V Ljubljani; 1, februarja 1939 Celo 52 • Sle v. 5 Komunizem v sedanjosti Prod leti so sc evropski in tudi izven-cvropski narodi in države tresle pred veliko nevarnostjo komunizma. Saj je komunizem, ki ga je tako vneto podpirala sovjetska Rusija, grozil, da potegne v svoje krvave vrtince evropske države, da uniči krščansko vero in kulturo in zaneti svetovno komunistično revolucijo. Toda, ker so posamezne države videle strašne sadove komunizma, so se vendar zavedle velike nevarnosti. Pravilno so ocenili vodilni možje Evrope komunistično nevarnost in se ji postavili po robu. Začeli so proti nji najstrožji boj in dnnes vidimo, da komunizem nima več tiste moči in sile, kakor jo je imel pred leti. Toda napačno l>i bilo misliti, da je komunizem daues že strt in da bo v dogled-nem času izginil v pozubljenje. Komunizem del stotako naprej, spremenil je le način svojega dela. Danes, kjer ni v premoči, ur nastopa več tako očito, marveč se je potnimi! in čaka boljših časov. Papež \e pevi opozorit na homunistično nevarnost I Prvi, ki je spoznal veliko nevarnost ! komunizma, ni bil nihče drugi, kakor vatikanski čuvar, papež. V okrožnicah je opo-| zarjal svet in odgovorne činitelje na veliko i nevarnost komunizma. Rim je bil listi, ki | je opozoril svet, da hoče komunizem pod krinko gospodarskega in socialnega zbolj-i sanja zanetiti svetovno revolucijo. Ker so j komunistični veljaki dobro vedeli, da jim je edini resen nasprotnik krščanstvo, so besno napadali Cerkev. Kjer koli je prišel komunizem do oblasti, ni utegnil reševati perečih gospodarskih in socialnih vprašanj, Puč pa je imel dovolj časa, da jc z vso satansko zlobo nastopil proti krščanstvu in proti vsemu, kar je z njim v zvezi. Zapiral jn streljal je predstavnike Cerkve, to je škofe in duhovnike, podiral cerkve ali pa i sPrt'minjal v komunistične klube in gledališča. Preganjal in moril je zavedne katoličane ter trdil, da so ravno oni nasprotniki delavskih slojev in nasprotniki komunistične revolucije. Nešteti so bili zato postavljeni pred puškine cevi. Komunizem — ena sama velika laž Ker je komunizem obljubljal, da se bo-gospodarske in socialne razmere na mah spremenile, če bo komunizem dobil oblast v r«ke in da bo nastal pravi komunistični *«> na zemlji, so se ga nešteti oklenili, komunistične vrste so drli posebno tisti, katerim je liberalizem vsudil dvom v njihove duše in jih na ta način pripravil, da so dozoreli za komunizem. Ker je znal silno spretno prikriti svoje načrte pod krinko zboljšanja gospodarskih razmer, si je pridobil na milijone pristašey posebno v delavskih vrstah. Mnogo uspeha je imel komunizem tudi med mladim dijaštvom, misleč, da bodo imeli veliko vlogo v novi ko-munistični državi. Kakor rak se je zajedal v posameznike, v društva in krožke, zajeda! v posamezne države. Včasih je nastopal odkrito, brezobzirno in to tam, kjer se mu ni bilo ničesar bati. Drugje je nastopal prikrito, hinavsko, kjer še ni bilo varno javno se izpostavljati. Tako se je komunizmu posrečilo, da je milijone pridobil za sebe in svoj nauk. Nekateri so bili tako navdušeni, da so odšli v komunistični raj v sovjetsko Rusijo. Po nekaj letih so se pa vrnili iz Rusije vsi spremenjeni, skesani in ozdravljeni od komunizma. Jasno so videli na lastne oči, da je komunizem ena sama velika laž in prevara in so mu zafo za vedno obrnili lirbet. Takšnih ljudi, ki so sami okusili dobrote komunističnega raja, imamo tudi med Slovenci nekaj. In ravno ti ljudje, ki so na svoji lastni koži občutili vse biugodati komunizma, so postali najboljši agitatorji proti tej kugi. Izobraženci so pisali debele knjige in v njih razkrin-kavali komunizem, kjer gre santo nekaterim ljudem zato, da si pridobijo nadoblast. Tudi odgovorni državniki so spregledali Končno so spoznali tudi odgovorni državniki, da je komunizem velika nevarnost za države in narode. Postavili so se v naj-ostrejši boj proti komunizmu in se zakleli, da ga hočejo streti. Eden prvih, ki se je postavil proti komunistični nevarnosti, je bil vodja italijanskega naroda Mussolini, ki je zabrairil vsako delovanje komunizmu. Proti komunizmu se je dvignil španski narod pod vodstvom generala Franca, ki mu je napovedal strahoten boj in se ni ustrašil niti krvave državljanske vojne. Vprav v teh dneh zahaja moč španskega komunizma, ki je priklical toliko gorja nad ubogo Španijo. Sovjetska Rusija je z vso močjo podpirala rdečo Španijo. Žrtvovala je denar, najstrahotnešje orožje in začela veliko agitacijo v prid španskim komunistom. Proletarci vseh dežel sveta šo se združili in liiteli rdečim na pomoč. Toda niso uspeli. Španski narod je bil vendar v svojem jedru toliko nepokvarjen, da se je obrnil proč od komunizma in bo v kratkem očistil nesreč- nega komunizma vso Španijo. Španski poraz komunizma je in bo seveda zelo vplival tudi na mednarodni komunizem. Komunizem se je samo potuhnil V zadnjih letih je komunizem strašno divjal v »obljubljeni deželi«, to je v Rusiji sami. Ni minil dan, da ne bi tega ali onega visokega predstavnika komunizma ne za-« prli, postavili pred sodišče in obsodili na: smrt. Vsepovsod je videl in še vidi ruskž komunizem sovražnike in zanimivo je, dal so padli ne načelni nasprotniki komunizma« marveč tisti, ki so bili najbolj navdušeni! komunisti in so bili svoj čas pripomogli komunizmu do zmage. Prišlo je v sami komunistični stranki do razkola, kar seveda ni v prid svetovnemu komunizmu. Veliko brco je zadobil svetovni komunizem, prav posebno pa ruski komunizem, v češkoslovaški krizi. Tedaj je pokazal komunizem vso svojo nesposobnost, saj si ni upal spustiti se v odkrit boj. Je pač njegova taktika, da ribari v kalnem. Tudi francoski narod je začel spoznavati veliko ško-do in nesrečo, katero donaša komunizem. Danes že lahko opazujemo in zasledujemo, kako se bori plemeniti francoski narod, da se izmota iz strašnega oklepa komunizma. Pri francoskem narodu nima komunizem več tiste veljave, ki jo je imel. Če vse to premislimo in gledamo tudi na klofute, katere je dobival komunizem, moramo reči, da komunizem ni več tisti, kakor je bil pred 5 ali 6 leti. nima več tiste moči in tudi privlačnosti ne, ki jo je bil imel. Seveda, otroci bi bili, če bi mislili, da: sedaj ne obstoja nobena komunistična nevarnost več. Komunizem se ni odrekel svojemu programu, in ta je svetovna revolucija. Danes je komunizem spremenil samci način svojega dela. Dočim je pred leti jav-i no in surovo nastopal, dela sedaj podtalno; prikrito in na finejši način. Danes se ja komunizem vrgel na južnoameriške države; in jih hoče spraviti pod svojo oblast. Države Kolumbija, Čile, Argentinija so polnei komunističnih agitatorjev, ki samo čakajo ugodne prilike. Danes dela komunizem prav tako z vso silo, toda samo podtalno, bolj prikrito in na bolj fin način. Naj povemo, da se hoče komunizem v zadnjem času uveljaviti v člo-f veko! jubnih in mirovnih stremljenjih. Pred kratkim je bila n. pr. ustanovljena Zveza: za mir in demokracijo, ki pa ni ničesar drugega, kakor prikrita komunistična usia-4 nova. Ta zveza se je istočasno pojavila v zapadnih državah. Zato moramo biti slej ko prej pred nevarnostjo komunizma na budni stražil j DOMOLJUB*. dne 1. f-'ruarja Slov. 5. Pismo iz Betgrada Zadnje pismo iz Belgrada je zanimalo tudi našo gospodo okrog ljubljanskega dnevnika »Jutrat. Ta list prinaša iz pisma na »Domoljuba« par izvlečkov. Mog.i bi se zahvalili za reklamo, ki nam jo napravlja-jo, če bi ta gospoda ie maio bolj odkritosrčno mislila. Dobro namreč vedo ti gospodje, kako so na tleh. Zato gledajo na Bale poslante ie z nevošljirostjo. Pred volitvami so ponavljali izrek, da bo Korošec manjši kot makovo zruo, danes pa to sami doživljajo. Tu in tam še žive od upanja, četudi vedo. da so vsa ta upanja prazna. Kar pa je biio v pismu napisauo, je biio napisano za »Domoljubover bravce, da bi oni prav gledali na razmere v Belgradu in prav razumevali delo in trud poslancev. S tem namenom sem napisal zadnjič, kako poslanci dobivajo od vseh strani prošnje za službe. In z istim namenom naj bo danes napisana beseda o podporah. Kot jim mnogo želi službe, tako premnogi žele podpore. Poslanec naj bi posameznim ljudem in posameznim krajem pridobil vsaj kako podporico. V navado je to prišlo. Bil je čas, ko je naš kmet živel prav tako v revščini kot živi danes, pa je bil zraven ponosen, tako da te svoje revščine ni rad obešal na veliki zvon. Prositi zase, to je bilo prepuščeno skrajno potrebnim — beračem. Povojna doba je marsikaj postavila na glavo. Stara samozavest je marsikje zelo izginila. Prošnja za podporo je postala vsakdanja stvar. Bil je kraj na Gorenjskem. kjer je v rasi dobila družina podporo iz kraljevskega fonda. Dobila je par sto dinarjev. Takoj so začele deževati iz tiste vasi prošnje, da so ljudje iz iste vasi dali v enem letu reč za kolke, kot je gori omenjena družina dobila. Hrepenenje po hitrem uspehu in po lahki pridobitvi nekaj stotin dinarjev je nalezljivo. Zdi se, da je kot stava v lotrijo. Vsi ljudje vedo, da se več zapravi pri stavi v loterijo in pri kupovanju raznih srečk, kot pa se more dobiti. toda lov za srečo ljudi vabi in mami. \ča«ih sem opazoval tako imenovane brezposelne. ki so hodili po Ljubljani. Zdravi, močni fantje, ki so poskusili kruh beračenja in se mu ne znajo več mireči. Niso bili vsi v začetku delomrzneži. Nekatere je revščina spravila na to pot, nekatere, slab vzgled. Toda po kratkem času izgine čut ?ramu in brezposelnost postane takemu poklic. Sto in sto vzrokov najde, da se ne. bi bilo treba več lotiti trdega vsakdanjega ročnega dela. Tako kot različni brezposelni ki ne znajo več do pravega dela, se mi zde mnogi izmed tistih, ki bi radi podpore. i>e zaupajo več sami sebi, ne zaupajo več v svoje delo, v svoj življenjski poklic. Namesto da bi se držali starega »Pomaga j si (Nehaj o podporah) I Jara ia Bog ti bo pomagal«, iščej«- le, kdaj Neveste in ženini^® kadar kupujete balo si najprej oElejte ve- X hko zalogo raznovrstnega blaga za obleko belo blago za perilo, kapne in rjuhe kovtre garniture itd. Najnižje cene v m a nu fakturi Janko Cešnik Ljubljana, Lingarjeva ulica 1. i m kako jim bo kdo. drugi poxn^ Pa morda kdo poreče, da se mora ven-i dar poniarafi ljudem, kadar so v stiski. Prav gotovo. Tudi mw poslanci se bnz izjeme tega zavedajo. Toda poudarek je pravna besedi: stiska. Kdaj tedaj se je obrniti na javnost za podporo? Predvsem, kadar koga zadene nesreča, iz kamere si sain ne zna in ne more pomagati. \časih so to dobro vedeli, kadar je kdo pogorel, takrat se je razumelo samo po sebi, da mu pomagajo znanci, da si čimprej zopet opomore. \ rednih razmerah pa morejo osebne podpore dotičnega, ki hrepeni po takih podporah, le kvanti, v drugih pa vzbujati nevošelji-vost. Kdaj še pride podpora v poštev? Kadar je treba pospeševati kako stvar, ki se je ljudje sami od sebe ue bi lotili, ker je ne poznajo. Taka podpora ni v korist samo enemu ali drugemu, ampak je v resnici v korist celoti. Država in banovina bi morala dajati podpore le, kadar so res v javno korist. Če kak kraj ne more izvršiti podjetja. ki je samo po sebi velikega pomena, takrat je za taka javna dela na mestu sodelovanje oblasti. Poslanci so tedaj s prošnjami za razne podpore obremenjeni. Nočem jemati tega bremena z njihovih ramen. Kar morejo, bodo radi storili. Premišljevati pa bodo vedno morali, ali je res podpora, za katero delajo v splošno korist, ali pa je morebiti komu prej v škodo in drugim prej v pohujšanje, kot pa v splošni blagor. Pa še ene stvari ne pozabimo, da vsako podporo sami plačamo. Kar se da iz javnih blaganj, mora spet priti vanje po drugi poti. Pride pa vanje z davki. Te pa spet vsi plačujemo. Ne vzemite mi za. zlo tega premišljevanja o podporicah. Tolikokrat se danes o tem govori, da je prav, da se o tem tudi včasih malo premišljuje. Mi radi zabavljamo na Belgrad, da je tam doli ognjišče različnih korupeij. Morebiti je to res. Toda nismo upravičeni zabavljati, če bi se pa obenem sami dali pokvariti z neurejenim pohlepom po raznih podporah. Kdor prosi za podporo, naj bi vselej dobro pomislil, če ni komu drugemu potrebnejsemu nekaj od-jedel. Še enkrat prosim, da ne vzamete za zlo teh besed. Kogar ne zadenejo — in takih je hvala Bogu šc vedno večina —jih bo vzel kot opomin. Če pa koga zadenejo, naj premišljuje še tole naprej: Mi zahtevamo najširše samouprave. Te bo treba plačati. Ce bomo hoteli dobro gospodariti, bomo morah varčevati. Takrat bo prišlo v polni mer. do veljave, da je podpora le takrat mogoča, kadar je res v splošno korist in dana v pravičnem sorazmerju. Nikar se to-"'7' ne ženimo za stvarmi, ki jih bomo morati kasneje morda sami obsojati Da, š,roke samouprave. Ali bo prišlo končno' lA aJ? PrerČani "arod koneno doseže to. knr je prav in kar vztrajno zahteva. Prej nii slej prlde do iz polnttve naših zahtev po samoupravi. Da. BeLreidml0g° f°T°v ° Sp0raZmnu s Hrvati. n hi? " V* R°VOric in tce« šušlja- iefo t?1'!'™, Prer0ki Pripovedu- jejo, da se bo to kmalu zgodilo. Drugi so ! - <0 ** Vcrimon>«vil«|| z i tabiftams f» Javojtrk zmore 04«irJ »sakdo Prol Ovite i to In tO tabletami. Ovitek x 8 tabletama B>g. po m I c. eco. poL la a»r, uSi. S. br. UiSJ. a. ?. h večji dvomljivci in trdijo, da bodo Hrvatje samo nekaj dobili, toliko, da začno sodelovati. Kaj je resniea na takih govoricah, ki gredo iz Belgradn v svet? Lno jedrce resnice je, da prihajajo v Belgrad Hrvatje.ti bi jih mogli imenovati posredovalce. \sjj to je dejstva, da iščejo nekega sporaztitna. Ali bodo mogli Hrvatje zadovoljiti fvo.ie ljudstvo samo s samoupravami na podlan sedanje ustave, to je veliko vprašanje. Zahtevali so vse in šii s tem geslom na volišče. Ali bo mogoče sedaj ljudi potolažili s tem, da se jim da samo nekaj? Brez dvoma bo vsak tako imenovani sporazum mod Srbi in Hrvati težka preizkušnja hrvatske politične zrelosti. Drugo jedrce resnice pa je, da jih je med Srbi, zlasti med preprostim ljudstvom, vedno več, ki žele. da hi že prišlo do kakršnega koli sporazuma. S tem, da je Maček bil nositelj kandidatne liste tudi za srbske stranke, jc odbito sovraštvu med Srbi in Hrvati precej osti. Želja po sporazumu morda le privede dejansko sporazuma kljub vsem medsebojnim n1* sprotjem. , Ali pride do tega kmalu? Ne vemo. Vsi pa iz srca želimo in vsi smo prepričani. ™ bi bilo to v največjo korist vse Jugoslavije* Če pride do tega, potem bo mogoče napisati iz Belgrada zanimivo in veselo pis«10, (•■»■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■a** Kmetje! Vaša stanovska organizacij i® Kmečka xvexaj ■■WNiiaiaainauuaua»*l,tl I)o hodih neredov proti Judom je Pr:sl1 po raznih krajih sovjetske Rusije. Belgijska socialistična stranka je 1 K čino glasov odobrila, da pošlje BelgU» u stopnjka k španski nacionalistični vladi. Žreb bo ibirai med 302 nagradami, kš so; 2 šivalna stroja, 2 harmoniki, 30 koles, mošk. ali žensk., 10 brzoparilnikov, 10 reporeznic, 10 gnojničnih črpalk, 10 oblek (blago), 40 raznih garn. kuhinj, posod., 10 lepih žepnih in zapest. ur, 20 raznih jedilnih servisov. Toplega blaga za 20krat po 2 srajci, 20 kosov dobrega platna, 20 kos in 98 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili v prihodnjih številkah „Do-moljuba". Ne zantefuffe s rele, ki io lahko doselet©, ampak ta kol naročite „D@moiJisba'*! 9le zamudite! Na željo naših zastopnikov in naročnikov podaljšujemo še do sobote, 4. februarja t. L (do 6. ure popoldne) čas, do katerega si s plačilom celoletne naročnine lahko pridobite pravico do požarne podpore in pa pravico do ki ho dne 23« februarja 1939 v prostorih »Domoljuba« pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja Do žrebanja imajo pravico I—H—..........11.....»mi 111 stari in novi naročniki: 1. vsi, ki bodo plačali naročnino do 4. februarja 1939 (do 6. ure popoldne) pri naši upravi osebno ali po položnici; 2. ki bodo plačali do 4. februarja 1939 naročnino pri naših podružnicah; 3. ki bodo plačali naročnino do 4. februarja pri naših zastopnikih, ne glede na to ali dobivajo »Domoljuba« na svoj Lgi^l^l^^JHsS^^- j Kjer dobivajo ,.DOMOLJUBA" na I skupen naslov, bodo poverjeniki B^aMMaiHBELll.-.,.JKMBŽk,___J nepreklicno de 7. februarja 1939 poslali točen seznam vseh naSih Tudi 2 šivalna stroja bo Ireb dodeliS naročnikom „0omoIJuba" ngrainikov naši upravi v Ljubljani. KAJ JE OSEBNE VESTI o Iskreno čestitamo! Sv. oče Pij XI. je z apostolskim pismom (Breve) imenoval gospode dr. Maksimilijana Vraberja, lavantinskega stolnega prosta za apostolskega protonotarja, in dr. Franca Cukalo, lavantinskega stolnega dekana, za svojega hišnega prelata. Dalje je sv. oče, kakor je bilo že deloma javljeno, s posebnim pismom imenoval za svoje tajne ko-luoraike insgr, Jakoba Gaspariča, kn. škof. duhovnega svetovalca in župnika v Trbovljah, msgr. Ivana Goriška, kn. duh. svetovalca, župnika na Gornji Pokkavi v Sav. dolini in msgr. Alfonza Požarja. kn. šk. duh. svetovalca, župnika in dekanijskega upravitelja na Rečici v Sav. dolini. Odlikovanci so vsi zaslužni duhovniki lavantdnske škofije in pri svojih duhovnikih in vernikih .priljubljeni. o Hudo je zbolel skopljansiki škof prevzv. g. dr. Ivan Frančišek Gnidovec. Molimo za njegovo zdravje! Visoki cerkveni knez se zdravi v ljubljanskem Leonišču. o 73 let je dopolnil upokojeni šolski ravnatelj Anton Kosi v Središču. Naj dočaka še mnogo jubilejev! o 70 letnico rojstva je praznoval zaslužni šolnik Franc Lovrec v Podčetrtku. Na mnoga leta! DOMAČE NOVICE d Jugoslovanski školje so te dnii zborovali v Zagrebu in sicer od 2.4. do 28. januarja, izdali so sledeče obvestilo: 1. Katoliški episkopat je razmotril vedno večje upadanje družinskega življenja ter je poslal svojim vernikom izčrpno spomenico o svetem zakonu, ki bo prebrana v vseh cerkvah. 2. Po proučevanju raznih šolskih knjig je katoliški episkopat ugotovil, da te šolske knjige mnogokrat vsebujejo zgodovinske, znanstvene in verske zablode. 