SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., ta pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo |in ekspedlelja ▼ „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ^sprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. ž^tev. T®. V Ljubljani, v petek 5. aprila 1895. Letnili XXIII. \e zakrijmo si oči j in ušes? Na Štajerskem, 3. aprila. Vsak čas ima kak vrhovui princip, ki obsega vse druge principe, kakor obsega celota svoje delo. V srednjem veku ,je bilo največje versko načelo. Vse, kar se je v tem času storilo velikega, ima zadnji vzrok v tem načelu. Vse tiste veletvorbe, katere še dandanes občudujemo, so se spočele v verskem principu. Humanizmu in njegovemu sinu liberalizmu pa se je posrečilo streti ta princip in ga potisnili v ozadje. Proglasil se je napredek in svoboda in na mesto verskega načela postavilo staro pagansko načelo verske absolutosti. Ker pa ta nadomestek ljudij ni mogel povse uzadovoljiti in so množice jele spregledovati, so vitezi moderne pro-svete in svobode spravili na površje narodnostni princip. Boječ se, da bi se zajezilo njihovo delovanje, ki je bilo na zunaj odeto s plaščem občnega blagra, v svojem jedru pa gola sebičnost, so naščuvali ljudstvo zoper ljudstvo, narod zoper narod. Tekom našega stoletja se je narodnostni princip zelo ojačil. Narod je postal drugi; nekaternikom celo prvi in jedini bog. Narodnosti se je kadilo, okolo narodnosti se je plesalo, kakor so nekdaj Izraelci pozabivši Je-hovo plesali okolo zlatega teleta in mu kadili. Dandanes pa vedno bolj gineva magična moč narodnostnega načela, in sicer zato, ker se je to načelo večinoma zlorabljalo v liberalnc-strankaiske namene, ker se je kričalo in ščuvalo za narodnost, a zanjo skoraj nič delalo. Dvignjeno na krščansko stališče je narodno načelo vir neumornemu vspešnemu delovanju za posamezne narode. Poleg njega se vzdiga in čim dalje bolj okreplja socijalni princip. „Preosnujmo človeško družbo", razlega se na vseh straneh. In opravičenost te zahteve morajo priznati tudi oni, katerim taki klici neprijetno zvenš v ušesa. To preosnovo hočejo razni ljudje izvršiti na razne načine. Mnogoteri menijo, da se jim bo to posrečilo s praznimi utopijami, s katerimi begajo in trapijo ubogo, po rešitvi vzdihujoče ljudstvo. Toda naj se poskusi katerokoli sredstvo, bodimo preverjeni, da tisti rek: „Extra Ecclesiam non ast salus" velja tukaj baš tako, kakor gledč za večni blagor dušni. Le v krščanstvu je rešitev. Kdor se resno peča s tem, da bi izlečil velike rane v organizmu človeške družbe, pride kakor nehote na krščansko polje. Tisto moč, ki giba človeštvo, tistega duha, ki obvlada svet, tiste krive principe, iz katerih so izrasli ti nezdravi odnošaji, je treba streti in v društvo spraviti krščanskega duha in krščanske principe. Tudi Slovencem je rešiti dokaj poglavij tako-zvanega socijalnega vprašanja, ki dela svetu toliko preglavice. In ko bi tudi ne bilo ničesar drugega, že gospodarsko poglavje nam daje dela dovolj. Ne zakrijmo si očij in ušes in ne varajmo se! Naše ljudstvo je gmotno hudo propalo in potrebuje nujne pomoči. Osobito kmetski stan težko sope pod neznosnim bremenom. Kjer je nekdaj cvetelo blagostanje, tam je sedaj uboštvo, kjer je bila poprej samozavest, tam je sedaj obupnost, in kjer krepost, tam je pogostoma izprijenost. Slovenci moramo tu biti zelo oprezni. Zakaj ljudje, kojim ni utrjen materijelni obstanek, nimajo tiste žilavosti, ki je je nam treba v boju za narodne pravice. Skušnja to do cela potrjuje. Na Štajerskem so narodno probujeni najbolj oni kraji, kjer je primerno največje blagostanje. Južnovzhodni kot pa, kjer so ljudje posebno vsled ugonobe vinske trte zelo obubožali, pridno drema v narodni mlačnosti. in tukaj so še rodovitna tla za nemškutarstvo. Naj si prideš h kmetu še s tako naudušenim govorom, žalostno skomizgne z rameni in ti obrne hrbet. To je povse naravna posledica. Kako se naj takšen trpin ogreva za domovino, ako pa se mora od dne do dne bolj preverjati, da ona stori malo ali pa nič, da bi mu olajšala bedo življenja. In rokodelci in obrtniki po večjih trgih in mestih so se z večine izneverili materinskemu jeziku, meneč, da je bolje plašč obrniti po vetru, kakor pa trmoglavo se izolirati in v tako težavnih časih se ukvarjati s pretiranimi domovinskimi fantazijami, ki ne prinašajo praktičnega dobička in mnogokrat rodijo glad. Vendar se to že še prizna, da so sedanji socijalni odnošaji nezdravi. A odkod naj pridelek? Naj li čakamo na radikalno pomoč vladno? Toda ako smo čakali na-ujo sedem let, bomo še nadalnjih sedem, kakor tisto dekle v narodni pesmi na svojega ljubimca, in še dalje. Od zgoraj nam ne pride izdatna pomoč, ker se merodajni krogi morajo ozirati na činitelje, katerih teženje ni, da bi se povzdignilo občno blagostanje. Zato pa je treba spodaj začeti, tukaj reševati, kar se še da rešiti, ljudstvo poučevati, vzgojevati in organizovati, da konstitucijonalnim potom izsili preosnovo sedanjih razmer. Na Štajerskem je mnogo bralnih društev in čitalnic, kjer se ljudje shajajo, da bi prebirali knjige in časnike in se poučili, kaj se na svetu godi