H?
N.jvčji alovmki dnevnik V Zrlminngi driarth
V^tn?Mkh) ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za kftoaematvo cclo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki.
TELEFON: CHclaem 3—3878
No. 50. — Stev. 50.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, MARCH 2, 1936- PONEDELJEK, 2. MARCA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
ZA MRTVEGA RAZGLAŠENI OKADA VODI VLADO
/
jfvatske demonstracije proti beograjski vladi
ZA SNEGOM PRIHAJAJO POVODNJI
V Penruylvaniji so izgubile življenje štiri osebe. — Voda napravila veliko škodo.
Reke, ki so prestopile bregove v zapadiiem delu Pennsvl-vanije, so prinesle smrt štirim osebam. V Parkers Landing je pitala voila po ulieali štiri revije visoko, ko je reka Alleghany v dveh urah narantla za 10 čevljev. Pošta, banke in tovarne so prenehale poslovati.
Prebivalci nižjih krajev so morali svojo lastnino prenesti na višje ležeče kraje. Iz Kast Hickory, kjer je voda globoka ]>et čevljev, prihaja poročilo, da prinaša voda 50 čevljev vi-?=ok kup ledu.
Dolini ob reki Delaware preti poplava. Vsled naglo nastopi všega gorkega vremena dobivajo reke veliko množino voile. Ko bo razpokal led in ga bo voda drvila s -seboj, se je bati, da 'bo mnogo mostov porušenih.
V	državi New York dosedaj preti poplava samo mestu Binghgamptou, N. Y., kjer ste roki Susquehanna in Chenango na ras ti i tri čevlje nad normalno višino.
Prebivalci vasi Corychhi v Pennsvlvaniji so morali izprazniti svoje domove.
V	Albany, N. Y., se je potopila vlačihia ladja, ko jo je zdrobil led H ud son a.
CHICAGO, III,. 1. marca. — Lodene plošče po velikih rekah povzročile, da se je voda razlila čez bregove in na tisoča ljudi je moralo zbežali na višje ležeče kraje .
V	mnogih krajih ob rekah Mono 0'ahela in Allegheny yi voda 'preplavila ulice. Prebivalstvo beži iz hiš v čolnih.
Velike poplave so ob bregovih rek Wabash in White v Illinois.
Mnogo -snega je zapadlo v državah South Dakota, Wisconsin, Michigan, Minnesota in Iowa. Povsod vlada hud mraz. Ako se sneg prične naglo tajati, boda nastale -poplavo.
PITTSBURGH, Pa., 1. marca. — Reka Ohio neprestano naralsča in s seboj prinaša v nižine veliko množino ledenih plošč.
Dvajset milj dolgi kup ledu na reiki Ohio pri Vanportu, 30 milj nižje Pittsburgha, se je raapočil in velikanska množina vode se je razlila po planjavah.
Voda reke Ohartiers blizu Canonsburga je "prestopila svoje bregove in 20 ljudi je moralo zapustiti svoja domovanja.
SVOJEVRSTEN ŠTRAJKvAKRON
Stavku joči de!avci pri Goodyear Co. sto>je pri svojih strojih. — Tudi v V Barbertonu so stav-karji v tovarni.
AKRON, O. 1. marca.—Stavki pri Goodyear Tire & Rubber Co. v Akronu in pri Columbia Chemical Company a* Barbertonu ste v javnosti povzročili posebno pozornost, ker se delavci poslužujejo drugačne taktike, kot pa je v navadi pri nezadovoljnih delavcih. Navadno delavci, ki z delavskimi razmerami niso zadovoljni, puste svoje delo in skušajo pridobiti delavce v drugih podjetjih, da store isto.
Pri Goodyear Company so delavci zastavkali, ker je družba odpustila nekaj delavcev, toda stavkarji so ostali v tovarnah, pa ne delajo. Ostanejo pa pri svojih strojih zato. da si obdrže delo, kadar je stavka zopet poravnana.
Delavci pri Chemical Company v Barbertonu so zastavkali, ker hočejo imeti zvišane plače po 4 cente na uro. Stavkarji so ostali v tovarni in jima je družba celo dovolila, da dobivajo hrano v tovarno.
Delavci na različne načine protestirajo proti obstoječim delavskim razmeram. Voditelji stavke si izberejo oni način, s katerim morejo v obstoječih razmerah najlažje priti do cilja. V Akronu in Barl>ertonu so delavci v pasivni rezistenci, medtem ko se v drugih slučajih stavkarji poslužujejo nasilja in sabotaže.
Japonski vstaši.
DEMONSTRANTI SO RAZBILI
IZLOŽBE SRBSKIH TRGOVIN
ZAGREB, Jugoslavija, 1. marca. — Ob priliki 40. obletnice smrti Ante Starčeviča, ustanovitelja hrvatske narodne stranke, ki se je borila proti Madžarom ob koncu prejšnjega stoletja, so ekstrem-ni naejonalisti vprizorili burne demonstracije proti Beogradu.
ŠE NIKDAR KAJ TAKEGA
MIAMI, Fla., 1. marca. — Mladinsko sodišče ima preti seboj velik problem, kako bi odločilo, kdo izmed dveh mladih mož je bolj upravičen do očetovstva trojčkov, katerim je dalo življenje neko 25 let staro tjekle v Miami.
Mlada mati je sodniku W. H. Beckhamu navedla dva moška: enega iz Miami, drugega iz West Palm Beacli kot očeta trojčkov. Oba pa sta tudi izjavila, da sta pripravljena priznati se za očeta pet -mesecev starih otrok.
Sodišče more na dva načina dognati, kdo je pravi oče: po krvi, ali pa po podobnosti. Od-, vetnik za moža iz Miami je predlagal," da sodišče naj opusti zdravniško preiskavo krvi in da naj počaka nekaj časa, da bodo pričeli otroci kazati kako podobnost svojemu očetu. Tn sodnik je temu predlogu ugodil.
TOKIO, 29. fob. — Vstaška sila, ki je izzvala na Japonskem resno krizo, šteje komaj tisoč mož, večji(lel članov »prvega in tretjega infanterijske-jga polka tretje armadne divi-! 2je.
Svoj glavni stan imajo v palači usmrčenega ministrskega predsednika Okada. V njihovih rokah je bil pa tudi policijski glavni stan, Pee ris club, restavracija Koraku in Sanno hotel. Vsa ta poslopja se nahajajo v osrčju Tokia.
V hotelu je bilo nekaj ameriških gostov, katerim so ulju-dno, toda odločno povedali, fla ie najbolje zanje, če se čimprej drugam preselijo.
Vstašem je poveljeval kapitan Teruzo Ando ter štirje ar-:<iLaxlni častniki, ki imajo na vesti umor več odličnih oseb.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ZDR. D&ŽAVAEu
NOVI CEHOSLOVAŠG
ZUNANJI MINISTER
PRAGA, CVhoslovaška, 1. marca. — V soglasju z načrti za bodočo vlado čehoslovaške republike, kot jih je zasnoval bivši predsednik Tomaž G. Masa rvk skupno s sedanjim predsednikom <1Y. Benešom, je Be-neš imenoval za zunanjega ministra dr. Kamila Krofto, dosedanjega stalnega načelnika zunanjega urada.
S tem je dr. Bcneš postavil na to važno mesto sposobnega moža, .ki je ž njim istega mišljenja v zunanji politiki. Poleg tega pa bo dr. Beneš, navzlic temu, da je sedaj predsednik, še vedno vodil zunanjo politiko dežele.
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden j<» 50 centov.
OBILEN BOŽJI BLAGOSLOV
DENTON, Md., 28. feb. — Zakoncema Wilbert Butler je bil rojen sedemnajsti otrok. — Mati in dete se dobro počutita. Butler ima dve veliki farmi. On je »star 50, njegova ž«na pa 45 let. Dva otroka sta jima umrla, petnajst jih pa živi na farmi.
SMRTNA NESREČA OČETA 12 OTROK
OLEAN, N. Y., 1. marca. — Dane^ je bil na mestu usmrčea Michael Bean, oče dvanajstih otrok. Njegov avtomobil se je zaletel v drevo. Pred petimi le-ii se je njegova žena smrtno ponesrečila v avtomobilski nezgodi.
Voditelj hrvatske kmetske stranke dr. Vladimir Maček, katerega žele nacijonalisti pridobiti za bolj revolucijonarno politiko, pri demonstracijah ni bii navzoč.
Po slove-ni maši v zagrebški katedrali, je 6000 ljudi, med katerimi je bilo več sto dijakov, korakalo po mestu, kričeč: 4iŽivela isvobodna Hrvatska!" Slišati je bilo celo živ-jo-klice za morilce kralja Aleksandra in 44Doli z Jugoslavijo".
Na-sprotno pa so dijaki jugoslovanskega mišljenja priredili protideinonstraeijo, in piišlo bi mogoče do resnega spopada, ako ne bi pravočasno prišla policija.
