalo gosta z rimskim jjozdravom. V Krtna-čini je bilo prebivalstvo zbrano pod slavolokom, vaški starešina je tolmačil Eksc. Grazioliju izraze vdanosti in lojalnosti prebivalstva. Na Rakovcu 60 vaščani postavili ob cesti slavolok in vaški starešina je naprosil Eksc. Visokega Komisarja za podporo, ker bi radi jjopravili staro kapelico in jo f>o-večali v toliko, da bi se mogla v njej brati sveta maša. Eksc. Grazioli je velikodušno ustregel in krenil čez Božakovo, kjer mu je ljudstvo priredilo prav tako prisrčen sprejem, nazaj v Metliko.
Popoldne je kreni! Eksc. Grazioli mimo Podzemlja do Orilieli, kjer ga je prebivalstvo prisrčno sprejelo. Kratke pozdravo so izrekli vaški
starešina Hušič in župnik lic, šolska mladina pa je zapela lepo narodno »Venček na glavi.. .c Odtod se je odpeljal še do Pobrežja, kjer je obiskal obmejno stražo, nastanjeno v starem gradu ob Kolpi. Ogledal si je stanovanjske prostore vojakov in spominsko sobo, v kateri je med zelenjem in cvetjem postavljen fašijo z imeni padlih junakov te edinice. Z rimskim pozdravom in molkom so počastili vsi navzočni spomin junakov, Eksc. Grazioli pa je položil ob spomenik šopek cvetja. Odtod je odpotoval Eksc. Grazioli s spremstvom v Vinomor, kjer je pokrajinska trsnica in drevesnica za Belo krajino. Vodja zavoda Anton Stare je pozdravil visokega gosta in tolmačil vse naprave zavoda. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal za posestvo in za izbor trt, ki prihajajo v poštev za Belo Krajino, in obljubil, da bo določil nagrade, ki jih bo dobilo tisto kmečko prebivalstvo, ki bo odstranjevalo kamenje z njiv in polj. Delj časa se je ljubeznivo razgovarjal z uslužbenci zavoda in si ogledal tudi gospodarska poslopja.
V	Gradcu
V	nedeljo dopoldne je Eksc. Grazioli obiskal Gradac in Adlešiče. Na ' " proti Gradcu ga je ustavilo prebivalstvo p. že na Primostku. Vaščani so postavili lep slavolok, starešina pa je izrekel prisrčen pozdrav. Na Grmu, ki je bil prav tako v zastavah, je vaški starešina po pozdravu naprosil Eksc. Graziolija za podf>oro, da bi mogli obzidati vodnjak, v katerega sedaj doteka tudi nečista voda. Vaščani so dobili v ta namen lepo podporo. Ves Gradac je bil ob prihodu Eksce-lence Graziolija na nogah. Na lepem in novo-urejenem trgu je bila postavljena tribuna in jambor za dviganje zastave. Trg je bil urejen šele pred nedavnim in v veliki meri povzdiguje ličnost vsega kraja. V dolgi vrsti je bila postavljena častna četa vojakov, na drugi strani pa gasilci z zastavo. Šolska 'mladina je prihitela z vsem učiteljstvom in je vzklikala in mahala v pozdrav. Godba iz Metlike je zaigrala pozdravno koračnico, nato pa so izrekli pozdrave župan Pezdirc Peter, župnik lic Andrej in graščak Šutej. Po pregledu oddelka »Modrih kravate, gasilcev in po kratkem razgovoru s šolsko mladino je nagovoril Eksce-lenca Visoki komisar zbrano množico.
Najprej se je zahvalil za pozdrave in za prisrčni sprejem, ki mu spet dokazuje vso lojalnost in iskrenost prebivalstva do Italije, ki je spoštovala in še spoštuje vero, šege in običaje ter jamči z vsem v novi pokrajini mir in red. Zato naj tudi ljudstvo pokaže svojo lojalnost in iskrenost. Poudaril je, da se bo proti vsakomur, ki bi se drznil ovirati normalni razvoj in mirno življenje prebivalstva, postopalo z vso strogostjo in brez usmiljenja vso dotlej, dokler ne bodo takšni poskusi zatrti. Ti prevratni elementi ne pripadajo kmečkemu prebivalstvu. Slede komunizmu, ki zanika družino, vero in sploh vse, kar je kmetu svetega. In vendar je komunizmu odklenkalo, saj stoje sile Osi v teh dnevih 70 km pred Moskvo. Ekscelenca Grazioli je naglasil, kako jo potrebno, da ima ljudstvo zaupanje v italijansko zastavo, ki jih bo vedno podpirala. Pozdrave Kralju in Duceju so povzeli vsi navzoči.
Po blagoslovitvi jambora za dviganje zastave je Eksc. Grazioli položil tudi temeljni kamen za zgraditev kapelice, ki bo postavljena ob lepo urejenem trgu. Pri urejanju trga so namreč podrli staro kapelico in jo bodo nadomestili sedaj z novo. Za dograditev, kapelice je Eksc. Grazioli naklonil tudi znatno podporo.
V	Adlešičih
Iz Gradca je odšel Eksc. Grazioli v a „..<;emelj, kjer se je ob farni cerkvi zbrala šolska mladina, prebivalstvo in gasilci. Kakor povsod drugod, tako je tudi tukaj šolarka izročila v imenu šolske mladine visokemu gostu lep šopek v pozdrav. Eksc. Grazioli je s spremstvom obiskal cerkev, kjer je bil takoj nato blagoslov z Najsvetejšim. Odtod je krenil mimo vasi Kresnice, kjer so ga prebivalci pozdravili pod slavolokom, naprej mimo Gribelj. Tudi prebivalci Vrhovcev so postavili ob cesti mlaje in za trenutek ustavili visokega gosta, da mu izrečejo vdanost in lojalnost. Ker je tukaj že meja občine Adlešiči, so pričakovali na meji visokega gosta zastopniki občinskega odbora iz Adlešičev. V Adlešičih se je zbrala v bližini farne cerkve ob glavni cesti velika množica prebivalstva z gasilci in šolsko mladino na čelu. Posebno pozornost so vzbujale lepe adle-šičke narodne noše. Takoj po prihodu je pristopil par v narodnih nošah in ponudil Eksc. Grazioliju in njegovi gospej po stari navadi kruha, soli in vina. Tri majhne deklice v narodni noši so z lepo prigodnico izročile visokemu gostu šopek, nakar sta izrekla pozdrave domači župan Cvetkovič in župnik Štrus. Ob zvokih črnomeljske godbe je bila dvignjena na jambor zastava, nakar je nagovoril zbrane Eksc. Grazioli in med drugim posebej podčrtal, da njegov obisk v Adlešičih dokazuje, da se bo prav tako zanimal za potrebe majhnih in siromašnih krajev, kakor za večja središča.
Z vzklikom Kralju, Duceju in Italiji je zaključil svoje besede, medtem ko mu je prebivalstvo navdušeno pritrjevalo. K sprejemu v Adlešičih je prihitela tudi soproga ljubljanskega župana ga. Vera Adlešičeva, saj je ljubljanski župan doma iz Adlešičev. Spotoma je Eksc. Grazioli, ko je šel mimo pokopališča v cerkev, obstal ob grobu staršev ljubljanskega župana in položil na grob šopek cvetja. V cerkvi je bil nato blagoslov z Najsvetejšim. Po povratku iz cerkve so narodne noše pokazale nekaj narodnih običajev. Ob zvokih tamburašev so zaplesali adlešičko kolo »Lepa Anka< in »Hruške in jabolka«. Eksc. Visoki Komisar je vse izvajalce posebno pohvalil, nagradil in obljubil, da bo za prihodnje leto povabil med drugimi tudi Adlešičane v Ljubljano na večjo prireditev, kjer bodo nastopili v narodnih nošah s svojimi lepimi narodnimi običaji. Eksc. Grazioli je obiskal nato še občinsko hišo, ki je bila še pred nedavnim skupna last šestdesetih posestnikov. Na posredovanje okrajnega komisarja dr. inž. Cassanega so jo lastniki prepustili občini, ki bo v njej preuredila občinski urad. Eksc. Visoki Komisar je dal znatno podporo za ureditev občinske hiše. Med prisrčnim vzklikanjem je nadaljeval Eksc. Visoki Komisar svojo pot. V Gradcu jb še obiskal graščaka Šuteja in nato prispel v Metliko.
Pri Metličanih
Na velikem trgu »Piazza Littorio« se je zbrala vsa Metlika. Sredi trga je bil postavljen mogočen jambor za zastavo, ob njem pa je bila postavljena častna četa jModrih kravat«, četa gasilcev z zastavami in vojaška godba. Na drugi strani sc je zbrala živahna šolska mladina. Takoj po prihodu so na-
rodne noše ponudile visokemu gostu kruha, soli in vina. Na tribuni je korajžna deklica v narodni noši izročila Eksc. Grazioliju šopek cvetja, nakar je izrekel pozdrav župan Malešič, ki je poudaril, da je prebivalstvo Metlike v lepem sožitju z italijansko vojsko in njenim odličnim poveljnikom majorjem Brunijem. Zahvalil se je Eksc. Grazioliju, da je že drugič počastil Metliko s svojim obiskom. Ko je bila opravljena blagoslovitev stebra, je bila dvignjena zastava, nakar je major Bruni v ognjevitem nagovoru poudaril, da se je v šestih mesecih, odkar biva italijanska vojska na teh tleh, seznanilo prebivalstvo z zakoni fašizma, jih sprejelo in da je sedaj vdano državi in oblastem. Kot posebno potrdilo tega izroča sedaj v varstvo metliškemu županu jambor, ki ga je postavila italijanska vojska. Množico je nato nagovoril Eksc. Grazioli, ki je posebej poudaril, da je rad prišel na to slovesnost vdrugič v Metliko in da naj prebivalstvo še naprej živi v tako lepih odnosih do hrabre italijanske vojske. Izrazil je prepričanje o lojalnosti prebivalstva in se zahvalil za lep sprejem. Z vzklikom Kralju in Duceju je bila slovesnost končana. Metliške narodne noše so hitro še zaplesale metliško kolo in rešeta in žele polno odobravanje visokega gosta.
Na Suhorju in Radatovičih
Popoldne je obiskal Eksc. Grazioli s spremstvom Suhor in Radakoviče. Na poti tja se je za trenutek ustavil na Lokvici, kjer so mu prebivalci izrazili vdanost. V Suhorju je bila zbrana velika množica prebivalstva, gasilci in šolska mladina. Pozdrave je izrekel župan občine Metlika okolica Nemanjič, kakor tudi župnik Razstrešen. Občinski
odbornik Nemanjič Polde je naprosil Eksc. Graziolija za pomoč, da bi Suhor čimprej dobil vodovod, kuteri 6e že gradi. Eksc. Grazioli se je zahvalil za lepi sprejem in poudaril, da se bo podrobno zanimal za vse potrebe malih krajev. Vpisal se je tudi v spominsko knjigo šole in nato obiskal cerkev, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim. Mimo Bušinjo vasi, Brezovice in Pilatovcev, kjer je prebivalstvo povsod pod slavoloki za trenutek ustavilo visokega gosta in mu izreklo iskrene pozdrave, je krenil Eksc. Grazioli še v Radatoviče. Ob prihodu mu je ponudila narodna noša kruh in sol in ključ kot znamenje, da ga vsa vas sprejema z odprtimi vrati kot dobrodošlega gosta. Pozdrave sta iziekla župan Rajakovič in župnik Krajačič. Nato je spregovoril Eksc. Grazioli z domačini, ki so mu prav tako s svojimi manifestacijami dokazali svojo lojalnost. Ob petih popoldne se je vrnil Eksc. Grazioli v Metliko, od koder je kmalu nato odpotoval z vlakom v Ljubljano.
*
Vse prebivalstvo ve ceniti ljubezen Visokega Komisarja do revnega in delovnega ljudstva in je to ob novem obisku še posebej dokazalo s tem, da je okrasilo svoje domove z zastavami in postavilo mlaje in slavoloke ob cestah, kjer je vodila pot najvišjega predstavnika Fašistične Vlade v naši pokrajini. Obisk Eksc. Graziolija v tako majhnih naseljih bo ostal vsemu prebivalstvu v najlepšem spominu. Posebno hvaležno pa je prebivalstvo za to, ker se je Eksc Grazioli povsod zanimal za krajevne potrebe, zlasti vodovode in šole. Prebivalstvo je opazilo njegovo veliko ljubezen do šolske mladine in naklonjenost do družin z mnogimi otroki. Povsod so bili presenečeni, ko so zvedeli, da je v vsakem kraju naklonil znatne zneske za najpotrebnejša javna dela in da je povsod izročil županom ali vaškim starešinam zneske, ki naj jih razdele med najbolj potrebne družine s številnimi otroki. Prebivalstvo Bele Krajine je prepričano, da je s svoje strani visoki gost odnesel najlepše vtise svojega obiska, da se je mogel prepričati o vdanosti in lojalnosti prebivalstva.
Elizabetna konferenca za visokošolke v Ljubljani
Ob začetku novega študijskega leta se obrača Elizabetna konferenca za visokošolke na našo slovensko javnost z vljudno prošnjo za podporo.