in kako bi se moralo goditi. Prireja se mnogo veselic in slavnostij, h katerim pride mnogo kmetskega in drugega priprostega ljudstva. Na vsporedu takih veselic je navadno nekaj pesmic, kaka več ali manj duhovita gledališka igra, kak naroden govor, ki z lepo zvenečo navdušenostjo poveličuje »zlato mater domovino" in bridko toži o njeni usodi, in na zadnje LISTEK Novi župan. Spisal Janko Barle. (Dalje.) Bilo je veselo tistega dne v Mekužju. Na občinski hiši je vihrala rudeča zastava, kot na kakovi turški trdnjavi in od vseh strani prihajali so volilei v praznični obleki. Gospodje kandidatje so se jako spretno ofrkavali med njimi, bodrili jih in jim ob-ljubovali marsikaj, med tem tudi gosposko kosilo. Na mekužkem zvoniku je počasi odbilo deveto uro in volitev je pričela. B(j je bil hud, ker je vsaki od volilcev imel lepo število svojih pristašev, tako, da se ni nič gotovega znalo, kdo bode županil. Mnogo zvedljivih tržanov, še bolj pa tržank, obsipalo je občinsko hišo, ker so pričakovali konec volitve. Na, in sreča nasmejala se je gospodu Puranu, dobil je pet glasov večine. Gospod Kalin iu Kos sta poparjena stala, ko je se oglasil gromoviti: „Naj živi župan, Naš gospod Puran!" Gospod Puran vihal si je zadovoljno dolge brke in smehljaje pogledoval svoja protivnika, katera sta se jezna pobrala kmalo iz volišča. Potem je pa stopil k zeleni mizici in dejal blizo tako-le: »Gospoda moja! Hvala vam, srčna hvala na odlikovanje, s katerim ste me danes počastili. Bodite uverjeni, da od srca rad sprejemam na svoja pleča težko breme, katero ste mi danes naložili. Gospoda moja, sin sem slavnega trga Mekužja in povem vam, da bodem z vsemi svojimi močmi deloval na prospeh in razcvit njegov. Trudil se bodem, da nasledujem pokojnega gospoda župana Peteršilja, slava njegovemu spominu, a prosim vas, da me tudi vi složno podpirate. Usojam se vas prositi, da greste z menoj „k mastnemu prešičku", tamkaj vam bodem obširnejše razložil svoj program. Slava slavnemu trgu Mekužju, živili Mekužanje, živili svestni volilei !" In zopet je zagrmelo v sobi: „Naj živi župan, Naš gospod Puran!" In dolga vrsta volilcev in drugih vrednih tržanov pomikala se je slovesno proti gostilni „k mastnemu prešičku". Novi župan korakal je pa ponosno pred njimi in zazdelo mu se je, kot da vodi svojo nekdanjo stotnijo v krvavi boj. Rudeča zastava je pa veselo plapolala raz strehe občinske hiše, saj je zopet dobilo slavno Mekužje svojega župana — gospoda Purana. A gori na hribcu nad Mekužjem pokali so pa topiči, kot da je prišel v goste sam Mustafa paša, saj ni mala stvar, kadar Mekužanje volijo župana. Preslabo je moje pero, da opiše slavo, katera se je razvila „pri mastnem prešičku". Spoštovana gospa gostilničarka naličila je ogromni žogi, ko je skakala med lačnimi in žejnimi gospodi volilei, pred katero je postavljala velikanske sklede golaša in po- nosne Štefane rujnega vinca. Ko sta se želodec in grlo za silo potolažila, razvezal se je pa jezik zgovornih volilcev in začuli so se prekrasni govori v slavo novemu županu. Cicero in Demosten naj bi se prišla semkaj učit zgovornosti! Podal bi rad vse te govore v celoti, ali se bojim, da bi se spis preveč raztegnil, pa zato raje o tem molčim. Povem le toliko, da so bili govori izvrstni, ker kako bi pač mogli Mekužanje govoriti, če ne izvrstno. Oglasili so se tudi godci, cvilile so gosli in ječal je mogočni bas, da nikoli tega. Da se je tudi pelo, to se že tako razume. Refren vsem pesmam je bil pač le oni: »Takega ni pač, kot naš je župan, Slavni meku/.ki stotnik Puran." katerega je znani mekužki kapelnik gospod Klenet za to priliko prav izvrstno zložil in po neki narodni pesmi uglasbil. A ko je dobro vince razgrelo vsem glave, tedaj je pa gospod Klenet pristavil še sledeče vrstice : „Ni ga, če tudi Kalin in pa Kos Danes sta dolgi obesila nos." In vsi so se smejali in hvalili gospoda Kleneta, da ima dobro pevsko žilico. Gostija je trajala do pozne noči. Vsem se je bilo težko raziti, a ko so se volilei naposled vendar le razišli, glasila se je še tu pa tam vesela pesem. Gospod Puran se je pa zadovoljno vlegel tiste noči v postelj kot novi župan, da se drugega jutra zbudi na delo v prospeh slavnega trga Mekužja. Županiti to ni pač šala! (Dalje slčdi.) seveda obligatni ples. Menimo, da tak vspored ne zadostuje več zahtevam naše dobe. Vtiski, ki se tu sprejmejo, so hipni in so ponajveč že drugi dan pozabljeni, ko so ljudje postavljeni v prejšnjo skrb in nadlogo; le kak goreč čestilec ali iskrena čestilka Terpsihorina morebiti dobita kak trajueji vtisek. Dandanes pa so resni časi, v katerih se gre zato, da se odvrne velika domovini in celi človeški družbi preteča nevarnost. Pri takih iu enakih prilikah, ko se sestane veliko ljudij, bi bila lepa priložnost, da bi se ljudstvo podučevalo o tem, kako si naj pomaga in s katerimi sredstvi olajša breme, ki je mora nositi kot nezasluženo kazen za grehe modernega konstitucijo-nalizma. Podučilo bi se naj, da naj izgine izmed njegovih vrst nezaupnost in zavidnost, da se naj drug drugega oklenejo, v obrambo svojih pravic združijo in organizujejo, zakaj v slogi