Demonstranti so razbili okna poslopja nekega jugoslovanskega lista in izložbena okna srbskih trgovin. Policija je polagoma napravila red, ne da bi ji bilo treba posluževati se o-rožja.
N a m e r avano slavnostno no predstavo v proslavo Ante Starčeviča v Narodnem gledališču so oblasti prepovedale.
RIO DE JANEIRO, Brazilija, 1. marca. — Kot pravi neko poročilo, je Albert Berin-skv, ki ga je v petek aretirala policija v Porto Alegre, sovjetski agitator.
Sikupno z Berinskvjem je bi-1 -i aretirana tudi Hrvatica Katarina Schissler, ki je bila baje v zvezi z atentatom na jugoslovanskega kralja Aleksandra leta 1934. Scliisslerjeva pa jt bila po kratkem zaslišanju izpuščena.
Kot zatrjuje policija, je Be-rinskv živel zelo razsipno in vedno izdajal mnogo denarja. Po zatrdilu policije, ga je poslal komintern kot svojega organizatorja ter je v Buenos Aires nastopal ikot bogat argentinski veleposestnik. Ko je policija pričela zasledovati njegovo delovanje, je iz Buenos Aires izginil.
NEZGODA GRŠKEGA KRALJA
ATENE, Grška, 28. fob. — Grški kralj Jurij se je s svojim avtomobilom* ki ga je sam vodil, zadel v voz poulične železnice.
Ob času no sreče je bil kralj na potu »z letališča Tafcol v Atene. Avtomobil in voz poulične železnice sta bila poškodovana.
Advertise in 'Glas Narode**
____________
V _■
FRANCOZI SO ODOBRILI PAKT S S0VJ. UNIJO
Rusko-francoska pogodba je bila potrjena z dvetretinsko večino. — Pogodba ni slična pred-vdjni pogodbi.
PARIZ, Francija, 1. marca.
—	Navzlic svarilu iz inozemstva, da je varnost, ki jo jamči locaruska pogodba, v nevarnosti, je francoski parlament potrdil pogodbo z Rusijo z nad dvetretinsko večino.
S pogodbo ste obe državi obvezani priskočiti druga drugi na pomoč z vso svojo vojaško silo, ako bi bila katera med njima brez izzivanja napadena. Vendar pa velja ta obveznost sanfo za Evropo, vsled česar Francija ni obvezana pomagati Rusiji, ako bi se zapletla v vojno z Japonsko.
Pogodba je bila potrjena navzlic svarilu Japonske, da smatra pogodbo za sebi sovražno in navzlic nevarnosti, da se bodo proti tej zvezi združile Nem čija, Poljska, Avstrija, Madžarska in Italija.
MOSKVA, Rusija, 1. marca.
—	Francosko-ruska pogodba za medsebojno vojaško pomoč, ki jo je ravnokar sprejela francoska poslanska zbornica in jo mora še potrditi senat, kliče v spomin francosko - rusko vojaško zvezo pred svetovno vojno.
Vendar pa je oboma pogodbama velika razlika. Medtem ko je bila predvojna zveza sklenjena naravnost proti Nemčiji, je sedanja pogodba samo o-brambnega značaja in ni naperjena proti nobeni državi. Sedanja pogodba je sestavljena strogo v duhu določb Lige narodov.
Preduo je bila sklenjena predvojna zveza,,,se je Francija želela maščevati nad Nemčijo, ker ji je vzela Alzaeijo in Lotarioško. Rusija pa si je hotela pridobiti prosto pot skozi Dardanele. Sedaj je Francija zopet dobila obe v francosko-nemški vojni izgubljeni deželi, Rusija pa živi v prijateljskih odnošajih s Turčijo, ki lastuje Dardanele, in ruske ladje imajo prosto pot iz Črnega morja.
Največja razlika med obema zvezama pa je ta. da je bila predvojna zveza sklenjena proti Nemčiji, k sedanji zvozi pa more Nemčija vsak čas pristopiti. Ta možnost pa Nemčiji ni ?amo dana v besedah francoskih in ruskih državnikov, tem več je v pogodbi, ki je bila v maju podpisana v Parizu, izrecno zagotovljeno črno na belem.
# Prvotni namen te pogodbe je bil, da bi bila v njej vključene vse države vzhodne Evrope in tudi Nemčija in Poljska. Barthou in Litvinov sta dolgo .skušala skleniti vzhodni Locarno, toda Nemčija in Poljska ste tako pogodbo odklonili. 1
VSTAŠI SO SE BREZPOGOJNO POKORILI NAJVIŠJEMU POVELJU IN SE VRNILI V VOJAŠNICE
Edino cesarjevemu dvoru je bilo znano, da je stari ministrski predsednik še živ. — Cesarjev poziv je zalegel. — Vsled vstaje ni bil noben Američan oškodovan. — Ce bi miitaristi prevzeli vladne vajeti, bi bila to nesreča za Japonsko.
TOKIO, Japonsko, 1. marca.—Ministrski predsednik Okada, ki je bil proglašen za mrtvega ter označen kot ena prvih žrtev vojaškega puča, je zopet prevzel vodstvo japonske vlade. Vstaja, ki je bila očividno naperjena proti njemu, je popolnoma zatrta.
V največje začudenje japonske in inozemske javnosti je bilo objavljeno, da Okada ni bil ustreljen, pač so pa vstaši pomotoma ustrelili njegovega tajnika, dočim se je njemu posrečilo pobegniti.
Okadi, ki je znan kot dober državnik, obenem pa tudi kot velik prijatelj žgane pijače, je bilo poverjeno vodstvo vlade, katero je izza srede vodil notranji minister Fumio Goto.
Okada pa ne bo dolgo na svojem mestu. Dobro-informirani krogi pravijo, da mora imeti Japonska vladnega načelnika, ki bi "mož velikega ugleda in vpliva ter mu bo mogoče zaupati obnovo zelo opešane narodne morale". Zaenkrat še ni znano, če je mišljen s tem kak militaristični fašist.
Vstaši niso dosegli svojega poglavitnega cilja, da bi namreč "likvidirali Okadovo vlado".
Med njihovimi žrtvami so le štirje visoki vladni uradniki in sicer: admiral Saito, finančni minister Takahaši, generalni armadni inšpektor Watanabe in veliki komornik cesarjevega dvora, admiral Kantaro Suzuki.
Dasi so na cesarjevem dvoru že izza četrtka ve-} deli, da je Okada živ, so to dejstvo skrbno prikrivali. Novica je bila objavljena šele, ko so se vstaši vdali. Vlada je smatrala, da jih bo lažje ukrotiti, ako bodo domnevali, da so dosegli svoj cilj, namreč smrt Okade.
Soglasno z nekim uradnim poročilom je bila vstaja včeraj zatrta. Vsi navadni vojaki, in podčastniki, ki so se udeležili, so se vdali ter so bili razoro-ženi in poslani v vojašnice. Najmanj petnajst častnikov je bilo aretiranih. Vest, da si je neki častnik prerezal trebuh (japonski način samomora -— ha-rakiri), ni bila potrjena.
Odpor vstašev je bil zlomljen, ko so začeli včeraj armadni letalci -metati v njihove postojanke lepake sledeče vsebine:
— S posebnim cesarjevim poveljem ste pozvani. da se vrnete v svoje vojašnice. Vsak, ki se ne bo pokoril temu povelju, bo smatran za izdajalca. — Mogoče smatrate svoje početje za pravilno, pa morate slednjič spoznati, da ni.
WASHINGTON, D. C., 29. feb. — Ameriški poslanik Joseph C. Crew je sporočil danes državnemu departmentu, da vlada v Tokio popoln mir. Noben ameriški državljan ni trpel škode.
WASHINGTON, D. C., 29. februarja. — Japonski poslanik Hirosi Saito je rekel: — Vsled zadnjega puča v Tokio ni mir na Tihem oceanu prav nič ogrožen. Ce bi se militaristi povzpeli na krmilo, bi pomenilo to veliko nevarnost za domovino in nesrečo za Japonsko^	tJ ; . _ . j .
I 'i
J53T3 VAHVVA"
New York, Monday, March 2, " 1936
THE LA Tin F ST SLOVENE DAILY TN 17. 8. 'A.
a
Glas Naroda"
*rmmk at—r, President
Omsd ua nillilifl by ■LOVKN1C PUBLISHING COMPANY H Corporation >
Plant of m W. mfc fltraM.
Treat.
tbc corporation and addresses of above officers:
of Manhattan,	New lark City. N. X.
NAKOUr Wales af the resale)
I—owl »Tory Day Kxcept Sunday —d Holiday
la r> io leta velja sa iacrlko la «Sa New York aa ealo leto ...__f7.00
fcoo.Za pol lata ......,......9&6O
£a TV>1 lr-u..............(S.Q0 I Za inoaeaistvo aa ealo lato	$7.00
I« Jecrt !eta ..........fUO I Za pol leta..............f&so
Subscription Yearly 90 00
▲dvertieement on Agreement
"Glas Naroda" tnfaaja vsaki dan jwigg nedelj In praznikov
'> -< •> '.:e» podpira in osebnosti ne ne prlobčujejo. Denar naj aa blagovoli pa'"'. :i Mniifv Order. Pri spremembi kraja uaroCnikov, prosimo, da aa
■ T
t ad i pffjfcijc blT«|lflte naznani, da hitreje najdemo m—loylha at AS NARODA". SI« W. IStfc genet. New lark. N. 1.