Konferenca goji katoliško karitas v najširšem smislu. Posebno skrb posveča siromašnim visoko-šolkam, ki študirajo na ljubljanski univerzi; mnoge namreč žive v tako slabih gmotnih razmerah, da druga za drugo opuščajo študij in ostajajo doma ali pa so prisiljene sprejeti najbomejše službe, ki ne odgovarjajo njihovi izobrazbi. Poleg akademičark je vedno večje tudi število srednješolk, ki se zatekajo po pomoč k njej. Posebno težek je v letošnjem letu položaj tistih dijakinj, akademičark in srednješolk, ki so odtrgane od svoje rodne zemlje in svojih roditeljev ter se v začetku študijskega leta, ko že zima trka na vrata, nahajajo brez tople obleke in brez sredstev za hrano in stanovanje. Od vseh strani prihajajo nujne prošnje za pomoč.
Elizabetna konferenca za visokošolke, ki je bila pred dvema letoma ustanovljena, je tu v prvi vrsti poklicana, da pomaga. Toda, ker so delavne članice konference dijakinje, ki so same navezane na pomoč svojih staršev, zato se obračajo do blagih dobrotnikov izven svojih vrst. Morda bo vendarle eden ali drugi mogel odriniti skromen dar za bedne dijakinje, ki iz prirojene dekliške sramežljivosti mnogokrat same niti ne upajo prositi, in bo s tem tudi sebi naklonil blagoslov Tistega, ki je dejal: »Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli.« Dobrodošla bi bila tudi topla obleka ali obutev. Blagovolite sporočiti in pridejo članice same ponjo.
Vsem velikodušnim darovalcem, ki so se na prošnjo že odzvali, izreka konferenca tem potom v imenu podpirank najhvaležnejši »Bog plačaj!«
Konferenca bo imela svoj sedež v Frančiškanski pasaži, III. nadstr. (Pavlova soba). Tam se stranke lahko zglasijo vsak ponedeljek, sredo ali petek od 2 do 3 popoldne. — Štev. ček, računa je 14,278.
Sanitetna avtokolona v Starem trgu ob Kolpi
Zelo oddaljeni smo od prometa, zato kaj lepega, novega in modernega ne pride dostikrat v naš lepi in zdravi kraj ob Kolpi. Zaradi tega smo bili zelo veseli, ko smo dobili vest, da pride ta moderna sanitetna avtokolona tudi k nam. V jasnem jutru 16. oktobra so jo pričakovali pod starimi vaškimi lipami zastopniki občine, cerkve, šole, vojaške oblasti, radovedno občinstvo in živahna mladina. To je bilo spet nekaj novega za Stari Trg! Takšni avtomobili z rentgenom, tolikimi aparati, z zdravniki in še z zdravniškimi sestrami I Po vrhu pa še vesela in poskočna godba I No, pa ljudje so se kmalu zavedeli tudi koristi teh modernih naprav ter so pridno obiskovali prijazne zdravnike. Saj ni bilo skupno nič manj kot 1201 zdravniških pregledov, od teh že šolarjev 176 in rentgenoloških pregledov 306. Gg. zdravniki so se čudili naravni lepoti oddaljenega kraja in se pohvalili, da raste tod zdrav, živahen in bister mladi rod. Škoda, da so že rano 17. oktobra zabrneli spet avtomobili ter se odpeljali še drugim potrebnim ljudem dolit pomoč. Zahvaljujemo se pa Italijanski Kralj. Vladi, Visokemu Komisarju Ljubljanske pokrajine; dr. Duceju, vodniku kolone, ter vsem postrežljivim zdravnikom in sestram.
Občan.
Z novomeške gimnazije
Letos se je na novomeško gimnazijo vpisalo 617 učencev, 104 več ko lansko leto. Od novo-došlih učencev jih je 53 takih, ki so prišli z ozemlja izven Ljubljanske pokrajine. Med učenci se zelo občuti pomanjkanje učnih knjig in tukajšnje Podporno društvo za dijake .novomeške gimnazije ima obilno prošenj za knjige iz podporne zaloge. Od učencev, ki so prišli s Štajerskega ali od drugod, nima skoraj,nikdo niti ene učne knjige. Poslabšale so se tudi življenjske razmere veČine staršev, ki imajo otroke v šoli. Novih učnih knjig je pa treba letos toliko nabaviti, kakor menda še nikoli ne. Da bi se vsaj nekoliko odpomoglo pomanjkanju učnih knjig med učenci, je Podporno društvo te dni raz|ioslalo dobrim srcem mnogo prošenj za prispevke. V kolikor moremo sklepati po prvih odzivih, se je novomeško občinstvo toplo zavzelo za svoje dijaštvo in je akcijo radodarno podprlo.
Naročajte »Slov. koledar«
t Sodni svetnik v pokoju Karel Grebene
V	Novem mestu je 8. oktobra v 82. letu umrl tamošnji rojak g. Karel Grebene, sodni svetnik v pokoju. Svoj čas je prakticiral v Novem mestu, a nato je služboval v Črnomlju, Kostanjevici, Celju in Gornjem gradu. Ravno pred pričetkom svetovne vojne je stopil v pokoj. Za časa službovanja v Kostanjevici 6e je pred 49. leti v Novem mestu pioročil 6 hčerko 6odnega predsednika Gerdešiča. Obljubila sta si, da ako eden izmed njiju umrje, da 6e drugi ne bo več poročil. 2al, da je Giebencu že takoj v sedmem tednu po pioroki ljubljena soproga umrla za tilusom. Dani obljubi je ostal zvest, da6i je fmel mnogo lepih prilik za zopetno poroko.
V	vdovskem stanu je živel kot nekak samotar, ni se udeleževal nobenih javnih prireditev, ni zahajal nikoli v gostilno, živel je vseskozi zelo solidno Bil je tudi glasbeno nadarjen. Znamenit je bil njegov gramofon z nebrojnimi ploščami. A kar je še več vredno, bil je blagega srca in zelo radodarnih rok do revežev. Umrl je lepo previden in vdan v voljo božjo. Njegov pogreb je bil dostojen, čeprav se ga ni udeležilo veliko število pogrebcev. Naj počiva v miru!
Prezgodnja smrt Jožefa Jagodica
V najlepši življenjski dobi se poslavlja od nas splošno priljubljeni mesarski mojster g. Jože Jagodic, ki mnogo prerano zapušča glo-jjoko užaloščeno ženo in hčerko ter sorodnike in velik krog prijateljev. Kar nenadoma je izginil lahko prehlajen iz mesnice in legel v bolniško posteljo, kamor ga ie pred enim tednom prikovala angina, od koder pa ni več vstal. Pokojnik je bil zelo priljubljen pri vseh svojih prijateljih in znancih, ki so ga čis!a]i zaradi njegove prijaznosti in postrežljivosti. Ob tej priliki so na Kodeljevem njegovi odjemalci zbrali 500 lir. S tem so mu kupili jep venec v poslednji pozdrav; preostali denar so pa izročili Rdečemu križu. Vsem prizadetim, posebno pa ge. soprogi in hčerki, izrekamo naše iskreno sožalje!
Rdeči križ sporoča
Pošto naj dvignejo na Tyrševi cesti 11:
Ažinan Pavlina, Kržičeva 6; Belihar in Ve-lepič, Tvrševa c.; Bratovska skladnica, Ljubljana; Dobrave Helena in Tilči, Lončarska 2; Dolžan Franjo (pri dr. Tavzes), Tavčarjeva ul. 5; Donaj Ivan, Pod Rožnikom; Fekonja Franc, Rakovnik; Fermevc dr. Ivan, odvetnik iz Ptuja; Golob Fani, Sv. Pet^a fiasip 49; Gostinčar Meta, upravnica pošte; Hojs Karla, Resljeva 1; Ilra-stelj Joža, Zarnikova ul.; Hriberšek Anton, trg. s sadjem; Kimovec Jolanda, Tumograjska 4; Kobilica Cvetka, Kordin Adolf, Erjavčeva ul.; Kraniarič Jože, Mirje; Lajovic Emil, tovarnar; Leder Mirko, Zagrebška ul.; Miculinič Rudolf, dir. drž. žel.; Mihelič Karel, Zg. Šiška; Omerza Ivan, Zg. Šiška; Porenta Tončka, učiteljica; Remec Bogomil, Zrinjskega c.; Srebotnjak Va-ne, Podlinibarskega 36; Slanovnik dr. Ivan, odvetnik; Stritih Fani, Devova 5; Sešek Jože, Cesta v Mestni log 3; Škerlj Slavko, Nunska ul.; Tavčar Josip, llcrbersteinova 18; Tič Zdravko, tovarnar iz Topuskega; Vidmar Bruno; Wester Josip, Pompova 4; Zaje Joško, Tromostovje.
Brus Rudolf, Šmartinska 15, Cizelj Marija, Pov-šetova 76, Černe Dušan, Slomškova 6, Errigoj Oto, Tyrševa 17, Gspan Erika. Ciril-Metodova 19, Maslo Marija, Melihen Valdemar, Miklošičeva 11, Močnik Marica, Okrožni urad, Pavletič Vilma, Tyrševa 51, Popov Boris, operno gledališče, Remec Demi, Tyr-ševa 82, Romih Robert, Tavčarjeva, Rujavec Angela, Dvorakova 3. Sax Slava, Kolodvorska 34, Šolar Rudi, Povšetova 1, Terpin Anton, Vodovodna 4, Zlokarnik Marija, Cesta ob dol. žel. 5, Zupančič Tonče, Poljanska cesta.
Pakete odnosno dokumente naj dvignejo: Cuček Dora, Celovška 50; Gabršček Majda, Breg 16; Gerzinič Neda, Stiska 1; Nikolajev ing. Mihajlo, Slomškova: Rasberger Pavel, Večna pot 1; Sovilat, Streliška 22/IL; Sivic dr. Pavel, Glinška 4.
Paket naj dvigne gdč. Cesenj Lucija, palača Viktorija, dokumente pa naj dvigne g. Mikuš Vladimir, Zolgarjeva 6.
V	tajništvu naj se zglasi g. Maček, strojni tehnik, v svrho vrnitve dokumentov.
Ga. Sušnik Fanika. kavarna Emona, naj dvigne pismo, ki je bilo vrnjeno iz Srbije.
V	tajništvu naj se zglasi g. Šlegel Viktor, Malenškova 1, v svrho nekih informacij.
Gospa Lukanc Evgenija. vdova polkovnika, je darovala Rdečemu križu namesto venca na grob pokojnega dr. Polca Julija 100 lir; ga. Marjetič Mira iz Novega me6ta pa je darovala 50 lir. Plemenitima darovalkaiua iskrena bvalal

Kolsdar
Torek, 21. oktobra: Uršula, devica in mučeniea; Hilarijon, opat; Cilinija, sveta žena; Asterij, mučenec.
Sreda, 22. oktobra: Kordula. devica in muče-nica; Vendelin, opat; Melanij, škof.
Osebne novice
= Diplomirani so bili za inženirje kemije.
Na kemičnem oddelku tehnične fakultete ljubljanske univerze so diplomirali za inženirje kemije gospodje' France Černigoi, France Jončič, Drago Lesko v še k, Jvlirko Loža r, Joža Megler, Fngelbert Novak, Mirko S p i n č i č , Marjan S k o f i č , Vit T o m e in Tone Tribušon, vsi iz Ljubl jane. Čestitamo.
r= Poroka. V soboto popoldne sta se poročila v cerkvi sv. Petra dr. Slavko Oblak, zdravnik v Logatcu, in profesorica Marica Dolgan. Čestitamo!«
*
—	Gg. katehete in kaplane obveščamo, da izide 1. novembra knjižica za doraščajoče fante: »Leta, mlada leta«. Snov bo podana v obliki knjižice »Dekletu na pot«. Izredna, večja naročila pošljite do 26. novembra. — Tudi to knjižico je spisal dr. Franc Knific. Velja kot navadno 50 cent. Uprava »Knjižic«, Rakovnik — Ljubljana št. 8.
—	Institut za italijansko kulturo v Ljubljani.
V ponedeljek se je začelo vpisovanje v italijanske letne tečaje za italijanski jezik in kulturo ter za izpopolnjevanje (L, II., III. in IV.). Na željo se bodo lahko odprli tudi krajši tečaji, kakor tudi tečaji za samo konverzacijo. katere bo obiskovalo določeno število oseb. Društvo italijanskega kulturnega instituta da pravico vsakemu člariu, da se posluži njegove knjižnice (knjige, revije, časopisi), 6i izposojuje knjige in sme prisostvovati vsem prireditvam instituta (predavanja, glasbeni koncerti, razstave in potovanja). Višma članarine za letne tečaje znaša 50 lir, za vpisane na univerzi pa le 15 lir. — Častni člani plačajo letno članarino 100 lir, redni Člani 30 lir, tisti, ki so vpisani tudi na univerzi, pa 10 lir (izredni člani). Za kakršne koli informacije se je obrniti na tajništvo italijanskega kulturnega instituta na Napoleonovem trgu 6, tele-ton 43-04. Uradne ure so od 10 do 13 in od 16 do 19.
Ravnateljstvo.