je moč. Kdor dela za materijalni in moralni prospeh našega ljudstva, on je pravi rodoljub in narodnjak. Ako je naše ljudstvo, osobito pa kmetski stan, gmotno in nravno utrjeno, ni se bati več za obstanek narodov. Velike nade se dandanes stavijo v Raiffeisenove posojilnice kot sredstvo, ki more povzdigniti gmotni blagor kmetskih slojev. Na Nemškem so se te posojilnice dobro obnesle in se je njih število v kratkih letih zelo pomnožilo. Tudi Slovenci so jeli take posojilnice ustanavljati. Začela je Kranjska, ki bodi sploh drugim slovenskim pokrajinam izgled krščanske organizacije. Na Štajerskem še dosedaj ni nobene Raiffeisenove posojilnice, čeprav jih je pri nas treba ravno tako kakor na Kranjskem. Oporeka se, češ, imamo že slovenskih posojilnic z dobrim smotrom, čemu bi se jim torej z novimi delala konkurenca? Ne zanikamo dobrega smotra in radi priznamo, da so te posojilnice storile mnogo za osvobojenje slovenskega življa iz tujega vpliva in jako podpirale narodni razvoj. Vprašamo pa: Kaj so storile speci-jelno za kmetijstvo? V tem oziru se ne razlikujejo od nemških sester ne glede na upravo ne glede na celo smer. Najmlajša izmed slovenskih štajerskih posojilnic namerava, kakor slišimo, z eventuelnim dobičkom nabaviti primerno poslopje za narodni dom. Raiffeise-novim posojilnicam pa je edini smoter pomagati kmetom in zboljšati njih gmoten položaj, vrhu tega pa še imajo velik vzgojevalni pomen. Štajerci smo združeni. Ce tudi sta pretekli komaj dve desetletji, ko se je tudi pri nas šlo zoper »mračnjake" in »nazadnjake", vendar smo sedaj taktično združeni. Pravim, hvala Bogu, da je tako, sicer niti tega nebi bili dosegli, kar smo dosegli! Toda zveza naša ne sme biti nekaka koalicija z umi-rovljenjem glavnih načel in njeno pozorišče edino boj za enakopravnost slovenščine v šoli in uradu. Slabo bi umevali čas, ako bi mislili, da to dandanes zadostuje. Najboljše moči smo žrtvovali v ti nacijo-nalni borbi, a uspehi niso od daleka primerni trudom, kakor spričujejo žalostni dogodki v zadnjem zasedanju štajerskega deželnega zbora. Naša združena moč bi lahko mnogo več koristnega storila. Z ljudstvom za ljudstvo, za njegov materijalni in moralni blagor bodi polje, na katerem se dejstvuj naša zveza! Hic Rhodus, hic salta! Državni zbor. Dunaj, dne 4. aprila. Kriza v pododseku za volilno preosnovo. 2e dolgo časa je bilo slutiti, da so mej posameznimi člani volilnega podedseka bistvena nasprotja, katera poravnati se je vlada trudila brez vspeha. Vzlasti je baron Dipauli pri vsaki priliki pokazal, da se ne strinja z volilno preosnovo, kakeršno zahtevajo pododsekovi člani levičarskega in poljskega kluba. Zadnji čas pa se je to nasprotje tako poostrilo, da je Dipauli izstopil iz imenovanega pod-odseka, ker je neki s svojimi nazori ostal osamljen. Govori se, da se tudi druga dva člana konservativnega kluba nista strinjala z njegovimi nazori. — Zanesljivega vendar o teh dogodkih, ki so prisilili Dipaulija, da je izstopil iz pododseka, listi ničesar ne objavljajo, vendar menimo, da je ta izstop dovolj značilen že sam na sebi. Dipauli je s svojim izstopom naznanil, da ni upanja za tako volilno pre-osnovo, s katero bi se res pri volitvah pomnožile pravice ljudstva. Že do sedaj ni vzbuja! pododsek za volilno preosnovo posebnih nad, brez barona Dipaulija nima za krščanske stranke nobenega pomena, kakor da se odločno upro sklepom, kateri bi izšli iz tega pododseka. Nasledki tega izstopa utegnejo biti zelo pomenljivi. Znano je namreč, da je Dipauli jeden najod-ličnejših in najvplivnejših članov konservativnega kluba. Gotovo je, da bodo tudi v klubu nastale diference, ako so se pojavile mej konservativnimi člani v pododseku. V petek je zadnja seja pred Veliko nočjo. Mnogo poslancev je že odšlo z Dunaja. Davčna preosnova. V seji dne 3. aprila je bil obširen razgovor o obdačenji hranilnic in posojilnic. Navedli so se nekateri pomisleki proti § 83. davčne preosnove, ki govori, kako naj se obdačijo hranilnice. Zagovorniki hranilnic so povdarjali važnost in občno korist, katero ima ljudstvo od hranilnic ter priporočali, da se hranilnice kolikor moč davka oproste. Poročevalec Abrahamovič je pojasnjeval stališče odseka ter po-vdarjal, da pomisleki proti predlogu odsekovem so neosnovani. § 83. je bil sprejet po odsekovem predlogu z neznatnimi spremembami. Važna določba v tej seji sklenjena je ta, da so Raiffeisenove posojilnice proste pridobitnega davka. Razni govorniki so pri tej priliki povdarjali važnost Raiffeisenovih blagajnic, omenjali težav, s katerimi se imajo boriti vzlasti v začetku ter opozarjali vlado, naj svojim podrejenim finančnim uradom naroča, da tega blagodejnega delovanja v korist ljudstva z nepotrebnimi sitnostmi ne ovirajo. Predlog, da so te vrste posojilnice davka proste, je bil vsprejet z 83 glasovi zoper 80. Židovski liberalci so seveda glasovali proti tej določbi. V seji dne 4. aprila so bile razne interpelacije ter se je nadaljeval razgovor o davčni preosnovi. Interpelacije. Poleg Hofman-Wellenhofove interpelacije, ki je že omenjena mej včerajšnjimi brzojavkami, je inter-peliral tudi dr. Scheicher