ALI MU JE MOGOČE ZAUPATI?
Prejšnji teden je poročalo časopisje iz debelimi črkami: Adolf Hitler je ponudil Franciji spravo."
In Hitler je rekel nekemu zastopniku francoske vlade:
Dobro bi bilo, ako bi Francozi razmišljali o moji ponudbi za zvezo. Noben nemški voditelj še ni stavil take ponudbe in tako pogosto. Ta ponudba ne pride od pustolovskega -pacifista, temveč od prepričanega nemškega naejonalilsta, kakor-šnega je še kdaj imela Nemčija na čelu.
"Prinašam vam zvezo, kakoršne še ni mogel nikdo _
zvezo, katero bo odobrilo 90 odstotkov nemškega naroda.
"So odločilni trenutki -v življenju naroda. Danes more Francija, ako hoče, za vedno končati "nemško nevarnost", katere se francoski otroci uče bati od generacije do generacije. Sedaj imate priložnost. Ako je ne primete, tedaj mislite na odgovornost pred svojimi otroci.
"Pred seboj imate nemških 90 odstotkov, ki podpirajo svojega voditelja in pravijo: — Bodimo prijatelji!"
To 'bile njegove besede. Ali jim je mogoče verjeti 1
Ozrimo se nekoliko nazaj!
28. februarja 1933 so naziji zažgali poslopje rajhstaga, da bi upravičili kampanjo terorja proti delavskemu gibanju.
Sum so vrgli na socijaliste in komuniste in uvedli strahovlado. Začeli so jih zapirati v masah.
V nazijskih ječah umirajo počaisne smrti inožje kot so naprimer Carl von Ossietsky, Ernst Thaelmann in drugi, ne da bi bili formalno obtoženi ali da bi se vršil proces proti njim.
Tisočeri svolnwloini sleci, linijski voditelji, socijalisti, komunisti, anarhisti in drugi nasprotniki fašizma so izginili v nazijskih džunglah oziroma so bili "postavno" usmrčeni.
Ob mrtvaškemu odru nemškega agenta Gustloffa, ki mu je v nekakšno povračilo za vse, kar so storili naziji Židom, u-gasnil nemški Žid življenje, je pa govoril "fuehrer" Adolf Hitler ter je drzno izjavil:
— Na poti našega gibanja ne leži noben naš nasprotnik, ki bi ga mi umorili. Nemški nacijonalisti niso nikdar niti skušali vzeti žvljenje kateremukoli »svojih sovražnikov. Od prvega pričetka pa do današnjega dne smo odločno zavračali takšne podle načine maščevanja. Mi ise nismo nikdar posluževali takega orožja. . .
Te besede si je drznil izustiti možak, ki je osebno naeeloval hladnokrvnemu usmrčenju par stotin svojih sodelavcev 30. junija 1934., ki je dal ustreliti generala von Sehlei-cherja, ker se ga je bal; ki je dal v tišini gruenwaldskega gozda v smrt poteptati Gregora Strasserja, organizatorja njegovih zmag.
Ali more človek verjeti Hitlerju, ko govori o spravi in miru... t
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
f iDooiumo
$ 2.75_____Din. IH
| 5.14____Din. 200
$ 7.25___Dtn. 300
$11.» _ Din. 500
mM____Din. 1M0
947 JO _ Din. 2000
▼ ITALIJO
Za, $ 9.25____________Ur 100
9 18.20____________Lir 200
9 44.00 ___Lir 500
9 «7 JSŠ_____lir 1000
9174.09__________Ur 2000
9290.00 ------------------Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
■a Ispuail i vočJUn makov kot agoraj zavedeno, bodi* ▼ dinarjih oil Urah dovolj ajemo le boljo pogoje.
919.— • t«.. 92L— M®^ " m •...r^..«« 9<1 7«8 - " ..........99L90
doU ▼ starem kraja lsplaBlt dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 9L».
suzrargc publishing compxmy
'Gin tUraiis"
mrna^Ki
Iz Slovenije»
OBSODBA ZARADI UBOJA
MARIBOR, 15. fcbr. — Včeraj se je zagovarjal jjred malim kazenskim senatom 34-letni mesarski pomočnik Peter Cuček, ki je pri Sv. Trojici s Slovenskih goricah o božiču usmrtil nedolžnega človeka. Obtoženec se je zaradi nekega dekleta prepiral s posestnikovkn sinom Leopoldom Kukovcem, ki mu je baje večkrat grozil. O božiču sta se nasprotnika po naključju znašla v neki gostilni, kjer je bilo več fantov. Z Leopoldom Kukovcem je bil tudi njegov brat Lovrenc. Ko so odhajali iz gostilne, so se spopadli in je Leopold Kukovec Cuč-ka dvakrat vrgel v sneg. Lovrenc Kukovec je svojega brata še miril. Ko pa se je Leopold spet lotil Čučka, je ta potegnil nož in po naključju z njim tako zamahnil, da je zadel zraven stoječega Lovrenca naravnost v srce. fuček je bil obsojen na 2 leti ječe, ker je kazenski senat upošteval njegov zagovor o izzivanju.
85 - LETNI ŽENIN
POLJ C1 ANE, 15. febr. — Te dni so imeli v Poljčanah zanimivo poroko. Pred oltar sta stopila 85 letni ženin Jože Bizjak in 40 letna nevesta Jožefa i Lovec. Ženin je primorski rojak iz tolminske okolice.
AVTOMOBILSKA NESREČA
CELJE, 15. febr. — Okrog 40 let star, oženjeni trgovec s sadjem in zelenjavo, Josip Le-nardič iz Zagreba .je pred kratkim kupil veliko količino jabolk pri Kmetijski družbi v Celju. Pred dnevi je spravil prav lepo partijo jabolk, s tovornim avtomobilom iz Celja v Zagreb.
V petek je spet prispel v Celje in se dogovoril z avtopre-voznikom, bratoma Dalinško-ma iz Celja, da mu bosta prepeljala nadaljnih 9,975 kg jabolk v Zagreb. Okrog 21.30 so se Lenardič, neki njegov tovariš in brata Dolinska odpeljali s težko naloženim tovorni mavtomobilom iz Celja. Ko so se vozili iz Rimskih toplic proti Zidanemu mostu, sta nenadoma ugasnila reflektorja na avtomobilu. Avtomobil je začel na poledeneli cesti drčati in je zdrknil čez cestni rob, nato pa se je skotalil nizdol po pobočju proti Savinji. Avtomobil je treščil v neko drevo s tako silo, da se je preklal. Zadnja polovica avtomobila s tovorom vred je treščila v Savinjo, prednji del pa je obtičal ob drevesu. Udarec je bil tako silen da je Lenardiču, ki je sedel na levi strani, kjer je avto-
POSESTVA ANGLEŠKIH KRALJEV
mobil zadel v drevo, počila lobanja. Dobil je tudi hude zunanje poškodbe in na mestu, izdihnil. Eden bratov Dolinškov je ol>čutno poškodovan po glavi, ostala dva pa sta dobila samo lažje poškodbe. Drevo, v katerega je zadel avtomobil, je preprečilo, da sprednji del padel v Savinjo pri čemer bi bili najbrže vsi štirje našli smrt.
TRAGIČNA SMRT DVEH RUARJEV
ZAGORJE, 11. febr. — V ponedeljek je po velikem trpljenju za vedno zatisnil oči rudar Anton Prašnikar iz Toplic. Kakor smo že poročali, se je Anton prav pol leta za tem, ko se je bil njegov brat Jože v rovu ubil, sam ponesrečil. V rovu mu je plast zemlje zlomila hrbtenico. Nekaj časa je bil v bolnišnici, pa so ga pripeljali mar" tu nima ameriškega okn-domov, ker je želel, da bi ga sa P° &sto mehaničnem in brez-pokopali poleg brata Jožefa. ; dušnem gospodarjenju na o-
'	.	gromnih ozemljili, kjer gre sa-
\ soboto so pa položil, v grob mo za čim ve?ji izknpi5ek v ^
23-letne^ rudarja Fmnca Maj-j tovinL Wl kmetje ok teh diea iz K iso ve a. Obolel je za nevarnimi spuščaji, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Tudi on je želel, da so ga pripeljali domov, kjer j»' že drusri dan umrl.