—	Prijatelje prijazno Trške gore in njene ljubke romarske cerkve opozarjamo, da bo ondi letošnje zadnje cerkveno opravilo v nedeljo, dne 26. t. m., in sicer dopoldne ob 11 ter popoldne ob 3. Kdor ne more k dopoldanski božji službi, naj pride k popoldanski. Posebej so še vabljeni Novomeščani, ki niso mogli 8. septembra obiskati tako jim drage Trške gore in njene podružnice. Nikomur ne bo žal! Na lastne oči se bo lahko vsak prepričal, kako lepo zunanjščino je dobila ta šentpetrska podružna cerkev, katere notranjščina je že do sedaj presenečala obiskovalce.
—	Prijetno jesensko vreme. V nedeljo je V6e kazalo, da bo najbrž nastopila deževna doba, ki je navadna v oktobru. Vse pa se je preobrnilo, kar nam točno kažejo podatki za zadnje 3 dneve. V soboto je bila najnižja jutranja topiota +4 stopinje Celzija, najvišja +14 stopinj C. Barometer je padel na 765.9 mm. Nedelja je marsikaj še bolj prevrnila. Jutranja toplota se je dvignila kar na +13 stopinj C, najvišja pa je bila +18.7° C. Bilo je veUovno in vse je napovedovalo, da pride dež, kajti barometer je v nedeljo dosegel prav nizko stanje 757.7 mm. V ponedeljek je bila jutranja toplota + 10.3 stopinje Celzija, barometer pa se je dvignil za nekaj milimetrov. Bilo je zjutraj megleno, jx>dnevi lepo.	*	'
—	Huda nesreča na Bregu pri Ribnici. Pri
razstreljevanju skalnih sten pri gradbi vodovoda na Bregu se je zgodila v četrtek huda nesreča, ki je zadela vse domačine. Pri delih, kjer so domačini, sta bila Roglerjeva brata z Brega pri Ribnici. Ko sta hotela razstreliti neko skalo v kanalu, je mina prezgodaj eksplodirala in močno poškodovala Roglerja L, ki ima strašno razmesarjeno roko, da 60 mu jo morali v bolnišnici, kamor ga je peljal avtomehanik g Kožar iz Ribnice, takoj odrezati. Pri nesreči so Roglerja zadeli kosci tudi v oči, da je nevarnost, da bo oslepel. Vsi želimo ponesrečencu, da bi kmalu okreval!
—• Darovi Rdečemu kriiu. V počastitev spomina dvornega svetnika g. Julija Polca so darovale gospa Ema Pajnič in sestri Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 100 Kr. Iskrena hvala! — Zadruga »Dom gospodinj« je darovala v počastitev spomina svoji prvi predsednici pok. ge. Josipini Čuden Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 50 lir. Prisrčna hvala! — Gg. dr. Miron in inž. Marko Bleivveis-Trsteniški sta darovala v počastitev spomina njunih staršev Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 100 lir. Najlepša hvala! — V počastitev spomina pok. univ. prof. in predsednika društva »Pravnik dr. Dolenca Metoda so darovali Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, njegovi ožji prijatelji po g. dr. R Sajovcu, podpredsedniku društva »Pravnik«, znesek 890 lir, Iskrena hvala! — V počastitev spomina gospoda docenta in pri-marija v pok. dr Ivana Robide je daroval g. ph. mr. Rihard Sušnik Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, 100 lir. Najlepša hvalal — V počastitev spomina pok gospe Marije Zoretove roj. Slavec v Kranjski gori sta darovala Franica Tičar in dr. Josip Tičar Rdečemu križu za soc. pomoč 100 lir. Iskrena hvala. — Mesto venca na grob pok. gospoda dvornega svetnika Polca Jurija je daroval gospod Anton Kosi. načelnik na Visokem komisariatu, 100 lir. Iskrena hvala!
—	Kdo kaj ve o ponesrečenki? Dne 6. avgusta je bila na progi med št. Vidom in Mednim do smrti povožena neka ženska. Pri njenem truplu niso našli prav nobenih podatkov, kdo bi bila. Kdor bi mogel dati kaj podatkov, naj jih sporoči Kr. Kvesturi v Ljubljani, soba št. 15, II. P. Rajna je bila stara kakih 25 let, visoka 1.50 m, vitkega telesa, črnih, kodrastih in zelo gostih las, v ustih je imela dve zlati plombi v spodnjih čeljustih. Obuta je bila v črne čevlje Pri sebi je imela še robec z začetnima črkama D. I.
—	Vpis motornih vozil v javni avtomobilski register. Glasom naredbe Visokega komisarja št. 119 je bilo določeno, da se morajo vpisati vsa motorna vozila v javni avtomobilski register pri RACI-ju (prej Avtomobilski klub). Vsi prizadeti, ki so prejeli vabilo od urada za civilno motorizacijo za pregled motornega vozila in so to opravili, dobijo novo prometno dovolilo pri javnem avtomobilskem registru (PRA) p.ftji izročitvi starega prometnega dovolila. Nova prometna dovolila se morajo dvigniti pri
javnem avtomobilskem registru tekom 5 dni po izvršenem pregledu motornega vozila. Oni, ki so to že opravili, lahko dvignejo omenjeno dovolilo v uradu PRA. Kdor koli ima lastninsko pravico na motornem vozilu, že vpisanem v javnem registru na ime imetnika prometnega dovolila, sme v roku 30 dni od vpisa v javni avtomobilski register, s prošnjo, sojiodpisano po imeniku prometnega dovolila in predpisno overjeno, zahtevati popravo lastninske pravice. Opozarjamo na to posebno trgovce in vse one, ki imajo katere koli terjatve, za katere so zastavljena motorna vozila, kakor tudi vse one, ki so prodali motorna vozila s pridržkom lastninske pravice. Zgoraj navedeni lahko zahtevajo pri javnem avtomobilskem registru, da se vpiše v njih prid zastavna pravica za višino terjatve, zastavna pravica, ki se lahko uveljavi proti drugim osebam. Vsa nadaljnja tozadevna pojasnila daje RACI — Urad javnega avtomobilskega registra. Ljubljana, Beethovnova 14.
— 18 komunistov ustreljenih v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da sta izredni vojaški sodišči v Šibeniku in Splitu te dni sodili kakih 30 komunistov, ki so bili obdolženi raznih umorov in sabotaže. Izmed obtožencev jih je bilo 18 obsojenih na smrt ter ustreljenih.
Ljubljana
1 Karambol dveh tramvajev. Ko so v jx>ne-
deljek zjutraj vozili tramvajski vozovi iz remize na proge po mestu, so hiteli tramvajski vozovi drug za drugim po Celovški cesti. Pri železniškem prelazu sta dva trčila drug v drugega, ker sta vozila preblizu skupaj. Pri tem sta dobila f>o-škodbe na glavi stražnik v p. Anton Hudak in njegova žena Franja, ki se sedaj zdravita v bolnišnici. Tudi tramvajska voza sta pri trčenju drug drugega nekoliko razbila, zato so ju takoj prepeljali nazaj v remizo.
1 V Ljubljani so umrli od 10. do 16 okt. 1941: Misson Frančiška, roj. Rus, 65 let, žena stavbenika, Cigaletova 13; Peternel Jožefa, roj. Berus, 62 let, žena čevljarja, Galjevica 18; Janežič Katarina, roj. Plut, 70 let, žena upok. grafičarja, Suvo-borska 29; Gantar Janez, 80 let, hlapec, Vidov-danska 9; Šuligoj Tatjana, 1 leto, hči briv. pom., Peričeva 7; prof, dr. Dolenc Metod, univ. prof,, Gorupova 22; Barle Jožef, 48 let, mestni nadsv., Celovška 142; Ključar Andrej, 29 let, mizarski pomočnik, Žirovnica pri Cerknici; Bricelj Ivana, eno leto, hči zidar, pom., Sp. Hrušica 27; Sever Matilda, 51 Ist, gospodinja, Stara Vrhnika 41; Zupan Franc, 66 let, mesarski pomočnik, Japljeva 2; Ma-carol Alojzij, 18 let, dijak tehn. sred. šole, Tugo-merjeva 27; Dolničar Alojzij, 63 let, posestnik, Dol-nice 6; Roth Marija, roj. Podoreh, 53 let, žena žend. nar. v pok., Opekarska 17; Slana Ivan, 80 let, krojač, Sv. Petra nasip 51; Jagodic J_ože,_ 35 let, mesarski mojster, Zadružna 8. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Vohinc Terezija, 68 let, zasebnica, Tyrževa 12; Skrinjar Antonija, 22 let, prodajalka, Malgajeva 18; Žnidaršič Ivan, 59 let, posestnik, Topol 1, obč. Begunje pri Cerknici; Skopec Frančiška, roj. Jeraj, 64 let, žena delavca, Glinica 23; Štirn Anton, 68 let, posestnik, Ježiča 101, Božičnik Marija, 63 let, postrežnica, Vidovdan-ska 9; Hrovat Josipina, 44 let, posestnica, Her-bersteinova 22; dr. Robida Ivan, 70 let, šef. nevrol. oddelka splošne bolnišnice v p., Gledališka 13; Lampelj Miroslava, 20 let, oskrbovanka, Dobru-nje 42; Kosec Neža, 53 let, poljska delavka, St. Bučka 10, obč. Škocijan; Bedenk Rudolf, 47 let, žel. ur. v p., Slapničarjeva 9; Gogala Amalija, roj. Walter, 83 let, vdova ključavničarja, Zvonarska 13.
1 Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148 zak. o neposrednih davkih v IV. četrtletju 1941 v plačilo: a) dne 1. oktobra 1941 četrti četrtletni obrok zgradarine, pridobnine. rentnine, družb, davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 1. novembra 1941 drugi polletni obrok zemljarine. — Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega poglavarstva v Ljubljani.
Gledališče
Drama: Torek, 21. okt.: »Nocoj bomo improvizirali«. Premiera. Red Premierski. Začetek: 18.15, konec: 20.45. — Sreda, 22 oktobra: »Dva bregova«. Red Sreda. — Začetek: 18.15. konec: 20.30. — Četrtek, 23. okt.: »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Začetek: 18.15, konec: 20.45.
Opera: Torek, 21. okt.: »La Boheme«. Red B. — Začetek: 18.15, konec: 20.45. — Sreda, 22. oktobra: »Aida«. Red A. — Začetek: 17.30, konec 21. — četrtek, 23. okt.: »Netopir«. Red Četrtek. Začetek: 18.15, konec: 21.
Radio Ljubljana
Torek, 21. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Pisana glasba, vmes ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Vlado Golob igra na harmoniko — 12.35 Koncert tria Ambrosiano — 13 Napoved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Italijanskih Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Simfonični koncert pod vodstvom Emilia Salza (prvi del) — 14 Radijska poročila — 14.15 Simfonični koncert pod vodstvom Emilia Salza (drugi del) — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.05 Dra-gotin Cvetko: Anton Dvofak, predavanje v slovenščini — 17.15 Dvofakove skladbe: izvajata pianist Anton Trost in violinist Jan Šlajs — 19.30 Radijska 1 poročila v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — I 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20 Ko-I rnentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30
I Lirična sezona EIAR-ja: Leoncavallo: Bajazzo — Vmes pogovor v slovenščini — 21.55 Novice v slo-venlSlni — 22.05 Pisana glasha — 22 Koncert pianista L. M. Skerjanca — 22.45 Radijska poročila.
Iz Gorenjske
V	St. Vidu nad Ljubljano, v vasi Gunclje, je v soboto, 18. oktobra umrla dobra mati, skrbna žena in pridna gospodinja Marija Goljar, po domače K o m a n o v a. Ni Se v Št Vidu pozabljen spomin na njeno vzorno mater Marijo Polenškovo, ki ji je bila sedaj pokojna hči podobna po lepem, milem, jiovsem krščanskem značaju. In zopet se bo moglo tam nekje na šentviškem pokopališču na njenem grobu zapisatj besedilo, ki ga je svoj čas tam zložil menda Blaž Potočnik:
Tukaj naša dobra mati davno že počivajo, grob je dala poravnati hči grede za materjo. Naj počivata v miru I
V	Ihanu je ustanovljena podružnica Koroške zveze, ki ima svoj sedež v gasilskem domu.
Žensko zborovanje za zimsko pomoč na Bledu je bilo predpretekli teden. Vodila ga je Lora Pe-tersinek. govorilo pa je več vodilnih mož.
Posveti voditeljev Koroške zveze so bili na Bledu pod vodstvom zveznega načelnika Schicka.
V	Gozdu pri Kranjski gori so taborili nemški učitelji in učiteljice, ki delujejo na Gorenjskem. Teh je bilo o počitnicah s Koroškega 730, ter 70 s Solnograškega. Na tem taborjenju so sodelovali med drugimi. Ravnatelj Anderluh, Gauwalter Dla-6ka, učitelj Mugl in drugi. Med drugimi je predaval tudi okrožni šolski svetnik Stuckler, kateri je dejal, da je ponemčenje Gorenjske docela opravičeno, ker je ta rasa ista ko nemška, medtem ko Poljaki in Judje nisto iste rase. Isto stališče ie zagovarjal dr. Košir, kateri je dokazoval, da je značaj Gorenjske docela nemški.