pravosodnega ministra glede duhovnika Stojalovskega, ki je v Tešnu zaprt in ki se samo zavoljo tega ni hotel pritožiti proti obsodbi, da bi se rešil vednega zapora; vprašuje, je-li mu hoče minister izkazati pravičnost in huma-niteto. Posl. Steinweuder interpelira trgov, ministra o borznih špekulacijah z ozirom na podržavljenje železnic, je-li noče dati izjave, po kateri bi se ustavilo dviganje kurza. — Trgovski minister je takoj odgovoril, opozarjajoč na svojo izjavo v odsekovi seji dne 2. t, m. — Zakon o krošnjarstvu se je vsprejel v 2. in 3. branju. Koncem današnje seje so poslanci Kušar in in tovariši interpelovali ministra notranjih del zastran premeščen j a davčnega kontrolorja gospoda Predaliča iz Tržiča v Črnomelj, o katerem sta govorila članka v včerajšnjem »Slovencu" in »Slovenskem Narodu". Prihodnja seja bo dne 23 aprila. Politični pregled. V Ljubljani, 5. aprila. O surovostih proti Armencem v preteklem letu poroča »Times" jako obširno in piše nekako tako-le: V zimi 1892/93 uprli so se Armenci gorskega okraja Musch ter niso hoteli plačati davkov, ker so je že tako morali odračuniti Kurdom. Da bi je prisilila k pokorščini, poslala je vlada nekaj vojakov, kateri so se do spomladi 1894 še dosti mirno držali, nekaj zato, ker so Armenci vsak napad prav dobro odbili, po drugej strani so pa morali čakati vojaki novih močij in ugodne prilike. Ko pa je napočila pomlad, jele so dohajati vedno močnejše čete in začelo se je nepopisno klanje. Armenci, ki niso že na planem padli pod krutim orožjem, ubežali so v bližnje hribe, toda tudi tukaj so jih dobro oboroženi vojaki sekali na dalje in popolnoma potolkli ter pometali v brezdno. Niti ženam in otrokom se ni prizaneslo. Ta grozen dogodek pač ne daje nikake časti Turčiji, in bati se ji je, da ne izgubi zaupanja vseh evropskih držav. Vlada bi bila vender lahko drugače ukrotila upornike, da ne bi trebalo prelivati toliko nedolžne krvi. Italija. Volilni imeniki za prihodnje volitve so že izgotovljeni in vladna »Riforma" poroča, da bodo volitve v kratkem razpisane. Ker opozicija napenja vse sile, da Crispiju iztrga mandat v Palermu, bode mu vladna stranka ponudila mandat v Rimu. Boj bo hud, ker so se vse opozicijske stranke pod vodstvom Rudinijevim združile proti Crispiju. Španija. Maršal Martinez Campos se je včeraj odpeljal proti Kubi. Sestavil je načrt, da hoče v kali zatreti vstajo, zasesti vse kraje, odkoder ustaši dobivajo živež, ter izčistiti vsa njihova skrivališča. Akoravno Martinez Campos pozna še iz prejšnjih let vse zvijače drznih ustašev in tudi deželo, vender se moti, če misli, v kratkih tednih narediti mir na otoku. Na vzhodu otoka imajo ustaši mnogo skrivališč, odkoder se lahko branijo proti desetkrat močnejšemu sovražniku. Kitaj in Japan. Iz Hongkonga se poroča, da so v Kantonu Kitajci nabrali tri tisoč prostovoljcev za obrambo pokrajine Kvangtung. Troške hoče vlada pokriti s hišnim davkom, ki ga je vpeljala. Ta naredba je prav kitajska. Država, ki šteje nad 400 milijonov prebivalstva in je ponižana od mnogo slabejšega sovražnika, išče za drag denar prostovoljcev. Mi nismo prijatelji militarizma, toda v nesreči svoje domovine bi vsakdo tudi od Kitajcev pričakoval več navdušenja in požrtovalnosti. »Novoje Vremja" piše, da japonska vlada ne misli resno na mir s Kitajci. Ti so itak poraženi, brodovje so večinoma zgubili, armada je zbegana, zato Japonci čakajo mej primirjem na pomladno vreme ter se pripravljajo za nov boj. Imenovani list trdi, da mirovne pogodbe niso znane in Japonci bodo gotovo porabili to priliko, da kolikor mogoče oslabe svojega okornega sovražnika. Cerkveni letopis. X. Apologetičen govor. Ker je Msrija, naša mati, spomiBjajmo se je v zadnjem govoru. Marijino češčenje se opira na dva razloga: 1. Na Marijino čast in 2. na moč njene priprošnje. 1. Prva čast: Marija je Mati Božja, rodila je njega, ki je Bog in človek skupaj. Mati je mati celega otroka, dasi rodi samo telo, dušo ustvari Bog sam vsacemu človeku posebej; Tudi Marija je mati celega Jezusa, torej Mati božja. 2. Druga čast: Marija je mati in devica ob jednem. Bila je sicer zaročena z Jožefom, ali Jožef je bil le varuh njene časti in nedolžnosti. V angeljevo oznanilo je privolila še le tedaj, ko ji je bilo zatrjeno, da ostane devica prej in slej. Nedolžnost Marijina se spričuje tudi iz ravnanja Jožefovega. — Sveto pismo imenuje sicer brate Jezusove, a ti niso bili njegovi pravi bratje, marveč sinovi Marije Kleofe, tete Marijine, torej bratranci. V svetem pismu se sinovi imenujejo bratje. Abraham in Lot. »Prvorojeni", hoče reči »jediuorojeni", kakor tudi v kroniških bukvah I. 23, 17. 3. Tretja čast: Brezmadeževano spočet j e. Jezus, svetost sama, je zamogel vzeti človeku natoro le iz bitja, ki je bilo samo sveto in ne-omadeževano. 