Po svojem očetu Juriju V.[Kralj pa se ni zanimal samo za je novi angleški kralj Edvard I govedo, temveč je skrbel tudi VIII. prevzel skrb za upravo | za konje. Jorkshireški konji, številnih posestev, ki jih ima s kraljevih posestev so svetov-
krona v raznih delih dežele. Ta skrb ni majhna, kajti ta posestva so vsem drugim angleškim posestvom vzor, angleški poljedelci in živinorejci se ravnajo po njih. Vsi Angleži so si v tem edini, da so proizvodi kraljevih posestev izvrstni. Kralj Jurij je bil prav tako kakor Edvard VIII. kot prestolonaslednik vedno z<>lo delaven pospeševalec poljedelstva in živinoreje, imel je pravo veselje za vzrejo dragocene, vzorne živine. Tako nam dajejo angleška kraljeva posestva dober vpogled v vzorno angleško poljedelsko in živinorejsko gospodarstvo sploh.
Veliki posestvi v Sandring-hamu in Windsoru at a bili glavno torišče kralja Jurija kot "farmarja". Označba i 1 far-
PRED RAZPRAVO O POŽIGIH NA BARJU
I*JUBLJANA, 12. febr. — Barjani so v dveh letih prestali mnogo skrbi in strahu zaradi čestih požigov. Lani novembra j ~ ^akem
posestev so smatrali kralja kot nekaj sebi enakega, njihovo razmerje do njega je bilo povsem tovariško, tako nekako kot stremljiv gospodar spoštuje soseda, ki je priznano sposobnejši od njega. Vsi so vedeli, da je kralj polagal mnogo truda in znanja v to, da so na njegovih zemljiščih vzrejali živino, ki je upravičeno dosegla najvišja odlikovanja in ki ji je bila lastna rekordna zmogljivost
no znani.
Zemlje je na teh posestvih dovolj — samo Sandringham obsega 5000 ha — in tako so lahko pridelovali dovolj živil za dvorno mizo. Razen tega pa je bilo mnogo njiv vedno namenjenih poskusom. V zadnjih letih se je kralj zanimal posebno za pridelovanje lanu. La-nova polja obsegajo v Sand-ringhamu 60 ha. Dajala so platno za dvorno posteljnino in namizne prte.
Kralj Edvard je po svojem očetu podedoval to veselje do kmečkega gospodarjenja in je s svoje strani storil ž<> mnogo v njegov prospeh. Eno izmed njegovih najlepših dejanj je bilo to, da je oddajal velike dele svojih zemljišč za naselitvene svrhe ali pa vojnim poškodovancem za majhen denar v najem. Samo v njegovem vojvod-stvu Cormvallskemu so uredili tako nič manj nego 250 zakupov.
Njegov namen je sedaj ta, da bi se v čim večjem obsegu na njegovih zemljiščih vršili poskusi. Ze pred leti je uvedel kožuhovino. Veliko skrbi je posvečal vedno svoji 4 * farmi
NOVICE, KI JIH NI NA PRVI STRANI
kakršnih na Anir-malo. Navzlic
pa so kot požiralca razkrinkali i 22-letnega Ivana Štruklja, po poklicu krovca, stanujočega na Ilovci. Mladenič je vsakokrat kot član barjanskega gasilnega društva vneto gasil in ob izbruhu zadnjega požara je celo trobil alarm. Med preiskavo je sam priznal, da ima na vesti 10 požigov na Barju, Rudniku in na Viču. Ugotovili so pozneje, da je še večkrat zažigal. V ljubljanski okolici je bilo lani 35 požarov in jih ima Štrukelj na vesti 15. Nekatere požige je zagrešil že h »t a 1932. Škodo, ki jo je povzročil, cenijo na okrog 400.000 Din. Najbolj je bil o-škodc>van posestnik Josip Kepic na Peruzzijevi cesti.
Državno tožilstvo je že sestavilo obširno obtožnico. Razprava proti Štruklju se bo vršila najbrže že prihodnji mesec.
za ostrige jleškem sicer ni svojemu veselju do novih eksperimentov je gledal vedno na to, da so se njegova posestva sama vzdrževala, da so bila rentabilna, kar mu je v vsakem primeru tudi uspelo. Posestva angleških 2
Pred kratkim se j«* začel zanimati za živinorejo. Sam je aktiven član Zveze britskih živi norejeev in se je v njej izkazal že z veČ dobrimi rejskimi uspehi.
Razstave goveje živine ga doslej niso tako zanimale kakor njegovega očeta, toda na nje-
vendarle
Na pašnikih windsorskega posestva vidiš eno najlepših čred jersevske pasme, pasme znamenitih krav mlekaric, ki dajejo svoje proizvode izključno za preskrbo kraljevega gospodinjstva. V Sandringhamu imajo podobno čredo, ki daje
mnogo mleka. Mleko, maslo,!	posestvih so
kakor tudi goveje meso in bra-j£torili miloiro za (jvig te pano-vina z obeh posestev so nekaj, živino iz njegovih hlevov posebnega. Meso krije potrebo	po neštetili kmečkih po-
dvora, toda več ton ga gre vsa- j SOfjtvih v Angliji, a tudi v ino-ko leto tudi za različne bolniš- stranstvu. Znameniti so tudi nice v deželi.	'njegovi dartmorski poniji. Ži-
Skoraj vsi britski kralji so I lava in vztrajna pasma, ki so
Proti bolečinam m boleznim mišic
z&htrvajte svetovno-znani
ANCHOR PAIN-EXPELLE R
m hitre, gotovo pen
Za piruhe!
Najlepše Velikonočno Darilo,
ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev.
Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila.
SLOVENIČ PUBLISHING C°-
216 West 18th Street New York
VSI
imeli v sebi posebno nagnjenje do poljedelstva. Kralj Jurij TU. je ostal v zgodovini kot 11 kralj kmetovalec". Jurij V. pa se storil za dvig poljedelstva več nego vsi njegovi predniki. Po svoji strogi čistoti, električni razsvetljavi in vzornih hlevih so postala kraljeva posestva vzgled vsem drugim naprednim kmečkim posestvom Anglije.
Živinoreja je postala na teh posestvih že 1. 1840 glavni predmet gospodarjenja. Kralj Jurij V. je potem to stroko tako dvignil, da je njegovo ime blestelo kot najčešče med odlikoval nimi imeni na razstavah Britske poljedelske družbe.
jo izvažali po vsem svetu.
"NASI NAJLEPŠI KRAJI"
Sredi tekočega tedna smo dobili in takoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najlepših krajev Slovenije.
Na poti je četrta pošiljatev.
To zanimivo knjigo bo dobil vsakdo brezplačno, kdor nam pošlje do 15. MARCA že vsaj polletno naročnino ($3.00) zo NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—.
Uprava.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PREUIBUENGGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA. OtETA IN BRATA
LOUIS LAURICH
Danes 1. mam je preteklo leto dni, kar se je preselil v večnost, kjer
nas pričakuje.
Minilo je že leto (hit. ko r k»j>i dobi moških let si vzel slovo od svojih drugih in si zapustil nas in svet.
1'seda bridka je pač ta, da enkrat je slovesa Ca*, da vse umre, kar je rojeno, za to i Ti si šel od nas.
A v naših srcih lx>š ostal kot dober mož in dober oče; zavest je tolažilua ta. čeprav srce se britko joče.
Spomin na Tebe, dragi naš. bo v nas do konca naSih dni. Tako Te ljubimo iskreno kot si nekoč nas ljubil Ti.
Saj enkrat bo le prišel Čas, ko bomo zojiet skupaj vsi. Prijeten se ol>eta nam sestanek tam nad zvezdami.
Žalujoči ostali: AVOLONUA LAURICH. soproga;
_ IOIIS, AMDS tu HENRIK, sinovi;
JOSEPH, M v Forest City ; SOPHIE LOY. sestra v New Yorku;
Brat in sestra v starem kraju. Forest City, Pa« 1. marca 1986.
No, naj bodo 'pa v moji ko-
luiii.
Saj je post, zanimive so in ponedeljek je danes.
Now York je mogoče izprijen, toda njegova okolica je poštena in bogaboječa. V nie-hlu I^ockport, v nekem zapad-nem newyorsikem okraju, je v petek zvezni maršal Joseph Fritseh otvoril zasedanje zveznega sodišča. Po eni minuti ga je pa zaključil.
V	Lockportu so tega že vajeni. Tain se že der^et let ni bilo nikomur tr^ba pred sodiščem zagovarjati.
V	Delaware, v državi Ohio se čudijo nekemu moškemu, ki ga je na cestnem vogalu povozil avtomobil.
Nekdo je poklical ambulan-co. Mladi zdravnik ga je dal naložiti na nosilnico in ga odnesti v voz.
Se pmlno so pa zaprli vrata za njim, je mozaik skočil kvišku, se zaničljivo zakrohotal, pokazal osle zdravniku in pobegni!.
V	Denver, Colo., je pred desetimi leti neki stari duhovnik s povedal in obhajal neko težko bolno žensko.
Ozdravela je, on je pa ni nikdar več videl. Nedavno je pa podlegla oiperaeiji.
V	svoji oporoki je določila, naj dobi njen nekdanji spovednik, 83 letni Rev. W. Hudston deset tisoč dolarjev.
V	Milwaukee pogreša Fred Klug že precej časa svojega sinčka Charlesa.