3. Katoliški episkopat je prav tako proučil vprašanje razmerja nad številom na-Btavnikov na posameznih šolah in številom katoliških učencev. 4. Katoliški episkopat je razmotril tudi vsa druga vprašanja, ki zanimajo katol. Cerkev in storil potrebne sklepe. d Akademska zveza za izpopolnitev ljubljanskega vseučilišča je imela oni dan občni Bbor. Katoliški slovenski akademiki so dobili 605 glasov in so najmočnejša skupina, združena nasprotniki, namreč: nacionalisti, ljoti-Ifievci, marksisti, komunisti, večina Bolgarov, poljski Zidje, Črnogorci in Srbi, pa 620 glasov. Nasprotnikom katoliškega dijaštva in tudi katoliškega slovenskega naroda so dali večino tujci. Kako dolgo še? d Dr. Stojadinovičeva vlada skrbi tudi za Hrvatsko. Železniško progo <«1 Sušaka proti Zagrebu bodo elektrificirali. Dolgi predori na odseku od Sušaka do Škrljeva so povzročali potnikom zaradi dama silne nevščečnosti. Zato eo bili sestavljeni načrti, da se proga elektri-ficha, če že ne vsa, pa vsaj imenovana del. Stroški za napeljavo električnih vodov ln za pogonske stroje bi znašali okrog 120 milij. din. Za izvedbo tega dela pa še najbolj zanima neka italijanska družba, ki je obenem predlagala, naj bi ae zgradila žična vzpenjata od Sušaka na Trsat, ki bi veljala okrog 1 milijon 200.000 din. Kot poročajo, načrte za elek- trifikacijo žo proučujejo v prometnem ministrstvu. d Davščino na tujce je odpravilo mestno poglavarstvo v Karlovcu. d P« podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo zavarovanih v lanskem novembru 728.431 delavcev in delavk, od' teh 543.330 moških in 185.151 žensk, kar pomeni, da se je število zavarovancev dvignilo v enem lelu za 18.923. Še večji prirastek pa se vidi v primerjavi z letom 1936, ko je bilo zaposlenih 71.519 delovnih moči manj. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 24.15 din, a skupna vsota dnevnih mezd 439,9 milij. din. Skoraj 19.000 delovnih moči je bilo v novembru preteklega leta zaposlenih več, kakor v istem mesecu leta 1937, d Hotelirji in gostilničarji so na svojem zadnjem sestanku sklenili, da bodo za najvišje cene postavili dosedanje cene, čeprav so se nekatera živila podražila za precejšnjo mero. Ta sklep je narekovala bojazen, da ne bi inozemstvo s svojimi nizkimi cenami utegnilo krepko konkurirati našim letoviščem. Tudi pri nas v Sloveniji se po raznih gostilnah goste naravnost odira. Košček kruha, ki ga zaračunajo 50 par, neredko še 10 par ni vreden. Pa ni nikogar, da bi temu in podobnemu odiranju napravil konec. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-Joset« vode. d Železniško ravnateljstvo v Ljubljani prosimo, naj si kdo od merodajnih gospodov ogleda tupatam osebni vlak, ki odhaja iz LJubljane proti Litiji ob 18.10 zvečer. Gneča je taka, da se lahko pripeti huda nesreča, saj se morajo voziti celo šolski otroci pri odprtih vratih. Zraven pa je skoraj prazen vagon 2. razreda. Napravite red! d Nekaj številk iz bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji. Koncem leta 1937 je ostalo v bolnišnici 91 bolnikov, v teku leta 1938 je bilo sprejetih 2458 bolnikov, skupaj je bilo v lanskem letu oskrbovanih 2549 bolnikov. Na koncu leta jih so ostali v bolnišnici 104. — BISTER konjski F L U I D je odlično sredstvo za vtiranje pri raznih poškodbah nog in kit, pri revma-tizmu ter pri težkem delu. BisSar prašek za konje prepreči mnogotere konjske bolezni, posebno pa naduho. MLEKIN orašek je preizkušeno sredstvo za pomnožitev mleka pri kia-vah, dalje za pitanje in prebavo, da celo za |.o» mi.šljanie.U.-peh zagotovljen v S dneh Navodilo priloženo. Steklenica Bisier-fluiiia mala Din 10'—, velika Din 20—, Bister piašek zavoi Din 10'—. Mlekin zavoj mali Din 10' — , veliki Din 16—, poštnina od 8—10 Din. Prodaja Orogerija ivan Kant, Uubijana-Kebotižnik Ozdravljenih je bilo leta 1938 1814 (72.2)1';, zboljšanih 524 (21.43%), neozdra vi jenih 47; (1.92%), umrlo jih je 00 (2.45%). Oskrbovalnih dni je bilo 41.694, povprečno je bil vsak bolnik oskrbovan ,16 dni, povprečno dnevno število bolnikov je bilo 141. Bolnišnica razpolaga s 150 posteljami. V letu J938 je bilo okrog 500 večjih operacij in nad 600 rentgenskih pregledov. ^ Zgradba Poštne hranilnice v Belgradu je zares velikanska stavba, v kateri se nahaja poleg poslovnih prostorov Poštne hranilnice tudi ministrstvo za pošto, brzojav in telefon. Ta zgradba je stala skupno z zemljiščem 70.5 milij. din in je ena največjih zgradb v državi sploh. Za primerjavo navajamo, da je bilo v nebotičnikovo skupino v Ljubljani vloženih do konca leta 1937 44.5 milij. din, in si naši čitatelji, ki še niso bili v Belgradu, lahko predstavljajo, kako velikanska je nova palača Poštne hranilnice v Belgradu. d Mariborski sodniki so preobremenjeni. Te dni izhajajo v časopisju razni letopisi o delovanju naših okrajnih sodišč v preteklem letu. Z zanimanjem jih berejo zlasti pravniki in pa ljudje, ki imajo dosti opravka s sodišči, Kaj je s poglobitvijo ljubljanskega kolodvora Pod pravkar navedenim naslovom piše glasilo slovenskih trgovcev tudi tole: Časopisi poročajo, da so se dela za ureditev kolodvorov v Sarajevu, Skoplju in Belgradu ze pričela. Modernizacija teh kolodvorov je zamišljena zelo na široko ter bo samo preureditev sarajevskega kolodvora veljala okoli 400 milijonov dinarjev. Modernizacija skopljanskega kolodvora bo še dražja, še vedno pa ne tako draga ko preureditev belgraj-skega kolodvora. Tudi o modernizaciji ljubljanskega kolodvora se je pri nas mnogo govorilo - pred dvema letoma. Zdaj pa vse skupaj spi. Ljubljana je dobila kolodvor še v času, ko se doli na jugu o železnicah nili še ni govorilo. Čeprav je bila Lubljana že takrat močno gospodarsko središče, vendar pa je jasno, da nekdanji kolodvor za sedanjo Ljubljano ne more zadostovati. Ce kje, potem je treba preurediti kolodvor v Ljubljani. Nikakor ne zavidamo Sarajevu ali Skoplju, če dobe še lepše kolodvore. Toda vse ob svojem času in vse po vrstnem redu Ljubljanski kolodvor je najstarejši, ljubljanska železniška direkcija za železnico najbolj do-bičkanosna, poleg tega ima ljubljanski kolodvor največ prometa, a tudi Ljubljana sama je še vedno močnejše gospodarsko središče ko Sarajevo ali Skopije. Sami razlogi, ki jasno govore, da gre ljubljanskemu kolodvorskemu vprašanju prvenstvo rešitve. Kljub temu pa je baje za preuredita sarajevskega iu skopljanskega kolodvora denar na razpolago, za preureditev ljubljanskega pa nikakor. 7 največjim zanimanjem, a tudi z veliko je®«, pa jiii zasledujejo sodniki mariborskega okrajnega sodišča. Saj je iz njih razvidno, da ima un primer sodnik mariborskega okrajnega sodišča v teku enega leta desetkrat toliko dela, kakor njegov tovariš, ki »odi kjo v podažel-ekem trgu. To je vsekakor velika obremenitev, ki je dejstvo, da živi mariborski sodnik v mestu, nikakor ne odtehta. d Štajerski lesni trgovci so se sestali 1. februarja v Mariboru. Razpravljali so zlasti o lesnem izvozu v Nemčijo in Madžarsko d 44 let v Ječi. V mariborski kaznilnici je umrl kaznjenec Tomaž Zorjan iz Salovcev. Od-, sedeti bi moral 4 leta robije, na katero jo bil obsojen zaradi tatvin in vlomov od mariborskega okrožnega sodišča, pa ga je smrt odrešila nadaljnje ječe. Mož je bal star 56 let. Postavil je svozevrsten rekord, kakor ga menda nima nihče v naših krajih: od 56 let svojega življenja jih je prebil nič manj kot 44 za zamreženimi okni v raznih ječah. 2e v rani mladosti jo zašel Zorjan na kriva pota. Prvič je bil obsojen na ječo, ko je bil star 12 let. Takrat se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Celju ter dobil 6 tednov zapora. Potem se je začelo njegovo romanje iz ječe v svobodo in takoj zopet v ječo. Presedel je v mnogih kaznilnicah in jetaišnicah v bivši avstrijska državi svoja najlepša mladostna lela. Ko je prišlo do vojne, »o ga poslali na fronto, pa je že po nekaj mesecih zopet romal v zapore. Med vojno je bil od vojaškega sodišča dvakrat zaporedoma obsojen na 8 let ječe. Tudi po prevratu se ni poboljšal, padal je nazaj v svoje stare grehe ter je bil v zaporih kar doma. Rii je vsega skupaj obsojen 25krat. — Naj mu bo Gospod milosti ji v sodnik! d Belgrajski časnikar Kneževi® je stopil v samostan, kjer je dobil ime: oče Mitrofan, d V Belgradu živahno zidajo. Lani je bilo v Belgradu sezidanih 441 novih poslopij, s približno 2000 novimi stanovanji. V nove stavbe je bilo lani vloženo 189,866.760 dinarjev. Od leta 1931 še ni bilo v Belgradu tako živahne stavbne dobe. tf primeri z letom 1937 je bilo lani sezidanih 111 poslopij voč, za kar je bilo porabljenih 61 milijonov din več. V 20 letih je dobil Belgrad 7347 novih stavb, ki imajo 25.396 stanovanj. Vrednost teh stavb znaša po prijavljenih plačilih gradbene takse 3.789* milijonov din. Dejanska vrednost teh stavb pa je znatno večja, ker se pač za gradbeni davek pripavlja čim nižja vsota. d 6000 Istranor živi v Zagrebu. V zadnjem času razmišljajo, da bi sezidali v Zagrebu »Istrski dom«. d V Sloveniji je premalo poštnega hja. V glasilu slovenskih trgovcev čitamo: mine že skoraj dan, da ne bi iz tega ali onega kraja Slovenije prihajale pritožbe zaradi slabega poslovanja pošte, ker je na poštah premalo osebja. Zadnjič smo poročali o dveh takšnih pritožbah iz Brežic in Dolnje J^endave, sedaj prihaja enaka pritožba še iz Celja. 37 nameščencev bi morala imeti posta, ima pa jih samo 28. Posledica tega je, da zlasti zastaja dostava pošte, pa čeprav delajo nameščenci tudi čez uro. Nekateri prihajajo na pošto že ob 5 zjutraj, odhajajo pa ob 7 zvečer, a vendar še niso gotovi. In tudi ne morejo biti, ker je premalo osebja na iL/ M" |y TSk prvovrstna, po najugodnejših ▼ JI, A^i Jt^nk. cenah kupite pri I ^ iMiMi— CENTRALNI VNAflNI v Ljubljani J pošti. Tako imamo v Celju že dva okoliša, v katera prihaja pošta le še vsak tretji dan. Znova opozarjamo gg. poslance, da v proračunski razpravi zahtevajo večjo namestitev poštnega osebja v Sloveniji I d Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z nar. »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Osi. rs«, g. ar. M474/» d Lepi denarci za tobak. Okrog 00 milijonov din dobe za svoj tobak Hercegovci. Lanska žetev je bila precej manjša kakor predlanska, vendar pa po kakovosti odličnejša. Povprečna odkupna cena za kilogram tobaka se suče okrog 15 din. Prav manjši pridelek je kriv, da bodo sadilci dobili letos precej manj kakor prej. Tudi je monopol-ska uprava izdala odlok, s katerim dovoljuje za letošnje leto ie 128 milij. stebelc, torej xa 20 milij. manj kakor predlanskim. d Za 200 milij. din vina in za 160 milijonov din tobaka je porabila lansko leto Slovenija. d V cerkev pa le še hodi — krast namreč. V torek, 24. januarja, je zlobna roka s silo razbila nabiralnik, ki je postavljen v lični kapelici sv. Male Terezije v karmeli-čanski cerkvici na Selu pri Ljubljani. Nabiralnik je bil dobro zaprt in kakor se vidi na močni ograji, na kateri je bil na notranji strani pritrjen, je imel vlomilec precej posla, preden je prišel do dinarjev, ki so jih pobožni častilci sv. Male Terezije darovali za njen oltar in z& potrebe siromašne cerkve. Tat si jo izbral za svoj posel čas, ko prihaja najmanj ljudi v cerkev. Verjetno, da sta bila dva, ker drugače bi bilo opravilo le prenevarno. Pleu ni bil velik. A siromašna cerkvica, ki razen darov, nabranih v nabiralniku pri oltarju svete Male Terezije, nima nobenih drugih dohodkov, težko pogreša vsak dinar. d Mesečno delo ljubljanskega reševalnega ayta. Kako zelo je bil potreben reševalni avto, ki so ga dobili ljubljanski reševalci lani, se je posebno izkazalo letos, ko se neverjetno pogosto vrše reševalne vožnje. Samo meseca januarja je reševalni avto prepeljal okoli 400 bolnikov po večini v bolnišnico ali pa na dom. d 14 dni bo sedel in plačati bo moral 3656 din odškodnine, ker je že 6. decembra preteklega leta na shodu v Moravčah polival V Zagrebu živi prav mnogo Slovencev, ki so nameščeni po raznih zasebnih in državnih službah. Zlasti številno pa so zastopane slovenske služkinje, ki dosegajo kar 40 odstotkov od skupnega števila vseh zagrebških služkinj. To je dokaz, da so slovenske služkinje pri zagiebških družinah prav posebno v časteh. Prav nič čudnega ne predstavlja to dejstvo, saj je splošno znano, da so naše služkinje v službi izredno vestne, natančne, skrbne in snažne. Vsak gospodar in vsaka gospodinja pa imata rada posle, ki se odlikujejo s temi lepimi lastnostmi, saj vesta, da bosta imela v hiši red in čistost in da se bosta na svojo služkinjo lahko zanesla, ker je vestna. Pred našimi služkinjami ni treba vsake reči zaklepati, gospodar jo lahko pusti kar nezaklenjeno, saj ve, da se pose! ne bo spozabil, da bi jo izmaknil. Zato je tudi razumljiv« ve- neprestano opozarjati na »Sayer«-jevj križ na Aipirin-iabletah!) Pač, kajli vedno znova se pojavljajo paivorbe t nakano, okoristiti $e s svo^ lovnim slovesom Aspirin tablet: A S P I R I N TABLETE OglfH -»g. ped $. broi*m J2608 ati t. XI. 1930. pristaše JRZ z žvepleno kislino. Obsojenec je Lovrač Ivan. d Pokojninski ssavod v Ljubljani je kupil del nunskega vrta v Ljubljani ter bo tu sezidal pet velikih hiš s 65 manjšimi stanovanji. Hiše bodo veljale 12 milijonov din. d Na trgu s ribami r Dalmaciji so precej padle cene zaradi velike množine neprodanih rib. V Ljubljani se padec cen Se ne občuti. d Nova uprava Delavske zbornice t Sarajevu je v rokah Jugorasa. d Poljski Sokol je tožil g. kaplana Matijo Lamovška, češ da je nastopal pred učenci v šoli tako in tako proti Sokolu, Te dni je bila obravnava pred ljubljanskim sodiščem. G. katehet je bil v polnem obsegu od obtožbe oproščen. Da je g. katehet učence karal, ker niso šli v nedeljo k maši, je V*šil samo svojo doJž-nost kot vzgojitelj mladine, je dejal g. sodnik, d Trošarina na jabolčnik. Na proračunski seji občinskega odbora v Vojuiku pri Celju so znižali trošarino na jabolčnik od 20.000 kot je bila lani na 8000 din. Delavski zastopniki so namreč mnenja, da jabolčnik kot pijača de- liko povpraševanje po slovenskih služkinjah, ki so v Zagrebu zelo cenjena in upoštevana delovna moč v hiši. Razumljivo je, da s takimi posli tudi gospodar ne more biti tako čezmerno strog ali pa surov kakor je marsi-kak gospodar rad do manj izobraženih in nevednih služkinj. Poslodajalec se dobro zaveda, da je dobra služkinja pri hiši res skoraj nenadomestljivo dragocena moč, s katero mora ravnati lepo, če jo hoče kaj dolgo obdržati. Povpraševanje za dobrimi in vestnimi služkinjami pa je veliko. Tako, da kaka služkinja, ki ji v tej ali oni družini ni všeč, kmalu lahko dobi zaposlitev pri drugi boljši. Zahtevajte ¥ vseh javnih tekali! najboljši dnevnik »SLOVENEC«! 51 Slovenska dekleta v Zagrebu Delavci v vinogradu Gospodovem Zemlja, na kateri Urimo, ni kraj retel je in miru. marveč jt kraj dela ia tkrbi. l'»#o-grad je i« mi smo delttei r njtin. ?,e jsrrf.au eloreka je Bog postoril r raj. da iti tako hudo obdavčena. Tako ee je znižala trošarina pri litru od 50 na 25 pw. A!1 se bo sedaj jabolčnik res pocenil? d Skoraj 16 milij. dia naša preračaa celjske mestne občine za L 3&SIMO. d Najeeacjši kauli>ki dnevnik Slovenski dam« je pričenši s ponedeljkom. 23. jaa. 1969 začel izhajati ob ponedeljkih zjutrai, namesto »Ponedeljskega Slovenca«. Druge dneve bo izšel »Slovenski dom« kot doslej, namreč vsak dan okrog poldne. Pet dinarjev je doslej veljal »Ponedeljski Slovenec«, če še 7 din na moset priložiš, boš odslej dobival »Slovenski dom« vsak dan — razen nedelje. Torej, naroči ga! d Mladeniči rrkrati! Oni, ki ste potrjeni k Tojakom in imate pravjeo do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte se in uredite svoje zadeve pravo-Jasne! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu p!ačilu kooceskmirana pisarna Per Frane, kapetan v p, Ljubljana. Maistrova 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 dinarjev. d Nalezljiv® vnetje možganov se je pojavilo med dijaki meščanske šole v Suboliei. Nedavno je umrl en dijak, kmalu za npro pa je zboiel še drugi Zdravniki so takoj odredili. da se mora šola zapreti, nakar so pregledali vse ostale dijake. Da preprečijo nadaljnje širjenje bolezni, bodo kdo lemeljito rai-kužili. d Ljabijaa&ki gostilničarji so te dni zborovali v ljubljanski kolodvorski gostilni. Sprejeli so tabteve, ki terjajo odpravo ah vsaj zni-tenje hotelske davščine, popolno odpravo sesalne davščine na potrošnjo, zboljšanje do-tfetenjefa nač,i®a saručavanjs voda rine v prs- 6» log goe4;'.mčarjenv. nujno potrebo nadzorstvo jedi i zelo važno!K ustanovitev posebnega urada. ki bi nadzoroval kakovost vin (najbolj važno), odpravo nočnega točenja pijač na velesejmu. primerno zastopstvo v mestnem svetu, pocenitev električnega toka za postil-aičarje pv«h« in zboljšanje določb uredbe o turističnih krajth. d Nad S2 milij«s8v dinarjev znaša proračun mestne občine mariborske. d S pravicami Madžarov pri nas in pravicami naših manjšim na Madžarskem se je ba-vil oni dan občinski odbor v Subo:.ira, v katerega je Uki imenovanih več novih od bora,-kov. med njimi tudi fc«.ko pripadnikov madžarske manjšino, kolikor ji pripada. Zastopnik Madžarov dr. Strelkki je sicer pohvalil dobro voijo domačih Hniteijev, vendar pa je zahteval še nadaljnje pravice .»a madžarsko manjšino. Na te besede pa se je oglasu neki drugi občinski odbornik in povoda! tale nasvet voditeljem madžarske manjšine: pravde, ki jih imajo pri nas Madžari, n.so v skladu z beraškimi drobtinicami, ki s« jih deležni naša bratje na Madžarskem. Dobro bi vsekakor bilo, če bi tudi Budimpešta pokazala vsaj toliko dobre volje, kakor Belgrad. Našim manjšinam mora Madžarska dati prav točno iste pravice, kako jih daje naša država Madžarom. Na ie besede pa zastopnik Madžarov ni odgovoril. d V dolini »eHUlarjanski je veil pravico sladkor nakupiti, P®00® TTJ^ei* P"rU?v- ga očistiti in prodati; kajti pri nas je sedem tovarn, a p»4rebna količina 5200 vagonov l>i zaposlila le eoo tovarno. Cim bo začel v ii;i»o državo prihajati tuji sladkor, se bodo takoj povišale cene sladkorni repi in s tem povečala tudi ploskev, posajena s to repo. Velike drža',ne trošarine na sladkor so bile kr;ve, da so tovarnarji niKtili za sladkorno rej«) prenizke odkupne cene, zaradi česar kmetovalci tudi niso iutoli veselja, da bi to rastlino bolj pralno sidili. d Kaeata >ir#makiiija. Kar 85000 din je zapustila revna starka Marija Hladu.k iz Ua-ruvarja. Zenica je kljub svojim visokim le:-ra živeža od sile skromoo* prav za prav ak š-kr., Ničesar si m privoščila, kaj še da bi z denarjem kaj kupila. Večinoma si je izpr -ua jest-, .ne od dobrih !judi. Prod nekaj dnevi j.a ji je nasloni« prišlo slabo in že po nekaj urah se je poslovila od tega sveta. Njen stanodajalec je šel pokhoat m^tarja, da je popihal .