4. Četrta čast: Polnost milosti, brez osebnega greha. Marijo moramo, ne moliti, pač pa bolj častiti, nego katero drugo ustvarjeno bitje (cultus hyper-duliae). II. Marijina moč. Mati kraljeva ima velik vpliv na kraljevega sina. Ravno tako Marija na Jezusa Kristusa, svojega Sina, Gospoda nebes in zemlje. Vse premore pri njem s priprošnjo (omni-potentia supplex). Častimo jo! Častil jo je angelj, častila Elisabeta, aposteljni, sveti očetje. Kraljestva so jo izvolila v svojo kraljico. Poezija, glasba, slikarstvo tekmujejo med seboj, katera se bo bolj odlikovala v proslavi Marijini. »Odslej me bodo bla-grovali vsi narodi!" Tako, kakor to, se ni spolnilo nobeno prerokovanje na zemlji. Zgled o »Mariji pomagaj". K sklepu prosi govornik Marije blagoslova možem, mladeničem, zlasti pa delavskemu stanu. »Marija, pomagaj nam ! Ne zapusti nas nas , dokler nas ne vidiš v nebesih poleg sebe! Amen." Tako so se vršile in srečno končale prve konference za može v Ljubljani, pojasnilo se je marsiktero versko vprašanje iz apologetičnega stališča s posebnim ozirom na sedanje zmote in vzdramilo versko prepričanje v možeh. Čast možem, da so ustrajali do konca. Hvala g. govorniku P. H u g o 1 i n u za njegov obilni trud! Pokazali so, da imajo tudi oni smisel za verska vprašanja in da brezverstvo na Slovenskem še ni prevzelo mnogo tal. Sad govorov ne bode izostal, že se je pokazal v teh dneh. Večna hvala za to Bogu! S tem pa še ni vse storjeno; treba se bo na može tudi zanaprej ozirati. Sprožila se je misel: Kaj, ko bi se možem preskrbele, morda drugo leto, ali v adventu, duhovne vaje? Mi iz srca pozdravljamo to misel in prosimo Boga, da jo vresniči. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. Bprila. (Odposlanci Istre pred cesarjem.) Z Dunaja: Včeraj je vsprejel cesar v avdijenci nekatere istrske narodne zastopnike in načelnike občinskih gospodarskih zadrug, ki so mu izročili spomenico, v kateri so opisane žalostne gospodarske razmere v Istri in kjer prosijo pomoči proti temu. Cesarja pozdravil je dr. VitežicS. Vladar je odgovoril, da mu je znano težavno stanje kmetskega ljudstva v Istri, zato bo vladi naročil, da se natančno pouči o vseh gospodarskih potrebah in razmerah in stori, kar je potrebno za zboljšanje gospodarstva. Omenil je cesar, da se je z odpisom zemljiškega davka v tem že storil važen korak. (Novi predsednik okrožnega sodišča v Celju,) pl. U11 e p i t s c h , je 1. aprila v Gradcu izvršil službeno obljubo ter se 4. t. m. podal v Celje, kjer je nastopil svojo novo službo. Po sporočilih, ki smo jih zadnje dni dobili iz Gradca, je pričakovati, da bo novi predsednik okrožnega sodišča nepristranski in pravično vršil svojo službo. Ako se potrdi to upanje, prepričan naj bo, da mu bodo vsaj Slovenci gotovo za to hvaležni. (Slovensko gledališče.) Sinoči je bila zadnja predstava v tej sezoni, in sicer na korist domačim možem slovenske drame. Občinstvo se je odzvalo vabilu v mnogobrojnem številu, kajti gledališče je bilo razprodano, in boljše moči je odlikovalo z živahnim ploskom, dame s šopki. Baimundov čarobni igrokaz „Zapravljivec* ima sicer mnogo senčnih stranij, ter gotovo najmanj ugaja pikantnostij in golega realizma žejnemu modernemu ukusu, toda nam se zdi ta igra za slovenski oder ne glede na velike tehniške težave jako primerna; dasi je stara, ima vendar še mnogo privlačne sile, da se ne bode še preživela. Osobe seveda so idealizovane v tajnočarobnem svitu pesniške domišljije, a to ne ovira prijetne in poštene triurne zabave. Igrali so v obče prav dobro. Namesto gospice Leščinske, ki je v zadnjem trenotku odpovedala, je pela gospa Aničeva v občno za-dovoljnost. („Mrtvaški ženin".) Skoro za nobeden koncert „Gla8bene Matice" še ni bilo občega zanimanja toliko nego za »Mrtvaškega ženina", ki se bo proizvajal jutri in se ponavljal v ponedeljek. So pa tudi vsi sodelujoči činitel|i taki, da morajo vzbujati pozornost: snov dramatiško-presunljiva, skladba največjega slovanskega skladatelja, solisti zgolj sloveči domačini, mešani zbor broječ 120 grl, vodja vsemu pa — mojster Hubad. Sedeži in vstopnice z navadnimi cenami se dobivajo v trgovini gosp. A. Zagor-jana in na večer koncertov pri blagajnici. Istotam se dobiva obširui tekst a 10 kr. (Ptujski okrajni zastop v zameri pri Bismar-kovcih.) Iz Ptuja se nam poroča: Kakor že znano, oporekal je ptujski okrajni zastop proti temu, da bi se na kupi, namenjeni Bismarcku svetil tudi grb ptujskega mesta, dokazujoč, da biva v Ptuju poleg 3680 Nemcev tudi 621 Slovencev in da je v ptujskem okraju sploh 46.486 Slovencev in razven Ptuja le 465 Nemcev. Nemški liberalni listi štajerski se radi tega ugovora hudujejo nad okrajuim zastopom ptujskim, češ da njemu nič mar, kaj da se godi v mestu Ptuju, izgovarjajo se pa, da ni tega storil mestni zastop uradno, marveč le posamezniki, kar je seveda glede grba jako težko verjeti, Sploh pa je čutiti iz nemško-liberalnih izjav, da je okr. zastop pravo zadel, ko je ugovarjal proti velikonemškim komedijam, s katerimi Nemci v slovensko-nemških krajih gotovo ne pospešujejo narodnega miru iu kršijo geslo v nedotakljivosti narodne posesti. (Bismarckovanje v Mariboru.) Poroča se nam : Tudi naši mariborski neodrešeni Nemci so bili dne 2. aprila toli srečni, da «o obhajali v kazinski dvorani Bismarckov vtčer, kateremu je predsedoval in-žener Posch. Slavnostno besedo sta spregovorila „Šriftleiter" Hans Kordon in inžener Brauner in sta tako naudušila vse'navzoče, da