20 smrtnih obsodb. Z Bleda poročajo: Načelnik civilne uprave za zasedeno ozemlje Koroške in Kranjske Kutschera je izdal jx>sebno uradno objavo, da je izredno 6odišče; ki ga je jx>stavil načelnik civilne uprave na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, dne 16. oktobra 1941 obsodilo na smrt 17 ljudi, ker so se udeležili komunističnih zborovanj, ker so sodelovali pri umorih, roparskih napadih in vlomih, ker so kljub prepovedi nosili orožje in netili požare, ker 60 urejevali pomoč komunistom in agitirali za komuniste, odnosno so pomagali pri teh zločinih. Smrtna kazen je bila takoj izvršena. Razen tega so bili ustreljeni, ko 6e je zasačila ta druhal, še trije pripadniki komunistov, ki so pripadali dvema tolpama, odnosno so ju podpirali pri njunem početju z obvestili, denarjem in živežem. Z izvršitvijo 6mrtne kazni 60 vsaj deloma jx>plačani naslednji zločini: 16 roparskih umorov, pri katerih je našlo smrt 17 oseb, po večini Slovenci, napad na Reinčevo žago, pri katerem so odvedli dva talca, številna 6abotažna dejanja med njimi tudi razdejanje montažnega avta telegrafske stavbne sekcije v vrednosti 30.000 mark, številni vlomi, roparski napadi in požigi.
Iz Ribnice
Krasno povest iz sardinskih gord, o ljubezni premožne deklice in razbojnika, »Marianna Sirca«, drugo knjigo »Slovenčeve knjižnice« dobite po 5 lir v Miheličevi trafiki. Tu lahko naročite tudi »Trop brez zvoncev« na antičnem papirju in v platno vezan po 20 lir
Iz Novega mesta
Druga knjiga »Slovenčeve knjižice«: »Ma-riana Sirca«, se že dobiv Slovenčevi pozdružnici. Za 5 lir dobite lepo povest o ljubezni premožne deklice in razbojnika iz sardinskih gora.
Podružnica sprejema naknadno še do 5. nov. naročila za »Slov. koledar«. Opozarjamo vse one, ki se še niso odločili za naročilo, da imajo samo 14 dni še čas.
Operni in baletni večer priredijo člani Narodnega gledališča v Ljubljani v torek, dne 21. oktobra ob 19 v dvorani novomeškega Prosvetnega doma. Sodelujejo: sopranistka Mila Kogejeva, prima balerina Erna Moharjeva, ko-reograf-solist Boris Pilato in dirigent dr. A. švara. Predprodaja vstopnic pri Krajcu. Vstopnina: 10, 8, 6, 4 in 2 liri.
Ključnico si je zlomil uslužbenec grmske kmetijske šole, 29 letni Anton Priberšek iz Ska-Iickvjeve ulice v Novem mestu. Na hrbtu je nosil težko naloženo brento in se s težkim tovorom tako nesrečno prevrnil p>o tleh, da je zadobil težko poškodbo, zaradi katere so ga morali spraviti v kandijsko bolnišnico.
Iz Goriške pokrajine
Popisovanje zalog krompirja.-Kmetovalci so dolžni naznaniti županstvu, koliko krompirja so pridelali. Kmet bo za svojo družino lahko obdržal določeno količino krompirja, po 60 kg na oseb, )>otem pa še krompir za seme. Ministrstvo za poljedelstvo bo na podlagi zbranih podatkov izdelalo načrt, da se zalogo krompirja pravočasno in enakomerno razdele med prebivalstvo.
Smrt znanega zdravnika. V Gorici je umrl zdravnik dr. Guido Bernardelli, ki je že več let živel v pokoju. V sredo, 15. t. m. so ga slovesno pokopali v Korminu, kjer je bil služboval 41 let kot občinski zdravnik. Bil je ljudomil in vesten zdravnik, ki so ga rojaki iz Zapadnih Brd dobro poznali. Korminsko mesto mu je priredilo veličasten pogreb. Mir njegovi duši!
Kurjenje v zasebnih stanovanjih. Deželni kor-poracijski svet v Gorici ie sklenil, da se bo smelo v zasebnih stanovanjih kuriti od 1. decembra do 15. marca, in sicer po devet ur dnevno.
Iz Srbije
V Srbiji umrli Slovenci. V zadnjih časih so umrli v Srbiji naslednji Slovenci: Ilus Dušan, poslovodja, umrl v Jasiki pri Kruševcu 28. 7. 1941; Prožen Jakob, strojnik, umrl v Sekuriču pri Re-kovcu 11. 9 1941; Brecelj Pavle, dijak, utonil v Moravi pri Cupriji 29. 6. 1941, Ilrovalj Franc, cestar, v Trbušmci pri Lazareveu; Franc Ačbjrt, ključavničar, v Kruševcu 24. 9. 1941; Travenik Karel, gostilničar, v Belgradu 19. 9. 1941; Rakar Ludvik, 5. 9. 1911 v Nišu
Belgrajsko pristanišče popravljajo. Ker ima
belgrajsko pristanišče ugodno zemljepisno ter važno posredovalno vlogo za promet srednjeevropskega prostora, sedaj s podporo nemških oblasti popravljajo v vojni poškodovano pristanišče in ga še povečujejo. Kilometer dolge obalne naprave na desnem bregu reke so že končane. Dogotovljena so že tudi pristaniška skla-
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska 10, in mr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. 31.
Poizvedovanja
USel je mai papagajček, ki sliši in govori na ime Bibi ali Bibček Najditelj se naproša, da ga izroči proti nagradi Plcniiariu aa Miklošičevi cesti 10-IV.
dišča, ki pokrivajo 4500 kvadratnih metrov prostora. Iz Nemčije so prišli tudi 4 veliki žerjavi, med katerimi je največji 20 tonski. Ob obali tečeta dve progi, tretja pa za skladišči. Sedaj grade še novi pristaniški del za osebni promet.
Industrijcc čulkovič umrl. V Belgradu je umrl Josif čulkovič, industtijec, predsednik tovarne »Rekord«, predsednik generalne banke za Trgovino in industrijo itd.
Tečaj marke ostane v Srbiji nespremenjen. Ker se je govorilo, da se bo spremenilo razmerje med marko In dinarjem v Srbiji, je glavni opolnomo-nec za gospodarstvo v Srbiji izjavil: govorice o spremembi vrednosti dinarja so brez podlage in jih širijo škodoželjni ljudje. Razmerje med dinarjem in nemško marko bo tudi v bodoče 1 marka 20 dinarjev. Nemškim krogom je na tem, da ostane srbska valuta stabilna.
Iz Hrvatske
Železniška milica ustanovljena. S posebnim zakonom je bila ustanovljena na Hrvaškem železniška milica vstašev. Njena naloga bo, zagotoviti varnost in skrbeti za red na hrvaških železnicah ter zagotoviti nemoten promet.
Izključno pravico za prevode iz tujih književnosti ima Matica Hrvatska. Te dni je izšla zakonska odredba, na podlagi katere ima Matica Hrvatska izključno pravico na izdajanje vseh prevodov iz tujih književnosti. Izvzeta so strogo znanstvena dela. Matica Hrvatska sme to pravico prenesti za jioedina dela na kako drugo fizično in pravno osebo, če to dovoli prosvetno ministrstvo. Iz tega so izvzeta še kratka književna dela, prevedena za časnike jp revije.
Nova zgradba urada za potovanja. V Praški ulici 9 je dovršena nova zgradba Hrvatskega potovalnega urada.
Šahisti na zagrebškem turnirju. Pri tekmah na šahovskem turnirju za prvenstvo Zagreba sodelujejo naslednji šahisti: prof. dr. AstaloŠ, Bra-slav Rabar, mojster Milan Filipčič, mojster Vatro-slav Petek, inž. Ivo Tekavčič, Mladen Šubarič, inž. Ivo Jerman, B. Filipčič. G. Besch, K. Rožič, K. Salinger, O. Fretze. Ivan Ostovič, Josip Oštrek, Albin Gjurgjan, Zvonko Lončarič, S. Sadura in J. Cvek.
Poglavnikova zahvala. V imenu hrvatskega naroda se je poglavnik dr. Ante Pavelič zahvalil voditelju Nemčije Adolfu Hitlerju za brezprimer-ne zmage na vzhodnem bojišču ter za končno priključitev Srema k Hrvatski.
Pogreb sedmih žrtev v Kninu. Hrvatski listi poročajo iz Knina, da je bil tam veličasten jm-greb sedmih žrtev, mladih fantov, ki so pred kratkim vstopili v vojsko, pa so postali žrtev nenadnega zahrbtnega napada.
Gledališče v Banjaluki bo obnovljeno. Hrvaški listi pišejo, da bo obnovljeno gledališče v Banjaluki.
— 24
Kazalo pa je, kakor da je nalašč pokleknil na mesto, kjer je ležal napi6. Mogoče je, da je tudi on kamen nalašč sprožil, da bi se Mišek v prepadu ubil...
Mišek se je sklonil, da bi pogledal v neko luknjo v zemlji. »Kdo jo je tako izgladil?« se mu je zdelo čudno.
»Pazi, Mišek! To je luknja kače rojx>fače!« je kriknil gospod Lisjak zaskrbljeno. Zgrabil je Miška za rokav in potegnil v stran ravno na kraj, kjer je ležala nevarna kača, zvita v svitek
Mišek je zaslišal čuden šum za 6vojim hrbtom: kača se je premikala.
Kakor bi trenil, je pomeril vanjo s samokresom, sprožil je in ubil kačo. Tudi gosjood Lisjak jc sprožil svoj samokres, toda v — zraki
»Ah!« je vzkliknil. »Zadel sem jo. Lisjak nikoli ne zgreši strela!«
Nemogoče je, da bi bil gospod Lisjak tako razburjen, da bi ne vedel, kam meri!
Spet so zasedli konje. Prijahaili eo do neke lepo urejene volov6ke staje.
»Ne bi bilo napačno, ako bi si privoščili kos dobre pečenke!« je predlagal Mišek. Ježa ca je bila zlakotnila. Rad bi bil kaj jedel.
Gospod Lisjak se je poslovil. »Na svidenje, prijateljčka! Recita gospodu stricu, da ga pozdravljam. Čestitam mu, da ima tako ljubeznjive goste, KS^or sta vidva,« jč še naročal, ko je zavil v uru£o 6mer.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Drama: »Hamlet«
Shakespearovega »Hamleta« smo videli zadnjikrat na odru na<Se Drame šele pred poldrugim letom. Kljub temu pa pomisleki zoper ponovno uprizoritev po tako kratkem presledku to pot niso upravičeni iz več razlogov. Poleg privlačnosti veličastne stvaritve same po sebi, ki utegne biti prav današnjemu človeku nadvse potrebno »ogledalo« za izpraševanje vesti in okrepitev duha, prihajajo tu v poštev zlasti vidiki čisto gledalskega značaja. Medtem ko je bila zadnja uprizoritev »Hamleta« v celoti precej nehomogena, razvojno nezanimiva ter pomembna prav za prav le bolj zaradi znane interpretacije osrednje osebe v žaloigri, ki pa je bila v bistvu tudi samo dopolnitev podobe iz prejšnjih let, je letošnji »Hamlet« postavljen v resnici na novo, ne samo kar zadeva režiserjevo pojmovanje in delo, ampak večinoma tudi v zasedbi posameznih vlog. Posebej nas je nova uprizoritev zanimala zaradi vloge Hamleta, v kateri je prvikrat nastopil g, Slavko Jan.
Letošnja uprizoritev tragedije o danskem kraljeviču je tedaj važen dogodek zlasti z vidika naše gledališke kulture ter dokazuje, da je razmerje naše Drame do tega nesmrtnega dramatske-ga dela še zmerom živo in stvariteljsko. Zdi se mi vredno omeniti, da celo prevajalec Oton Župančič še vedno skrbno bedi nad besedilom ter skuša tu in tam kaj popraviti ali vsaj spremeniti. Tako smo n. pr. doslej brali v 5. prizoru 1. dejanja verze: »Ni lopova na vsem širokem Danskem, da ne bi bil zločinec, kar ga je.« — a sedaj smo slišali drugo vrstico popravljeno takole: »...da ne bi bil do vrha pobalin.« Toda to je le mimogrede. Poglavitna poteza letošnje uprizoritve je nova gledališka zamisel, ki se loči od dosedanje podobe »Hamleta« na našem odru tako po dramaturškem pojmovanju in režijskem prijemu kakor po igralskem prikazovanju. S te strani predstavlja v novejši zgodovini slovenskega gledališča, v kateri je ravno to Shakespearovo delo slej ko prej pomenilo eno največjih nalog in zmag, tretji pomembnejši mejnik izza 1. 1922 in 1933. Preden pa opozorimo na prednosti in tudi pomanjkljivosti najnovejšega tolmačenja »Hamleta«, naj ugotovimo, da je bila igra pripravljena kar se da vestno in skrbno ter je v okviru režiserjeve zanisli tudi prav lepo uspela. Ta lahko zapišemo ne le po vtisu prve predstave dne 5. t m., ampak tudi po nekaterih dosedanjih ponovitvah.