-o njeno zapuščino. Vsi pa so bih pre*en«-.Viu, ko je iK-tar naše! v rnaiein zaboju sretsrn.li kovancev za 50.000 din, med perilom f>a še 35 tisočakov. Puleg tega {^a so odkrili e za ■ ei tis• sedaj namesto skopuške >tarke m dediči. d OMai ifeor Kršcaa^kepa tf-ti-kf-sit dri-Stva, ki je bil te dni v l.juVJjani. je jmji.ui odlično in poirtvovaino delo ter osjhžip na-A šolan;b žena. d Več kaietij>kife šal. taka je prav. Pomanjkanje kmetijskih š>4 se m"č«o občuti v naši državi. Strokovnjaki ugotavljajo, da i.,.»a država kljub svojemu poljedelskemu znaiaju kmalu ne bo mogla več prei»\iti vsega pr- ik- In to so vzgojitelji naroda! V zadnjem ;Slovenskem delavcu« čitamo pod naslovom sAkademskim ženam o slovenskem občestvu« tudi tole: Učiteljica A. V. je izdala knjigo JPpol ,n usoda«. V njej se zavzema za skupinski pa-ritveni zakon. Kaj je to, nam ni treba razlagati. Ruši z njo temelje krščanske družbe. Duh, ki veje iz nje. pomeni smrt zakonske iu predzakonske čistosti. Razdira temelje družinske sreče in zdrave narodne rasti. Družino samo pokopava. Posredno, vsaj po duhu. je v službi komunizma. Mi istovetimo z j Stražo v viharju« katoliške krščanske osnove na temeljne osnove slovenske samobitnosti in smatramo za rušilne našega narodnega občestva vsakogar, kdar jih hoče podirati. Slovenski narod je kot narod kljuboval vsem viharjem stoletij le. v kolikor in kjer je bil zadosti trdno strnjen s katolicizmom in z njegovim svet in nravni red ohranujočim naukom. Za odpad od slovenskega občestva je bi) zmerom potreben popreje propad strogo dosledne krščanske nravi. To smo opazovali na narodnih mejah, to je tudi zadnji in poglavitni nagib vsemn tistemu razpoloženju, v katerem se rodijo naši narodni izkoreninjene! kot nasprotje katoliške narodne celote slovenskega narodnega občestva. Zato smatramo za največji zločin med katoliškim narodom širiti protikatoliške ne-nravne nauke in poudarjamo, da jih nikoli zadosti trdo obsoditi ne moremo. Za nas je postranskega pomena, kdo t.ik« nauke širi. Je to lahko ua zunaj lepa gospodična, je lahko v strasteh osiveli dedec. Narod ima za tiste »gospodične«, ki tako žive, kot uči in propagira Angela Vodetova. svoj krepki izraz, ki namah izloči še tako slanto dekle kot nevredno iz občestva poštenih deklet. Narod obsodi tako t enim udarcem zgrešeno življenje in obenem človeka s skupinskimi parihenimi nagoni. Ali veste, kako narod pravi takih gospodom in »gospodičnam«, pa še novodobnim gospem. pa če bi bili tudi iz akademskih krogov? Mislimo, da veste. Ce ne veste, pojdite in poglejte Pleteršnikov slovar... Drugo pa je: Kako je mogoče, da puhle razprave, ki pa vendarle ogrožajo sr'<° in ol>stoj slovenskega naroda, pri nas še ved* no lahko zagledajo luč sveta? Rešitev Slovencev in ie v pravem Hrvatsko časopisje te dni naglaša, da je ne Hrvatskem v nekaterih deželah vedno manj rostev in da hrvatski živelj v tistih krajih izumira, na njegovo mesto pa prihajajo tujci. 'Jako jo v Banatu, v Sremu in v Slavoniji. Listi naglašajo, da so ti kraji najbogatejši, kar dokazuje, da jo nazadovanje porodov kriva padajoča morala, ne pa revščina. Otrok ni tam, kjer je vsega drugega dovolj, pač pa je otrok dovolj tam, kjer so ljudje revni in pošteni. Zato hrvatski listi kličejo, naj se nihče ne trka več na hrvatske prsi, češ jaz sem val »Iva. Zato je potrebno, da »e obdelovanje zemlje modem i»»ra po zgledu drugih držav najprej s povečanjem števila kmetijskih šol, ki naj ljudi nauče uspešnega dela. Naša država premore v vsem 35 kmetijskih šol, v katere pa se vsako leto prijavi preveliko število kmečkih sinov, da jih morajo okrog tri četrtine |K>»lati domov. V tem ozira nas močno prekaša Bolgarija, ki ima kar 160 kmetijskih šol, |>a ima skoraj dvakrat manj prebivalcev. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da je pri na« vse preveč srednjih Sol, premalo pa kmetij-skih. Treba je ustvariti vse predpogoje, da bo zemlja obrodila obiineje in bo s tem kmečki naraščaj priklepala nase. V prvi vrsti pa so to kmetijske šole, ker Mnajo ljudske šolo pač drug namen. d N a sejmu v Ljubljani dne 23. januarja so dosegle kože posameznih živali naslednje cene; lisice (poljske) 100 din, lisice (gorske) 140 din, lisice (posebni komadi) t HO din. kune zlatice 1000 do 1320 din. kune zlatice (posebni komadi) do 1500 din, knne belice 550 do 600 din, dihurji 80 do 110 din, vidre 320 do 400 din, zajci (zimski) 7 din, srne (zimske) 9 din, letne t6 din, jeleni 40 din, damjaki 13 din, jazbeci 70 do 7f> din, divje svinje 10 din, divje mačke 50 din, pižmovke (bisaiu) 25 din. — Prihodnja dra/lia bo 6. marca 1939. d Pomlajevanje še ninia zakonit« podlage. Znani pomlajevalni primer v Novem Sadu, v katerega sta zapletena zdravnika dr. Uzelac in dr. Kolesnikov, se bo spet obravnaval pred tamkajšnjim sodiščem. Pred dvema lotoma sta imenovana zdravnika operirala nekega belgrajskega bogataša po znanem načinu pariškega zxlravnika Voronova ht>teč ga, 8 prenosom nekaterih žlez it mladega človeka, pomladiti. Delavec Rade Marič je na prigovarjanje zdravnikov dal svoje žleze za denarno nagrado na razpolago. Baje se je operacija takrat posrečila, ni se pa mogel uspeh jasno ugotoviti, ker zdravnika imena svojega starega bolnika nista hotela izdati. Kasneje pa j" lfade Marič vložil tožbo proti obema zdravnikoma, češ da sta ga z odvzemom važne življenjske žile onesposobila za nadaljnje življenje. Prvostopno sodišče je zdravnika oprostilo, vendar je prizivno sodišče sodbo razveljavilo, ker se niso strinjala mnenja strokovnjakov o posledicah operacijo ua delavcu. Končno strokovno mnenje bo iarekel vrhovni zdravstveni Svet. V skladu z njegovim izrekom se bo gla-S|l« tudi razsodba prizivnega sodišča. d Za naše mlinarje in si »garje. Gradbeni njtnister Sioševič je svoj čas izdal naredbo ki je posestnikom podeželskih mlinov in žag v občutno škodo. S to naredbo je bilo namreč Hrvatov katoliškem življenja Hrvat, če pa pospešuje propadanje porodov, kar je smrt hrvatskega naroda. In te smrti ga ne bo rešilo nobeno politično delo. Treba je začeti krščansko živeti, pa bo rešen tudi hrvatski narod. — To so misli, ki srno jih povzeli iz hrvatskih listov raznih struj, ki pa vsi naglašajo, da je katoliška vera tudi v tem oziru rešitev Hrvatov. In 6e tako mislijo Hrvati, ki jih je več kot nas, kaj pa naj zapišemo mi Slovenci? Rešitev Slovencev je v zvestem katoliškem živi jen jul odrejeno, da morajo plačati: a) Mlinarji od vsakega mlinskega kamna letno 30 din; od vsako mlinske stope letno 10 din; b) Žagarji pa plačajo od vsake kline (rezila) letno 30 din. Združenje mlinarjev in Žagarjev v Kranju je sestavilo v tem pogledu obširno spomenico, ki jo poslalo sedanjemu ministru za gradbe dr. Mihi Kreku s prošnjo, da naredbo o plačevanju tega davka vsaj omili, če se že ne more popolnoma ukiniti. Spomenico so prejeli tudi vsi narodni poslanci naše Gorenjske ler Kmetijska zbornica v Ljubljani-Upamo, da bo prizadevanje našlo razumevanje pri merodajnih in da bo naš minister dr. Krek z njemu lastno uvidevnostjo ublažil iežkl gospodarski položaj našega kmečkega mlinarja in Žagarja. d Malopredajalci soli lahko zaračunajo poslej za papirnato vrečico po 25 par. d Kaše čitatelje opozarjamo na današnji oglas tvornice čevljev »Peko«, IZ DOMAČE POLITIKE p Nepoboljšljivim v vednost. V Železni Kaplji, tik za našo državno mejo v sosedni državi, je bil nekdaj župan Franc Haderlap. Ko so bili leta H934. znani neredi —• požig sodne palače na Dunaju — jo je ta župan potegnil v Rusijo. Pred tedni pa se je vrnil ves poboljšan in spokorjen. Imel je silno težke čase. Sedaj pravi, da bo pisal brošure o komunističnem »raju«, v katerem je dovolj stradanja in težav. Če dobimo te brošure, bomo priobčili njih vsebino, da bl se ob njej naslajali vsi oni, ki misijo, da se jim pri nas dela kaka krivica. p Pred šestimi leti. Pred šestimi leti, dne 28. januarja, je bdi od tedanjih oblastnikov, ki so strabovali Slovenijo in Slovence ter uničevali državno misel v prebivalstvu, prijet dr. Korošec kot voditelj slovenskega naroda ter Zadnja »Straža v viharju« piše pod naslovom »Slovensko dijaštvo v katakombah« tudi sledeče: »Slovenska katoliška mladina ša ni prosta okovov. Se vedno nimamo možnosti organizacij. Ne moremo razumeti, da se za nas nihče ne briga. Ali mislite, da lahko prenašamo ta okov, ki nas veže, to sramoto, ki nas mori? Ali smo tako brezpomembni, tako malo vredni? Kako vendar pridemo do tega, da smo drugo vrst« državljani, s manjšimi pravicami pa z enakimi, če no še r. večjimi doli- Toliko dalj časa bo trpelo perilo £CHICHTovo TERPENT1NOVO M)lO odveden v pregnaustvo, kjer je moral ostati več ko 20 mesecev. Takrat, ko je bilo tako hudo in ko je bilo ra7.glašeno, da je državi nova ren, kdor pravi, da je Slovenec, se je videlo, kako globoko ljubezen in zvestobo ima slovensko ljudstvo za svoj narod in za svojega voditelja. Potrebno je, da se te dni spominjamo, kako so takrat zaradi svoje zvestobe slo-venakemfct narodu morali poleg dr. Korošca iti v prisilno pregnanstvo daleč od svojih tudi sedanji ban dr. Marko Natlačen, sedanji senator dr. Franc Kulovec in sedanji poslanec dr. Tone Ogrizek. V tistih težkih časih, ko je bilo prepovedano slovensko mislila, so po slovenskih vernih hišah začeli moliti za slovenski narod in aa svojega voditelja. Prav je, da danes mislimo na to in da še naprej kličemo na pomoč božji blagoslov, ker časi so resni, p Naša država in Židje. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je dal dopisniku časopisa »Petit Parisien« izjavo o stališču jugoslovanske vlade do židovskega vprašanja. Dejal je, da ni v Jugoslaviji protižidovstva. 80.000 jugoslovanskih Zidov ima popolno enakopravnost z drugimi državljani. Ne more pa Jugoslavija sprejemati novih beguncev, ker je imela do sedaj že velike izdatke z ruskimi begunci. Tudi ne more dopustiti, da bi se začasni, samo za prehodna potovanja skozi Jugoslavijo dani vizumi, zlorabljali v sredstva za trajno bivanje v Jugoslaviji. p Ob drugi obletnici sporazuma rečnega prijateljstva med Bolgarijo in Jugoslavijo nostmi kot naši nasprotniki? Ne razumemo, kdo nam zastavlja pot. Narod? Narod smo mil Iz njega smo izšli in skupni so naši cilji Mi hočemo svobodno poti Ni ga, ki bi nas še nadalje ustavljal. Nas ni deset ali petdeset. Stotine in stotine slovenskih katoliških dijakov zahteva to. Zajeti hočemo še tiste, ki tavajo v negotovosti, zapeljani od naših nasprotnikov, ki imajo vso svobodo, da lahko svoj krivi nauk oznanjajo. Ničesar nemogočega n« zahtevamo. Hočemo le pravico in enakoprar-nost .—s Opomb« »Domoljubovac: Zgodi r» Klic katoliške dijaške mladine piše >Trgwskf lisU tudi sledeče: >Mmmo bolj ko pred dvomu lehmm jo čim ožje ilelovnnje obeh držav potrebno iu tV kdaj. ima danes trdno podlag bolgaisko-iugosto-Minsko bratstvo. Mil« bi velikR napaka. če bi (Se nadalje odlašali s praktičnim izvajanjem toga bratstva Ko se vse združuje v rame zveze, bodimo eno vsaj mi. ki smo si tako blizu, d« moremo mM. da smo eno po krvi in jeriku, Tem bolj. ker nas skupne koristi vežejo že davmv p Pristaši Hrvatske seljsčke stranke i« Kontna pri Osjeku so pretopili ie dni v JRZ. Njihovi »astopniki ee »glasili v tajništvu JRZ i" prosili vstop v stranko. Svoj korak s>o utemeljevali s spoznanjem, d« so 11. decembra glasovali »a dr. Mačka v prepričanju, da bo i^oslej wdja hrvatskega naroda usmeril tir!o v boljšo smer. Ker pa so se v »wj;h pričakov anjih prevarali, so sklonili sto-pili v JRZ. kiv *e jim rdi. da je gospodarska |v>'ri |sa vtede taka. da edina utegne koristiti hidi rskem« izboljšanju \ hrvatski mm — Vendar peeokrek Čeprav vemo* da en« Jss^ovka »i Mtamlka po*nl*di. NESREČE B Vlak je **ve«il * ejtronte« plas »cnilje. Ono nedelj-« zjutraj se je med podajama Ojalj ir. Kamen^ p~s Ksriovcu t;k postajališča Za-hika prpe-t 's huda ?e!wnSka ee#reča. katetre iste v je bi! vlak. ki prxie ;s KaHovea v Ljubljano navadno ob 8.S5v Vlak .je ponoft odpeljal >5 Ozalja ob 4 4,\ ob 4.55 p« se ie Nini km 21.3 pripetila nesreča. Vlak je namreč za-wf.il t oproroen plaz zemlje, k, je malo prej na žele? rw-ko propo. Strojevodje seveda wi moge^ vedeti za to ogromno prometno ter je r*ww» v pl**. Lokomotiv* je vo->.iis Je kakšnih 30—40 m \ gmoto zemlje. skavti j« in prsti, dokler se tv, iztirila. i njo pa fc>d. vwi vagon,. Kakor po čudež« p« se ni p~po4i.k. noben ermi potniku nič in tudi ne ž.e- leaniakemu osebju. Pač pa je znatna škoda trn lokomitivi in na vagonih, ker W*h> popravila mn>yo veljala. n K« je pral* perilo je padla v Krko m utonila Bele Marija iz Straže pri Novem mestu. Naj l»ti ji j«1 poslalo si a bo. n Gospodarsko poslopje je pogorelo županu Francu Kokalju v Kresnicah. n Zopet polomija. Oni ponedeljek okrog poMneva je privozil tovorni avto. last nekega podjetnika i? Kranja, v smeri iz Mengša proti Radomljn. Proden pa je prevozil čez most, so se zaradi teže pričele pod avtom lomiti most-niee. Prednji de! avtomobila je Se srečno do segel ctvlo. toda zadnji del jo obvisel med nosilci m«ndu. Avto je vozil hmeljevke in je s lovorom vred tehtal približno S ton. To je tudi povzročilo nezgodo, Na mestu je bi! takoj službujoči banovinski cestar, ki je s pomočjo bliznj-^ sosedov premenja I mostniee in je bil most v 4 urah zopet sposoben za promet. išk.vla na avtomobilu se ceni 10.000 do 12.000 dinarjev. Sreča v nesreči je bila. da je Nia Bistrica kljub dolgemu deževju običajna in so se tako reševalna dela vršila brezhibno. n Volčja «»« onemopočil trdni sklep, da boC-e umreti. Ker se zdravnik za te bes>ede n; zmenil, je Lackovič iz žepa polepnal Enake skrbi dveh narodov za samoohranitev Podpredsednik češkoslovaške vlade minister K. Sidor. znani boret za svotvvio slova-Skepa n«r!>da in vrbovni poveljnik Hlinkove P«rde, je posla! te dni za >Slovcnea< posebno isjavo. Tam oitamo med drtipim tndi slodoče: Pred slovaško skupščino bo prišlo mnopo tepa. kar se ima podre), ali pa spremeniti. £e ve* pa bo topa. kar so naj pokliče v življenje. Spremeniti ii, podreti mora slovaški parlament vso to. zakone in ukaze, katere je sklepal nsd 20 let praški parlament velikokrat proti volji slovaškega naroda. V prasketi, parlamentu .ie bila vedno češka večina, k, je s svojo naravno večino vedno težila k dob-emu za svoj lastni narod ter je čosto nastopala ob spremstvu nekoliko s stanovskim al raz-ed-nini sovraštvom zaslepljenih Slovakov proti koristim siovaškopa naroda. Temu so pravili »demokracija*, to je — vlada večine, toda v tej vladi večino so se vedno bolj pokopavale nade slovaškepa naroda. Si cer majhen, toda iivljovija zmožen slovaški narod je izkoristi! evropski pretres oktobra lanskeps lota Ser vrpe! ras sobe vse vezi. s katerimi so posamezniki bili zvezani. Pes!»I je »notni narod ter je pri volitvah dne Ifv decembra dal s 95'i vseh plasov svojo usodo v roko nisjjr. dr. Jojefu Tisu. Katoliški duhovnik, dokan v Ranovicah, je stopil na čolo zedinierie Slovaške kot predsednik prve slovaške \iade. ki jo dolžna s pomočjo parlamenta ustvariti lepšo bodočnost za vso Slovake. Nalope. ki stoje pred slovaškim parlamentom. so velike, toda t odločnostjo bo mo-poče urediti tož.ko dostopno Slovaško, katere ozemlje je bilo skoraj za tretjino zmanjšano. Meje Slovaške krvave, toda v njih okviru se vos narod pripravlja na boljši življenje, ki leži v veliki mori ves v niepovib rokah. Te vrstice o pomenu slovaškega parlamenta pišem za • Slovenca* zato. da bi izrazil | ljubezen, ki že od davno goji naš slovaški ; narod do slovenskega naroda. Ime naše je ! skoraj enako, skupna vera je rimsko-katoli-; ška. pa tndi skrbi za samoohranitev so pri obeh narodih enake. Skupno tndi moramo verovati, d:, usodo naroda vodi Bop toi da ne da poginiti tem narodom, ki so zaupajo Vegovim rokam. Morejo priti hudi časi! pa za njimi tndi radoslni. kajti vse to je potrebno v življenj« naroda. d» bi mogel preskusiti svojo živlietijsjfo Boortlub najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. nož in začel z njim divje mahati naokrog. Zdravnik in bo!niške sestre so se ga komaj obranile. Brž so morali poklicati policaja, da ga je ukrotil. Izprati so mu nato želodec, a policaj ga je odpeljal v zapor, kjer ga bodo obtožili 7a poskus umora. Tako bo moral ija zemlji pretočiti še nekaj solz, preden bo v drugo sklenil račun nad svojim življenjem. n Podganja nadloga razburja zadnje tedne meščane v Sisku. V vseh kleteh in skladiščih, koder je kaj hrane za ploda ve e. je to» liko tega zaroda, da so bili zaman vsi poskusi z zastriipijevanjem ali uničevanjem r drugimi načini. Najliolj prostrano kolišče podganje zalege je v rečnem pristanišču, odkoder -e šri v nn^sto. Ni je hiše. ki bi ne imela podgan v kleteh aH v podstrešju. Zato meščani zahtevajo, da mesto začne t odločnimi in leiiiolji-timi poskusi, da se podganji rod za nekaj let uniči. n Ki pomislil na posledice. Ker mu je poginila svinja, si je bolel končati življenje dela ver Stevnn Uborv is Stare Kanšže. Mož m je z bornimi zaslužki in prihranki pred meseci kupil svinjo in jo hotel zrediti. Cez dober mt^sec bi jo že zaklal iji tako pripravil sviji tiedni družicu skromen pnl»o!jšek. Pa je nja zbolela in poginila. Obupan si je delavet prereza! ž.ile na r\»kah in bi umrl. če ga ne bi pravili*sne našla žena in poklicala zdravnika. Z njegovo pomočjo je bik) Uborvju re-ono življenje. NOVI GROBOVI n Sedaj ri narodom ste strah, strah ttidl vas b« tmlcl. V Starem Pazinu v Istri je 15. januarja odšel fc CV»spodu po večno plačilo narodno zavedni hrvatski duhovnik nions Štefan Ktvtpek. — V Zabniri je mirne v Gospodu zaspala Helena Porenta. mati p župnika na Vačah. — V Grahovem je po kratki bolezni zatisnil na veke svoje oči trgovec in posetnik Anton Rutar. — V daljnjem Jenua-lemu je nmrl frančiškanski rodovnik fr. Tomaž Perovšek. — V Strugah na IVilenjskom jo na veke 7-itisnil eči pmihhiiiwh i i--—*' S tej n sik ease^lsje! RAZGLED PO SVETU H""1 LTO..