Obvestil je policijo, naj ga poišče, češ, da mu je samemu dolgčas doma.
F rod Klug je star 04 let, njegov is in Charley pa 74. 15 letni Fred Gray obžaluje, ker je tako dober strelec.
V	Chattanooga, Tenn., je preizkušal svoj talent s tem, da je položil na desko 22-kalibersko patrono in iz razdalje desetih čevljev pomeril nanjo, sprožil ter zadel.
Krogla je odskočila, patrono je pa s tako silo vrglo nazaj, da ga je težko poškodovala na spodnjem delu života.
V	Falls City, Nob., je stopil 65 letni tramp George Evans ven lačen in premražen k policistu ter ga prosil naj ga zapre.
Policist je preslišal njegovo piošnjo.
Evans je pobral kamen in ga vrgel v izložbo bližnje trgovine.
Zdaj je lepo na gorkem v ječi in bo izpuščen šele sredi pomladi v zlato prostost.
V	Lincoln, Neb., se je poja-\il Mr. John Scullion iz Gasper, Wyo., da bi obiskal svojega starega vojnega kameda-r'ada, i> katerim s*ta se leta 1919 skupaj borila v Franciji.
Spominjal se je, da se piši John Cochran in da je bil v vojnem času stotnik. Po dolgem iskanju je našel svojega starega prijatelja. Našel ga je v governerjevi palači.
R. L. Cochran je namreč go-verner države Nebraske.
Jerry Hannu je igral na vrtu Mrs. A. W. Ostum v Gillette, AYyo., baseball.
Pri tem je pa s peto i- vojega čevlja izkopal iz zemlje velik demant,'ki ga je Mrs. Ostum izgubila pred sedmimi leti.
V	sodišču v Minneapolis, v državi Minnesota, sta drug za drugim na vrsti sledeča dva slučaja: MiK Irving Seklon toži Irvinga Seldona za ločitev zakona.
Mrs. George SeHon pa toži Georgea Seldona za ločitev zakona.
George je Invingav sin.
Kdo bi ne hotel spoznati44 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1
Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem zapadn; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ...------------------
IZ BAGaiADA V STAMBUL
4 knjige. g slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed Emlna; Karavana smrti; Na besa v G oropa; Dražba En Narr
CCDB fMlM«M*M*»*»(»NH«
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Čamarib; Med Jezldi
Cena_________________
PO DIVJEM SI7RD1STANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
Vsebina :
Amadlja: Beg lz ječe; Krona sveta: Med dvema ognjema	Cena ...................—
V GOBAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 596 strani
Vsebina;
Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedanski svetnik
Cena _______________
WIXI.TOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
Vsebina .
Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSo-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; lle«! Kotnanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-netova oporoka
Ce*** .......................
PO DEŽELI SKIPET4RJEY
4 knjige, s slikami, 577 strani
Vsebina:
Brata Alndži ja; Koča v soteski; Miridit Ob Vardarju	Cena __________________
Ž LT T I
4 knjige, s slikami. 597 strani
Vsebina:
Boj z medvedom; Jama draguljev; vno —; Rib. in njegova poslednja pot Cena ____________
SATAN IN IŠKARIOT
12 knjig, s slikami, 1761 strani
Vsebina:
Izseljenci; Tnma fietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Airaaden; V treh delih cveta
Naročite jih lahko pri:
GLAS y A RV DA "	New York, Monday, March 2, 1936	__TEB LARGEST SIJOVEMS VAILT TNU.B.1L
RAZPRAVA O PEČENEM PRAŠIČU
Človeštvo, poroča neki kitajski rokopis, katerega mi je prijatelj M. vljudno prebral in razložil, je jedlo v dobi prvih sedemdeset tisoč rodov meso surovo, ga od praskalo z nohti, ali odgrizlo od žive živali. Jasno meri na to dobo njihov veliki Konfucij v drugem poglavju svojega dela 4 4 Svetovne izpre-meinbe", kjer omenja neko vrste zlato dobo z označbo Clio-fang, dobesedno "Praznik kuharjev'*. Rokopis pripoveduje nadalje <fci je svet slučajno iznašel znanost pečenja mesa na pločevini ali bolje na žerjavici, na tale način.
Živinski pastir Ho-ti je odšel nekega jutra v gozd kot po navadi, da nabere žira za svoje prašiče ter pustil kočo v var-st vu najstarejšega sina Bo-bo-ja. Ta je bil velik, štorast deček, ki se je rad igral z ognjem, kot delajo to navadno taki de-čaki a pri tem je dopnstil, da je ušlo nekaj isker v snop slame, ki se je naglo vnela in razširila ogenj po vseh delih njihovega revnega stanovanja, dokler ni bilo popolnoma upepeljena stavba, kakor si lahko mislite — kar je bilo še večje važnosti pa je poginil tudi pre: cejšen zarod mladih prašičkov, nič manj kot devet po številu. Kitajske prašičke so smatrali za delikateso po vsem vzhodu od najstarejših časov, o katerih beremo. Bo-boja so je polastila velika prepadlost, kar si lahko mislite, ne toliko zaradi bivališča, kajti z očetom bi lahko postavila vsak čas zopet drugo iz ne'kaj suhih vej in z delom} ene ali dveh nr, temveč zaradi j izgube prašičkov. Medtem ko je razmišljal, kaj naj reče oče-J tu in je obupno vil roke nad j kadeči in se ostankom enega izmed prašičkov, mu je udaril v nos prijeten vonj, ki nikakor ni bil podoben onim vonjem, katere je doslej spoznal. Odkod utegne prihajati — od po-žgane koče ne, takšen duh je duhal že poprej — kajti to nikakor ni bila prva nesreča te vrste, katera se je zgodila po zanikarnosti tega nesrečnega mlade n požigavca. Še manj je bilo to podobno vonju kakega zelišča, plevela ali rastline. Sline so se mu pričele cediti. Ni vedel, kaj misliti. Na to se je sklonil k tlom, da bi potipal prašička, da bi čutil, ako je še kako znamenje življenja v njem. Osmodil si je prste in da si jih ohladi, jih je po svoji bu-dalasti navadi vfaknil v usta. Nekaj koščkov opaljene kože se je oprijelo njegovih prstov, in prvič v svojem življenju — v življenju sveta, prav za prav, kajti pred njim ni nihče tega vedel je okusil — hrustajočo,
opaljeno kožo pečenega prašič-ka. Znova je potipal in segel je po prašičku. Ni ga več peklo 'kot poprej, vendar si je obli-zoval prste kot iz nekake na vatle. Slednjič je spoznal, da je bil prašič ono, kar je tako dišalo, da je bil prašič ono, kar je dalo tako slasten okus; in vdal se je novorojenemu užitku pričel trgati polne pesti opaljene kože skupno z mesom in si mašiti usta, ko vstopi oče, oborožen z go rja č o, med kadeče se trainovje. Ko je uvidel položaj, je pričel udrihati po ramenih mladega lopova, kot bi se usula toča, za kar pa se Bo-bo ni zmenil nič bolj kot bi bile muhe. Sčegetajoče ugodje ki ga je občutil v želodcu, ga je napravilo neobčutljivega za vsako neugodje, ki gi ga utegnil občutiti v onih oddaljenih delih.
41 Ti pžrešno ščene ti, kaj vendar ješ? Ali ni dovolj, da ?i-mi požgal tri hiše s svojimi pasjimi budalostmi, za kar naj te vzame vrag; sedaj moraš jesti še ogenj in n«1 vem kaj še drugega — kaj imaš vendar tam, ti pravim?"
44O, oče, prašič, prašič! Pojdi vendar sem in pokusi. kako slasten je ožgan prašič."
Ušesa so se Ho-tiju zvila o<l groze. Preklinjal je sina, preklinjal je sebe, da je mogel roditi sina, ki uživa ožganega prašiča.
Bo-bo, čigar vonj se je od jutra sem čudovito poostril, je izkopal v kratkem še enega prašiča, ga kar popolnoma pretrgal na dvoje, vrgel z vso silo manjšo polovico Ho-tiju v roke, samo pokusi ga — o Bog — in se je med podobnim, divjim vzklika njem mašil usta, ko da se hoče zadaviti.
Ho-ti se je tresel po vseh u-dih, ko je prestregel gnusno stvar v roke, in ko je še omahoval, ali naj usmrti sina kot kako nenaravno spako, tedaj mu je opečena prašičja koža osmo-dila prste kot poprej sinu; pomagal si je z istim zdravilom ter pri tem nekoliko okusil prijetnega okusa, in če tudi je delal na videz še tako kisla usta, mu je bilo vendar všeč. Končno sta sedla oče in sin prijateljsko k jedi in nista prenehala, dokler nista pospravila vsega, kar je ostalo od prašičjega zaroda.