Režiser dr. Bratko Kreft Ima zelo razvit smisel zlasti za odrsko učinkovitost literarnih del in tako je tudi pri »Hamletu« gledal predvsem na to, da bi ga čimbolj približal občinstvu. Takšno prizadevanje je resda hvalevredno, vendar pa ni brez velikih nevarnosti, zlasti kadar gre za dela sub-tilnejšega značaja, kakršnih eno predstavlja nedvomno tudi »Hamlet«. Režiserjevo praktično delo se slej ko prej opira na dramaturško pojmovanje umetnine, zato je njegovo osnovno razmerje do nje največjega pomena. Priznati je treba, da je letošnji »Hamlet« po svoji odrski podobi zares svoj-skl in nov, vendar imam občutek, da se je Bratko Kreft lotil dela bolj s strokovnim znanjem in veliko praktično skušnjo kakor pa se mu skušal približati z notranjim vidom. Uspeh njegove uprizoritve temelji v prvi vrsti na odrsko-tehniSni dovršenosti ter dinamični podobi dramatskih zapletkov in tragičnih usodnosti, v marsičem pa smo bili doslej vendar vajeni že tudi globljih poudarkov. To velja zlasti za pojmovanje nekaterih intimnejših mest, deloma pa imamo pomisleke tudi zoper Kreftovo dramaturško gledanje na osrednji smisel Shakespearove pesnitve.
Spričo tega je kajpada razumljivo, da je režiserja posebno mikala kar najprikladnejša rešitev tako imenovanega shakespearskega odra Vprašanju prostora in inscenacije je posvetil Kreft v zvezi s scenografom inž. E. Franzom nemajhno skrb in priznati moramo, da je oprema prizorišča zares smotrna in praktična ter hkrati slikovita. Kajti važno je, da režiserja ni zanimal samo prostor v arhitektonskem smislu, ampak mu je šlo tudi za dekorativno učinkovito odrsko podobo. Kot bomo videli, je tako prizadevanje v skladu z njegovim dramataurškim pojmovanjem, ki zahteva čim bolj poudarjeno okolje, ne samo v smislu dvornega sijaja, ampak tudi v smeri aktualiziranega historiz-ma, saj se na primer v zadnjem prizoru dogodki prikazujejo tudi tako, da norveška zastava zamenja dansko. Vse to menda nima namena služiti samo teatralični učinkovitosti. Zaradi tega se bojim, da je tudi osnovni okvir stiliziranega prizorišča, gotske elemente, narekoval bolj ta stvarni pogled, ki presoja dramatsko dejanje predvsem glede na njegovo časovno ozadje, kakor pa duhovno stilni vidik, ki tudi v snovnem izrazu poudarja idejo pesniškega dela ter išče skladnosti med zunanjim okvirom in notranjo podobo. Sicer bi morali govoriti o stilni neskladnosti prizorišča in igre, kajti Hamlet, kakor ga nam je predstavila Kreftova režija, spada v ta gotski okvir kvečemu prigodno, ne pa tudi duhovno. Toda o tem še kaj pozneje. Ne glede na to pa je treba priznati, da je prizorišče novega Hamleta ne le dekorativno učinkovito, ampak omogoča hkrati tudi pregledno raz delitev dramatsko nagrmadene snovi ter nepretrgano prikazovanje številnih prizorov. Pri tem je posebno hvalevredno, da režiser ni uporabljal moteče zatemnitve, marveč je obdržal tako imenovani proscenijski zastor ter s tem dosegel še to prednost, da med posameznimi prizori ni bilo ni-kakih odmorov, ampak je kratkomalo prenesel krajše prizore v prednji prostor in tako pospešil tempo dejanja do skrajne možnosti. V odrsko-teh-ničnem pogledu je Kreftov »Hamlet« sorazmerno na višku.
Prav dobra in v skladu z že omenjenim dinamičnim pojmovanjem dramatske zgodbe je tudi osnovna razdelitev na tri dele S tem prehajamo k dramaturškemu pojmovanju »Hamleta«, posebej pa tudi Hamleta samega. 2e iz povedanega je bilo mogoče slutiti, da je šlo Kreftu v prvi vrsti za to, da kar se da konkretno in vsakomur jasno pokaže objektivno pogodbo žaloi^re, njeno monumen-talno tragično zgodbo, ter opredeli tudi Hamleta predvsem v tej areni življenja. Posebno očitno se to vidi iz končnega prizora, kjer je prikazan propad Danske z doslej neobičajnim poudarkom. Skorajda paradoksno pa je videti, da tako pojmovanje nujno zahteva — vsaj do neke mere — podreditev osrednje vloge Hamleta, ki ga je režiser re« nekako vzporedil Klavdiju, Laertu in Fortinbrasu, tem najvidnejšim predstavnikom zunanje akcije. Ne ugovarjam temu, da je režiser prelomil s tisto tradicijo, ki si je zamišljala Hamleta kot sanjavega in prežalostnega mladeniča v prisiljenosti romantičnega svetobolja, in mu štejem celo v zaslugo, da je postavil Hamleta v smislu čim večje dcjal-nosti. Pri tem se mi pa vendarle zdi, da j« hkrati premaknil težišče tega nikakor ne poljudnega lika iz središča na periferijo in usmeril Hamleta iz svoj-skega neroizma, io je duhovnega junaštva — no-
tranjemu imperativu zveste osebnosti — v heroj-stvo tako imenovanih »junakov«. Podoba je, da mu je dal oporišče za takšno pojmovanje zlasti Hamletov samogovor v prizoru na danski ravnici, ki ga je najbrž ravno zaradi tega pritegnil v tretji del svoje hamletske arhitektonike. Po mojem mnenju bi bilo pravilneje ta prizor priključiti drugemu delu ne le zaradi povezanosti dogodkov (Hamlet je tedaj na potu na Angleško), ampak še veliko bolj iz notranjih razlogov. Ne smemo namreč prezreti, da konec, kakor je sledil, ni posledica te Hamletove odločitve k »dejanju za v6ako ceno«, ampak izvira — vsaj kolikor gre za njegov osebni delež — iz tistih osnov njegovega značaja, ki so očitne ie takoj spočetka, v razočaramu nad materjo, Ofelijo in sploh nad »vso rabo tega sveta,« in ki jih že najbolj lahko označimo kot zvestobo samemu sebi. Na koncu namreč vidimo, kako se Hamletova polemična ironija, ki je z njo vzdrževal ravnotežje med seboj in svetom, umakne pred usodno ironijo: ko je najmanj mislil na maščevanje, se izpolni — tako rekoč mimo njega, čeprav resda po njem — tisto, kar mu je bi lnaročil očetov duh; a hkrati pade sam v trenutku, ko je doživel največjo zmago svojega duha, vdanost v voljo Previdnosti, kateri se v popolni pripravljenosti izroči potem, ko je na Ofelijinem grobu še enkrat srečal samega sebe tam, kjer se je začelo njegovo ognjeno trpljenje, strašni razkol srca spričo nereda v. svetu. V tej Hamletovi duhovni kretnji je najmočnejši in bistveno shakespearski poudarek tragedije. Iz zadnjega prizora resda vidimo, kako je s Hamletovo smrtjo propadla tudi Danska, namreč tista Danska, katero je zavojeval Fortinbras; a prav tako bi morali vsi čutiti, da je edino resnični zmagovalec »Danske« — te zemlje vsakdanjosti, živalske sle, zločinov in pretvarjanja ter zategadelj »ječe« duhovnemu človeku Hamletu — tisti, ki je umrl čist in svetal na pragu zadnje skrivnosti.
Shakespearovo delo je res neizčrpno in po svojem vsebinskem obsegu tako raznoliko, da lahko vsakdo poudari v njem tisto, kar najbolj ustreza njegovemu osebnemu doživetju. Kljub temu pa sodim, da je kakor v sleherni umetnini tako tudi v »Hamletu« nekaj nepremakljivega in edinstvenega. To bistvo pa je predvsem smisel Hamletove človečnosti, ki ni toliko v njegovi dejalnosti ali nedejal-nosti, kolikor v odnosu do naložene mu narave oziroma usode. Najvažnejši je zaradi tega poudarek nasprotja med njim in svetom, nasprotja, v katerem se razodeva hkrati njegov osebni pa tudi univerzalni smisel življenja. Popolnoma v redu je, če režiser ni dvignil Hamleta na romantične hodulje, ampak ga je rajši skušal postaviti na trdna zemeljska tla. Toda težko bi našli opravičilo za njegovo v bistvu le preveč konkretno pojmovanje v besedah, ki jih govori Hamlet igralcem; kajti naravna igra, ki jo priporoča, in tako imenovani »realizem« sta vendar dvoje. To je tisto, kar me pri tej sicer zelo zanimivi in zlasti po izvedbi res lepi predstavi — poleg nekaterih bolj zunanjih učinkovitosti, kamor štejem deloma tudi godbo — najbolj moti. Zaradi osnovne usmerjenosti Krefto-vega »Hamleta« pa imam tudi pomisleke zoper to, da govori na primer Homlet samogovor »biti ali ne biti« v poltemi in s svečnikom v roki oziroma poleg sebe. Res smo videli igrati ta monolog že tudi z bodalcem v roki; toda to je imelo smisel ne le zato, ker je v njem razmišljanje o samomoru, ampak je bilo obenem v skladu s simbolično zamislijo celotne podobe. Tu pa pomenijo taki v bistvu simbolični poudarki, ako ne čisto teatra-ličen pripomoček, pa vsaj zastranitev od osnovne linije v pojmovanju. Pa tudi samo po sebi bi se dalo temu oporekati. Luč v temi? S stališča gledalca že; Hamlet je po svoji čistosti (a plemenitosti v resnici izjema na danskem dvoru. Vendar Hamlet ni toliko moralen vzgled, kolikor bolj podoba tragičnega človeka, ki nosi v sebi slutnjo neba in prav zato toliko trpi zaradi sveta, kakršen je.	(Konec prih.)
Ljubljanska Opera:
»La Boheme«
Izmed novejših italijanskih opernih skladateljev je got<>vo Oiacomo Puccini tisti, ki uživa nedeljene simpatije glasboljubečega občinstva. Domala vsa njegova operna dela večjega formata so si utrla pot na oder in so 6e tam tudi stalno obdržala. Imel je 6rečo že z libreti6ti. Koliko glasbeno dobrih oper je bilo napisanih, ki pa so bile že ob rojstvu zapisane 6mrti! Tudi najboljša glasba ni pripomogla k uspehu delom, ki si 6 svojo neživljenisko vsebino niso znala osvojiti človeških src. Tudi vai naknadni poskusi, kako z izboljšanjem nemogočega dejanja rešiti dobro mu-ziko, navadno niso uspeli. Kdor pa le približno pozna vsebino Puccinijevili oper kot 60 na primer Manon, La Boheme, Tosca ali Madame But-tertly, bo razumel, v čem tiči življenjska sila teh stvaritev Tudi če bi jim kdo ne napi6al tako dobre glasbe kot jo je Puccini, bi te umetnine lahko živele samostojno življenje. S tem seveda ne mislim reči, da v lem 6lučaju dejanje rešuje glasbo. Puccini je bil dovolj umetnika, da je ob nastopu mla-doitalijanskega verizma, kateremu je dala pečat ravno njegova glasba, že vnaprej razpršil V6e dvome in pomisleke, ki bi se utegnili ob novo se porajajoči struji javljati. Kot takrat, tako 6e tudi danes ne more odtegniti sugestivnosti njegove glasbe nihče, ki ima količkaj odprto srce in uho za bogastvo njegovih melodij, za barvitost njegovega orkestra, za tenkočulno prilagodljivost njegove muzike slehernemu dogajanju na odru.
Vse imenovane poteze nosi tudi Puccinijeva opera »La Boheme«, ki jo je ljubljanska opera pred kratkim postavila na oder. Svet pariških umetnikov-bohemov, beraško revnih, ko so odmaknjeni človeškim očem, bahavih v vrvenju množice, občutljivih v ljubezni, tovariško usmiljenih v trpki nesreči: ta svet je to pot zamikal Puccinija. Svet,
Erav kot bi ga z veseljem slikal naš Cankar, jubljanska opera je skušala pri izvedbi tega dela 6cenično in režijsko pogoditi osnovno na6trojenje Umetnine, glasbeno ji pa dati zunanji izraz kot g a je imel pred očmi skladatelj. Lahko rečemo, da !-je oboje uspelo. Režijo je vodil Debevec, ki je verno pokazal bohemsko življenje umetnikov v prvi sliki, razgibanost množice v drugi, napeto vzdušje V tretji, tovariško odpoved in sočutje v zadnji 6liki. »Scena (inž. Franz) je dajala dejanju primeren okvir. Od pevcev moramo posebej podčrtati vlogo Rudolfa, ki jo je podal Manoševski. Presenetil je s 6vojim mehkim tonom, ki ohrani prožnost skoraj do skrajnih višin. Marcela je pel Janko, ki dd 6voji vlogi pevsko in igralsko vedno čim vernejši izraz. Isto lahko trdimo o Dolničarju. Dovršen lik filozofa je podal Betetto. Kot Mirni je nastopila Vidalijeva, ki, verjetno radi trenutne indi6pozicije, pevsko ni bila na tisti višini kot smo jo sicer pri njej vajeni. Nekatera mesta je pa lepo sproščeno odpela. Dobro se je uveljavila Polajnarjeva kot Musetta. Pokazala je lep glasovni material, poln dramatske sile. Manjše vloge so lepo podali Zupan, Anžlovar in Kri6tančič.