—.....—.....................~rTwiwrwwrarTT,iiiimiiiiMiBiiiii|tiBii|MI|l|ai|IM|llt|ll,imlll M miimnjn Strašen potres v Ameriki Velik potres, kakor jih malo pozna svetovna zgodovina, je bil zvečer 24. januarja jdrto pod ruševinama. Na lice mesta so poslali tudi tehnične čete, ki pomagajo delavcem. Urednik »United Pressac, ki se je podal v Chillan, piše, da je vse mesto en sam kup ruševin. Mesto se je podrlo ob prvem sunku potresa. Podrlo se je tudi gledališče, v katerem je bila predstava in je bilo ubitih okoli 200 gledalcev, ki se niso mogli hitro rešiti. Isto se je zgodilo v kinematografu, kjer je tudi ostalo več sto mrtvih. Pehotna vojašnica je kup podrtije. Tudi katedrala se jo zrušila in o palači poŠte in telegrafa ni skoraj več sledu. Iz ruševin so švignili pla-i meni na več krajih. Zdaj go postavili okoli | mesta šotore za silo, kakor iudi bolniške ! barake. Mesto Bulnes je povsem zravnano z zemljo in potres ni nikomur prizanesel. Potniki, ki prihajajo iz tega področja, pripovedujejo, da leži na cestah na stotine otroških tru-pelc. Občina jo izdala nalog, da se takoj pre-šteje ljudstvo in da se ugotovi točno število žrtev. Brez strehe je več stotisoč ljudi, ki jim ne grozi samo lakota, ampak tudi kužne bolezni. Zato jo oblast poslala v prizadete pokrajine več 3to zdravnikov in bolniških strežnikov, medtem ko po progi hiti vlak za vlakom z živežem, zdravili in obleko. Ranjenih in pogrešanih je nad 60.000 ljudi. Točne številke bodo znane šele, ko bodo vzpostavljene zveze z najbolj oddaljenimi kraji, ki jih je prizadel potres. Oblasti so odredile izpraznitev velike lu-ke Conception. Ceste v tem mestu niso uporabne za redni promet, ker so vse zasute z razvalinami, po nekod pa zijajo takšne razpoke, da ni mogoče cest uporabiti za vožnjo. Večji del prometa se sedaj razvija na morju in v zraku. Ljudstvo se boji, da se potres ne bi ponovil. .Oblast je proglasila obsedno stanje nad vsem področjem. Na stotine zdravnikov in bolničark je bilo poslanih v potresno področje in nudilo prvo pomoč ranjencem in umirajočim. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo razširjenje raznih bolezni. Italijanski časopisi poročajo, da število mrtvih samo v mestu Conceptionu znaSa 20.000. Polovica mesta je popolnoma porušena. Apostolski nuncij Lombardo je prispel med prvimi na kraj nesreče ter delil med prebivalstvo podporo. Predsednik Z edin jenih držav Roosevelt je poslal istotako podporo čilski vladi za ponesrečence. Ljudje so bežali na njive, travnike in v gozdove, vendar pa tudi tam niso bili varni strašnih potresnih sunkov. Zemlja se je v nekaterih področjih odpirala in požirala vse. kar je bilo na njej. Računajo, da ja zgubilo ob potresu življenje nad 100.000 ljudi. Ranjencev pa je seveda Se mnogo več. Prebivalstva šteje Čile 4 in po! milijona. Glavno mesto je Santiago s 800.000 prebivalci. Valparaiso jih irna 200.000, Conception 100.000. Vse čilsko ozemlje je vulkansko in je ta država doživela že strašne nesreče. Enkrat bruhajo vulkani, drugič pustošijo potresi. Južni konec države objema tudi del Ognjenih otokov, katerih ime že samo pripoveduje o njihovi naravi. Posebno nevarna sta dva vulkana, in sicer Tinquiririce severno od Santiaga in vulkan Descabezade, ki leži nekoliko severno od mesta Conception, ki je pri sedanjem potresu najbolj trpelo. Potres je res nekaj groznega. Naj nam Gospod prizanaša s šibo potresa I Na Barcelono vihra Francova zastava Kakor smo že prejšnji teden poročali, so nacionalistične čete zavzele več važnih mest, in se približale Barceloni. Obkrožile so nato glavno mesto samoupravne Katalonije im ga zavzele. Barcelona je največje in najbogatejše [ "lest0 v Španiji in šteje 1,200.000 prebivalcev, /-.avzetje Barcelone pomeni začetek konca | španske vojne, pa tudi konec španskega komunizma. ~ Nacionalistične čet© so zasedle vse trdnjave v Barceloni in okolici. Ljudstvo je ge-a Frailca< ki je na čelu svoje hrabre nimade prijezdil v mesto, sprejelo z velikan-, ,m n«vxlušenjem. Vojaki so pripeljali s seboj I: , množine živeža in ga delili Jačnemu »areelomakehiu prebivalstvu. Tisoči in tiso« boljševikov in njih prijateljev pa so pobegnili iz Barcelone proti severu, kjer jim je odprta še edina pot v Francijo. Nacionalistična vojaki tepeno komunistično vojsko noč in dan zasledujejo in so ujeli že zadnje dni zopet okrog 50.000 rdečih vojnikov ter zaplenili neverjetne količino orožja, streljiva, tankov, aeroplanov itd. Zadnja poročila pravijo, da je nacionalistično brodovje priplulo pred Port Bou, ki je mejna postaja proti Franciji. Tam so izkrcali frank ovci večje oddelke vojaštva, a katerimi nameravajo boljševikom zapreti dohod čez mejo ter tako ujeti do 300.000 beguncev. Da bi se jim le posrečilo! DROBNE NOVICE Francoski podjetniki v afriškem TunisH so začeli na debelo odpuščati italijanske de* lavce. Francoska vlada je imenovala — prviS v zgodovini — zamorca Ebouč za guvernerja v Srednji Afriki. Nad milijon Kitajcev je obolelo v po* krajini Tukien za malarijo. Zvezo katoliških akademikov so razpu« stili v Berlinu. 80 letnico življenja je praznoval 30. januarja bivši nemški cesar Viljem. Je trdeuf Večino je dobila pri delnih občinskih volitvah na Poljskem — narodna opozicijska stranka. Slovaška vlada je zapovedala razpust komunistične, češke socialistične, nemške so* cialistične ter judoske socialistične stranke. Mobilizacijo letnika 1901 je odredila za 1. februar italijanska vlada; prva skupina bo štela 50.000. Nad 72 milijonov prebivalcev ima sedaj Japonska. Neodvisno Ukrajino zahteva nad 325.000 Ukrajincev, živečih v Kanadi. Češkoslovaška vlada je uradno priznala špansko nacionalistično državo. Hitler je brzojavno čestital generala Francu k zavzetju Barcelone; pravi, da bo vojna kmalu končana, 10.000 italijanskih otrok v francoskem Tunisu v Afriki je dobilo božična darila ia Italije. 837 nasprotnih letal so sestrelila do I« januarja letos italijanska letala na španskih bojiščih. 118 let staro ciganko so pokopali pred kratkim v poljski Gdinji. 50.000 ljudi gasi ogromne gozdne požare v Avstraliji. Huda lakota vlada po sovjetski Ukrajinlj na Kavkazu in v Sibiriji. 11.000 Slovakov je d« zdaj pobegnilo % ozemlja, ki so ga zasedli Madžari. Nekaj nad 900.000 brezposelnih ima se« daj Nemčija. Šest milijard iJotojev Škode so povzro» čili nedavno gozdni požari v Avstraliji. Nemška družba za avtomobilske ceste J« začela z deli za novo ««Hko cesto iz Breslava črez Češkoslovaško na Dunaj, pogled na Barcelono, glavno mesto Katalonije, katero so prejšnji četrtek savzele Francove čete. Kraljevski trg v Barceloni. Bed Kitajci in Japonci divja vojna, a to ne moti. aa so no "oi kitajske in japonske žene med seboj prijateljsko razumelo. Vidimo jih, kako igrajo iogo. Francova armada je njela na tisoče republikanskih ujetnikov. Slika nam kažo ujetnike, ki korakajo v taborišče. V vsako hišo Domoljuba? Zmagoviti general Franco. ftai. . . Talo iiiiiek, imenovan »Astac je navdušen igrale« 10 'o^sko letalo, ki b« je prvikrat dvignil« v srak i Marignanu pri Marseilla. I-elalo iraa dv* ,v filmu. Kadar to pa predstave končane, ga prt« motorja, ki ima vsak 900 konjskih sil, klonejo k njegovi vili, kakor vidimo na sliki, 10» PO DOMOVINI Ali ho tekstilno delavstvo res strafkato! f Naša slovenska tekstilna industrija je še zelo mlada. Razvijali se je začela šele v povojni dobi, svoj največji razmah pa je dosegla v zadnjem desetletju in je v tej industrijski široki danes zaposlenih okoli 23 000 delavcev in delavk. Plače tekstilnega delavstva so bile pri nas od nekdaj nizke, zaradi česar jo večkrat prišlo do gibanj. Leta 1936 je tekstilno delavstvo na žalost nasedlo rdečini agitatorjem ter je tako prišlo do znane Slavke, od katere so imeli največjo škodo delavci sami. Prišlo je do pogajanj in bila je sklenjena skupnostna pogodba, katero so podpisale takrat obstoječe tri strokovne organizacije. Sčasoma se je izkazalo, da ta pogodba ne odgovarja več potrebam časa. Mlada Zveza združenih delavcev, ki se je medtem usidrala med tekstilnim delavstvom, se ie postavila na stališče, da je treba pogodbo izboljšati, jo razširiti na vsa tekstilna podjetja v Sloveniji, predvsem pa zahtevali, da se s strani delodajalcev točno izvaja. Kajti najboljša pogodba delavstvu ne koristi, ako se njeni predpisi ne upoštevajo. Zlasti kar se tiče h raznih kraiev Lusko. Kakor je bilo objavljeno v »Domoljubu« pred Novim letom, je žrebanje naše loterije preloženo nepreklicno na 19. febr. 1939. To naj bo v vednost tistim, ki so takrat to notico prezrli. Za žrebanje je ie vse pripravljeno. Avto, tipa DKW special, je dobavila tvrdka J. Lovše iz Ljubljane. Istotako so tudi drugi dobitki razstavljeni pri posameznik tvrdkah v Laškem. Ker je Se nekaj srečk na razpolago, naj takoj piše ponje, kdor jih še želi. Zadostuje, da kartico pišeš na »Loterijski odbor. Laško«, in jih dobiš takoj. Ne odlašaj! Sedaj pa gre zsres! Izžrebane številko bodo objavljene v »Domoljubu« naslednji teden po žrebanju. Prečna. Smrt išče svojih žrtev po naši župniji. iV Cegelnici je vzela Jarčevo mater, v Ločnem nočnega dela žensk in mladoletnih ter neupoštevanja zapovedanih cerkvenih praznikov, je . , postavila odločno zahtevo, da se ženske in mladoletni delavci v nočnem času nikakor ne smejo zaposlovati, ob zapovedanih cerkvenih praznikih pa sploh ni govora o tem, da bi se delalo, in zalo no sme obstojati nobena možnost, da se te določbe izigrava nekim izsiljenim pristankom ia glasovanjem delavstva. Ostale tri strokovne organizacije so končno ob novem letu skupnostno jx>godbo odpovedale, ne da bi imele jamstvo, da bodo s pogajanji dosegle boljšo pogodbo. Ker so se pogajanja med zastopniki delodajalcev tekstilne stroke in centralnim tarifnim odborom, v katerem so zastopane vso štiri strokovne organizacije, pred dnevi razbila, ostane 23.000 tekstilcev po zaslugi treh organizacij, ki so kot podpisnice pogodbo odp> vedaie, 1. febr. 1939 brez skupnostne pogodba. Menimo, da ima delavstvo za seboj že dovolj bridkih skušenj in bo naSlo pot, da si pod vodstvom Zveze združenih delavcev izboljša svoj položaji Pire Terezijo, vdovo, v Grubljah pa je pobrala Doberdrug Elija, ki je bil znan kot izvrsten vo-lorejec. Prav lepe vole je prignal na semenj in mesarji so radi se i njim pogajali. — V Bršljinu je zapustila ta svet zelo dobra in skrbna gostilni-čarka Kastelic Jožefa; zapustila jo 4 hčerke in moža. — V HruSevcu je umrl stara trdna krščanska korenina Saja Franc; vedno v dobrih in slabih časih je bil zvest katoliški mož tudi v javnosti. — Bog daj vsem nebesa! — Mladina so zelo veseli svoje nove dvorane, kjer se pridno udejstvuje in pripravlja za pomladne in poletno nastope ln tako tudi za vse naloge življenja. Jesenic®. Marsikaterega t»o zanimalo gibanje in življenje v obmejnem Gorenjskem kotu. Preko dveh obmejnih postaj Jesenice in Bohinjska Bistrica in čez prehode v Ratečah in aa Korenskem sedlu, ki spadajo pod območje jeseniškega policijskega koniisariatK je v lanskem letu od 1. jan. do 31. dec. dopotovalo iz inozemstva » ,|rj,. 30.716 oseb. Iz države pa je prekoračilo državni mejo 53.0t2 osel), skupaj je bilo obmejnega nro meta 00.328 potnikov. Pregled in potrdila polnih listov vrši policijski komisariat, ki je za tolikiU promet, njenega službenega jsebja premajhno Zanimiva je statistika o policijskih prestopkov jn težjih zločinov. Sodišču je bilo ovadenih 113 0s,-b doma pa je prejelo kazen za različna dejani« oseb. Kronika beleži tri slučaje tiamouniorov in še tiso, ljudje, ki so prišli iz drugih krajev Za obsežne Jesenice hvala Bogu razveseljivo dej! stvo. Na Gorenjskem tudi radi kadijo. V leta 1938 je bilo prodanih cigar in cigaret Mizu 8 mi-lijonov dinarjev, za dva milijona več kot v Mu 1937. Največ se porabi »Drava« cigaret, ki so najbolj priljubljene. Sladkor ** spomladansko krmljenje fcboL Zveza gorenjskih čebelarskih podružnic Antoni Janše v Kranju opoz.arja tem potom vse Čehe-larje — člane podružnic, ki so včlanjene v ie] Zvezi, da se čim prej odločijo za nakup sladkorja za krmljenje čebel ter izrodijo denar za sladkor, kolikor ga nameravajo za svoje čebele (|k> 5 kg na en panj) naročiti, tajniku svoje podružnice. — Tajniki podružnic se v interesu članov naprošajo, Ja napravijo spisek naročnikov sladkorja, enako Kkkor je bilo to podružnicam že svoi čas sporočeno. Zaključene spiske je dostaviti Zv.-zi, denar pa odvesti, odnosno poslati Zadružni (.MHjjodurgld banki, podružnici v Kranju, pod označbo: tzt sladkorni sklad« najkasneje do 10. februarja t 1. Leie. Pretekli teden je nenadoma odšel po večno plačilo čevljarski mojster Janez Dolžan, no-domače Zlinder iz Palovii pri Brezjah. Udeležbi pri pogrebu je dokazala, kako zelo priljubljen j« bil in tudi sjioštovan. Bil je odločen pristaš blvj« •SLS in sedanja JRZ. Nikdar ni klonil in je eUl vedno v prvih naših vrstah. »Domoljub« je stalno prihajat v njegovo hišo. Bil je dolgoleten član v domaČi hranilnici, pravtako je bil v občinskem odboru bivše občine Leše in sedaj občine Breij«, Vnet sadjar In čebelar je prav gostoljubno po-stregel s svojimi pridelki. Bil jc čez vse usmiljen obrtnik in ja rad pomagal vsakemu v njegovih potrebah. Naj mu bo lahka domača žemljica! Vsemogočni pa naj mu bo plačnik za vse njegov« dobrote 1 8v, Andraž f Halozah. V vasi Vareji M jf 21. januarja odigrala krvava žaloigra, katere žrl«« ja podal Kodri« Jožef, posestnik, slar 38 let Im* novanl je bil srednje jioetave, kino inočsn In is* redno nagle jeze, vedno pripravljen na prepir. Besede (Povest) Spisal N. Velikocja, Ilustriral akad. slikar L, SuSmelJ Slike Iz tromesočne kronike o naših krajih. Polonca je gonila stroj, vbadala šivanko, a ji ni Slo od rok. Zamislila se j* in ji je blago zdrknilo na tla, če je mislila na Franceta. In če je delo končala, Je misel šla z njo. Res da France govori najrajši i Rezko. Toda samo govorjenje še ni nič. Kogar bo peljal pred oltarl Da, pred oltar! Kolikokrat je pri Muti gledala belo obleko. Da bo obleka za nevesto in družico! Mrak ji je še bolj grel misli, šla je ob rži in gledala netopirja v zraku; otroški jok pri Libru jI je še bolj razvnemal domišljijo. V hišah so že prižgali petrolejke, ki so rumenkasto svetile v poletni večer. Nad Majem je medlo svetila večernica in lestenci so se že užgali nad Učko. Na robu gore je žarelo nebo. >Tam je Trsti« si je dejala. »Ce bi kam šla in zaslužila, da bi imela! O, potem bi si kupila obleko, kakor bi sama hotela, potem bi tudi France! »Tam je Trst!« — Skoraj da se ji je milo storilo pri srcu. Nočni metulj je švignil mimo, stara češnja na bregu je majala listje v sapi, ki je vlekla čez breg. Češnja ja mrko stala na kraju Vidmarjev« njive in nad njo je velik jesen gledal po bregu, lam je bilo vse VidKarjevo. Polonca je tiščala zavojček ter obstala ob rfl. Žito je upogibalo klasje, če« njivo je šlo nevidno mrmranje in skrivnosten šum! V rži pa je cvilila miš. Tisti večer se j* pravkar vračala domov. Cula le kako sopiba nekdo ca klancu in se valijo kamenčki pod boso nogo. Lende Je prišel ve« potan ln truden po kolovoza. Pijanost ga je bils že minila, kajti pred kapeli«) je bil za nekaj hipov zaspal in so ga bili zbudili Vipavci, ki so peljali drva po dolinL >Kje so moje ovce?« mu je bilo šinilo v možgane. >Kje so moje ovce?« »Ovce so že šle!« so se mu smejali vozniki, ki eo ga poznali Cesto je na Platnah prosil za slive in hruške in fige in grozdje. »Domov so ti ušle!« In Lende je šel za njimi, >Lende!« ga je poklicala Polonca, ko je postal ob zidu in strmel v mrak. »Ali si videla moje ovce?< »Bodo že prižle: Poslušaj, Lende, ali si naletel kje na Vidmarjevega Franceta?« »Nisem!« »Povej, Lende, ali sva kaj prijatelja?« »0, če bi ti hotela! Prav hudo rad!« se je zarežal Lende m pozabil na vso svojo bolečino in strah in ovce. »Prav, Lende! Ampak zdaj poslušaj: tole je France pjshlpnnas. Ko ga vidiš, mu daj. In nikomur ne pokaži! Glej, da ne pokažeš!« »TistfroS tam!«8'0 ** * SP* "" Lend* »Ojej, Polonca! Ce bi rekla: moj fant!« »Na, Lende, nal Dve, ker si naš fant!« ^nf0' Ce Si "aŠ fuA> si h,(1i moj fant!« buk »Samo o I0'0",'8 t6r VtIkala lm9tiriu ">ŽO za klobuk. »Samo to daj Francetu, jaz ne maram njegovih RAZ 0 Kajvetja Letal!