Bo-boju je bilo zabičano, naj nikar ne izda tajnosti, kajti sosedje bi ju gotovo kamenjali kot dva ostudna malopridneža, ki da sta so upala izmisliti iz-holj šanje ilobrega njesa, ki jim era je Bog poslal. Vsekako so se širile govorice. Opazili so, da je pogorela Ho-ti jeva hiša pogosteje kot prej. Požari in zopet požari od tega časa dalje. Nekateri je izbruhnil pri belem
dnevu, drugi v nočnem času. Kadarkoli je svinja vrgla, je bila Hotijeva hiša prav gotovo v ognju; in čemur so se še bolj čudili, Ho-ti sam, namesto da bi kaznoval sina, je postajal, kot se je zdelo, vedno bolj prizanesljiv proti sinu. Končno so jih opazili in razkrili grozno skrivnost, oče in sin sta bila pozvana k sodnijski obravnavi v Peking, takrat še neznano mestece s sodnijski m sedežem. Podali so dokazani materijal (evidenca) zasovraženo jed so pokazali v sodnijski dvorani; in že hoteli izreči razsodbo, ko zaprosi predsednik porotnikov, naj podajo v porotno klop nekoliko ožganega prašiča, zaradi katerega sta bila zločinca obtožena. Pretipal ga je sam, pretipali so ga vsi in si pri tem osmodili prste, kot se je to zgodilo Bo-boju in njegovemu očetu; nakar jih je narava prisi-i lila k istemu pripomočku, da so^ | si obliznili prste — toda spri i čo očividnili dejstev, kljub naj-I jasnejšemu poverilnemn govo-i rn — kar jih je zdaj sodnik govoril porotnikom — v osuplost vspira sodišča, mestnih prebivalcev, tujcev, poročevalcev in vseli navzočih — ne da bi zapustili porotne sedeže, brez vsakega posvetovanja, so oddali enoglasno poudarek: "Ni kriv!"
Sodnik, bistroumen človek, je zatisnil oko pred očividno razsodbo; ko je razpustil porotnike je odšel skrivaj naokrog in pokupil vse prašičke, ki jih je bilo mogoče dobiti za denar. V nekaj dneh je bila že v ognju Njegovega sodnega veličanstva mestna hiša. Stvar se je razširila z bliskovito naglico in od-slej je bilo videti požare vse povsod. Kurivo in prašiči so postali v vsem okraju neznansko dragi. Zavarovalni uradi so zaprli drug za drugim vrata. Ljudje so zidali vedno manjše hiše dan za dnem, dokler se niso pričeli bati, da se bo izgubila vsa znanost in arhitektura na svetu. Navada, zažigati hiše se je tako razpasla, dokler ni s časom, poroča rokopis, — vstal -mož. kot naš Liocke, ki je razkril, da se more svinjsko meso, seveda tudi vsake druge živali skuhati — kot se je temu reklo — ne da bi bilo treba uničiti celo hišo za pripravo mesa. Tedaj je prvič nastala nerodna oblika mreže za pečenje. Pečenje na ražnju je prišlo v navado eno ali dve stoletji pozneje, ne vem pod katero dinastijo že. Po takih počasnih stopnjah, zaključuje rokopis, si utirajo pot med človeštvo najbolj koristne in navidezno najbolj očividne znanosti.
Generalni jugoslovanski konzulat išče sledeče rojake zaradi družinskih zadev v stari domovini. Naprošeni so, naj se javijo na spodnji naslov. Vsi oni, ki poznajo te rojake naj jih opozore, če sami ne bodo čitali. Tu je naslov: Yugoslav Consulate General, 745 Fifth Ave. New York, N. Y.
Benkovič Jure, star okrog 43 let. Zadnjič se je javil svojcem nuni svetovno vojno iz Rillto-na, Pa.
Eder Martin. Njegovi v sta-j rem kraju so slišali, da je umrl a gotovi niso. O njegovi smrti so poročali listi v stari domovini, ki so to vest ponatisnili iz ameriških slovenskih listov.
Kopina Janez, rojen leta 1884 v Gornjih Radovljah. Pred leti je živel v Cleveland, Ohio.
Kovač Agata. Zadnjikrat se je javila iz Lorain, O. Išče jo je njen brat Marko Adam, ki je slišal o njeni smrti.
Kukec Anton, star 56 let in doma iz Sevniee. Nekoč je živel v .Tohnstownu, Pa. Išče ga njegova žena Magdalena Kukec.
Leben Marta^ doma iz Borovnice pri Vrhniki. Č*aka jo zapuščina v starem kraju. Njen zadnji naslov je bil 229 E. 90th St., New York City,
Mavrin Frank. Stanoval je nekje v New Yorku. Išče ga njegov brat Jakob Mavrin.
Mladen Andrej, doma iz Brezja. Njegovi v domovini so slišali, da je umrl. Zadnjič je pisal z naslova: 163 Backer St. Aliquippa, Pa.
Osredkar Anton, doma iz Dolenje vasi.
Pavlič Alojzija. Iz domovine v Ameriko je odšla leta 1919. Njena mati živi v Lewisu, O. Išče jo Bara Komarac, katera skrbi za njene otroke.
Prelog Rihard, doma iz Pot-tendorfa. Nekoč je živel v Cle-velandu, Toll Cornelia Ave.
Repež Frances. Njeno dekliško ime je bilo Strga r. Njen zadnji naslov je bil Chisholm, Minn., Main Road.
Somrak Frank, doma iz Klanca in star je okrog 50 let. V Ameriki je že 23 let in njegov zadnji naslov je bil New York, State St.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Vsled hudega mraza, ki že več tednov noče popustiti, so sli koviti Niagarski slapovi zamrznili. Po ledu je mogo
če priti z ameriške na kanadsko stran.
IŠČEJO SE!
POGLED NA NIAGARSKE SLAPOVE
Pota Ljubezni
R
o m a n
4'Približno osemintrideset let. Poslednje dve leti ni živel skoraj nič v prestolici. Bil je jako bolan. Šele pred kratkim se je vrnil iz Švice, ker se je zdravil v nekem sanatoriju. Sedaj prebiva v "Solitudi", v mirnem, divno ležečem gradu. Izstopil je pač na mali postaji pred N., kaj ne?"
"Da. Kakšno bolezen pa je imel knez!"
Nevrastenijo. Njegovi živci so namreč silno nežni in zdražljivi in nenadna sanrt njegove neveste je povzročila izbruh bolezni."
44 Kako zanimivo, ljubi stric. Prosim^ povej mi še kaj o njem — torej še ni oženjen?"
"Ne. Veliki knez sosednje dežele je stric našega kneza in ker je imel oni samo dve hčeri, a nobenega sina, bo njegov ueslednik knez Egon. Popolnoma naravino je, da sta ise hotela bratranec in .sestrična poročiti. Anupalk princesa Amalija je umrla za škrlatieo hi ostala je samo še njena sestra Margareta, ki postane nekoč Ione zova žena. Javne zaroke še ni bilo, ker je princesa stara šele šestnajst let in je bil knez doslej bolam."
"Torej bklene kneževski zalkon par excelence. Ubogi človek."
S plašno kretnjo je gospodinja naznačila konec obeda ter šla k ibuffetu, da sama natoči kavo. Tajni svetnik je sedel na zofo — kajti ta velikanska soba je bila obednica in stanovalnica l.kratu — ter si zapalil smodko.
Tudi Vera je vzela iz svoje zlate cigaretnice cigareto in zapalivši si jo, je hodila po sobi *em-intja.
Beata je z odprtimi usti strmela vanjo in je bila videti pri* tem nepopisno glupa.
Stric je smehljaje gledal za svojo lepo nečakinjo, mala teta pa -se je zaradi notranjega razburjenja polila z vrelo vodo.
— Ako t: ved o ljudje, da imamo v hiši nečakinjo, ki puši cigarete, tedaj je konec renomeja našega solidnega doma —<si je mislila in bi bila najraje jokala.
Knezova '-lika je 'bila Veri vsekakor zanimiv predmet; naslonila se je z roko na klavir, pa-všila in se zatopila v opazovanje knezovih finih potez.
Beata je stopila k (njej: "Ako ti je knez tako všeč, sestrična, ti pa postavim njegovo sliko
v tvojo .sobo; tudi jaz jo imam, poklonil mi jo je Fran. Vsi se ogrevamo zanj, ker je tako in-terosanten."
"Če hočeš — dobro, saj je moja pisalna miza tako preveč prazna, -stori to, mala —I Oh, katera izmed 'vaju mi pomaga izkladati moje stvari? Res škoda, da nimam svoje Jeacette tukaj!"
"Jaz prav rada," se je oglasila Agata, "Bt-ata mora oditi po opravkih."
Prišedši v Veri no sobo, je rekla Agata prisrčno: "Drago mi je, da sem .^ama s teboj; rada bi te spoznala in razumela, a tem me moti moja mala sestra."
Vera, ki je postala boljše volje, jo je lahno objela. "Prehitela si moje lastne želje. Ampak povej mi, kako ne more tak nezrel otrok, kakor je Beata, že vezati na moža? To je neumno."
"Popolnoma se strinjam s teboj. Kaj hočeš
—	zaljubljena, mala istvar — starši so brez moči napram njej. Veseli me, da sva v tej zadevi istega mnenja. Da govorim odkrito, čudila sem se natihem, da je dekle, kakoršno si ti, še vedno neporočeno."