so vsi „omočeni ribali salamandra" na Bismarcka. Poslala se je seveda Bismarcku tudi obligatna čestitka. Druge ne sreče, vsaj da bi bila zuana, ni bilo. (Častnim občanom) imenovala je občina Medvode zaslužnega, šestnajst let v P r e s k i za blagor občine in vzgojo mladine delujočega sedaj vpokoje- nega učitelja gosp. Frančiška Praprot nika ter mu izročila te dni krasno izvršeno diplomo. (Pevski sestanek.) Naprošeni smo objaviti, da bode po obeh koncertih »Glasbene Matice" pevski sestanek pri „MaliČu". Koncertno občinstvo dobro došlo! (Iz Šmarjete.) Neki dopisnik Vašega cenjenega lista se je že pritoževal, čemu je pač v našem kraju drevesnica mokronoške kmetijske podružnice. Tudi nam se to zdi zelo nespametno, vzlasti ker ž njo nimamo ničesar opraviti; naši kmetje so udje vrle škocjanske podružnice, do katere imajo lehko več zaupanja, ker je v boljših in skrbnejih rokah. Sicer bi še ne imeli toliko zoper to, ker nam drevesnica dela slabo parado, a odločno protestujemo zoper njo radi javnega pohujšanja. Že večkrat smo namreč imeli priliko opaziti, kako se pridno dela v tej drevesnici ob nedeljah. Primerilo se je celo, da se je mej dopoludansko službo božjo v pohujšanje vseh ljudij, ki so šli v cerkev, drevje čedilo in snažilo. To delo oskrbuje sedaj naš klevevški grajfčak Ulm, ki se je nedavno tu sem s Štajerskega priženil, oziroma njegova valpta. Jeden je luteranec, protestant, drugi je sicer katoličan, a kakor vedo ljudje povedati, še slabeji ko prvi. Ne čudimo se tedaj tema dvema, da ob nedeljah v drevesnici delata, niti njih gospodarju, da jim to pripušča, ker sam tako pridno hodi plesat na postni bal v Gorjance, a čudimo se slavnemu odboru kmetijske podružnice, da trpi to skrunjenje Gospodovega dne. Mi Smarječani sicer nimamo ničesar govoriti, vendar pa predrzno izražamo svojo željo, da se odstrani to javno pohujšanje. (Doktorjem prava) bil je 31. marca v Gradcu promoviran gosp. A. Podrekar, odv. koncipijent v Pazinu. (Iz Istre:) Kakor sem vam že poročal, zmagali so Hrvati pri občinskih volitvah v Tinjanu. Danes dostavljam, da so imeli naši v tretjem razredu 183 glasov proti 88, v drugem razredu 78 proti 26 in v prvem razredu 44 proti 22. — Kakor številke kažejo, niso pomagala Italijanom ni najpodlejša splet-kanja; poraženi so tako, da se drugič niti na bojišče več ne bodo upali. — Kakor o vsakem shodu, kjer se snide naše ljudstvo s svojimi poslanci, tako italijanski listi lažejo tudi o shodu v Hrušici, da je bila udeležba neznatna, sploh da je bil shod za Slovane velik „fiasco". O tem seveda se nečemo prerekati z Lahoni. Ako so oni s svojega stališča zadovoljni s shodom tem bolje, ker Slovani smo ž njim popolno zadovoljni ter se nadejamo, da tudi ne ostane brez lepih sadov za probujo našega naroda v Istri. Narodno gospodarstvo. Zemljiščni-davčni kataster. (Spisal državni poslanec Fr. Povše.) II. S tem sem torej podal sliko tega zakona, ka-koršnega je finančno ministerstvo načrtalo. Večinoma bo nespremenjen ostal, a toliko se nadejam, da bo glede skupne svote, da bi še za daljnih 15 let imel znašati avstrijski zemljišni davek 377j milijonov kakor doslej, drž. zbor gotovo drugače sklenil, tudi če se bo finančni minister še tako upiral, kajti kako naj se odpravijo očividne krivice, katere fin. ministerstvo samo priznava, in kako naj velja ista svota, ko so vsi odnošaji drugi, kakor pred 15 leti, cena žitu, lesu itd., kakor sem o tem dokaze podal v svojem govoru v letošnjem deželnem zboru in koji govor je ta cenj. list tudi objavil. Kolikor poznam mišljenje večine poslancev, zastopajočih kmetske interese, so vsi pripravljeni pri tem vprašanju odločno postopati iu zahtevati, da se ta svota znatno zniža. Sedaj mi bodi dovoljeno, da nekoliko opišem iu sodim o tem zakonu, da ga bolje pojasnim, saj je potrebno, da ga temeljito razumejo naši kmetovalci v svrho, da se potem zamorejo tudi ravnati in braniti svoje pravice. Oglejmo si najprvo premembo v kulturah. Doslej prihajali so evidenčni geometri vsako leto v posamezne občine svojega okraja in sprejemali naznanila o kulturnih premembah. Vendar pa se niso odpisovali davki, oziroma spreminjali. Sedaj pa ima drugače biti in vsakter posestnik bo moral postavno v to prisiljen objaviti take kulturne premembe in uradi bodo morali potem na podlagi oznanila in izvršbe premembe v katastru od strani evidenčnega urada znižati, oziroma zvišati zemljišni davek za dotično parcelo, in sicer imel se bo davek za dotično parcelo, če je spremenjena v nižjo kulturno vrsto, še v istem letu znižati, nasprotno pa bo višji davek za dotično parcelo, ki se je spremenila v višjo kulturo (n. pr. pašnik v njivo ali vinograd), predpisal se še le po preteku 10 let torej t 11. letu po nastali premembi v kulturi. To olajšavo pa zgubi oni posestnik, ki zamolči oziroma zamudi o pravem času oglasiti pri evidenčnemu uradu, da je spremeuil dotično parcelo. V interesu kmetovalcev torej je, da bo strogo po zakonu vse spremembe v kulturah oglašati, ker v prvem slučaju se jim še v istem letu mora znižati davek, v drugem pa si zagotovi, da vzlic ugodno spremenjeni kulturi jim ostane