«« pri Durbanu ▼ Afriki »s lahko ponaša, da lm» največjo uro na sveto. Ura leži vodoravno M tleh. tako da jo je 1« I* tal lahko videt). Nje premer znaša nad 3,0 čevljev. Številke so črne m se dobro odražajo od ka« zalnika, ki sestoji iz b®" lega kamna. I.etaici po njej že od daleč lahko naravnajo svoje ure, razen tega pa jim je velt-kanka najboljši znak, d* je tam durbansSto letališče, kajti nikjer drugod nimajo podobne ure. Kaj inajo Ameriknaei. Nek obratovodja v Ne* Yorku je f**1*1 ZMP< ker je prebral debel l«' sikon- obsegajoč 23 d«* belih zvezkov. — kotnik Patton na Floridi zna 772 različnih vozlov na vrvicah. -- M1.si* kokošjo farmo s nim kurnikom, ki n™ 5 nadstr. in je opremljen z radio aparatom, električno lučjo »a * oljem namazanimi skami. - Nekdanji r.M Rogers trdi, da spi * prtimi očmi. - Zbiral* znamk Lenry ima a»wi ki ni prepleskan » wr Zaradi različnih nezakonitih dejanj je bil ie bilju dvajselkral predkaznovam. Najdaljša kazen je bila dveletna robija, ki jo je pred več, kot desetimi leti odsluKl v Lepoglavl. Navadno je nosil ^.iHij nož ali tudi sekirico, b katero je rad klical na korajžo. Preteklo soliolo je zjutraj grozil svojemu aoeedu Mlakarju Janezu, a katerim je tj vel v sovraštvu zaradi meje. Popoldne p« je urecej vinjen prilomastitl v njegovo hišo, zgrabil Lriletnejšega gospodarja-soseda in ga vrgel na tla Na očetov klic »na pomoč U je prilekel Mlakarjev siu Franc in udarli stoporiščem očetovega napadalca po glavi s tako silo, da mu je zdrobil lobanjo. Kodrič je takoj padel v nezavest, vendar ie že živel do naslednjega dne. Metlika. V letu 1938 je bilo rojenih 96 otrok, • umrlo pa 4<> oseb. Župnija šteje 3678 duš. — Uan dr. .Natlačen je razrešil odlx>rnike okraj, ceslnega odbora v Metliki in na njih meslo imenoval Stu-parja Jožeta ml., posestnika v Metliki in Beba Janko!;!, posestnika v Dragoševcih, ol>č. Itadoloviči. — Za predpuslno nedeljo pripravljajo igralci Prosvetnega društva spet lepo igro. Žabnica- V Bredo 25. januarja srno spremili k vrtnemu pocilku Heleno Porenta iz Sp, Bitnja, jx> domače Bilbanovo mater. Stara je bila 85 let In zelo dobra krščanska mati. Zapustila je eno hčer in tri sinove, izmed katerih je g. Anton župnik na Vačah. Itog daj pokojnici večni miri Vafe pri Litiji. Smo v precej hribovitih krajih, zato so tudi glavni dohodki našega kmetijstva od živinoreje in lesa. V naši (ari je precej veri sovražnega časopisja. Želeti pa bi bilo, da bi se ie vse bolj uveljavil katoliški Časopis. — Fantovski odsek In Dekliški krožek pridno vadita novo telovadno snov. — Prosvetno društvo je v preteklim letu igralo precej iger. O božiču pa smo i igrali veličastno Gregor i novo dramo »Kralj z neba«, ki je sijajno us|>ela. — Ce ie mogoče ni kilo plačal naročnine za naše časopise, naj to takoj stori. Lahko tudi plačate pri zastojiniku v i Tolstem vrhu 6t. 7. — Prihodnjo gredo, dne 8. febr. se vrši na Vačah nov nadomestni živinski in kraniarski sejem namesto sejma o sv. Andreju , lanskega leta, ki se ni vršil, ker je bil prepovedan. Kujiri in prodajalci »e vabijo, da se sejma : udeležijo. Trnuvljr pri Olje. Naš« vas, ki šteje 178 hiS [in je najštevilnejša v vojniški fari, dobiva čim dalje bolj značaj predmestne vasi. Hiše rastejo Itn kot gobe jk> dežju, saj zrnstemo letno skoraj za 10 hiš. Postavljeni jm« (redi med fari Vojuik in Celje, |>a se čim dalje bolj odtegujemo od prve in bližamo drugi. Bodočnost nas bo prej ali slej morala prestaviti v celjsko faro, oziroma se bo morala osnovali kje v Gaberju nova lara. Odkar so si Salezijanci postavili v Gaberju svoj dom b kapelo, v kateri se ob nedeljah opravlja redna služba božja, imamo bliže k maši. Za ta Don Boskov dom smo Trnoveljčani že mnogo prispevali in naša želja je, da se čim prej zgradi poleg njega še cerkev. Javorjevdol pri Ži-reh. Kakor sveča je dogorela in ugasnila dne 13. januarja 1939 blaga mati Ivana Kosmač v starosti 73 let. Rajna je bila vzorna krščanska žena, V6e svoje življenje je prebila v tihi skromnosti iri v trdem domačem delu. Pred 32 leti ji je umrl mož in potem je ostala sama na kmetiji s svojiim malimi otroci. Kako je bila pokojna priljubljena pri ljudeh, je pričala velika množica ljudi, katera jo je spremila na njeni zadnji poti. Pevci bo ji zapeli nekaj žalostink. Spavaj v Bogu blaga duša! St. Vid pri Stični, V petek 27. januarja 1939 je umrl v St. Vidu Lesjak Anton, star 82 let. Bil je med ustanovitelji hranilnice in jiosojiinice v St. Vidu, ki je pričela poslovati 1. 1890. Bil je 42 let odbornik, načelnik pa od 1902 do 1938, torej 85 le-t. Na kmetijskem zadružnenm tečaju, ki je bil 24 januarja v našem Prosvetnem domu. smo slišali, da je hranilnica v St. Vidu ena največjih posojilnic na Dolenjskem. Prejela je v teku svojega obsioja vlog za 20,724.000 din, posojil dala članom za 38,190.000 din, izplačala vlagateljem samo na obrestih 9,417.000 din. Leta 1930 je imela prometa 12,201.890 din. Iz teh številk lahko spoznamo, da je Imela posojilnica ogromno delo. Da-eiravno je bilo včasih težko izterjati zaostale obresti, vendar ni nobenega člana, ki jih šteje čez 700, Se pognala n« boben. Zato so ljudje hranilnici dolžni hvalo- To hvalo zasluži predvsem pokojni načelnik Lesjak Anton, ki je neštetokrat priSel na sejo hranilničnega odbora in vodil vse delo nesebično. Čast njegovemu spominu! V nedeljo eo ee odborniki načelstva in nadzorstva udeležili njegovega pogreba. Na pogreb, ki je bil ob 8, je prišlo 6 duhovnikom. — vodovod v St. Vidu, za katerega so ec začeli že !. 1896 potegovati, J« vendar blizu dovršitve. Manjka že motorja, ki lx» vodo dvigal 89 metrov visoko v vodno shrambo^ im električni tok jc ie treba napeljali do motorja. V teku prihodnjega ledna upamo, da bo vse že urejeno. — Pretekli teden sla v naši župniji umrla vrla moža Pekolj Janez iz Gombišč in Grabnar. Janez iz Beča. Naj počivata v miru! — V torek' 24. januarja je bil tečaj krajevne Kmečke zveze. Je zelo dobro uspel in je bila »prejeta zahteva na bansko upravo za ureditev gnojničnih jam in gnojišč. — Prosvetno društvo je 29. januarja dobro igralo »Našo kri<. Dobrniie. Prosvetno društvo v Dobmičah priredi v nedeljo 5. t. m- v Baragovem domu lejjo igro »Deseti brate. Ker bodo prii tej igri nastopili v glavnem samo stari igralci-eoustanovitelji tega društva, ki je lani praznovalo 35-letnico obstoja, je veliko zanimanje, kako ee bodo naše stare grče izkazale. Igro bodo ponovili, da jo bo lahko vsak' videl. — Tečaj za dekliška ročna dela vodi ga. Sol. upravitelja. Konec meseca marca bo v Dobrniču razstava izgotovljenih ročnih del. — Minulo nedeljo je bil občni zbor Prosvetnega društva, na katerem je predsednik g. župnik poročal o delu društva v minulem letu. — V Bogu je zaspal tu« kapnji najstarejši občan Smolič Peter iz Preske, Star je bil 93 let. Naj v miru počiva! Lučine nail Škof jo Loko. V nedeljo 22. jan. j« imela Sadjarska in vrtnarska podružnica 6vo| redni občni zbor. — Društvena knjižnica je dobila večje število novih knjig zelo lepe vsebina* — Konec februarja bo imel kmet. jx»ročevaleo celodnevni kmetijski tečaj. Stranska vas pri Novem mestu. Pot i t Stranske vasi, ki vodi proti šoli na Ruperč vrhu iffi žel. postaji Birčna vas (čez »Štebih« pod železn« mostom in nad zaseko), je tako strašno zapuščena. V deževju in pozimi je pot vsakomur smrtno nevarna. Tudi za šolske otroke ni ob globokem ieleznišekm prekopu ob poli nobene ograje. VsO javne oblasti prosimo, naj storijo vse, da se to zlo temeljito odpravi! Komenda. V nedeljo 29. januarja so tukajšnji udeleženci živinorejskega tečaja iz leta 1912/13 praznovali 25. letnico tega tečaja. Tečaj je priredil bivši Deželni odbor kranjski na pobudo takratnegsl predsednika Živinorejske zadruge Janeza Strcina. Vodil ga pa je živinorejski in mlekarski inštruktor Franc Krištof, ki je tudi v nedeljo prišel na to jubilejno proslavo 25. letnice in videl, da seme, ki so ga sejali ni padlo na skalo, temveč na rodo- vo. marveč nalepljen e »ainimi znamkami. — S približno 100.000 časniki je sezidala hišico družina Slennian. Vse: ttene, pohištvo in kar še spada k hiši, je iz zloženega papirja. - Neki Heynold» Pitisbnrghu ima dvoje fre, na desni in levi. — Oseb z imenom Smith le v Ameriki toliko, da bi prišlo, če bi razdelili na-Jijc ves denar cele Amerike, na enega komaj 5 tisoč dolarjev. Kak« so ljudje porazdeljeni na zemlji. Število ljudi na zemlji cenijo ria dobri dve milijardi. Od teh jih živi nad polovico v Aziji, četrtina * tvropi. Komaj dobra desetina človeštva prebili v obeh Amerikah. V liriki je piflil, 150 milijonov prebivalcev ter v Avstraliji in Ocianijl »kupno komaj 10 milijonov. Okrog Južnega tečaja pa je še ce! svetov-del Antarktika brez »talnih prebivalcev. Najilehelejši mož Ev-r"l>o je 38-letnj Poljak t A V,e8ar' ki 'ehta do-1,1 kg. Zadnje dni , P^tal slaven, a ne M sv«i« teže, mar-c ,ker "e plačuje na-Ko * nedavno pe' s »turneje« v svo- stvhri! Kar daj mu in reci, da je od mene. Kako bofi dejal, Lende?« >Da je od tebe in da sem tvoj fant!« »Vidiš, da te potem pretepe! Ali ne veš, da te bo pretepel, če mu poveš, da si moj fant!« >0, zdaj pa vem!« ue je režal Lende. »Kar dal mu bom. »Ti si pameten!« se je emejala Polonca. »In ko mu oddaš, le pridi, zastonj ne bo!« Lende je ves srečen pozabil na Vidmarja in mrtvega župana in svoje izgubljene ovce. Stopil je še nekaj korakov dalje mimo hifi ter v visokem klancu sedel za zid, snel klobuk z glave in gledal ves blažen rožo, ki mu jo je bila Polonca zateknila za trak. jO, roža Polonca, o roža Polonca!« Polonca pa je strmela na veliko njivo pod hišo, na katero je legal poletni mrak. Drobne lučke so se vžigale v travi. V bukvah na hribu so škripale in udarjale veje, skrivnostni glasovi bo se oglašali v večer. Nekje so se slišali kriki in klici, po poti iz gozda so otroci gnali živino s paše. Kravji zvonec se je glasil in daleč po gozdiču je pel otrok s kričečim glasom, ker ga je bilo strah. Tako težko ji je bilo pri srcu pri vsem tem čudno skrivnostnem dogajanju okoli nje. Ah, da, tista velika njiva pod hišo in Francetov široki smeh! XII. Kaj je Gorja n u skupek veselja in gorja? Nadučitelj Čibej in župnik Mežnarič sta Predmejo naletela na Zimo. Za krošnjo je imel omarico, ki mu je Škripala. S palico je odganjal jazbečarja, ki se mu je hotel zaleteti pod noge, »S to palico sem odgnal že ljudi, pa ne bi tebe!« Dekla je slišala lajež ter je bila huda na psa. »Ali še prodajate, kar seru prepovedal?« ga je vpraša! župnik in »{»trkal s palico. »Če je prepovedano!« se je sladkal Jernej. »Kar je prepovedano, tega se ne dotaknem! Tudi ne gre. Pri nas ne grel Trak ali ogrlice, miška ali ogledake, ki ima možica odzadaj, še še, več pa ne, nimajo denarja!« »Samo, da ste me poslušai!« je rekel župnik. Zavila sta pod smreko navzgor, Jernej je gledal za njima. »Kar je prepovedano, tega ne prodajam: .samo dr-« žava ne drli zmerom z gospodom nuncem!« Ona pa sta sedla, ko sta vse pozdravila. Dekla Pepca je nosila na mizo. Najprej kozarček tropinovca. Da se posuši pot. Nadučitelj je preoblekel srajco, ki je bila potna, zato je nosil s seboj drugo. Župnik pa je menil, da se mora posušiti srajca na njem, ker mora k bolniku tudi pozimi in čisto nima časa misliti na znoj. Sedeli so na gričku za oskrbnikovo hišo. Brezove klopi so bile nove in miza je bila spletena iz leskovih! viter. Pepca je morala s pladnjem iz kuhinje po poti, ki se je vila za živo smrekovo mejo. Smreke so rezali samo ob poti, zato so se razprostrle na vnanji strani gosto in široko, da si šel kakor za steno. Dekla je prinesla vina in sifona, sira iu rženega kruha. »Od Stomažev niste nikjer trčili na oštarijo!« J® dejal oskrbnik in nalakal. »Le dajta!« »No,« je dejal župnik, »potoček pa je bil pod Če« lom. Tudi tam se vidi suša! Niti desetina ga ni. N« strugi se že vidi glen in vrbe stoje že kar daleč ©b' strani!« »vidi «e!< je mencal nadučitelj ter segel po vini* 8» Kalto sem postal „Domoljubov" naročnik (Od Sv. .lakot« v Slov. goricah ) Želel bi nekoliko pokramljari, kako je«priš!o do tega. da sem posta! »Domoljubov« naročnik, in to brez vsakega prigovarjanja Po izidu zadnjih volitev sem Mgledal »Domoljub« pri sosedu Cita! sem o velikem uspehu in sijajni zmagi JRZ, na'o zanimive stvari o zunanji politiki in nebro; domačih in drugih novic. In »Gospodar« z »Gospodinjo« I To je pa res nekaj izvrstnega! In potem: Zavarovanje za 10(10 din za primer požara in zraven še bogate nagrade, ki j.h bo deteien vsak. kdor je plačal pravočasno naročnino za celo ie'o 19S£». Jaz smatram, da je »Domoljub« najboliži list. vodnik, učitelj in vzgo-jitelj našega podeželja. Morda bi mi kdo rekel: »Nagrade ti dopa-deo zato si ga naročil.« Vem, da nagrad ne moremo vsi dobita, vendar se nagrade seveda ne bom branil, če mi jo bo »g. Žreb« naklonil. Gotovo pa ni čisto v redu, kdor samo zaraJi nagrad naroči list- V naše hiše mora prihajati samo dobro ž-tivo In to je »Domoljube, ki nam nudi vse, kar mi preprosti ljudje — posestniki, pa tudi delavci rabimo. »Domoljub« nam daje koristna navodila v vseh stvareh: v sadjarstvu, poljedelstvu, kletarsivu in tudi pravne nasvete. Gospodinje in dekleta najdejo v »Domoljubu« razn« važna navodila. Samo to je treba, da >Domoi,utx večkrat in zelo pazljivo prečitaš. Pozivam in prosim: Naročile »Domoljuba« vri, ki ga ie niste! vitna tla. Za vse umrle predavatelje in tečajnike so imeli 29. januarja ob tO. sv. mašo. Po maši pa je bilo v novem domu v dvorani slavnostno zborovanje. Po zborovanju pa skupno kosilo jubilantov Ser prijateljsko mladosinih spominov. Ljutomer. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi 28. februarja 1939 vinski sejem in razstavo vin v dvorani Zavratnik« v Ljutomeru. Tudi letoš-nij vinski sejem se vrši v običajnem ol»segu kot prejšnja leta. Izgleda, da bo dobro založen z dobrimi sortami in mešanimi vini, ki bodo en dan pred razstavo ocenjena. Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerskega, gornjegrajskegz in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoje vino Vsi. ki bodo vino razstavili, naj to prijavijo do 23. februarja. Vzorce naj pošljejo do 2t> februarja t, 1. od -ake vrste po tri buteljke. Prijave iu vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Vabimo tudi kupce in vse interesente, da se osebno prepričajo na vinskem sejmu o dobri kakovosti našega vina. Otvoritev bo ob 9 dopoldne, zaključek pa ob 20. Hotif pri Liliji. Občina Litija je naklonila hotiški šoiski mladini 1000 din ter je bilo obda-rovanih nekaj nad 30 otrok 7, oblekami. Starši teb otrok se obč. odboru, zlasti pa g. županu Lebin-gerju najtopleje zahvaljujejo Sel* pri Suniberku. Naša župnija šteje nad 500 duš. Preteklo leto je biio 23 rojenih. S pa jih je umrlo. — S katoliškim časopisjem smo še precej preskrbljeni. Najbolj razširjen ;e seveda »Domoljub«. Vseh naročnikov ima 72. Kitmeada. V prijazni vasi Palog pri Komendi, je obhajal svoj god v petek 27. januarja posestnik Burgar Janez. Luč sveta je zagledal 19. januarja 1851. Leta 1877. si je poiskal družico Lu-ževčevo Jero iz Zg. Urnika pri Cerkljah. Kljub visoki starosti še sam gospodari na svojem veli- kem posestvu, kakor r.»ž lako tudi žena .lera, ki ima tudi 88 let sta še zdrava in čila, ter prave gorenjske korenine. Leta 1927. sta obhajala r.lalo poroko, leta 1937 pa demantno. Vsaka leto jima pridejo voščit za god vaščani. Tudi mi jima želimo, da bi dočakala še mnogo let zdrava in zadovoljna v krogu svojih prijateljev. Bog jih živil Sveta gora pri litiji. Dne t. februarja ie u fiajal naš K- župnik lgnaoij Ž g a „ , „ r mL rojstni in godovni dam. Že skoraj 15 let ^i.'. med nami, vedno zdrav, delav«u m vew> >i|e t("ljl!(l hajal naš K- župnik Ignacij 2 g a n rojutni in g< ined nami, v _ in «|«oš vaega srca. da bi bil ie zanaprej l»ko zdrav, srs. čen in zadovoljen in da bi obhajal še mnogo rojstnih obletnic. Stadesec pri Sevnici. Kakor sveč* ^^ dogoreva, tako je ugaslo življenje 35 letnega mota Alojzija Zgonca iz Osredka. Nit življenja niti ,, pretrgala jetika. Nekaj let je bival v Franciji i v zadnjih letih je deial na novi progi St Jeni-Sevnica. Tu «i je nakopaS teiko bolezen, ki ga j« spravila v grof). Zapušča ženo in dv* otroka. 11« mu bodi plačnik. preostalim pa naše *ož.i!ji>. Dol pri Ljubljani. »Konec atanovarijsko knzec je naslov 4 dejanski komediji, katero uprizori na5e Prosvetno društvo v nedeljo, dne 5. februarja ot> 3 popoldne v Prosvetnem domu v Dolu. PriMe pogledal! Raka pri Krškem. Na Dolgi Rak! je odšla v najlepših letih življenja v večnost žena rojaka . finančnega stražnika Alojzija Obrč. — V Zaliučah pa se je poslovil od svojih Jernej Gorenc. Maj t miru počivala! — V letošnjem aprilu bi imek stopili v veljavo uredba, ki predpisuje s rino oblo^ voznih koles. Ce bi se ta re« začela i z\.i jati, bi bi! kmet težko prizadel. Kaj pa naj on (K.Ve l težkim vozom, ko pa ima največkrat mlado in j»re-lahko vprežno živino- Mnenja *mo, da ne t« km<4 uničil naših c».«t, pa če tudi a sebi primernim vo/om pelje na polje gnoj ali pa pridelke domov. Pa tudi ne. te bi morda enkrat ali diakrat ni leto peljal nekaj vreč krompirja ali pa i«»lo\nj8k vina na postajo. Na, imajo nierodajni cimtelji pr*l očmi, da bodo. kot vse kaže, kmalu zginili z naših cest še oni težji vozovi, ki so nekdaj vozili večje tovore. Saj tovorni avto bolj in bolj »orje« ceata in voznikom izpod jeda kruh. Upoštevajte! Kovin. V kratkem razdobju smo zgubili tri ugledne farane. 1'mrl je Novakov oče. Anton Trček. Bil je velik tnoiak po postavi, a odločen [i> svo™ prepričanju. Takih moi bi potrebovali. Drugi ;» bil Andrej I.e^kovec. vremenski prerok in ki jo znal mnogo reči naredil«. Bii je pravi uk. V uredo 18. jan. «!IK> p« (»skopali Franči*» Lukan v 73. Ie4u »taroati Pokojnim jr IhI.i zgle-l' Ko so pogasili žejo ia niso bili več lačni, je cmok-nil nadučitelj: »Lepo imate tu!t »Gozda je dovolj!« se je smejal »skrbnik »Kjer je gozd, je tudi senca!« je rekel župnik. »Pa ne sedimo v senci!« se je branil oskrbnik. »Gozdarji prav malo sede. Zdaj so začele borovnice in Ip^s Je treba gledati, ali so dovolilnice v redu. Suša je in se krave rade zaženejo v sečnjo, ker je tam močna in vlažna trava. Pastirji so zdaj leni in poležkavajo v grmovju in v gošči, da jih sonce ne peče. Žival lahko gre, kamor hoče. Se zvonec za maše, da ste ne čtije!« »Sod trave več ali manjte je rekel nadučitelj. »Saj »e ne pozna!« »Gord je obširen, ste rekli, isukaj mladih dreves se ne pozna, četudi jih goveda potlačijo!« je modroval župnik. r »Potlačijo! Prepovedano je!