Vera se je zasmejala: "Deset na vsak prst. Chere mamam, kneginja, mora drugega za drugim odbijati. — Kaj hočeš pravzaprav, m o i enfant, je vprašala nedavno. Rekla sem jej: — Chere maman, puhtite me, meni je tako bolj všeč; saj mi itak leže vsi pokorni ob nogah, moj smehljaj vlada nad /njimi — čemu zoprne intimnosti ! Predobro poznani gospode stvarstva
—	ali je pa tudi mogoče, da nimam srca." Sko-mizgnila je z rameni.
"Ne reci tega, Vera. Mislim, da te še nekega dne preseneti, tvoje srce namreč. In potem se vdaš, kakor vsako drugo dekle, možu svoje ljubezni v najpožrtvovalnejši zvestobi, verjemi
mi!"
"Kaj je zaropotalo sredi tvoje lepe pridige?"
Agata se je ozrla po sobi. "Oh, knezova slika. ki jo je Beata postavila na tvojo pisalno mizo, ise je zvrnila."
"Nič drugega? Ali veš, da slutim za tvojim mirnim čelom majhen roman? Pripoveduj, Agata!"
(Dalje prihodnjič.)
91319 V2BBDZ
New York, Monday, March 2, 1936
m VAMOEBt BffiVBlTk ffJILT TWU.W.%>
PRODANE DUSE
46
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
'GLAS NARODA" PRIRSDLL: I. H.
LUCKIES-LAHKA KAJA
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA —"ITS TOASTED"
Poroko mladega para so zelo naglo obhajali. Dr. Vendel je bil že prej p ostavljen za družabnika gospe Worth. Vse, kar je živelo pri Argro tovarnah, je bilo vdeleženo pri že-nitovanju. Gospa Worth j** za mlada zakonca pustila urediti drugo nadstropje svoje vile, sama pa je še vedno ostala v prvem nadstropju. Družabne prostore pa so po rab Hal i za obed-nico in domače zabave.
Roža je tudi po j>oroki v času, ko je bil njen mož v svojem uradu, opravljala službo tajnice pri svoji teti, kajti gospa Worth je bila mnenja, da mora biti Koza kot bodoča lastnica Argro tovarn vedno dobro poučena v celem poslovanju.
"Zelo dobro j«*, Roza. ako se s celo dušo jKjpdobiš v poslovanje, kajti iz svoje lastne izkušnje vem, kako svoboden in srečen je človek v vseh položajih življenja, ako more v svojem delokrogu delati in biti koristen. To premaga ve« težave, ki jih od časa do časa prinese zla usoda."
Xa dan Kozine poroke, ko ji pomaga sleči ikhočuo obleko, ji pravi Marta:
"Go*|>a doktor, vaš poročni dan mi je tu« 1 i prinesel srečo; Steinliek me je ravnokar vprašal, ako hočem postati njegova žena. Xo, in le prerada sem mu rekla "da!" In hotela sem vas prositi, da milost jiivi gospe j teti rečete za naju dobro besedo in ji poveste, da se kmalu želiva poročiti. Toda svojo službo bi še rada obdržala pri vas, gospa doktor, da moreva še nekoliko prištediti. predno pridejo otroci."
Roza ji smeje prikima.
**0 tem bom govorila s teto, Marta in morete se zanesti na to, da bo vse urejeno. Teta vidi zelo rada, ako se Stein-bek poroči. Mene pa tudi zelo veseli, Marta, da ste tudi vi našli svojo srečo."
"Lepa livala, gospa doktor. O, kako ste lepi v poročni obleki in pajčolanu — kot pravi angel in ko vas je moj Jurij videl, me je tako objel, mi je pritisnil poljub in je rekel: "Sedaj pa nočem več čakati, Marta; kmalu moraš postati moja žena."
Ob istem času vstopi dr. Vendel, da odjielje svojo ženo. Roza ga prime za roko.
"Marti moreš čestitati, Viktor;, zaročila se j" s tetinim šoferjem in se bo kmalu poročila."
Vendel ponudi Marti roko.
* * Moje iskrene čestitke, gospica Marta. Dobili boste dobrega in pridnega moža, na katerega se je mogoče zanesti."
"To vem, gospod.doktor in se vam lepo zahvalujem ter si dovoljujem vam in vaši gospe j soprogi še enkrat voščiti vse najboljše. O tem se nam ni prav niš sanjalo, ko smo se s par-nikom peljali čez morje, da se vsi peljemo sredi v srečo. To da vedeževalka mi je to prerokovala."
"Nama, Roza, pa ni prerokovala vedeževalka" se šali Viktor.
Marta odide, Viktor pa privije svojo mlado ženo k sebi.
"Moja Roza, moja lepa, mlada žena, končno si moja — puipolnoma moja!''
"Xa večne čase, moj Viktor."
Globoko si pogledata v oči in se vroče in iskreno poljubita. Takoj nato pride v sobo Josipina Worth.
"Samo prav tiho sem se hotela posloviti od svojih ljubih otrok. Naši gostje me ne bodo takoj pogrešili. Avtomobil čaka na vaju pri zadnjih vratih in vaju popelje na postajo. Vozita se srečno, draga otroka, in se zopet kaj kmalu vrnita domov k svoji stari materi."
Viktor in Roza ljubeznivo objaineta staro damo.
"Mati! Da, si najina dobra, ljuba mati! Na svidenje!"
Solznih oči jima prikima ter jima molče namigne, da gresta.
Viktor pelje svojo mlado ženo k avtomobilu. Odpotovala sta na kratko ženitvanjsko potovanje, samo za nekaj dni.
Poleg avtomobila stoji v svoji mični usnja t i obleki šofer Steinek in poleg- njega Marta. Roza in Viktor čestitata tudi Steineku, i uViktor »pravi, ko svoji ženi pomaga stopiti v avto.
"Sedaj pa samo poženite, Steinek, ako naju vozi ženin na prvi vožnji najinega zakona, mora to vendar kaj dobrega pomeniti."
"To bo že ljubi Bog dobro ukrenil. Mnogo sreče na potu, milostljiva gospa in gospod doktor!" zakliče Marta ter svojemu ženinu z roko sramežljivo pošlje poljub.
Roza in Viktor sedita roko v roki in se pel.ieta svoji sreči nasproti.
K O N E C .
Luckies so manj kisjobne
SHIPPING NEWS
Na parmkih, ki so debelo tiskani, vrse v domovine izleti pm
hkusraep spremljevalca.
Preobilica Kislobe Drugih Znanih Vrst Nad Lucky Strike Cigaretami
s s 5,5 5 3 5
■ i i i
■ ■ * ■
| L U C K V STR I K e I I R A N P >
i

L
BRAND
L
VRANO


ič— preizkušajo kažejo* da imajo vrste preobilico kislobe nad Lucky Strike od 53% do 100%.
* Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev Ii Preiskovalnih Skupin
ttCKt&S-'IT
Copynffct, 19BK, Tte Aneneu Tobacco Con^mr
Tekom let so biti storjeni gotovi napredki v izbiri in ravnanju ciga*~*nega tobaka za Lucky Strike Cigarete.
Te vključujejo uvodne analize tobaka izbranega; uporaba srednjih listov; ravnanja tobaka pri višji gorkoti ("toasting"); vpoštevanje kislobno - alka-lijskega razmerja, s temu sledečim končnim izboljšanjem okusa; in kontrolirana enotnost v zavrženem izdelku.
Vse to skupaj proizvede boljšo cigareto-moderno cigareto, cigareto napravljeno iz bogatega, zrelega dela tobaka - Lahko Kajo.
S TOASTED"
Zaščita vašega grla —proti draženju —proti kašlju
DVOMI IN BOJI SPANSKE LEPOTICE
SLOVITI POŽREŠNIH
Kakor je bil nekoč slavljen1 je izredno sposoben mag in pre-pri Spancih sloviti vratar Za- rokovalec. Vsa Španija prilia-mora, tako je zdaj v časteh lepa ja k njemu iti njegove liapove-Alieia Novarro, lepotna kralji- di se baje prav do pičice ures-ca Španije, ki si je lani na med- niči jo. Seveda se je oglasila narodnem tekmovanju v Tor- tudi Alicia pri njeni, preden quayu priborila ponosni naslov j je šla na tekmovanje. Povedal zijski pesnik Me Miss Evrope. Dražestna črno-'ji je, da je njena življenjska j** v neki nori, v laska s temnimi tajinstvynirai j črta čista in da jo čaka bleste- sml ,100 verzov, očmi je ponos Španije, povsod \ ča bodočnost ob koncu leta pa jo sprejemajo z radostjo, s j bo doživela neprijetnost. Ta-cvetlicaml in godbo. Skoraj: krat mora biti prav ]x>sebno ne mine dnu. da ne bi listi pri- previdna, da ne pride pod vpliv nesli njene sliko enkrat v raz- j zlobnega sovražnega ozvezdja, košnem nacionalnem kostumu \ CV se ji je ne bo posrečilo, bo njene domovine Kanarskih oto-| postala /i tt v velike nesreče.
kov, drugič kot drzno plavalko v valovih San Sebastiana, nato v športnem dresu v krogu domačih, v lepi večerni toaleti itd. Korak za korakom ji slede in revica skrraj nima miru. Xa-! posled se je naveličala pretiranih slavospevov in je odločno izjavila, naj jt) puste pri miru. češ, da si želi mirnega in tihega
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v v»eh etvarek. Veled nate dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m hitro. Zato te eaupno obrnite na nas sa vsa pojasnit*.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje sa povratna dovoljenja, potne liste, vieeje m sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem Času, in kar je glavno. ea najmanjše stroške.