Orkester je vodil Stritof. Zdi se, da je polagal večjo važnost na orkestralni part kot na pevski. Na nekaterih mestih je orkester absolutno domini-ral, pevci 60 večkrat tonili v njen; posebno prva slika je na tem trpela. Na dinamično eksponiranih mestih je absolutno muziciranje na mestu, na daljšo dobo utruja. Sicer je pa Puccinijeva glasba taka, da dirigenta nehote potegne za 6eboj. Drugače je orkester čisto zvenel. Dirigent je mnoge scene dovršeno izoblikoval; razgibana je bila zlasti druga slika, pretresljivo podana četrta. Izvrstni so bili zbori (Simoniti). V drugi sliki je posebej omeniti otroški zbor, ki je razen nekaj netočnih vstopov in majhnih nejasnosti v intonaciji pevsko dobro rešil 6vojo nalogo, igralsko pa prinesel pristno otroško razigranost na oder.
Za uprizoritev »La Boheme« je izdala uprava gledališča lično tiskan slovenski prevod opere. Prevod, ki ga je oskrbel Niko Stritof, je zelo posrečen. V njem ni papirnatih izrazov in raznih mašil, s katerimi si včasih pomagajo nespretni prevajalci. Jezik gladko teče, beseda je klena, izraz pristno naš. Tudi s te 6trani smo uprizoritve »La Boheme« veseli.	M. Tome.
0 bitkah za naslove
Slovenskih akademskih prvakov
Ljubljana, 19. oktobra.
Vreme spada med one usodne igre narave, ki imajo velik vpliv na razpoloženje človeka, pa tudi na potek malih atletskih bitk. Včerajšnje vreme bi lahko označili kot lepo, atletom pa je precej nagajalo. Za centimetre in de6etinke sekunde so jih oškodovala vremenska dejstva kot na primer: pomanjkanje toplote, veter v prsa, sonce v oči... najbolj pa ozračje, ki ni dihalo dobrega razpoloženja, ki je težilo. Barometer je včeraj močno padel...
Visokošolci, ki so 6e borili za slovensko akademsko prvenstvo, 60 pokazali veliko dobre volje in precej znanja. Doseženi rezultati 60 na višini ljubljanskih razmer, onih maksimumov pa, katerih smo ob zaključku sezone pričakovali, ni bilo. Manjkalo pa_ je le nekaj centimetrov in desetink sekunde do letnih rekordov. Ob toplejšem vremenu in ozračju, ki daje poleta, bi bilo gotovo boljše. Ne mislimo pa samo na ozračje med sivim nebom in zeleno 6tadionsko areno; tudi med gledalci ni bilo onega razpoloženja, ki vliva atletom voljo do borbenosti.
Izkušnja je pokazala, da borbe poedincev ni60 (ako zanimive kakor borbe klubov. Visokošolci 6e bodo morali povrniti k dvobojem in trobojem in bodo imeli še več prijateljev kot so jih imeli včeraj na Stadionu.
Od točke do točke
Začeli so na dveh krajih istočasno. Pod glavnim vhodom v Stadion so se zbrali tekači za tek na 100 m, pod osrednjo tribuno pa so postavili prečko na 1.55 m in pričeli s skakanjem v višino. Najprej sta bila dva izbirna predteka, pri katerih je sodelovalo 10 tekačev. Pod 12 sek je švignil čez 100 m dolgo progo 6amo Šušteršič. Opazili pa smo precej nadarjenih 6printerjev, katerim manjka 6amo dobra šola. Motilo pa nas je, da so tekli skoraj vsi pokončno in krčevito, dasi je znano, da sta to osnovni napaki 6printa!
100 m finale: 1. Sodnik D. 11.8 sek.; 2. Tavzes 12 sek.; 3. Polak 12.2 sek.; 4. Stular; 5. Sodnik B. Izven konkurence je tekel tudi Šušteršič in dosegel odličen čas 116. Pri teku na 100 m je precej motil veter v prsa. Glavna napaka nastopajočih pa je bilo pomanjkanje sproščenosti.
Skok v višino: 1. Bratož 1,75 m; 2. Lužnik 1.65 m; 3. Polak 1.60 m; 4. Šumak 1.60 m; 5. Gunde 1.55 m. Izven konkurence je 6kočil bosonogi Slanina 1.65 m. Dober odriv smo opazili le pri zmagovalcu Bratožu.
Suvanje kroeie: Okrog železnega obroča so 6e
zbrali samo postavni visoki atleti, ki še nimajo potrebne teže telesa. Videli smo več dobrih tehni-Čarjev, ki bodo sposobni — kadar 6e bodo okrepili V6aj za 5 kg — pognati železno igračo tudi 13 in več metrov. Zmagal je Hlade 12 m; 2. 11.62 m; 3. Švigelj 11.61 m; 4. Merala 11.14 m; 5. Lužnik 10.98 m; 6. Skaza 10.35 m.
Tek na 400 m: Nastopilo je pet atletov, med njimi Skušek izven konkurence. Naslov akademskega prvaka 6i je priboril Lušicky 53.1 6ek; 2. Mravlje 55.6 6ek.; 3. Zupančič 56.1 6ek.; 4. Osterc. Skušek se je plasiral na drugo mesto 6 časom 53.5 6ek. Starter je bil nesiguren in je pri več tekih spregledal »krajo« na 6tartu. Prav pa gotovo ni, da si tudi visokošolci dovolijo odrive pred signalom za tek.
Tek na 110 m čez zapreke: Prvenstvo si je priboril organizator tekmovanja Lončarič s časom 18.8 sek.; 2. Lužnik 19.2 sek.; 3. Šinkovec 20.8 sek. Čistega in tekočega stila nismo videli. Občutno je bilo pomanjkanje tehnike, zla6ti pa pomanjkanje treninga v srednješolskih lefih.
Troskok: 1. Smolej 12.70 m; 2. Pleničar 12.57 m; 3. Kompare 11.86 m.
Za metanje kladiva, točko izven akademskega prvenstva, je vladalo posebno zanimanje. Saj 6mo bili obveščeni, da bo nastopil rekorder inž. Stepišnik, ki se bo boril za izboljšanje letošnjih rezultatov. Metal pa ni 6am. Družbo so mu delali postavni Zupančič, Kosec in Skaza. StepiJnikove mete 6em opazoval od blizu. Bil je toplo oblečen, zakaj vsake kalorije toplote je škoda... Z žulja-vimi rokami je prijel za kladivo, se razkoračil in zastal nekaj 6ekund kot kip. To so trenutki koncentracije. Zatem je začel vihteti kladivo, vedno hitreje in hitreje. Ko je dosegel želeno hitrost, je b»sno zaplesal in težko kladivo je zažvižgalo po zraKu. 7.25 kg težek predmet je frčal daleč in visoko, krivulja 6e je povesila in železo je zabobnelo v zemljo. Videli 6mo, da je padlo blizu 50 m. Banko, Stepišnikov zvesti 6odnik pri metih, ga je hitro pobral in pognal nazaj. Prof. Drago, Stepišnikov starejši brat. je nervozno hodil okrog železnega obroča. . Isti prizor se je ponovil še parkrat. Stepišnik je izboljšal svoj letošnji rezultat, želenega rekorda pa ni dosegel. Rezultati: 1. fnž. Stepišnik 49.90 m: 2. Zupančič 37.39 m; 3. Kosec 36.15 m; 4 Skaza 33 m.
Tek na 1.500 m: Takoj po 6tartu 6mo dobili vtis, da bo Košir tekel le za zmago, ne pa za čas. Kot izkušen trener je vodil trojico tekačev za seboj. Odtrgal se je šele proti koncu in pretrgal vrvico na cilju, ko so štoperice pokazale 4 min.
12 sek.; 2. Kocutar 4:31.7 min.; 3. Zupančič 4:33.7;
4.	Koritnik 4:47.	„ _ , ,
Skok v daljino: 1. Bačnik 6.21 m; 2. Polak 6.14 m; 3. Smolej 5.93; 4. Gunde 5.90 m; 5. Sodnik 5.89 m; 6. Kompare 5.82 m.
Štafeta 4 100 m: Atleti so se podelili v tri moštva in se 6 palicami v rokah pognali v lepo borbo. Zmagala je kombinirana štafeta (Tavzes, Oberšek, Sodnik, Polak), 45 sek.; 2. Akademski športni klub (Pleničar, Lušicky, Lončarič, Smolej) 45.6 sek.; 3. Planina (Stular, Vrhovec, Mravlje, Šušteršič) 45.9 sek.
Metanje diska: 1. Merala 37.66 m; 2. Kajfež 37.65 m; 3. Kosec 37.55 m, 4. Hlade 35.82 m; 5. Lužnik 35.15 m. Metalci diska so 6e postavili, če upoštevamo, da 60 ga kar trije vrgli izdatno čez 37 m.
Metanje kopja: 1. Remec 47.73 m; 2 Sodnik 46.90 m; 3 Svigelj 45.32 m; 4. Vukšinič 42.93 m;
5.	Mlakar 42.62 m.
Zadovoljni 6mo, da je leto6 — po seriji lepih lahkoatletskih prireditev — tudi akademsko prvenstvo f>od streho. Prireditelj se gotovo zaveda nekaterih pomanjkljivosti prireditve in jo bo skušal v bodoče organizirati tako, da bo več borbenosti. To pa je mogoče le, kadar nastopa klub proti klubu ali fakulteta proti fakulteti.
Trikrat po šest golov
Igre postajajo zanimive, gledalci bolj zadovoljni
Ljubljana, 20. oktobra.
Včeraj je počival samo Elan, šest ljubljanskih klubov pa se je borilo ob lepem vremenu za točke. Na igrišču Ljubljane sta bili kar dve tekmi. Mars je premagal Jadran s 5:1, Ljubljana pa Svobodo s 6:0. Sporazum med štirimi klubi je imel tudi moralni in finančni uspeh. Obisk na igrišču Ljubljane je bil prav dober, vendar ne takšen kot smo ga bili vajeni prejšnja leta. Ore pa na bolje. Moštva so pokazala v tretjem kolu prvenstvenih tekem že precej napredka in igre postajajo inteligentnejše. Tudi borbenost je prišla do izraza, kretala pa se je v mejah športne discipline. Veseli nas, da gre po tednih krize tudi v nogometu na bolje. Če bodo moštva svoje dobre športne lastnosti stopnjevala in če se jim bo posrečilo strniti povezanost vrst, lahko pričakujemo uspešen zaključek prvega prvenstva v novih razmerah.
Na igrišču v Šiški sta se spoprijela Hermes : Grafika in končala z rezultatom 6:1 (4:0). Kakor vidimo, povsem isto razmerje kot na tekmi Mar6 : Jadran.
Mars : Jadran 6:1 (4:0)
Mars z znanimi imeni v svojih borbenih vrstah se je včeraj krepko uveljavil. Uvodno vlogo je imel Zigon, ki je Vanetov predložek že v drugi minuti poslal med podboje. Pritisk Marsovega napada je trajal več kot 20 min. Medtem je privedel nesporazum med Fajonom in Slaparjem do druge točke (2:0), dosojeno 11 m v 20. minuti pa je izkoristil Jule in zabil tretji gol. K temu je dodal Slapar 6e četrti gol in stanje je ostalo do polčasa nespremenjeno. V drugem polčasu je popustila premoč Marsa. Nasprotnika sta bila skoraj enakovredna. Ponavljala pa se je napaka, ko niso podajali žoge. od moža do moža, temveč slepo v nasprotnikovo polje. Čast Jadranašev je rešil Mam v 41. minuti; dva gola sta dala za Mars Doberlet in Slapar. Sod'1 je g. inž. Mrdjen.
Ljubljana : Svoboda 6:0 (1:0)
Včerajšnja tekma med Ljubljano in Svobodo je pokazala že precejšen napredek. Moštva so bolje vigrana. Do izraza je prišla na eni strani požrtvovalnost Svobode, na drugi pa tehnična premoč in za razred boljša fizična kondicija igralcev Ljubljane. Igra je bila fair in mestoma prav živahna. Ljubljana se je znašla posebno v drugem polčasu, ko smo videli nekaj mojstrskih potez, katere 60 strelci tudi realizirali. Najugodnejši dan je imel vsekakor vratar Kriše. Ni imel preveč dela, igrišče pa je zapustil čistih rok. Vreme je bilo sončno, toplo in brez vetra.
Sodniku g. Makovcu sta se predstavili moštvi v teh-le postavah:	1
Ljubljana: Kriše — Lah V., Puterle — Sercer, Pilej, Pelicon — Smole, Kroupa, Udovič, Hasl, Hacier.
Svoboda: Rogl — Zorko, Kobal — Šlamberger, Rogl, Accetto — Smole, Turšič, Zajic, Jurkovič, Peterlin.