« je odrezjil Henuš. »Saj damo, na rokah prav za prav nosimo ljudi, toda prositi morajo in naše prepovedi se le morajo držati!« »In kdor se ne, ga naznanite io ga ria glavarstvu zapro. Vse bi še bilo,» je rekel stari Cunta, »če bi ledene vode ne spustili na nagega človeka. Tega pa ne!« »Menda so morali prej pod prho ali kaj!« je dejal župnik. »Za Gorjana nekaj strašnega!« »V tem zraku se na Gori ni treba kopati v vodi. Vse vzame pot. Stari Cunta se gotovo ni okopal, odkar je bil pri vojakih. Njegovo jezo le razumem!« je menil nadučitelj ter vihal svoje mogočne brke. »Toda stari Cunta ie zaleze srnjaka!« je jezno udaril po mizi Hanuš. »Ne razumem, zakaj ne gre kakor drugi na Salcburško?" Dela nima, doma poležkavata s sinom in ne gresta nikamor. Živita pa. Enkrat se nam je posrečilo, da smo ga zasačili! Samo enkrat! Na srnjaka je kakor obseden!« »Ce si Gorjan kaj utepe v glavo, je pribito. Stavim, da Jernej krošnjari z vsem. Pa sem mu rekel, da ni vse za krošnjarjenje! Ce si Zima nekaj vbije v glavo, je, kakor če si Cunta! On mora prodajali. Ia mora z« srnjakom!« je jezno rekel župnik. »In Cunta ne pozna šale. Pogodi, samo če vidi piko rlVn Srn-iak! Pred nosom R* ie! Uslrelil j«! Videl sem, kako se je srnjak prekucnil Preden sem mogel « grmovja. ,e prikadil po stezi, kakor da ni nič'« vejotUkaT^ VPrR^ V rok' * »Maček!« se je izvilo župniku. »Toda jat sem iejal: Nisem streljal"« ja rojstno mesto, jo ntšfli vsa hišne vrat* uprt«. Gospodarji <*> s* kot'!l nerednega najemniki ubraniti. P* vročekrvni mo* je nek* hi*:« vr«U razsekal kr»lkoiii;ik> n« drobce in sodnij* je nto-ral« njegovo (»oieviM kaznovati. Neka dmib« se je podala na gore. Do aeke točke je bit* izpeljan« lepa vozoa pot, z*to *> si turisti najeli vozniki. Ko jih je ta pripeljal prelaza je ustavi! ter de-jah" >Od tu dalje je pot samo za mule. zato prosim, da izstopite in greste dalje peš.« Krasns Borshese p»; Ura v HI mu ima svoj muzej raznih starodavni« umetnin. Med temi 1» gotovo najlepša slik« >* mozaika, ki predstavil« papeža Pavla V., ki jo I9 naredil umetnik Marce«« Piovenzale. Samo obrt« tvori 2 milijor.a kosčko' mozaika, izme-l kateri" mnogo ne prekaša velikosti morskega peska. Mah*, k« s« vsede » okus, leze po šipi w vrha, potem p* M"!*1' 7 ti nizdol in po«ov,w.^ *e proti vrhu. kur vedo« ITiTM I* I - T - - —»■t>*<<> «TAJ »DOMOLJUB*'1 Pisma iz Nemčije Dovolite gospod urednik tudi n«m, da se otflsisiino, saj bodo drugače mislili naši bralci, doma pa tudi v tujini, da nas sploh ni več. Pa 1 (,j Se zelo motili. Prav pridno in zavedno delamo, čeprav smo tihi. Dne 27. novembra smo obhajali jjseljeniSko nedeljo kot izvanredno sejo nafte Kat. zveze na kateri se je povrnil zopet tisti saieljeni mir, katerega smo že nekaj časa pogrešali. Nafta zveza sploh ni mogla dati kaj plemenitejšega na oltar izseljeniftke nedeljo kakor dar miru v koloniji. Dne 4. decembra smo praznovali v Marxlohu praznik narodnega Zedinjenja in praznik sv. Barbare. Ob tej priliki je nastopila skupina naših slov. otrok, kateri obiskujejo slov. tečaje pod vodstvom zelo agilne učiteljice gospodične Ažmanovc. Marsikatero oko je bilo solzno, ko so nastopili s tako Številnimi in lepimi pesmi nafti otroci in tako v kratkem času, od kar je gospodična Ažmanova tukaj, katera se nobene žrtve ne boji, zajela je kar tri nafte naselbine. Dne 8. januarja smo se pa zbrali v dvorani Rossendahl v Marxlohu, da vzamemo slovo od na-ftrga dobrega in velespofttovanega gospoda generalnega konzula Dušana Pantiča. Velika množica našega članstva s 17 zastavami je pričakoval« kon- zula, seveda slov. ftole tudi nI manjkalo. Množica je navdušeno pozdravila: Živel naft gospod generalni konzul. S pesmimi »Bože Pravde«, »Lejia nafta domovina« se je slovesnost začela, na kar je predsednik zveze Ivan L. otvoril slovesnost z lepim nagovorom na množico in na vse goste. V kratkih obrisih naslika plodonosno delo g. konzula Dušana Pantiča. Nato povzame besedo podpredsednik g. Vabič in se zahvali za njegovo delo v kolonji in med nemškimi vplivnimi krogi za dobrobit naši koloniji in naši mili domovini ter podari g. konzulu bronastega rudarja s primernim napisom. Medtem se oglasila še predsednik in predsednica ženskega združenja. Nato pa povzame besedo gospod konzul dr. Logar in pravi med drugim, da je bil g. konzul Pantič dobrotnik in skrben oče nafte kolonije in dober oče vsem uradnikom. Končno je govorit že g. gen. konzul Pantič, ki se je v ieph besedah poslovil od nas. Otroci so mu dali šopek rož s primernimi dekla-macijami. G. gen. konzulu želimo kot novoizvlje-nemu poslancu mnogo uspehov. — Zveza Jugoslovanskih katoliških in narodnih društev v Nemčiji. — Predsednik Lindič. ua katoliška mati. ki jc lepo vzgojita svoje otroke. : V njeno hišo so prihajali samo katoliški časopisi. ! Čeprav je imela daleč do cerkve, je tudi ob de-f lavnikih pogosto hodila k maM, Bog jim daj večni pokoj! Preostalim n»£e sožaljC. — Krajevna Kmečka zveza ltovte ima svoj redili občni zbor v nedeljo 12. februarja po prvi maši, in sicer v 4ru-| stveni dvorani. Vabljeni- 1'rimskoro pri Liliji. V nedeljo 22. januarja ! smo imeli na Primskovem ustanovni občni »bor | mladinske kmečke zveze. Takoj >.|>odična Jeziorkovska je kar jesti prenehala; podprla »i je i rokama brado, napeto poslu-*ala. polrivavala vsak trenutek s čopom, mežikala » ovni i, |iokala s prsti na najbolj zanimivih mestih in ponavljala: »Aha, aha! No, in—? No. in—7« Ko jih je slišala, kako so KuKljevI dragonci nenadoma |>rihileli na pomoč, skočili Tatarom za Vrat in jahali (k> njih ter jih sekali pol milje da-'■ ,M' gospodična Jeziorkovska ni moglo dlje vzdržali; zaploskala je » rokama na vso moč in »nknila: »Molela bi biti tamkaj, dalipanl« iHaška !< je zaklicala debelušna gospa Mako-vifeka z izrazitim rusinskim naglasom, »saj si /eiiuar prišla med izobražen narod, odvadi se svoji" «dalipan». Se tega bi manjkalo, veliki Bog, «» bi zavpila: ,Naj me krogle bijejol'« l>eklica se je zasmejala s sveiim in kakor »rebro zvonkim smehom in se naglo udarila t rokama j>o kolenih. »No pa naj me krogle bije jo, tetka!« »O Uog, ušesa človeka bolel Prosi za ortpu-*®nje vso družbol« je klicala gospa stolnikcva. tel ^'."i. i® Baška, ki je pri gospe stolnikovi hoje, ' 8 prošnjo za odpuščanje, planila s s volj,Prostora, pa je obenem vrgla pod mizo nož zll|,o, nalo pa še sama zdrknila za njima. Pkrogla gospa stolnikova se ni mogla več Tre"' smeha- A njen smeh je bil čuden: naj-r fe.ie načela tresti in podrhtevati, potem pa ' , Pjskati. V- i so se razveselili. Zagloba je bil T "cvetih nebesih. >I'oglejie, gosj>o.la, kaj imam s tem dekletom U J« Ponavljala gospa stolnikova. varno veselje, kakor mi je Bog mili« ie de- J»i /iagioba. Medtem je gospodična Raša zlezla izpod mize. Žlic« in nož je našla, izgubila pa je mrežico z glave. Vsi kuširi so ji padli na o5i. Oprostila se je, pomlgala z nosnicami in rekla: »Aha, smejete se, gospoda, moji zadregi. Dobro!« »Nikdo se ne smeje,« je rekel prepričevalno Zagloba, »nikdo ee ne smeje, nikdo se ne smeje! Veseiimo se ie, da nam je Gospod Bog poslal radost v tvoji osebi, gospodična'« Po večerji so šil v igralnico. Ko je gospodična Drohojovska tam zagledala lutnjo, visečo na steni, jo je vzela in začela prebirati strune. Volodijovski jo je prosil, da bi kaj zapela ob spicniljevanju, ona pa je preprosto in dobrotno odgovorila: »Pripravljena sem, če morem pregnati bridkost iz tvoje duše, gospod ...« »HvalaU je odgovoril mali vitez In hvaležno dvignil k njej oči. Cez čas ee je razlegla pesem: »Le verujte, vitezi, nič ne premore ne ščit ne oklep. Skoz jeklo, železo srce vam prebode Kupidova ostra streliea.« »Res ne vem, kako naj se ti zahvalim, gospa,« je govoril Zagloba, ki je sedel z gospo stolnikovo nekoliko proč in ji roke poljubljal, »da si sama prišla in taki imenitni deklici s seboj pripeljala, da bi Gracije*" same mogle pri njih peč kuriti. Posebno se mi je prikupil ta hajduček, zakaj taka mala heštija ti tako razžene žalost, da tudi podlasica bolje ne razkropi miši. Kaj so namreč bridkosti drugega kakor miši, ki grizejo zrna veselja, posejana v našiti srcih. Gospa dobrotnica, moraš vedeti, da je na£ prejšnji kralj Joannes CJa« i miru« H Rimske bogir-e lejx>te (tri). kovrijake. Vabimo vse, posebno pa mlajše gospo-darje in fante! — Potrudili se bomo, da dobe tudi dekleta ovoj gospodinjski tečaj. Zadnji se je vršil pred 9 leti. Vsak stan zahteva neke predizobrazbe, samo kmečkemu stanu jo neki naši ljudje odrekajo. — Ce ee kdo bon za izboljšanje gmotnega stanje malega kmeta, potem je to Kmečka zveza. Biti član svoje organizacije, nam bodi v jionos in čast — Avto je začet izpodrivati furmane. Tega razvoja avtomobilizma lie bo mogel nihče na svetu ustaviti. Vreči ee bo treba bolj na kmetijolvo, sadjarstvo in živinorejo. Kakor čujemo, se bo usta* novila osrednja mlekarna za Notianjeko. Pričakujemo, da se nam bo spet odprl trg v Trstu, od česar je odvisen tudi naš napredek. Sneberj® - Zadobrova- Dramatični odsek »Pev« skega društva« uprizori 5. februarja Cerarjevo opereto v dveh dejanjih »Čevljar in vrag«. Nastopi mešani zbor in veseli kupleti. Vse prijatelje smeha vabimo. C&tei pod Zaplazom. Nedavno smo pokopali najstarejšo žensko čateške fare 94 letno Terezijo Zagorjan iz Križa. Pokoj njeni duši! -- Naša dekleta so se vzdramila. Ustanoviti hočejo Dekliški krožek, za katerega vlada veliko zanimanje. — Pa še to sem hotel reči: Fantje in dekleta, ali eo boste v kakšni igri ca odru še kaj pokazali? Dajte ee, dajtel Begunje pri Cerknici. Precej živahna agitacija za naše časopisje je bila pri nas tudi letos. Dosegli smo lepo število »Domoljuba«; le »Bogoljuba« je še vedno premalo. Ta naš najlepši nabožni Časopis je še vse premalo upoštevan in zasluži častno mesto, v vsaki slovenski katoliški hiši. Naj bi ne bilo hiše v Meniftiji, kjer bi ne imeli »Domoljuba« in »Bogoljuba« I Časopisje je svetovna velesila ,na katero vsi narodi polagajo velike važnosti. Kakršen časopis boš irne! na mizi, tak boš polagoma postal ti, taka bo postala vsa tvoja družina. Ni pa dovolj, da imaš dober časopis sam, poglej tudi, če imajo in kaj imajo pri sosedovih in skušaj vplivati, da bodo tudi tam naročili naše katoliško časopisje v prvi vrsti »Domoljuba« in »Bogoljuba«. Važno apostolsko delo vršift s tem. — Naši otroci so bili pridni. Naročenih imajo 26 »Vrtcev« in 37 »Luči«. — Važna je tudi Mohorjeva družba. Kmalu bo treba misliti nanjo, da bomo obnovili naročnino in pridobili še novih naročnikov. Ne smemo nazadovati, ampak napredovali in rasti. Jenealee. Župnijska kronika beleži v letu 1938 160 rojstev, umrlo jih je 65 oseb — prirastka tako ljubit moje comparationes (prispodobe), da jih tudi en dan ni mogel pogrešati. Moral sem zanj zlagati prilike in modre izreke, ki s: jih je dal vedno pred nočjo ponavljati in je po njih vodil svojo politiko. Pa to je nekaj drugega. Upam, da bo tudi naš Mihael pri teh radostih do kraja pozabil svojo nesrečno prigodo. Gospa, še ne veš, da je komaj teden dni, kar sem ga izvlekel od trapistov, ker je hotel ie obljube narediti Toda preskrbel sem bi odlok samega nuncija", kt je priorju" napovedal, da pošlje ves samostan med dragonce. če takoj Mihaela ne izpuste. Tam ni bilo nič zanj. .. Hvala Bogu, hvala Bogu... Jaz ga poznam' Če ne danes, mu pa jutri ta li ona teh dveh take iskre ukreše. da ee mu od njih srce kakor goba vname.« Med tem je gospodična Drohojovska pela dalic: »Junaka ponosnega še ščit ne obvaruje puščice ositrč: a ženska slabotna naj reva zavaruje le kje in kako si srce?« »Žensko se teh puščic tako boje kot pes sala,« je šepnil Zagloba gospe stolnikovi, »A priznaj, gospa dobrotnica, da nisi teh sinic privedla sem brez nekih skritih namenov. Kapitalni dekleti I Zlasti oni hajduček, da bi le jaz bil tako zdravi Zvito sestrico ima Mihael, kaj?« Gosj>a Makoviecka se je res zelo zvilo namuznila, kar se sicer njenemu prostodušnemu in poštenemu obrazu al prav nič podalo; odgovorila je: »Mislilo se j« o tein in .»nem, kakor že po navadi nam ženskam ne manjka zvijačnosti. Moj mož pride semkaj a« alekcijo. jaz pa sem bolj zgodaj vzela dekliU * seboj, ker pri nas vidimo stana. papežev poslanec; " predstojnik samo-fi» v Rim Prosvetna zvez.a priredi VII. romanje v Rim in sicer od 22. do 29. maja. Namen tega velikega romanja je, prositi sv. očeta, da prišteje našega Škofa .Slomška med blažene. Romarji bodo ponesli 8 seboj vse podpise in akte, ki se tičejo Slomškove beatilikacije. Drugi naš namen je, zahvaliti se sv. očetu, da je prištel blaženo Emo, eno največjih dobrotnic Slovencev med svetnice. Tretji namen pa je, da se pokloni slovenska mladina, združena v naših organizacijah v svojih krojih in zastavami poglavarju katoliškega sveta, ki letos obhaja svoj biseromašniški jubilej. To so nagibi in cilji našega VII. romanja. Potovali bomo s posebnim vlakom. Ustavili se bomo v Florenci in si ogledali njene znamenitosti. iV Rim pridemo 23. maja proti večeru. Naslednji dan je na sporedu dopoldan poleg sv. maše v cerkvi sv. Petra, ogled te cerkve, popoldne pa obisk vatikanskih muzejev. 25. maja bi bil dan avdience pri sv. Očetu. Če bo stolova! v Vatikanu, ako bo pa že na počitnicah, ga obiščemo v Castel Gandolfu zunaj Rima. Naslednji dan ogledamo cer- I kev Marije Snežne in cerkev sv. Janeza v Late- j ranu. Popoldne pa moderni Rim, zlasti velike I špostne naprava pri Boru m Bosrolml. 27. maja jo na sporedu obisk cerkve sv. Pavla in katakomb ter groba sv. Cirila. Popoldne prosto. Na binkoštno nedeljo dopoldne prisostvujejo romarji slovesni sv. maši v cerkvi sv. Petra. Popoldne kroznja vožnja po Rimu. Zvečer pa je odhod proti Benetkam, kamor pridejo romarji okrog 7. Po sv. maši je ua Sporedu ogled cerkve sv. Marka, Doževe palače, pomladne razstave, po kosilu okrog 3. popoldne je odhod proti domu. V Ljubljano pride posebni vlak ua binkoštni ponedeljek zvečer. Predvideni stroški za to romanje, to je vožnja III. razred, hrana in stanovanje ter kolektivni potni list znaša za osebo 850 din. Za II. razred 1000 din. Priglasiti se je treba do 1. aprila pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Pri vpisu je treba plačati na račun potovanja 250 din in priložiti 2 sliki za skupni potni list, v velikosti 5X5 cm. Člani in članice mladinskih odsekov in krožkov kakor včlanjena društva dobijo podrobna navodila v posebni okrožnici. Pripomnimo, da je hrana iu stanovanje v dobrih hotelih. Katoliški Slovenci udeležimo se tega potovanja v velikem številu, da pomagamo našemu prvemu prosvetnemu delavcu, ki je naučil slovenski narod brali, na svetniški oltarl skoraj za 100 ljudi. Poročenih je bilo 76 parov. Versko življenje v številni in težki župniji prav lepo napreduje, kar je velika zasluga našega skrbnega in neumornega dušnega pastirja duhovnega svetnika g. Antona Kastelica, čigar 20 letnico župnikovanja je slovesno praznovala pretekli teden vsa župnija. Na predvečer njegovega godu !6. jan. je bila prisrčna podoknica. Na čast jubilantu je igrala v pozdrav godba Krekovega prosvetnega društva, pevski zlr.r pa je zapel tri pesmi. Nagovor g. slavljenca je imel v imenu »Prosvetnega društva c Arnež Peter, ban. svetnik. V nedeljo je bila slovesna služba božja v zahvalo za vse prejeta milosti cele župnije, ki so potekale za časa njegovega delovanja. Pri slovesnosti je bil navzoč jeseniški rojak stolni kanonik dr. Klinar, bivši kaplan, sedanji poslanec Gabrovšek, dekan iz Radovljice, je imel cerkveni govor, orisal zgodovino župnije od njene ustanovitve do danes. Službi božji so prisostvovali vsi tukajšnji predstavniki oblasti in polno natrpana cerkev vernikov. — Tako praznuje jubelej svojega duhovnega očeta in vodnika hvaležna jeseniška župnija. Gospodu župniku želimo prav iz srca: še mnogo let naj Vas pc-dpira in ohranja dobri Bog. samo Tatare. Čo bi iz tega morda kako nastala sreča za Mihaela, bi se zaobljubila iti peš b kakšni čudodelni podobi.« »Nastane, nastane!« je rekel Zasdoba »Obe deklici sta iz velikih hiš in'obe bogati pa pomeni tudi to nekaj v sedanjih tožkib časih « 'Take reč imi ni treba dvakrat ponavljati. Mihaelovo premoženje je vojna snedla, čeprav vem, da ima nekaj grošev v dobrem pri velikih gospodih. Nabrali smo marsikrat znaten plen, mi-tostljiva gospa, a čeprav se je !o oddajalo na het-mansko deskrecijo (uvidevnost), je vednar del tega prišel do razdelitve, kakor se to pri nas po č if a zadeva rod, pa Jeziorkovska skoraj se nadknljuje Droliojovsko.« »Prosim, prosim! Jaz sam izvajam svoj rod od nekega kralja Masagetov, zato rad poslušam, kakšno je sorodstvo tega ali onega.« »Iz tako visokega gnezda pa Jeziorkovska zopet ne izhaja, ampak če hočeš, gospod, |>oslu-Sati... zakaj mi tam v naših krajih lahko na prste seštejemo rodbinske zveze vsakega doma Ona je torej sorodnica Potočkih, Jaz.lovieckih in LaScev. Vidiš, gospod, to je bilo tako...« Tu je gospa stolnikova razgrnila gube svoje-m 36 u,1obneie «wdla, da bi je nič ne " sodni okraji; njih predstojniki, kaštelani so inteh pozneje samo vojišUo oblast in bili člani senata. ii' Poljane nad Škutjo Loko. Okrog 300.000 din novih vlog ima že naša |K>sojilniea. Te vloge so vlagateljem vedno na razpolago. Prijioročamo vsem, da svoje prihranke vlagajo v domačo posojilnico, ne pa v mestne zavode in bank-, od katerih nima domač kraj nobene koristi. Dobiček, ki ga pa napravi naša hranilnica, se bo vedno porabil v korist domačega kraja. Tako je že v preteklem letu dala hranilnica v oličekoristne namene svojega okoliša vsoto 19.500 din. Zalo vsak, tudi najmanjši prihranek vložite v domačo hranilnico kjer je denar popolnoma varen in vam bo vedno na razpolago. — Dne 7 februarja ob 8 zjutraj bo v šoli v Poljanah kmetijsko-zadružni tečaj, na katerem bodo govorili trije govorniki. Vsi, zlasti pa mlajši možje in fantje se tega tečaja udeležite! V zadružništvu jo rešitev za kmeta t Cerknica. Dne 23. januarja je praznovala po vsej cerkniški dolini znana Kosova mama 95 letnico svojega rojstva. Rojena je bila v svetotrojiški župniji. Že kot mlado dekle je prišla elavljenka v Cerknico kjer syizdTliePridfeKe,.l'ldi Va 7 t0,n men raznaije od Ketlingove bojne čelade.