celih deset let stari navadni (nezvišani) davek od dotične parcele. Glede prvega odstavka § 1. smemo torej zadovoljni biti, ne tako pa z naslednjimi odstavki, ki razpravljajo o reviziji klasifikacijskih tarifov, in ocenitev posameznih parcel. Glede silno slabih žitnih cen i. t. d. nikakor kmetije ne donašajo več onega čistega prinosa, ka-koršen se je izračunal pred 15 leti. Zato bi bilo pravično, da se vsi tedanji tarifni nastavki, ki so bili primerni tedanjim tržnim cenam za razne kmetijske pridelke, predelajo in izračunajo na novo in sicer na podlagi jedino pravih in pravičnih današnjih razmer in tržnih cen in drugih odnošajev, nastalih v kmetijstvu. Zalibog, da bo težko doseči to, ker se finančni minister silo protivi, trdeč, da bi to silno mnogo več milijonov goldinarjev stalo in kaže na res ogromne številke, katere je stala prva uravnava in ocenitev zemljišč v 1. 1870. do 1883. in ki so znašali celih 30 milijonov goldinarjev in od katerih odpade celih 18 in pol milijonov goldinarjev na ocenjevanje parcel. Marsikatera pikra beseda bi se dala o tem spregovoriti in za trdno se sme upati, da bi danes kaj tacega se ne godilo več kot tedaj; vender se ne da tajiti, da v to bi bilo dokaj časa treba in tudi vsaj nekaj milijonov goldinarjev. (Dalje sledi.) Budimpešta, 4. aprila, (brz. poročilo). Poročilo o letini pravi z dne 1. apr., da deževje in dolga zima zadržujeta poljska dela. Pomladna setev bo zelo majhna. Jesenska setev je zelo poškodovana, najbolj: rž iu jačmen, najmanj pšenica. Skoraj povsod manjka klaje. Berolin, 4. aprila (brz. poročilo). Tu se je vstanovilo društvo v varstvo zlate veljave na Nemškem. Predsednik mu je tajni kupč. svetuik Frent-zel. 70 velikih industrijalcev in kupcev iz vse Nemčije je pristopilo. Berolin, 4. aprila (brz. poročilo). Izredni občni zbor nemške trgovske zveze je izrazil v posebni resoluciji zaupanje v izjavo drž. kancelarja kneza Hohenlobe v seji drž. zbora dne 15. febr., da vlada ne misli na nobena pogajanja, s katerimi bi se nemška državna valuta kako izpremenila. Telegrami. Naši deputaoiji pri min. predsedniku. Dunaj, 4. aprila. Danes so se predstavili ministerskemu predsedniku knezu Win-dischgraetzu isterski odposlanci: dr. Vitezič, dr. Laginja, Spinčič, Mandič, dr. Trinajstic, Sančic, Rogač in Tomičic. Opozarjali so vlado na škodo, ki jo ima isterska vinoreja vsled vinske klavzule v trgovski pogodbi z Laškim ; prosili so za podporo pri raznih gospodarskih podjetjih (glede cest i. t. d.), kar bi zmanjšalo vpliv vinske klavzule. Izročili so mu v tem oziru tudi posebno spomenico. Min, predsednik je zelo prijazno sprejel odposlance in jih zagotovil, da je vlada naklonjena isterskim gospodarskim koristim, in da je dobro poučena o gospodarskih razmerah tamošnjega prebivalstva. Obljubil je, da bo vlada skrbno preiskavala nasvete, izražene v spomenici, oziroma tudi po njih ukrenila pozitivne določbe. — Dalje je bila pri minist. predsedniku deputacija nekaterih gorenjskih Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda Wien, za preskrbljenje vseh •» o ^ ^ Schelhammer & Schattera in notranjskih občin, ki sta jo vodila posl. pl. Globočnik in dr. Ferjančič. Deputacija je izročila spomenico, ki najodločnejše z ozirora na žalostno stanje dotičnih občin zagovarja železnico Loka-Razdrto-Divača in stransko progo skozi vipavsko dolino. Min. predsednik je vsprejel spomenico in je obljubil, da bo vlada skrbno razraotravala izražene želje. Povodenj. TemeSvar, 4. aprila. Voda v beginem prekopu vedno narašča. Povodenj žuga. — Mnogo jezov je v nevarnosti. Maros-Vasarhely. 4. aprila. Maroš vedno huje poplavlja, vzlasti krog Gor-gelyi-a. Okolica Sitchs-Regen je pod vodo. — Voda je podrla neki železničen most; promet je ustavljen. Spodnji del mesta je deloma v vodi. Niregy-Haza, 4. aprila. Voda je na več mestih prestopila jezove v mali Tisi; 20.000 oralov posestva tišine uravnavne družbe je pod vodo. Dunaj, 4. aprila. Princezinja Gizela bavarska odpotovala je danes popoludne ob ob 2. uri v Brno. Dnnaj, 4. aprita. Nasproti poročilom praških listov, ki pravijo, da je pododsek za volilno reformo svoje delovanje ustavil in se razšel, poročajo večerni listi, da se je delovanje pododsekovo le do po Veliki noči pretrgalo. Dnnaj, 4. aprila. Občni zbor društva dunajskih bank je sklenil razdelitev divi-dend po 3 gld., tako da se izplačujejo kou-poni za leto 1894 po 8 gld. Rednemu rezervnemu zakladu dovolilo se je 500.000 goldinarjev. Dunaj, 4. aprila. Pri občinskih volitvah v prvi razred sta bila v notranjem in Leo-poldovem mestu izvoljena po 1 liberalec, v Otakringu 1 protiliberalec. Dunaj, 4. aprila. Iz zanesljivega vira se poroča, da ni resnična trditev „Politike", češ da so navstale v pododboru volilnega odseka resne težave, ki žugajo uničiti vso volilno preosnovo. Pododbor je zadnji čas sklenil več važnih načel in ko se zopet snide državni zbor, bo nadaljeval svoje delovanje. Dunaj, 5. aprila. Cesar podelil je računskemu revizorju pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu, Matiji Vrabec-u, povodom njegovega vpokojenja naslov računskega svetnika. Praga, 