Začetni udarec je imel Zajic. Svoboda je zaigrala poletno in žoga se je večkrat približala ljubljanskim vratom. Naletela pa je vselej na pazljivo obrambo, v kateri je zlasti Kriše pridno čistil. Pred-ložki so bili večinoma netočni in predolgi, do premišljenih akcij zlepa ni prišlo. V 15. minuti je uspel Ljubljani lep prodor. Kroupa pa, ki bi ga naj vnovčil, je streljal previsoko. Kmalu potem je padel prvi gol. Sodnik je prisodil 11 metrovko, katero je Smole izstrelil v mrežo.
To je bil edini dogodek v prvem polčasu. Ljubljana ie prevzela iniciativo. S tribune se je nekdo oglasil: »Ali smo zastonj podporni člani in starešine, pokažimo venda- nekaj.. .< Igra pa je kole-baJa med povezanostjo in razbitostjo. Hasl je pokazal nekaj efektnih strelov, večina potez pa se je razbila zaradi netočnega podajanja. Pri Svobodi ni popustila borbenost, Kriše je imel celo nekajkrat priložnost pokazati kaj zna, vendar v odmoru ni bilo med gledalci posebnega razpoloženja. Rezultat 1:0 v prvem polčasu je neuspeh za Ljubljano.
Pod tribuno se je nekdo oglasil, da stavi, da bodo dobili še štiri... Zmotil se je samo za en gol, zakaj padlo jih je še pet. Prvi, ki je Rogla presenetil z bombo, je bil Hacier, ki je zvišal na 2:0. Ljubljanskemu napadu so začele uspevati kombinacije, pri katerih jih je pridno podpiral Pilej. Lep prodor je končal z ofsideom, kmalu potem pa je Ljubljana streljala kot. Obramba Svobode ga je zaustavila z roko in sledila je 11 metrovka. Smole jo je pognal v kot in zvišal rezultat na 3:0 že v deseti minuti.
Igrali so večinoma na polju rdečih. Premoč Ljubljane je postala občutna. Napadi Svobode so se zredčili. V 25. minuti se je znašel Kroupa na čistem terenu in dosegel četrti pogodek, kateremu je sledil še peti (Sercer). Ljubljančani so popustili, kar je skušal napad Svobode izkoristiti. Dvakrat so še pritisnili proti Krišeju. žoga pa je obakrat zletela preko prečke. Pri zadnjem uspešnem napadu Ljubljane je vratar startal prezgodaj. Smole pa je izrabil trenutek in zadnjič potresel mrežo: 6:0. Prostor okrog igrišča «e je začel polagoma prazniti in ko je sodnik odžviigal, je ostalo stanje nespremenjeno.
Hermes : Grafika 6:1 (4:0)
Pričakovali smo zmago Hermesa. Tudi premoč, izražena v rezultatu, ni presenetila. Grafičarji so se požrtvovalno branili, niso pa mogli zaustaviti močnega hermežanskega napada. Sodil je g. Deržni
Rezultati II. razreda:
Mladika : Slavija 8:0 (5:0)
Moste : Korotan 5:3 (4:2)
Hrvatski rokoborci !0 izgubili tekmo s iUli-jonako reprezentanco v Bariju z t: 6-

Prva partija
19
»Prijatelj, to so pa spet ženske,« je rekel vešče Pepek.
»In zakaj, Pepek, nisi ti šel domov?«
»Z Ančko? Ni' se ji bilo treba cmeriti. To človeka ... vpreže v jarem. Brž ko začneš žensko tolažiti, te ima že v krempljih. Kje neki, Pepek se ne da! — Tako, tukaj smo.«
Stanko se je ustavil. »In poslušaj, Falta... zakaj si se ti prav za prav prostovoljno javil?«
»Zaradi denarja,« je siknil Pepek. »Saj nisem bedak. Tri ure delati — to se že izplača. — In otroke imam, da boš vedel. Z Ančko. Dvojo otrok. Tore j ka j naj počnem I
In pojdi že!«
XIII.
Stanko je hlastno jedel, sklonjen nad krožnikom juhe. Zraven pri mizi je sedel kopač iz Murnaue, se zviral in vrtel z slavo; Pepek pa je molče prežvekoval in si gasil žejo.
»Torej vi ste iz Kristine?« se ni mogel več premagovati rudar iz Murnaue.
»Smo,« je dejal Pepek.
»Baje se je pri vas zgodila nesreča'«
»Mhm, nekaj smo slišali,« je odgovarjal Falta odmerjeno.
»Pravijo, da so trije zasuti.«
»Ampak pojdite!« se je čudil Pepek. *Po-glej, Stanko, kaj vse ljudje vedo!«
Tisti iz Murnaue je bil nekoliko užaljen, toda čez nekaj časa se ni mogel več premagovati. »Tistega tesarja Ramasa poznam, bil je pri nas v Murnaui. Jaz sem mu večkrat pravil, naj ne hodi na Kristino, češ da je to naj-
hujša jama; tja že nihče več ne gre, razen
tisti, ki ga drugje ne marajo.«
Pepek je odložil vilice. »In še kaj?«
Rudar iz Murnaue se je napil. »Jaz samo
Crnvim. da je Kristina jama tretje vrste. To je, ur zmeraj trdim.«
»No kajpak,« je dejal Pepek melanholično. »Ne more biti vsaka jama kakor Murnau. Tam sprejemajo samo take, ki trobijo na rog. In tam kopljejo smrkelj iz nosa, kajne, ker tam ni več premoga.«
Mož iz Murnaue je bil res užaljen. »Pravim li, Malek,« je rekel krčmarju, >ne vem, knko je zdaj, ampak prej, kadar se je kaj zgodilo, je bila to zadeva vseh rudnikov. To se je pripeljalo reševalno moštvo iz Kristine na Murnau ali pa na Rudolfovo. Zdaj pa človek .še vprašuti ne sme. In potem se temu pravi delavska solidarnost! Bom plačal!«
Pepek se je zrardoval za njim. »Nič ne skrbi, mi te bomo potem povabili na pogreb. — On je pri rudarski godbi.« je pojasnjeval Stanku. »Trobi na rog in svira pri vseh naših pogrebih. Zato misli, da mora biti pri vsaki nesreči. Ilodi okrog in računa, kako imeniten bo pogreb in kolikokrat bo zatrobil rudarski tuš. — Tu je Suchanek. Zdravo, dedek!«
»Srečno!« je pozdravil očka Suchanek dostojanstveno in obredno. Za to priložnost si je vzel celo praznično rudarsko čepico od uniforme s prekrižanima kladivoma.
»Ali si prišel zapit tisto kladivo?« ga je dražil Pepek.
Očka jc postal žalosten. »Ampak — nikar mi tega ne pravi! To se mi ni prigodilo dvajset let, du bi kje pozabil orodje.«
»Res?« je rekel Pepek. »Ti si bil prej na Murnaui, ne? Zdaj je bil tu nekdo od tam in je rekel, da so našli danes ondi zarjavelo kla-
divo. Baje je tam ležalo že najmanj dvajset let. Zdaj si belijo glave, kdo je utegnil to kladivo tam pustiti.«
»Glej, Pepek,« je zabrbljal Suchanek, »zakaj mi ne daš miru!«
Pepek se je nagnil k nesrečnemu očki. »Saj mu jaz nisem nič rekel,« je dejal zaupno. »Kaj bi komu pripovedoval, kaj se godi pri nas na Kristini, ne? Da bi se nam smejala cela rudarska občina.«
Stric Suchanek je zamišljeno mežikal. »Torej Brzobohaty — je baje še živ.«
»Res?«
»Hrbtenico... hrbtenico mu je menda zlomilo. Zdaj bo pač dobil pokojnino.«
»Koliko bi utegnil dobiti?« se je živo pozanimal Pepek.
»Ne morem ti reči. In Kolmana so tudi odpeljali v bolnišnico. Najprej se je zdelo, da ni nič, in sam je prišel domov, potem pa je začel bljuvati in je bil brez zavesti. To bo bržčas nekaj z glavo.« Očka Suchanek je potrkal odspodaj na mizo. »Moram reči, meni se doslej tam doli ni še nič pripetilo, čeprav delam tam že pet in dvajset let.«
»Samo tisto kladivo danes, kajne,« je blek-nil Pepek. »Zato pa imaš zdaj dve kladivi na čepici.« In zvrnil je vase kozarec piva. »Sapra, danes se je iz mene izpotilo že najmanj vedro vode.«
»Vidiš,« je rekel Suchanek, »jaz se pa ne potim. Prej sem se, takole pred dvajsetimi leti, to sem se tudi potil; ampak takrat se jame niso tako zračile, kakor zdaj. Tudi revmatizma ni imel noben rudar. Vse se je iz njega izpotilo. In koliko kantin je živelo od rudarjev!« se je spominjal stari Suchanek. »Zdaj pa že davno ni več tako. Kje neki! Ko sem bil maj-
hen paglavec, takrat so bili rudarji še na konju!«
»Priti bi moral še Martinek,« je dejal Pepek. »Ta zna dobro peti.«
Očka Suchanek se ie zamislil. »He, takrat se je pelo — čakaj, kako je že to bilo? .Zbogom, moja ljubica, jaz moram v jamo dol —'«
Pepek je pokimal. »In veš. zakaj je moral dol? Ker je tam pozabil orodje. Tako je to bilo.«
»No, glej, Pepek!« je rekel očka žalostno. »Prenehaj že vendar s tem! Vprašaj, kogar hočeš, vsak ti bo povedal, da Suchanek ni še nikoli ničesar pozabil. Saj sem bil do pasa zakopan, prijatelj, že sem mislil, da je po meni.«
»In kako vam je bilo?« je vprašal Stanko.
»No, kako?« je rekel Suchanek zmatrano. »Da ti povem — nič mi ni bilo. Mislil sem: bodo že prišli fantje pome. In potem sem si rekel: kaj bo z Anico? Veš, ona je že od rojstva pohabljenka. — Kaj moja druga hčerka Lojzka, ta je omožena, ima za moža Faltysa, ki je v drugi partiji, veš? Ta me že ne skrbi tako; ampak Anica, to je že taka nesreča, bil je težak porod. — Toda, kaj si prav za prav vprašal?«
»Kako vam je bilo, ko ste ležali zasuti.«
»Aha, tako, to pa to. Kako mi je tam bilo. Prijatelj, ne morem ti prav povedati. Kakor če ležiš, pa ne moreš zaspati; in ti pridejo na misel vse tvoje skrbi —. Na kaj bi tudi mislil, ne?« Suchanek se je odkašljal. »Ampak tisto kladivo, to me jezi!«
»Pogledal bom jutri, kje je,« je rekel za-mračeno Pepek.
»No. že.« je rekel zadovoljno očka. »To bi ti. že lahko storil. Ampak da bi ga prej ne našla kaka druga partija! Kaj bi si o meni mislili... meni se to ni še nikoli zgodilo —.«
Kavkaz, most med dvema morjema
Na Kavkazu govore 00 jezikov. Tako mnogo-stranska narodna značilnost Kavkaza prihaja odtod, ker tvori ta prostor suhi most med dvema morjema, med Evropo in Azijo in ker omogoča po svojih hribovitih, često neprehodnih pogorjih posebni razvoj malih plemen in plemenskih odtenkov, ki so pod zaščito gorskih zavetij ostali nedotaknjeni ter ohranili svojo svojskost. Če smo v začetku napisali, da govore na Kavkazu 09 jezikov, s tem nismo hoteli reči, da govore ravno točno 00 jezikov, marveč, da je število jezikov in narečij, ki jih zasledimo po Kavkazu, zares veliko. Velik del teh jezikov govore plemenski odtenki, povečini gre za narečja turškega in geor-gijskega jezika.
Pred rusko vladavino so Kavkazijci na severu priznavali vrhovno gospodstvo »zlate horde«, ki je imela po razsulu Džingiskanovega carstva sedež svoje oblasti v stepah na dolnjem teku reke Volge. Južni kavkaški narodi pa so bili po bizantinskem padcu izmenoma v odvisnosti Perzije ali Turčije.
Prvi udar na Kavkaz vzdolž kavkaške obale Kaspiškega morja je izvedel Peter Veliki. Pa ni uspel, ker ni bil zavarovan z boka proti Kavkazu. Za Katarine so udarili na Kavkaz z zahodne strani. Takrat so pridružili Rusiji področje okoli Azova in Kuhanja. Istega leta se je postavila pod zaščito ruske vladavine tudi Georgija, ker se je
čutila kot krščanska država ogroženo od obeh sosednjih muslimanskih držav, to je Perzije in Turčije. Leta 1801. je Rusija Georgijo popolnoma pridružila. Naslednja osvajanja so sledila po vojnah s Perzijo od ieta 1804 do 1828. Rusija je dobila najprej Baku in Derbent, nato pa še kanata Erivan in Nahičevan in je tako dospela do sedanje meje s Perzijo. V naslednji vojni s Turčijo je dobila Rusija vzhodno obalo Črnega morja ifl razširila svojo posest južno od Georgije L. 1878. je zaključila svoja prekokavkaška osvajanja z zavzetjem področij Batuma, Karsa in Andahana. Zadnji dve področji je Rusija izgubila za časa revolucije 1017 v korist Turčije.	J
Dočim je Rusija razširila svojo oblast proti Perziji in Turčiji, se jo morala istočasno skozi štirideset let boriti proti hribovcem srednjega Kavkaza, ki jih je vodil imam Šamil.