Kedriavljani naj ne odlašajo do sadnjega trenutka, ker predno te dobi is Waskiugtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PKRM1T. trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea breeplačna navodila In em^otavlja-mm Vam. da host* poceni in udobno potovni*
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street • New York. N. Y.
Tu res j«' imela Alicia smolo. Preden j;* hotela oditi na potovanje po vsej Španiji — Španci So pač hoteli videti in počastiti svojo lepotno kraljico — ji je pisal zare'-mee lakonično pismo: "(V- se do prihodnjega četrtka ne ^ rneŠ. je najino razmerje končano " Vročekrvni ženin ni hotel več čakati na
življenja v krogu svoje rodbi-1 ljubljeno nevesto, ljubosum-
ne. Povedala je tudi. da je prav srečno zaročena in tla ne sanja nič drugega kakor o tem, da se kmalu poroči.
Ali Alicia je bila podvržena vražam kakor vse Šnanke. Še predno je potoval v Torquay, ji ie poslal njen zaročenec darilo, ki ga je cenila nad vse na svetu. Bil je indski amulet, zlat obroč antične vrednosti. Nič manj Vakor lepa Alicia pa slovi v Španiji tudi profesor Ari s, ki
nost in nervoznost sta ga tirala v obup.
Alicia j" bila užaljena. Cemu naj se vrne v Teneriffo, ko ni nobenega *» zroka ? Sedla je k mizi in napisala kratek odgovor: "Kij bo po tvojem! Ker naslednjega četrtka ne bom v Teneriffi, vračam prstan." Bil je indski amulet.
Res mu je vrnila prstan, ali od tega dne se je je polastil duševni m-mir in zaman ga je skušala u:li»šiti. Zahajala je ne plese in zabave, polaščala pa se je vedno večja negotovost in zazdelo se ji je, da ji res preti nesreča, knkor ji je napovedal mag. Cele noči je prečula in se borila sama s seboj, a zdaj se zopet ntihaja v čudnem položaju. Že d?lj časa ji je dvoril mlad bogat zdravnik, nečak pomembnega španskega politika. Ko je zvedel, da je Alicia prosta, se jo zopet pričel potegovati za njeno roko. Toda Alicia je še v**dno v dvomu. Ni seise zacelila rana v njenem sr-
Doslovno odlični možje so če-sto tudi odlični jedci. Med slovitimi možmi poznaiue zato tudi številne tipične mnogo-jedcc.
Takšen je bil n. pr. staroper-zijski pesnik Meviana-Simi, ki r kateri je spe-posetil nič manj nego devet pojedin. Pri vseh so laliko^ gostje občudovali njegov izredni tek. Zanj stari rek, da polili želodec ne more dobro študirali, ni imel nobene veljave. Šele če je bil pošteno "nabasan" se je počutil tako dobro, da je lahko zahajal Pega%a.-
Grški učenjak Argiropulos, ki je v 15. stoletju širil grško književnost po zapadnili deželah je umrl zavoljo prevelikega
mi porcijami sadja. "Sončni kralj" Ludovik XIV. je vse življenje občutil volčji glad, menda zavoljo svoje trakulje. Ker je imel zelo slabe zobe, pa mu jih tedaj niso znali dobro popraviti, je slabo žvečil in to mu je povzročalo spet hude notranje motnje. Temu mogočnemu vladarju ni bilo v njegovem razkošnem svetu torej dozdevno nikoli prav posebno udobno.
Schopenhauer je veljal tudi za mnogojedca. Isto poročajo tudi o Kantu, ki je v ostalem dajal prednost jedem, ki mu zavoljo njegovega sedečega življenja niso mogle prav koristiti. Težko prebavne jedi je v velikih množinah pokončaval tudi Gutzkov.
.	Med požrešnike je prištevati
števila melon, k. Jih je pojedel.; tu(li Xapoleona T., ki ga je šele Papež Martin IV. je umrl P™vjsmrtna bolezen prisnila k zmer-tako zavoljo preobilnih zal o za- llosj.j
jev jegulje jedi, med tem ko je kardinalu Hipolitu d'Este škodovalo preveč jastoga.
Mnogo je jedel tudi pruski kralj Friderik s pridevkom "Veliki''. Temu je zavoljo preveč jedi neredko postalo slabo, pa si je te slabosti preganjal potem z isto tako veliki-
O italijanskem pesniku Leo-pardiju poročajo, da je bil ves nor na slaščice in sladolede, meti tem ko se ni Balzakov o-gromni apetit ustavljal pred nobenimi jedrni ki so bile dobre in drage. Nekoč je pri enem same mobedu pospravil 100 ostrig, raco, dve jerebici, morski list in tucat hrušk. Sloviti kirurg Billroth je prav tako cu in zato se Še ne more odlo- rad mnogo jedel, pa samo iz-čiti za novf.ga ženina. Dobro brane stvari. Bismarck je že ve, da jo je prvi ženin bolj kot dijak v G-oettingenu lahke ljubil kakor kdo drugi in da je pojedel pet tucatov ostrig in v pre trmast In preponosen, da poznejših letih je imel njegov bi se pobotal z njo. Novega telesni zdravnik Schweninger snubca sicer ni zavrnila, toda mnogo dela, da bi njegov apetit obljubi'la mil tudi ni še ničesar, krotil v zdrave meje. Zato je še vedno vsa nemirna.! Zakaj je zavrgla indski amulet, ki ji je prinašal srečo?
Španija, najbolj preznoverna dežela Evrope, čaka v negotovosti dne, ko se bo ljubljenka naroda odločila za ženitev. Španci so prepričani, da se bo napoved profesorja Arisa, ki ne obeta nič dobrega, vendarle uresničila.
^iiiiiiiiliiiyii»;iliHiiiiiiiijiii;^
EP
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovm.
iSmim
4. mami: Berengaria v Cherbourg Bremen r Bremen 7. marca:
Champlain ▼ Havre 11. marca :
Aquitania v Cherbourg Washington t Havre 14. marca :
lie de France v Havre 18. marca:
K u roj »a v Bremen Berengaria v Cherbourg 21. marca:	*
Paris v Havre ■J5. marca:
MANHATTAN v Havre
17.	marca : Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg
28 marca:
Con te <11 Savoia v Genoa
2.	aprila: BREMEN v Bremen
3.	aprila :
Berengaria v Cherbourg
4.	aprila:
Normandie v Havre
5.	aprila: Washington v Havre
10. aprila:
Paris v Havre U. aprila: Rex v Genoa
14.	aprila : Europa v Bremen
15.	aprila:
Aquitania v Cherbourg
18.	aprila: Lafayette v Havre
2"J. aprila :
Borengaria v Cherbourg Xormandie v Havre 23. aprila:
Bremen v Bremen
aprila: Con te dl Savoia v Genoa
2.	maja:
Norma ndie t Hf vre Europa v Bremen Vulcania v Trst
6.	maja: -Washington v Havre
8.	maja:
Berengaria v Cherbourg
9.	maja:
Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genoa 13. maja:
Xormandie v Havre
10.	maja: Europa v Bremen
20.	maja : Manhattan v Havre
21.	maja :
Aquitania v Cherbourg
23.	maja: Cbainplain v Havre Conte di Savoia v Genoa
27.	maja :
Norma ndie v Havre
28.	maja : BERENGARIA v Cherbourg
29.	maja:
Rex v Genoa Bremen v Bremen
3.	junija: Washington v Havre
5.	junija:
Queen Mary v Cherbourg Europa v. Bremen
6.	junija: Paris v Havre Satut-nia \ Trst
11.	junija:
lie de France v Hatre Aquitania v Cherbourg 13. junija:
Bremen v Bremen -Conte di Savoia v Genoa 17. junija:
Xormandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija:
Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre
24.	junija:
Queen Mary v Cherbourg 27. junija:
Lafayette ▼ Havre Bex ▼ Genoa Aquitania ▼ Cherbourg
1.	julija: Xormandie t Havre Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v Cherbourg
3.	julija:
lie de France ▼ Havre Conte di Savoia ▼ Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg
11. jnlija:
Saturnia v Trst Champlain t Havre
15.	julija: Manhattan ▼ Havre Xormandie ▼ Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen ia Julija:
Rex v Genoa 23. julija: 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria ▼ Cherbourg