4. aprila. Prof. fizijologije na češkem vseučilišču Vlad. Tomsa je nana-gloma umrl; vdrla se mu je kri. Rajni je bil ruski svetnik. Ko se je ustanovilo rusko vseučilišče, so ga poklicali iz Harkova semkaj. Berolin, 4. aprila. Zvezni svet je izročil načrt borznega zakona trgovskemu in pravnemu odseku. Berolin, 4. aprila. Listi poročajo, da je izročil bolgarski ministerski predsednik Sto-jilov s svojim tajnikom lastnoročno čestitko Bismarcku. Berolin, 4. aprila. Poslanska zbornica je prenehala seje do 28. aprila; gosposka zbornica za negotovo dobo. Bern, 4. aprila. Narodni svet je sklenil s 75 proti 54 glasovom posvetovati se o prodlogi zveznega sveta glede zvezne banke. Bruselj, 4. aprila. Zbornica je vspre-jela vse oddelke občinskega reda, kakor ga je predložila vlada. O celi predlogi se bo jutri glasovalo. Bruselj, 4. aprila. V več premogovnikih v Seraingu in Flemallu so navstale stavke. Umrli so: 3. aprila. Janez Gale, prodajalec kos, 72 let, Pred konjušnico 5, plučni emphvsem. 4. marca. Elizabeta Peterlin, gostija, 70 let, Karlovska cesta 7, ostarelost, — Janez Selan, delavčev sin, 14 let, Ilovca št. 14, želodčni in črevesni katar. Tujci. 3. aprila. Pri Slonu : Krum, Lustig, Mandl, Zug, Samec, Eohler z Dunaja. — Kohn iz Plzna. — Miklič iz Gorice. — pl. Laszlo iz Trsta. — Hirschmann iz Čakovca. — Virtl iz Ma-rijanskih kopelj. — Reimann, Manhart iz Gradca. — Grabnar iz Novega Mesta. — Pesohits iz Paračina. — Savnik iz Kranja. — llandler iz Beljaka. — dr. Artur Gstottner iz lnomosta. Pri Maliču: Fery, Trostli, Burkhart, Element, Scha-cherl, Engl, Moskovitz, Just, Kellermann, Weinreib z Dunaja. — Habesser iz Brna. — Rossi iz Trsta. — Hofbauer iz Tržiča. — Viragl z Reke. — Rother iz Prankobroda. — Suhiebl iz Zaloga. — Prane Oldrini iz Linca. — Scheyer iz Radeč. — Zollich od Sv. Ane. — Mattek iz Maribora. Pri Južnem, kolodvoru: Klokl iz Gradca. — Mees-burger z Brda. — Ehrenfest z Dunaja. Pri avstrijskem caru: Potočnik iz Sore. — Birk iz Zalega Loga. — Hribar iz Eamnika. TremenNko sporočilo. a Cas Stanje Veter Vreme ■iii -g«! a " a opazovanja irnkon.rm t mm toplomer* po C.litju 4 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. i. sveč. 729-5 730-6 733-1 3-6 12-8 6-8 sl. svzh. sl jzapad sl. szap. mesla del. oblač. del. jasno 07 dež jf Srednja temperatura 7-4 za 0-9° pod normalom. Lekarna Trnk6ozy, Dnnaj, V. \-3 13 >> N . O -O 1 d S . * J ® M it Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 23 Ubaldupl. Trnkoczyjn lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradon. o-1 o M «1 P Ivan Jax LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-25 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Št. 8855. 219 1—1 V smislu deželnega zakona s 17. dn£ junija 1870. štev. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. aprila letos svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlin ji. kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a naj-dalje do 15. maja letos. Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa iu veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevia, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati iu pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Ce se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvrš ti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dne 31. marca 1895. Zupan : GRASSELLI 1. r. Dunajska borza. Dn6 5. ap rila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 55 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 65 „ Avstrijska zlata renta 4%............123 „ 35 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 45 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 55 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 35 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1082 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............403 „ 30 „ London vista...........122 „ 25 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž. velj. 59 „ 72'/i„ 20 mark............11 „ 93 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 681,«. Italijanski bankovci........46 „ 15 „ C. kr. cekini......................5 „ 73 „ Dne 4. aprila. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . * „ „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. — kr. 164 „ 50 197 „ 50 99 „ 70 152 „ 50 133 „ — 108 „ 75 IU „ 25 99 „ 25 99 „ 90 223 „ 50 176 „ — 133 „ 35 98 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st/ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 201 gld. 25 150 „ - kr. 17 50 . 23 75 „ 25 „ . 24 . 170 3667 60 „ . 573 . 111 P 75 „ . 86 n n 60 . . 167 75 „ . 130 n 87 „ ,........... ,|||--------:-------------M—-J^fliflfcl Jbf Nakup ln prodaja IS 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. > Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M E K C U It" Wol!zeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Pojasnila TBtt v vseh gospodarskih in flnaninihjstvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti pf naloženih (riavnio, Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič. •dgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.