Borba Šamila in njegovih pristašev je prišla v zgodovino kot kavkaška borba za svobodo. Kakih trideset let po pomiritvi Kavkaza se je tam pričela buditi narodna zavest treh velikih narodnostnih skupin na Kavkazu: Turkov, Armencev in Georgijcev. Ko je prišel na oblast boljševizem, so se kavkaški narodi uprli, toda bili so notranje needini. Vendar je prišlo do kavkaške federacije leta 1017—18, toda zaradi notranjega nesoglasja je kmalu razpadla. Leta 1930 so 6e kavkaški narodi zopet skušali upreti kolektivl-zaciji, toda njihov odpor je bil zadušen.
Amerikanska
Neka ameriška zavarovalnica v San Fran-ciscu je objavila v časopisju naslednjo reklamo za svoj zavod: »Zavarujte se pri nas. V pO; nedeljek je kupil pri nas polico trgovec. V torek mu je zmečkalo nogo kolo. V sredo je dobij pri nas že izplačanih petdeset tisoč dolarjev! Zakaj ne bi postali srečni tudi vi?«
Ribič pri zdravniku
Izjema.
»Lahko mi čestitaš. Zaročil sem se z dekle-lom, ki mu je ime Rožica. Sploh sem imel j vedno srečo s cvetlicami...«	*
»Dragi moj, strašno ste nervozni. Kje ste si le nakopali to boLezen?«
»Pri ribolovu.«
»Res. Vsekakor čudno. Saj je znano, da vpliva ribolov pomirjevalno na živce.«
»Že, že. Pri meni je pa samo ta nesreča, da nimam ribolovnice.«
Pred sodnikom
Predsednik sodišča: »Torej, na kaj lahko prisežete? Ste tožitelju res plačali omenjeni znesek?«
Toženec: »Skoraj gotovo.«
Predsednik: »Prisega ne pozna pojma »skoraj gotovo». Priseči morate: plačal sem ali nisem plačal.«
Toženec ves vesel: »O, tako bi pa rad prisegel.«
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstava ob 16. in 19. uri, ob nedel]ah ln praznikih na nb 10-30. 15.. 17. In 19. url
Zgodba, ki Jo je ovekovečil mojster G. Puccini v svoji nesmrtni operi
TOSCA
Film o tragični ljubezni krasne pevke Tosce in in mladega slikaria Cavaradossija
KINO UNION TEL. 22-21
Odličen, zanimiv in nad vse zabaven film
Ločili se bomo
LILIA SILVI. AMAOEO NAZZARI. VIVI GIOI PredprodaJa vstopnic ob delavnikih od 11.— li in od 15. ure dalje
KINO MATICA - TEL. 22-41
Prodana nevesta
Komično filmska opereta prirejena po istoimenski Smetanovi operi Danes poslednjič! KINO SLOGA - TEL. 27.30
200 izvodov
najtepSe slovenske lovske povesti Janeza Jalena »Trop brez zvoncev ie bilo tiskanih na antičnem papirju in p platno vezanih. Te kniioe so po 20 lir. Dobite iih pri upravi »Slovenleve knjižnice*. Kopi-tat jeva 6. Ljubljana. Pohitite z nakupom te kniiae. dokler le le Se kait
Molž oglasi
V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je trebil plačati takoj pri naročilu.
EEEE3II HHiiifiiiH
Kupujem
vsa vrste cunj. Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvtgjlb cenah. Aloja Grebene, VoSnjakova ulica St 4. telefon 84-26.
ŽELOD
kupim vsako količino,
Flačam 110 lir za 100 kg ranko vagon. - Hitre ponudbe na »Slovenca« pod »Želod 100«.
Oddalo:
Enosobno stanovanje
oddam mirni stranki. = Savlje št. BO, p. Ježica.
Jttelo:
Trisobno stanovanje
iščem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Stanovanje nudim« št. 11955.

Čitajte in širite ! »Slovenca« I |
Zelo zmož. prevozniku
oddam event. vse svoje razvoze. Pogoje in pojasnila daje, ter ponudbe — samo pismene — sprejema tvrdka čebin, Wolfova ulica 3.	r
ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega ljubljenega soproga, skrbnega ateka, sina, brata, strica, svaka in zeta,
JAGODICA JOSIPA
posestnika in mesarskega mojstra
kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo ikrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom Splošne bolnišnice in Sanatorija Leonišče, ki so si prizadevali ohraniti našemu nepozabnemu pokojniku življenje, čč. sestram usmiljenkam Splošne bolnišnice in Leonišča za skrbno nego in trud ob bolezni, vsem stanovskim tovarišem, nosilcem vencev, pevcem za žalno
Setje, čč. sestram in učenkam Lichtenthurnovega zavoda za spremstvo, sosedom odeljevega ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. — Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 24. oktobra 1941, ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Šmarje-Sap, Kranj, Besnica, št. Pavel pri Sv. Lenartu, 21. okt. 1941.
Globoko žalujoči: Viktorija roj. Jaki, soproga: Nada, hčerkica, Katarina, mati; bratje in sestre, rodbine Jagodic, Jaki — in ostalo sorodstvo.
53
Dolarske hijene
»Tako mislite vi!« Stric Paddy čuti, da je najboljše, če čim manj govori in če si pridobi časa vsaj nekaj minut. »Torej tako si vi zamišljate vse zgodbo!« pravi počasi in posreči se mu celo, da se pri tem nasmeje. »Ta domislek je pa res nor!«
»Kajne da!« vskoči Rackley
Mees pogleda zaničljivo starega Rackleya, v njegovih očeh, ki so sicer tako dobrodušne in odkrite, se leskeče prevejana škodoželjnost. »Jaz mislim, da je ta domislek, ki je vam padel v glavo, nor! Kako pa mislite dokazati te svoje domisleke, gospod Rackley?«
»Imam dokaz, ki se ga ne da ovreči, gospod Mees!« Rackley postaja nemiren, saj Paddy Mees novice ni sprejel tako, kakor je bilo pričakovati. »Samo dejstvo, da Pacifiški trust ni sodeloval z Južno unijo, je rešilo Grillovo družbo. Tega pa Jonnes Grill ni vedel. Saj tega niti slutiti ni mogel. To je razen mene vedelo prav malo ljudi, med njimi na primer tudi dvojnik Fr. Palmer.«
Stric Paddy se mirno smehlja. Ta smeh mu naj pomaga zbrati misli, ta smeh naj tudi prikrije njegovo razburjenje zaradi dogodkov, ki se mu sedaj odkrivajo. Jasno vidi, da Sam Rackley govori resnico. Saj se le tako dajo razložiti vsa ta nešteta protislovja, ki so mu delala toliko preglavic. Seveda sedanji Jonnes Grill ni njegov nečak Jonny, ampak Franck Palmer. To bo živa resnica. Vražje nerodna zadeva je to, si misli stric Paddy. trdno pa se je tudi žo odločil, da tega Rackleyu nikdar ne bo priznal. Noče mu napraviti tega veselja, ker ve, kako Rackley pri-
čakuje, da bo zaradi tega odkritja zbesnel. Zato se odloči, da bo napram Rackleyu govoril prav nasprotno, kot je res.
»Veste kaj,« meni malomarno,. »vaše trditve so tako malo verjetne, da bi vsak malo bolj brez- , obziren človek dejal, da so iz trte izvite. Moj nečak Jonny vas ni samo ugnal, ampak se prav sedaj pripravlja na še hujši udarec, ki vas bo v kratkem zadel... Ne bo več treba dolgo čakati, pa bo prišel naza) v Newyork ta vaš plačanec Palmer. Ta bo moral izpovedati resnico pred sodiščem. Ker se Palmerjevih izpovedi pred sodiščem bojite, pa poskušate sedaj novo zvijačo. Ne vem kakšno, samo da bi...«
»Prosim, vas gospod Meesl Vi sami ste vendar morali zapaziti, da ta človek ne more biti vaš pravi nečak Jonnes Grill!«
Spet se stric Paddy smehlja Njegov smeh se veča in končno buškne v dobrodušen, malce porogljiv smeh. »Ne bodite vendar smešni, gospod Rackley! Nikoli si ne bi mislil, da boste v stiski skušali sam sebi pomagati s tako za las privlečenimi izmišljotinami. Če si zamišljam da bi Jon-ny...« Stric Paddy spretno igra in se dela, kakor da le s težavo premaguje smeh. Toda vse nič ne pomaga. Spet se glasno zasmeje, tako od srca in tako dolgo, da se sam pri tem počuti olajšanega. Ta smeh prepriča starega Rackleya, da je najbrž napravil veliko neumnost.
»Kaj res za trdno verjamete, da je ta Jon-es Grill pravi in ne njegov dvojnik.«
»Verjamem?« zaropota stric Paddy in se smeje naprej. »Kaj se to pravi, verjamem? Nič ne ver jamem, ampak vem I Da, natančno vem, da je Jonny pravi Jonny in to vam tudi lahko dokažem.« Spet uide smeh stricu Paddyju, to mu tudi ni težko, saj se v resnici smeje sam nad seboj in nad starim Charleyem, ko premišlja,
kako ju je oba temeljito potegnil za nos ta prebrisani dvojnik. Stari Rackley seveda misli, da se smeje njemu in prihaja do prepričanja, da mu njegov načrt ne bo prinesel zaželenega uspeha. Stric Paddy se končno umiri.
»Da, tako je, gospod Rackley! Moj nečak Jon-ny ima znamenje, malo nad pasom, tukajle!« Stric Paddy pokaže točno mesto, kjer naj bi bilo znamenje, ki ga seveda pravi Jonnes Grill sploh nima. Neznansko se veseli tega domisleka. »Prav žal mi je, gospod Rackley... Včeraj se je Jonny kopal. Tedaj sem ga hotel nekaj vprašati, pa sem stopil v kopalnico. Videl sem znamenje Čisto točno! Sedaj pa vendar ne boste hoteli trditi, da ima tudi vaš Palmer prav na istem mestu prav takšno znamenje, kakor moj Jonny!<
Stari Rackley je računal, da bo s svojim odkritjem presenetil Paddyja Meesa. Upal je, da bo vzbudil v sicer dobrodušnem človeku strašne dvome, ki bi ga nagnali, da bi doma takoj z vso odločnostjo skušal zvedeti resnico. V tem trenutku se staremu Rackleju še sanja ne, kako zelo se mu je to posrečilo, toda stric Paddy čuti prav dobro, zakaj gre Rackleyu. In zato mu še na misel ne pride, da bi mu šel na limanice.
»No, ali imate potem še kakšno novico zame, gospod Rackley?« sprašuje stric Paddy s pretirano ljubeznivostjo in škodoželjno porogljivostjo.
»Ne, gospod Meesl« Stari Rackley vstane in se prikloni. Sladko 6e smehlja, ko reče: »Smatral sem le za svojo dolžnost, da vas na to, kar sem slučajno zvedel, opozorim, in ...«
»Vem, vem! Saj je znano, da vedno in povsod skrbite samo za dobrobit svojega bližnjega. Toda če dovolite, bi vam dal dober svet, gospod Rackley! Kar sami zase skrbite in za svoje kupčije. Veste, ni vedno dobro, če se človek samo i žrtvuje za druge. Včasih trpi človek pri tem tudi
škodo!« Stric Paddy se hitro obrne in s težkimi koraki odide iz sobe, ne da bi se mu zdelo vredno, pozdraviti Rackleya.
Stari Raekiey hitro stopi k oknu in gleda na cesto. Vidi, kako stric Paddy zapušča hotel. Prav tako opazi svojega plačanca, ki bo odslej stricu Paddyju ves čas za petami.
»Presneti čudak!« godrnja Rackley sam zase. Se sanja se mu ne, da medtem stari Paddy v avtomobilu premišlja, kako bi starega Rackleya za vedno odvadil vtikati se v zadeve Grillove družbe.
XXII. poglavje.
Smrtno nevarna bolezen.
Marmorna palača IIarleya Mortona v peti aveniji je v teh dneh postala pravo mravljišče. Vse polno delavcev dela v njenih dvoranah in sobanah. S te strani doni nabijanje, z druge ropot strojev, s tretje cviljenje žag. Obrtniki vseh strok hite, kar se le da. Vsa palača bo preurejena in okrašena. Harley Morton in Gizela sta se za ta čas umaknila v tri srednje-velike sobe v najvišjem nadstropju palače. Rada sta se začasno zadovoljila s skromnimi prostori, saj vesta, da veljajo sedanje priprave čim bolj slovesni poroki. Stari Harley Morton, si misli: ker imam eno samo hčerko, ki bo samo enkrat doživela poročni dan, ne bom varčeval in stiskal. Ta lepi dan naj ji za vedno ostane v prijetnem spominu. Pa ne samo njej, ludi vsem znancem in prijateljem!
Gizela Morton je v teh nemirnih dnevih kar nestrpna. Nikjer ne more pomagati, nikjer svetovati ali ukazovati. Vse, kar je bilo potrebno, se je oče dogovoril z njo in z arhitektom. Vse to, kar sedaj počno po palači, se nje ne tiče več.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj; !ni Jože Sodjl
Urednik: Viktor Cen™