« re3' Droh«iovska in mali vitez sta bila t« Sr,; « okna. razdaljo od bojne čelade do trestf in^pSfi Makovlecka 10 - i® "čela ^^Mffl. zpiJ&fa« tega zakona?« sebno še U tistih časov, ko so gradili žel od Ljubljane do Tr.fta. Slavtjenka je bil« ea',lco dobra za reveže, noben ni šel praznih rok I Mnogo ie pomagala tudi revnim študentom lif jo vso življenje skromna, tiba in Iskreno ootm« Do nedavnega jo še hodila vsako jutro k sv ili prejemala sv- obhajilo. Prava, dobra tmhll}"* slovenska mati. Bog daj. da bi dočakali 1sodo. loncu poglobilo, narejena iz. gline. Kaj na bi vse to pometiilo, si Se riisimi i, jasnem. Okostju je od odraslega človeka Okoaii« so delavci zagrnili nazaj, a posodo je pa gospodar spravil. Da bi šlo morda za kak zločin, ni misliti Domneva se, da je iz rimske dobe Naj oiiiemL' da je bilo v naši okolici izkopanih že več «li{njk zgodovinskih predmetov. Tako so pred leti izko-iali celo mrtvaško rakev in več drugih reči. Na rojstni hiši niisi|onarja Kuobleliarja sta vzidana dva liro-nasta leva, ki sta tudi bila izkopana v okolici ne-kdanjega rimskega naselja. Minuli teden je bilo jionoči vlomljeno v dvorano Prosvet. doma, ki»r je bilo ohranjene en vagon koruze. Koruzo je nabavila občina. Koliko je bilo koruze ukradene, a« ni dalo ugotoviti, ker ni še vsa koruza pretehtam. Upamo, da bodo uzmoviči kmalu padli v roke pravice. Krško. V krškem okraju so bili letni živinski sejmi z.aradi slinavke in parkljevke /.>■ od nieswa novembra zaprli. Ker pa je zaradi strogih oblast-nih veterinarskih odredb bolezen popolnoma prenehala, so živinski sejmi zopet odprti. Tak letni živinski sejem 1k> v Krškem dne 3 februarja -lako zvani Blažev sejem, na katerega se pričakuje mnogo prodajalcev in kupcev. Slovenj Gradec. Mestno prebivalstvo sla razburila v zadnjem času sredi najtrdnejšega spanja kar dva požara. Dne 9. jan. je okrog tretje ura ponoči izbruhnil požar v hiši bratov Kuhar, mesarjev v Slovenjem Gradcu. Po velikem prizadevanju se je v hudem mrazu le posrečilo omejili požar in ga pogasiti. Komaj so se meščani oddahnili in so že nekoliko pozabili, jih je dne IS. isn. zvečer ob 10 zopet vzdignil iz mehkih lefiŠS gasilski signal, da gori v mestu. To|*>! je postala žrtev ognja lična hišica poštnega pisinonoše Ye(-terje ob Misliti ji. Tukaj, kakor tudi pri Kuhniiu, je bila takoj na mesto poleg slovenjegraških gasilcev, ki so po izjavi očividcev, »problem zs-e<, tudi strumna starotrška gasilska čela V obeh pri- »Da so vsi hajdamaki taki, bi takoj k njim pristopil!« »Nič drugega jI ni na misli kakor orožje in konji in vojska! Nekoč ae je odpravila z doma n« lov, na race, z lovsko puko. Splazi se ti nekje med bičje in gleda: bičje ae razmakne in kaj vidi?... glavo Tatarja, ki so je med bičjem prikradel pod vas... Kater« druga bi se bila prestrašila, ta pa, ne bodi lena, ti poči iz puške, Tatar pa lop v vodo! Na mestu, misli si, gospod, g« je |X)ložila... In s čim? ...z zrnom u race...« Tu se je gospa Makovecka zopet začela tresli in hihitati nad prigodo a Tatarjem, |x>tem po i« dodala: »In kar jo res, rešila je nas vse, ker je bil cel čambulek na poti; ker pa je po svojem po-vratku zagnala hrup, smo imeli dovolj časa, d« smo s služinfadjo pobegnili v gozdove! Pri m' je vedno tako!... Zagloba je bil tako vzradoščen, da je M 'T nutek oko na pol zaprl; potem pa je planil kvišku, skočil k dekletu in preden ae je zavedela, jo je poljubil pa čelo. »To od starega vojaka za onega Tatarja met bičevjem!« je rekel. Gospodična je krepko potresla svoj plavi ČOP- »Kaj? Dala sem mu kropa!« je zaklicala i svojim svežim otroškim glaskom, ki je tako čudno donel spričo smisla njenih besed. , »Ti moj hajdamaček najmilejši!« je relcei Zagloba ginjen. »Toda kaj pomeni en Tatar. Vi, gospodje, 9» Jih posekali na tisoče, Švede in Nemce In Ha«®' cijeve Ogre. Kaj pomenim jaz pri vas, gospod pri takih vitezih, kakor jih ni v vsej ljildovla®. Vem natanko, oltol« k »Učila se bova ravnati s sabljico, ko imaš ta ammus". Jaz sem že nekoliko pretežek, toda i' bael je tudi mojster.« v navdušenje. Čilski potres Hud potre« od srede na četrtek prejšnjega tedna je povzročil v srednjem m južnem delu južnoameriške države Čile hudo razdejanje in zahteval na desettiscučc smrtnih žrtev, Bog ne daj, a tudi nekoliko bolj v notranjosti, skoraj ni kraja, ki ne bi zaznamoval v tem ali pa v prejšnjem stoletju večjega potresa. V zvezi s potresi je v teh krajih prav pogost pojav odpiranja zemlje in nastanek širokih in globokih razpok, ki ljudi »kar požirajo« Te pojave so, opazili tudi ob zadnjem potresu. Pri prejšnjih potresih pa so bili nedvomno dokazani več metrov visoki dvigi morske obale. Po potresih st» našli namreč školjke, zlasti one, ki vrtajo luknje v kamenje, več metrov nad morjem, Učenjaki so v teh krajih našli ostanke školjk, pa ne kakšnih izumrlih, marveč takšnih, ki sedaj žive v tamkajšnjih obobalnih delih, v višinah do 400 m nad moriem. Iz tega sklepajo, da so se morala tem izvršiti v šc nedavnih časih velika premikanja zemeljskih grud, ki en biia v zvezi s silovitimi potresi, fiierih je nastal ogenj ob dimniku, kjer je počasi tlel tram, ki sega v dimnik. Pri Kuharju je škode nad 50.000 din, a tudi Vetter je zelo prizadet. Vnjnik pri Celju. V naši turi s &IK><) dušami ee nahaja 31 gostiln. Ena gostilna pride na 1-17 ljudi. Seveda je to število precej zvišal trg, ki ima sam !2 gostiln, a ie krog fioO prebivalcev. Dru.-h-v f,a imamo: kulturnih 13. humanih (gasilna) 3, strokovno-kmečkih 3, stanovsko-kmečkih eno. Zadrugo Phiamo eno. — Za »Domoljuba« se Jo uvedla kolportaža. Vsako nedeljo pri deseti maši ga bo prodajal jired cerkvijo Janko Spe« iz Malih Dol. Iz celjskega okraja. Drugi del kmefko zadružnih tečajev, ki jih prireja s pomočjo banske uprave Kmečka zveza, se bo vršil v našem okraju na Dobrni it. febr., v Dramljah pa 10. febr. — Naš novi mladi kmetijski referent se marljivo udej-stvuje pri Kmečki zvezi, vrši predavanja pri sa-djarskih podružnicah in drugod. — Sejmi v našem okraju bodo: 3. febr. na Kalobju, 6. fbr, na Dobrni in 10. febr. v Sv. Juriju pri Celju. Skutja vas pri Celju. Novi občinski proračun za leto 1939 40 ima predvidenih 165 941 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Ubožni sklad izkazuje lastnih dohodkov 5000 din, občinski prispevek v ta sklad pa znaša 32.0(10 din. Med drugim vzdržuje občina tudi 7 občinskih revežov v hiralnici v Vojniku, za katere plačuje letno krog 21.0CA din. 7.a ceste je v novem proračunu predvidenih 18.350 din. Zaradi znižanja trošarine bodo doklade narasle od 57 na GG?-ž. Gradnja cesle TrnOvlje—Arcelin, ki je dolga nekaj manj ko 2 kilometra, bo stala okrog 100.0o-leznijo Blaga jiokojnica je biia rojena 2 februarja 1882 v Zabukot Ju pri Sevnici. Bila je dvakrat poročena in je zapustila še 3 nepreskrbljene otroke. Ostali otroci so že poročeni in razkropljeni po svetu. Njenega pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi, ki ?to tako jiočasliji dobro in skrbno slovensko mater. Bog naj ji bo bogat plačnik. Družini in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. — Veem bravcem »Domoljuba« pošiljamo najlepše po« zdrave. Vače. Ugodna zima omogoča, da je nekaj delavcev še prav v tem času zaposlenih pri gradnji nove banovinsko ceste Kandrše—Moravče. Prav je tako, da se ta potrebna cesta čimprej preda prometu ter da se polem preide k preložitvi zloglasnega Boltetovega klanca in kandrškega pro-hata. ki vezeta savsko dolino z Zagorjem in Tro-janarfii, Kajpada ostanejo Vače še vedno, kljub' modernim cestam, mesto na gori, oziroma v bregu, ločeno od železnice in sveta 7. dolgim klancem Je pa oni dan rekel pameten in dalekoviden mož: Boste videli, da bodo višinski kraji, kakor so Vače, lepega dne prišli zopet do veljave in do gospodarskega pomena, kakor je bilo to v davnih' časih Svet ee vedno okrog suče. Včeraj hribi, danes doline, jutri pa spet hribi. —- Zanamci bodo to prerokbo potrdili. Kranjska gora. V nedeljo 29. januarja se je poročila Marica Hlebania z Antonom Potočnikom, mesarskim pomočnikom z Bleda Nevesti, ki je vneta cerkvena pevka, jc- zapelo na predvečer v slovo pevsko društvo »Cecilija«. Mlademu paru mnogo sreče! Vodice. Med napredujoče slovenske okoliše moramo šteti Vodice, kjer se prav živahno gibljemo na vseh poljih. Tukajšnja krajevna Kmečka zveza, je priredila 26. januarja tečaj, ki je zelo lepo uspel. Na tečaju so govorili okrajni kmetijski poročevalec inž. Masten o kmečkih in gospodarskih vprašanjih in g Puš o strokovni in stanovski izobrazbi kmečkega ljudstva. V razgovor pa so posegli mnogi udeleženci, kar je pokazalo, da so kmetje in mladina 7. veliko pozornostjo sodelovali pri tečaju in sledili predavanjem Tečaj je organiziral | in spretno vodil tukajšnji delavni predsednik KZ župan Janko Jerala. Bo pa v kratkem, namreč dne 16. februarja t. 1. še en tečaj, ki bo tudi zelo važen in na katerega so vabljeni vsi možje in pa fantje. Tukajšnja krajevna Kmečka zveza je naročila poldrug vagon močnih krmil. Sodelovala je tudi pri ureditvi mlečnih cen- — Mladina obiskuje Oosjiodična je na tn predlog poskočila, nato p je Zaglobi pbljubila roko in se poklonila malemu vitezu ter rekla: »Hvaia za obet! Nekoliko že znam!« A Volodijovski je bil ves zatopljen v razgovor s Kržišo Drohojovsko, zato je odgovoril raztreseno: »Kar le ukažeš, gospodična!« Zagloba je s plamtečim obličjem zopet sedel h gospe stolnikovi latičevski. »Moja milostiva dobrotnim«, je rekel. »Dobro vem. kako izborile so turške slaščice, ker sem dolga leta presedel v Stambulu", pa tudi to vem, da jih je mnogo vprav lakomnih nanje. Kako se Je zgodilo, da se ni doslej še nihče polakomnil te deklice?« >Za Boga I Ni manjkalo takih, ki so obema dvorili, Baško pa, vidiš, imenujemo za šalo vdovo P° treh možeh, ker so se naenkrat trije čestiti vitezi zaljubili vanjo: gospod Švirski, gospod Kon-oracki in gospod Čvilihovski. Vsi so šlahta iz naših krajev in imajo dedna posestva; njih rodbinske zveze ti tudi lahko natanko povem, gospod.« Po teh besedah je gospa stolnikova že zopet razkrečil," prste leve roke in pripravila kazalec desne, toda gospod Zagloba je brž vprašal: >In kaj se je z njiini zgodilo?« .. >Vsi trije so v vojski padli, zato pa tudi "ii-ko imenujemo vdovo.« »lini, kako pa je ona to prenesla?« >VidiS, gospod, to je pri nas vsakdanja stvar "i le redko kdo doseže visoko starost in umrje xia™V?e "'»rti- Pri nas pravijo celo, da pristoji »lahucu edino lo smrt na bojnem polju. Kako je fn>ka to prenesla? Malo je pohlipala, revica, a ™J*eJ v hlevu, zakaj če io kaj boli. liajdi takoj " Carigradu, v hlev! Nekoč sem šia za njo in jo vprašala: ,Za katerim jokaš?' A ona nato: ,Za vsemi tremi' Iz tega odgovora sem takoj spoznala, da ni nobenega posebno vzljubila... In tako mislim, da ker ima glavo s čim drugim zaposleno, sploh še ne čuti volje božje; Kržiša že bolj, a Baška najbrž še niči...« »Jo že zafrti!« Je rekel Zagloba. »Milostiva gospa dobrotnica, midva to najbolje razumeval Začuti jo, začuti!...« »Taka Je naša usoda!« je odgovorila gospa stolnikova. »Dš, prav tako je. Iz ust si mi to vzela gospa!« Nadaljnji razgovor Je pretrgala mlajša družba, ki se je približala. Mali vitez je postal že zelo zaupljiv do gospodične Kržiše, ona pa se je očito zaradi svoje srčne dobrote bavila z njim in njegovo žalostjo tako, kakor se zdravnik tinvi z bolnikom. In morda mu je prav zaradi tega izkazovala več naklonjenosti, kakor je to dovoljevalo njuno kratko poznanje. Toda ker je bil gospod Mihael brat stolnikove, gospodična pa sorodnim njenega moža, se ni to nikomur zdelo čudno. Zato pa je ostala Baška nekako osamljena in samo gospod Zagloba ji_ je neprestano posvečal pažnjo. Sicer pa je bila očito popolnoma ravnodušna glede tega, aH se kdo z njo bavi ali ne. Spočetka je gledala z občudovanjem na oba viteza, toda 7, enakim občudovanjem si je ogledovala tudi čudovito Ketlingovo orožje, porazobešeno po stenah. Potem je začela nekoliko zehati, nato so ji lezle oči čim dalje bolj skupaj, slednjič pa je rekla: »Tako strašno sem zaspana, da se zbudim gotovo šele pojutrišnjem...« Po teh besedah so se takoj vsi razšli, zakaj ženske so bile od poti zelo utrujene in so čakale samo, da ležejo k počitku. Ko je slednjič gospod Zagloba ostal sam z Volodijovskim, jo najprej za- čel značilno mežikati, potem pa je pričel malega viteza na lahko obdelovali s pestjo. »Mihael, no kaj. Mihael, he? Kot dve repi, kajf Menih postaneš, kaj? Pa je slastna ta borovnica Drohojovska. Pa oni rožnati hajduček, uh! Kaj praviš ti na to, Mihael?« »Kaj, nič!« je odgovoril mali vitez. »Prav posebno se mi je prikupil oni hajduček. To ti rečem, da ko sem med večerjo pri njej Bedel, me je peklo od nje kot od pečice.« »To je še koza; ona druga je vsaj resnob-nejša!« »Drohojovska je ogrska sliva, prava ogrska sliva. Toda oni orešek!... Ko bi jaz imel zobe!... Sem hotel reči, ko bi jaz imel tako hčerko, edino tebi bi jo dal. Mandelj, ti pravim, mandelj!« Volodijovskega je nepričakovano obšla žalost, ker se je spomnil priimkov, ki jih je gospod Zagloba dajal Anuši Borzobohati. Naglo mu je stopila kakor živa pred oči njena postava, njen mali obraz, njene temne kite, njena veselost in ščebe-tanje in način, kako je gledala. Tidve obe sta bili mlajši, vendar pa mu je bila ona stokrat dražja od vseh mlajših. Mali vitez si je pokril obraz z rokami in zgrabila ga je tem hujša bolest, ker je bila nepričakovana. Zagloba je osupnil; nekaj časa je molčal in, gledal nemirno, nato pa je rekel: »Mihael, kaj naj to pomeni? Spregovori, z (S Boga.« Volodijovski je spregovoril: »Toliko jih živi, toliko jih hodi po svetu, samo inoje ovčice ni več, samo nje edine nikoli več ne uzrem k Nato mu je boli,fina zadušila g!asy, zato je uprl čelo ob držaj klopi in začel šepetati skozi stisnjeno ustnice: »Bog! Bog! Bog!.,.« , , (Nadaljevani« prihodnjimi Himsko kmečko nadalj#»»lno šolo. ki jo vodi učitelj Vodnik, z vnemo poučujeta tudi domači g. »upnik g. Peter Jane in okrajni kmetijski poročevalec inž. Masten. Šola lepo napreduje in jo mladina obiskuje v velikem številu tako. da bo šola dosegla lepe uspehe za rod prihodnjih gospodarjev ln vodiških poljedelcev. Vodice smemo sedaj resnično [»stav/ti sa zgled, kako naj se dviga izobrazba kmečkega in podeželskega ljudstva! St. Peter pri Novem mestu. Posestnik Jože Prešeren in Zagrada je podiral staro hišo in je med podiranjem tako nesreči>o padel na tramovje, da si je prebil lobanjo; čez 8 dni je poškodbam podlegel. — Druga žrtev je 10-letni Vinko Kraše-vec, posestnikov sin iz Je vi. Tako nesrečno je nadel pod konje, da se je na mestu ubil. Naj počivata v miru! Ponikve pri Dobrepoljah. V začetku minulega tedna so pomoči neznani svedrovci obiskali enodružinsko vilo. kjer stanuje zadružni zdravnik dr. Herfort. Sredi noči eo ee zlikovci splazili na streho, odkrili vež opek. boteč vlomiti skozi podstrešje v notranje prostore. Nenavaden šum je prebudil zdravnika, ki je šel pogledat skozi okno-Oddal je več strelov iu s tem prepodil predrzne dolgoprstneže. — Oni dan smo položili k večnemu počitku 53-lelno posestnico Poiilogar Pavlo. Naj ji sveli večna luč! IIova £ora. Minule dni smo sprejeli z velikim •veseljem odločbo pošlnega ministrstva, ki izloča našo vaa iz poštnega okoliša Videm-Dobrepolje in jo priključuje Krki. Obenem nam bo j>oMa na Krki dostavljala trikrat tedensko po poštnem slu vse poštne jiošiljke. Hvala vsem, ki so 6e trudili za spremembo! Videm - Dobrepolje. Pred kratkim je poslal lesnoobrtni tečaj, ki gs vodi kipar Repič Franc, večje število vabljivih lesenih igrač trgovinskemu muzeju v Belgrad. odkoder jih bodo poslali na svetovno razstavo v Newyork. Prav tako je jioslal lutkarski tečaj svoje mične lutke Osrednjemu zavodu za žensko ohrt v Zagreb, ki bodo tudi od|K>slane v Newyork. Vsekakor velik uspeh in lep napredek za nastajajočo novo slovensko obrt. »Dolenjske Benetke«. Kar svatovsko razpolo-lenje je zašlo med našo prosvetno družino. Kar 8 članov, s predsednikom društvo in predsednico Dekliškega krožka bo stopilo ta predpust pred poročni ollar. Mnogo blagoslova jim želimo na novi živ Ijenjski poti. l'|>amo, da bodo vsi ostali zvesti naznanila n Duhovne vaje ia dekleta so v Domu Brezmadežne od 25. februarja do 1. marca in od 24. do 28. marca. Za žene od 18.—22. marca Začetek zvečer prvega dne. sklep zadnjega dne zjutraj. Oskrbnina 85 din- V to vsoto je všteta tudi vožnja x avtobusom do Ljubljane in nazaj. Fantje, na duhovne vaje! — Vsak dober fant si želi, da se v prostem času enkrat dobro zbere in postavi svoje notranje življenje na globoko podlago. Tega mu pa doma ni prav mogoče. Prav lahko pa to stori v Domu duhovnih vaj. Tukaj bosta v mesern februarju še dva tečaja za fante in sicer prvi: od 0- do 10. febrarja in drugi od 13. do 17. februarja.Zglasite se pravočasno za enega ali drugega. Vsak udeleženec dobi svojo lastno sobico in vso postrežbo. Vsi stroški znašajo sa osebo po 100 din, če pa se jih oglasi večja skupina iz ene župnije, se stroški zmanjšajo na 75 din za osebo. Vsi udeleženci se zberejo v Domu prvi dan do 6 zvečer. — Odloči se in pridi! Na veselo svidenje vabi >Dom sv. Ignacija« v Ljubljani, Zrinjskega cesta št. 6 (poleg cerkve sv. Jožefa). Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi v času od 18. do 24. februarja 1939 duhovne vaje s tečajem KA v Lichtenthurnu v Ljubljani. Vsa mlada dekleta, ki želite delati pn KA, se priglasite za te duhovne vaje do 0- februarja 1939 na naslov: Zveza kat kmečkih mladenk, Ljubljana, Masarykova c. 12 Lelotna oskrbnina znaša 130 din. Vse udele-fenke naj pridejo v »avod 18. fabruarja do 6 »večer. — Odbor. RADIO LJUBLJANA . Vsak dan: 13 Plošče, 12.45 Vreme poročila, 13 Cas spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 \ reme, borza, 19 in 22 Caa, vreme, poročila, spored, ob- U*l'o>trlek, 2. febr.: 9 45 Verski govor, 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 14 Jaslicam v slovo 1" Kmet. ura: Za naše živinorejce, 17.JV Vesel domač koncert, 20 Koncert godbe »Sloga«. — Petek 3 febr.: 18 Ženska ura: Vplivi, ki oblikujejo ženino življenje, 18.40 Francoščina. 19.50 O zgodovini emuč.irstva pri nas, 20 Veseli muzi-kantje. - Sobota, 4. febr.: 18 Za delopust, igra Radijski orkester. 18.40 Pogovori s poslušalci, 19.50 Beseda k prazniku, 20 O zunanji politiki, 20 30 Bučar: »Smuk — smuk«, veseloigra z godbo in petjem. — Nedelja, S. febr.: 10 Verski govor, 1015 Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. .Stanislava v 5L Vidu nad Ljubljano, 13.20 Operni dvospevi ob spremljevanju klavirja, 17 Kmetijsko predavanje: Gospodarska navodila in tržna izročila, 17.30 Revček Andrejček, ljudska igra. 19.50 Samospevi, 20-30 Za krajši Čas. — Ponedeljek, 6. febr.: 18 Zdravstvena ura: Mladeničem in mladenkam na pot. IS. 10 Melodije Paglovčeve pesmarice iz 1. 1733, 20 Rezervirano za prenos. — Torek, 7. febr.: 18 Pester spored Radijskega orkestra, 18.40 Osnova svetosti (religioznosti), 19.50 I>eeno predavanje, 18.40 O dolenakih gradovih, 20 Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. Prosvetnemu društvu. — Lovska sreča je obiskala našega župana Likarja, ki je prejšnjo sol>oto v Opatovi gori ustrelil 130 kg težko divjo evinjo z dvema mladičema. Bog daj srečo! Pa še za naprej kaj takega. Ambrus. Dne 30. januarja je umrl v Ambrusu po hudi bolezni posestnik Jože Žnidaršič, slar komaj 41 let- Za njim žaluje zapuščena žena in 7 nepreskrbljenih olrok, o treba pričeti z delom na polju, obrnilo in bo zapadel sneg. -- Vsi etari »Domoljubovi« naročniki so ostali večinoma zvesti, precej je tudi novih Tako je prav. krščanska hiša imej samo katoliško časopisje! Vsak k lor ga hoče Se naročiti, lahko to slori. Naročila in plačila sprejema zastopnica naših časopisov Marija Šinkovec, Ambrus 12. Cerklje pri Kranju. Pretekli teden se je pri našem mesarju Jožefu L. zelasil nek tujec, ccš da ga je poslal znani mesar iz Kranja, da bi mu posodil nekaj stotakov, katere bosta potem poračunala na blagu. Tega pa Jožef L. ni hote! storiti, atnpak je napisal na lisiek. da ne posodi, kar je podpisal lil pritisnil svoio štampiijko- S tem listkom je pa ta tujec šel na Zg. Brnik in se zglasil pri Janezu J., ceš da gre z mesarjem Jožefom L v sosednjo vas po telesa in da ga je on poslal, da m posodil 30(1 din, ker je denar doma pozabil če pa ne verjame naj pogleda listek z njegovo f.ampiljko. Janez J. je imel seveda to za resnico in ker mesarja Jožefa L. dobro pozna, ni roti listka natančno pogledal. ampak je tujcu lakoj dal 300 ie V Jlttentnx ,ie ',aL'10 zeiniL Pozneje se mu je pa stvar začela zdeti nekoliko sumljiva. Da bi se prepričal, je stopil k Jožefu L. v Cerklje kjer £pa spoznal da je bilo tujčevo govorjen e grda potegavščina ki ga je stala 300 din Zafor^ ljudje popili. 31.988 Ilirov vma, 2307 litrov r»ive !'«) &Tli™ li,rov ^ in '9 lit rov lik e rja Prece »jurčkov« e steklo po grlu _ Prvi d Ji kmetijsko -gospodarskega trfaja ki ga prlreta Kmečka zveza, jc dobro uspel. Občan,! Z o jajo na drugi del. ki bo 15 febn arj« i ',i nH Iz naših društev 1 Dravograd. Sadjarsko In vrtnarsko druži jo imelo svoj občni zbor dne 15. jan I)ruJ. je preteklo leto prav lepo delalo in napredonU kakor smo slišali iz i»roČi| občnega zbora. M demu društvu želimo mnogo napredka. ' i Prosv, društvo v Mekinjah uprizori v n«. deljo. 5. febr. ob pol 4 pop. veseloigro v i fe, »Micki je treba moža«. Vseskozi dostojna in II bavna igra bo gotovo privabila mnogo gledale« Ila ne l>o med odmori dolgčas, bodo poskrbeU tamburaši, ki bodno tedaj nastopili. i Vrhnika. Katoliško društvo rokodelskih m, močnikov na Vrhniki vprizori na Svečniro 2 j«, brun rja ob 8. zvečer v dvorani Prosvetnega dim na Vrhniki igro v treh dejanjih »Vesela to pot«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v R0u delskem domu. K obilni udeležbi v:ii vabljeni i Odkup Prešernove rojstne kise, je bil uasloj predavanju, ki ga je imel pisatelj Finžgar v i>stek na prosv. večeru. G. predavatelj je mojstrsko r». zvit pred nami dogodke, kako se je lo delo j hitrem času izvršilo. Vsi navzoči so bili s predj, vanjern nad vse zadovoljni. Prihodnji prosvetni večer v petek, 3. februarja bo posvečen češkcslo. vaški državi. Preilava! bo dr. T. Deheljak o: »Pogled v smisel češke zgodovine v luči današnji! dogodkov. — Režiserski tečaj za režiserje pro, svetnih odrov bo v nedeljo 5. februarja v beli dvorani hotela Union. Tečaj organizira Prosvetni zveza v Ljubljani, kamor se je treba prijavili. i Komenda. Prosvetno društvo priredi 5. le. bruarja 1939 ob 3 popoldne v novem domu veseloigro »Pri belem konjičku«. Igra je zelo zabavni, zato iskreno vabljeni. i Rovte. Na svečnico in v nedeljo, dne 5. febr, bo Prosvetno društvo priredilo igro »Življenj«! Vabljeni. i Star* Loka. Draniaiski odsek društva Kam, nik je 22. januarja gostoval v 6tarološknni domu« NuSicevo komedijo: »Dr.< Že v predprodaji so bili vsi sedeži razprodani, tako veliko držijo Slaro-ločani na kamniške igralce. Dobro so se odreuH, - »Pri belem konjičku« bo pa naslov priznane komedije, ki jo bodo člani našega dramatekejjt o4> seka igrali v nedeljo 5. februarja ob jtol 4 po« poldne. Vabimo. | i Prevka. V nedeljo 5. febr. popoldne dbyk i 4 priredi Prosvetno društvo v Preski \esck>ig» j »Res luštno je tam na deželcic. Ker je to «?!* diuga in najbrž zadnja priredftev Prosvet. (in-štva v tej sezoni, zato je dolžnost prav vsakea člana in prijatelja Prosvetnega društva, da 6e it prireditvo udeleži. Za [>ovrh l>o ie deležen na vso moč veliko smeha in prijetne, cenene zabave, i Oemšenik. Prosvetno dr ušivo bo ponovilo' nedeljo 5. februarja ob pol 3 pppoldne igro >Pf drti križ:. Vsebina igre je pomenljiva in jK>u?na v tem. ker nazorno prikazuje, kako odtujuje Bogi; moderno mestno življenje mlado «iušo. Vabimo* Bog živi! v hiši trenutno ni elanovalcev, zato nI požigi« pri njegovem podlem dejanju nihče motil. Pogorela je hiša, ki je bila s slamo krita. Drugo gospodarsko poslopje je obvarovala burja, ki je ogenj odnašala v nasprotno smej. To je že tretji f*®' v naši fari v razmeroma kratkem času. IpamA da se 1k) orožnikom posrečilo najti požigalca- "" Ljudstvo je postalo razburjeno zaradi drž. in ban. cestnih skladih, zaradi katere ee M pobirala visoka davščina na kolesa in zlasti M vozove. S tem je naž kmečki človek stilno pnM™' zlasti kmetje in delavci v naši hriboviti ob« Pri nas nima ni kdo kolo ali voz za luksuz. L|iw stvo ujiravičeno pričakuje, da se nova davščin« «• samo globoko zniža, ampak da se popol"0"111 L pravi — Otroška bolezen ošpice pojenjujejo, s i* vendar še precej otrok bolnih. — Kat. PrwV,e',": društvo pripravlja, da nastopi na pustno nem« po deseti ma.ši i znano veseloigro »Davek na sam eec, na kar že sedaj opozarjamo. — Fantovski«" ■ Stanki se vrše slalno ob četrtkih zvečer • »» I opozarjamo na krasna predavanja, ki jih i'\s zamudili. Sedaj prihaja k sos-ankom Jez dO' , Želeti je, da so še ostali pridružijo. -slovenskega naroda g. dr. Anton Korošec je I vzel botrinstvo nad enajstim otrokom-sinčkom > četa f-oža Iz RnČice. Oirok je dobil pri krst i >» svojega visokega botra, namreč — Anton. ^ V vsako hiša »Domoljuba«! ZA DOBRO VOLJO Viharno noč je Balantač sedel v gostilni, ko jrihili Franc in ves iz sebe pravi: »Balantač, lia-anlač, hitro Jiojdi domov, ves tvoj ovčji hlev je jdneslo.< , ,«,,,. Balantač se ni zmenil in pil naprej. »Ali sh-iiž tvoj ovčji hlev je odneslo.« »Pa ga ni,« je počasi odvrnil Balantač, »saj linam ključ pri sebi.« ^ Ko sem bil pred par tedni na dopustu v domačem ,aju, so mi povedali, da je ravno tiste dni umrl nek joga! podjetnik. Ne le da ni bil priljubljen pri delav-itvu zaradi svojega nesocialnega ravnanja z njim, tudi ijcgova družina nibila srečna, « katero je postopal laravnost tiransko. Ko sem prijel na pokopališču do ljegovera groba, sem bral na spomeniku: »Ljubljen ,d vsakogar, kdor ga je poznal.« Ali bi ne bilo mnogo bolje, ako bi teh besedi ce bilo na spomeiku, ko je vsakdo vedel, da je bilo ravno obratno. po nizkih cenah in v veliki izbiri Manufakturo dobite pri IblatilBiti ia Slovenijo - Tjršera cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Državnim in samoupravnim uradnikom nudimo blago na ugodno mesečno odplačevanje. Mibevc je prišel pozno domov, previdno je ;aklenil za seboj vrata ter prisluhnil. Nič. Sezul i je čevlje in neslišno lezel po stopni,:ah. Kot lat se je splazil v kuhinjo in v epalnico. Niti luči i napravil, ko se je »pravljal spat, in komaj ei e upal dihati. Legel je v posteljo tc-r si globoko Kldahnil, ukani! jo je, ni ga slišala . Ko se je zjutraj prebudil, se je ozrl po ženi n tedaj šele ee je spomnil, da je prejšnji dan >dpotova!a k teti na Dolenjsko. zopet dobite po ne7. viša ni cent, kakor tudi brini« pri tvrdki Fran Pogafoik, o. x o. z, Ljubljana Tyrševa (Dunajska) cesta 33 Neka starejSa ienica pripoveduje: »Pred nekaj evi sem se vozila v tramvaju, voz j« bil poin, e enoj vred so morali stati tudi ie starejši ljudje od Mcnt. Med onimi, ki so sedeli, je bil tudi mlad, lep llovek, ki pa ni najmanj poekušal sedež odstopiti kaki larejši oeehi, kot sem to včasih brala v časopisih,« ■Kako ncol^an in sebičen človek, pa tako mlad,« em si dejala. »Ko smo prišli do postajališča, je mladenič vstal Si s« komaj prerinil do izhoda — z eeo nogo.« Natakar: »Gospod, tale kovač, ki sle mi [a dali, je za nič.« 0 o s t: »Saj je bilo kosilo tudi za nič.« Sodnik : »Koliko ste pa takrat dobili?« Obtoženec: »Nič, še plačati sem moral.« , Moli ogrloisnflc Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovco, ako kupuieio kmetiiske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe. Pristojbina za male oglase se plačuje naprej. Stavbna parcela naprodaj v Cirčičah, 10 minut od Kranja. Pipan, Strahinj-Naklo. Črne obleke in suknje za ženine nudi najceneje Preske r, Ljubljana, Sv. Petra e. 14. Kupim vsakovrstno Elito m ziatnibs F. Čuden, Prešernova ulica ŠL 1, Ljubljana. Zmleti deieljol odpadki vsebujejo 37% beljakovin in tolšče ter so la-nenim tropinam enakovredno močno krmilo. 100 kg Din 90—. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5. ifi šisalnili strojen popolnoma novih in 8 rabljenih prav poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti Križanske cerkve). Uaicnra za fevliarsko BSjSUbfl 0i,rt gprej. mem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ivan Lindič,čevljar, Mokronog. flpkln 78 vsa kmečka SIERIO delo, sprejmem takoi. Ljubliana VII, Voduikova 133. v Sav. dolini. lOoralov, sončna lega, '/« ure od trga. Poizvedbe pri g. dr. Gračner, Vransko. Pozor gozdarji i Izdelujem najcenejše in najfinejše orodje kakorsekire. malarine, plankače, cepine Pon-tafier, cepine kmečke. Pošiljam po pošti na drobno in debelo. — Krmelj Matevž, sekirni kovač. Log, Sk. Loka. Malo posestvo na golnSnem kraju kupim. Točen opis in ceno pos ati takoj na: Janez Polajnar, Cerklje pri Kranju. Pdftfiam čebelnjak, rFBUflUS panje in orodje, mlatilnico, 3 lahke vozove in semensko deteljo. Skubic, Ber-vace, Grosuplje. Kupim mrjasca bele pasme, 8 mesecev starega. Lovše Frane, Holič pri Litiji. Posestvo lj£zi men prosto, zaraščen gO'.d radi selitve prodam. Redi 2 kravi. Plačilni pogoji ugodni. — Ra».boršek Fr. cemše-nik št. 32 pri Zagorju ob Savi. Brejo svisls 12 tednov, prodam. — Medno št. 18. _ tfa'enes 2:8 krojaško ■ 8 »nSB pi}rt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudb3 na uoravo Domoljuba pod »Pošten« st 1468. Prodom ta«o s teličkom. — Burgar Ivan, Vnanje gorice 37, Brezovica. C.nn mešano z a«nu deteljo, proda A. Peklaj, Medno št. 6. SlUŽhinjO 6lr°pošteno, sprejme manjša družina, kjer se lahko priuči najboljši kuhi. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Krščanska družina« št. 1445. Klanca ii Konjem sprejme mlin v okolici Ljubljane. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Hlapec« štev. 1207, mlado slsžhinle na gostilno in kmetijo na deželi sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 1299. liSTntTi^ kmečka dela. Dremelj, Dnina va9 št. U, pošta Laverca. Ponudbe na upravo Domoljuba pod št. 1446 Klanca !l konjem za n,flPsa gozdarjenje, sprejmem. - Andlovic, Škofljica. okrog 5)000 n,*, proda Ivann Osolin, Domžale, Ljubljanska 17. JMzarsfceua vajena sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Fr. Nadižar, mizarstvo, Kranj. Fanta cd 17 do 20 ]el iBflia starega, išče-ra za kmetijo. Prepelub Anton, Dobrunje pri Ljubljani. Hslilo za kmečka dela UBlUt! dobi mesto v župnišču. Ponudbe na upravo Domoljuba pod štev. 1262. Uaianra 2 krojaška ■OJEnba pomočnika sprejme takoj Smrke Alojzij, Žužemberk na Dolenjskem. Boiača zavareviliica za podporo v slučaju bolecni (bolniški stroški) in za slučaj smrti (pogrebnino) sprejme v vseh okrajih zaatcp-nike. — Ponudbe pod »Zavarovalni zavod« na upravo Domoljuba pod štev. 1451. llf snra močnega, zdra-UUHbd vega gprej. mem. Hrana in stanovanje v hiš'. - Kairič Anion, pekarna, Diav-Ije 250 p. ŠL Vid nad Ljubljano. Preddeiaslia za gozdno drevesnico iščem. Prosto stano 'f/T "te ia reklamacije pa oprava »Domoljuba«. - Oglasi oe zaračunavajo po posebnem ceniku - TeMon arednUtva ln uprave. 40-04. Izdajatelji dr. Gregorij Peija«. - Urednik. Jože K.oiičck. - Za Jugoslovansko tiskarno« Karel Cti. LJUDSKA POSOJILNICA ¥ LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom UuhlfaDi, MikloSiieva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge Nove in star« vloge, ki so v celoti vsak čas izplačljive obrestuje po 4 i® S proti odpovedi po S/i Ljubljana Komenskega aLi 1 tlelo* tu 3;a Dr.Prast D»rzn» M-ffšauij hi7ii„i,h/ Otdialn s n-H, Fijaker je pripeljal na kolodvor izredno 4». belo žensko. Ko mu je odštela 15 dinarjev brst napitnine, ji je dejal: ».Vikar ne hodite mimo ko. nja, gos pa, sicer ea lahko kaj napade, ko !>o videl, kaj je vozil in niti dva kovača ni zasluži!.« Črni patser od t6 cm premera in 120 cm dolžine naprej IŽSensil vsako množino. — Ponudbe pod »Ostrj-a« na upravo Domoljuba Stev. 20.09!. Profesor: »Zakaj pa niste naloge napravlii?< Dijak: »Sem mislil, da je ia ni treba dan« imeti.« t Profesor (razjarjen): »Vam ni treba imeti, kar mislite imeti, ampak, imeti morate, kar morata imeti.« Rotija se je venomer znašala nad možem, čel d* je vse njeno in da oa ni imel nič. Posteljnina je njena, šivalni stroj, kuhinjska posoda, mize? skratka vse. Neke noči prebudi svojega rnoia: »Slišiš, tak sliši vendar, tatovi so spodaj, bri vsUni.« Mož se je leno obrnil v postelji: »Cemo neki, saj ai nič mojega tam doli.« Bol^urisjS „r4 bal«0111- „v,l»k*. i'S'11" VWUtU»» »»» i. Reklamno žrebanje masufaktum« in konfekcijske trgovin« L 60RICAR, LJUBLJANA, Iv. Petra cesta 21 m 3i Ker imamo sedaj dovolj velike poslovne prostore, hočemo Se bolj razSiriti krog svojih odjemalcev. V tvrho^ega bomo razdelili za pomlad med nje potom žrebanja krasnih daril in sicer s S krat po d&e sultani preliti odeli, 5 krat p© eno kompletno moiko obleko« tirnega kaissgarna, 5 krat po en danski kostum aH plašč, dobro blago, 5 krat po en kos m najboljšega iifona. « Vsak, kdor kupi pri nas od 1. leb. do 8. aprila t. 1. za najmanj 100-— din blaga naenkrat, odda svoj naslov in dobi kupon s tekočo številko, katerega naj dobro shrani do dneva žrebanja, ki se bo vršilo ob navzočnosti odjemalcev in javnega notarja 11. april* IMS ob 2, uri popoldne. Izžrebane številke se' bodo objavile v časopisih in v naših izložbah! Med tem časom bomo posebno pažnjo polagali na to, da zadovoljimo naše odjemalce s tem, da jih postrežemo z dobrim blagom in nizkimi cenami. Ne zamudite te redke in ugodne prilike, ter oglejta si krasna darila v naši izložbi! Pozeri Zaloga se koncu zato pohitite z nakupom knjig pod polovična ceno: Germano: Življenje sv. Gabriela • ■ a din 10,— Sv. čistost ...... ■ ■ i i i din 5.-* Samec: Za na3e mala >«••■• din 8,—< Vole: Roka božja ■•»»..,» din 10.— Turšič: Izgubljeni raj din 10.— Sardenko: Dekliške pesmi . , , , , din IS,— Scbarscb: Spoved malib grehov . , , din 25,— Potočnik: Dobri pastir, 1. del . , , , din 38,— Potočnik: Dobri pastir, 11. del , , , din 40,— Potočnik: Dobri pastir. III. del . . , din 40.— tedaj skupno sam« din 15 tedaj skspoo same din 56»-— jedaj skupno sam« din S9«— tedaj »kupno sama din 20. din 2891. mmmk H, NICNAN, Li^jma, Kapifarjefa uii«a 2 Teraš: Za visokim ciljem . > • ■ « Teraš: Pri studencih zdravja in moči , Terai: Po stezah resnične popolnosti . Vole: Otrok, L del , Vole: Otrok. II de!...... , din 24,-din 24,-din 24..- din 25.-din 24,— Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke. I j. 21 knjig, skupna eeua 408 din —--■ tedaj p* asraa Nov rediim praSek »REDIN« za prašiče. —> Vsak kmetovalec si lahko hitro in t malimi stroštd zredi svoje prašiče. Zadostuje samo t zavitek za 1 prašiča ter stan« 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 8 zav. po pošti 24 din. Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh vam je zagotovljen. Predaja drogerija Kane Ljubljana, 2ldovtkaal.1. Pazite i pravi »Redin« s« dobi samo v lavitkik x napisom »fiedinc. m»ni>i>mnM»«««»»««««««wwm»w»«*«** OBLASTVENO KONCESIJO.SIK A Nt) MIZARSKO IN POGREBNO PODJETJU N * GOGALA mm Bledu zalogi vsakovrstno lesene in kovinnslo krste « vMki, od preproste do niJfinaJSe iidelave. Obenem > »J lin ti vse sraven spada )o£e ootreMJine. dekoracijo »'»J itd. po znatno iniianih cenab. V aločajn potrto« Milit« Muf. i*. 355 J in sahterano se Vam v nn!kr»rj"f dostavi na dom. F«!ni!4a t*«M, »l>ttti)<