Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4fl., sicer 3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v saboto 29. aprila 1854 List 34 Imenitnost apna za kmetijstvo (Dalje.) Apno to je lugasta stvar ne, ampak je nova sol, ki ne cika več na nobeno poprejšno stvar. Da bode to vsa keniu popolnoma vzemimo kos kr e d - AV1UU Jjupuiliuuitt JUOI1U , V AtUllUlU IVUI9 M cue in pri živo ali žgano apno — je ve- merno mero hudičevega olja (žeplene kisline) lika dobrota za kmetijstvo. To je tako gotovo kor amen v očenašu. In vendar ga ta hvali pa graja, 5 9 ka uni kaj ne 5 da hudičevo olje je razjedlj y ka y H kane kako to? zakaj so si skušnje nasproti? kred kapljica? Vlímo pa hudičevega olja v primeri na ? Ta zastavica se dá prav lahko uganiti. Kakor nam bo ni vsak gnoj za vsako zemljo, tako tudi je z ap- v roko vzeti in nas ne sp zašuměla bo ogelnokislina iz nje, in ostala skledici rujavkasta raztoplina, ktero smemo nom. Kdor ne pozna lastnosti apna misli kdor c — to je:gip riti nuui no publia idouiuoii a pun, - AUUI «i/ ju uuiuu da apno mora na vsaki zemlji dobro sto- hudičevega olj tak je ne bo z apnom nikoli prav zadel, in če 1 • m è t f « v • CT ki se je naredil iz apna krede in ž njim sprijetega jo prav zadene, se je mu le primirilo po sreci. » < vsih kmetijskih recéh je uma in prevdarka potreba, pojmo na polj Ko smo tedaj iz tega lastnost živega apna spoznali, da grabi po kislinah in jih v-se jemlje, da se vsaka reč prav opravi, scer naj boljša reč pride ob dobro ime, in namesto« da • V • m « • Dobra zemlja ne smé kisla biti se hvalila Ki rastejo kisle rastline, ali če niso kisle je kisla so zemlja, se zaničuje, pa le po krivem. saj manj vredne od druzih. Res je scer, da ne Da se tedaj lastnosti živega apna do dobrega koliko kislobe se delà z gnojcem v vsaki zemlj spoznajo, in da naši kmetovavci zvejo: kdaj in ali ž njim se razvezuje iz gnoja tudi am on jak kako je apno koristno, jim hočemo to reč natanko (tista stvar, zavolj ktere gnoj svoj smrad ima), in m o nj a k se združuje s kislinami in jih krotí y razložiti. ta 1. Zivo, žgano apno je v vodi raztopljivo. Ker pa tega amonjaka s premalo gnojem premalo , ali če je zemlja sama po sebi pre J ' ' ^ 5 ti»UUU J v, r * v. « * ^ y . j M . v, — - nežgano pa se celo malo dá raztopiti v nj i. 5 lun- na njivo pride tov (5 liber) vode zamore scer le en kvinteljc apna y popolnoma raztopiti to je se z njim nasititi kisla krotiti kisline z lugastimi stvarnu' kakor na močirnihzemljišihitd., tam je treba tedaj al ta mervica je že zadosti, da se rastline, kterim na tacih zemljiših neprecenlj le zlo zlo stanjšane rudninsjœ stvari teknejo ali ker apno popiva kisline in je dober kup e apn< dobrota y hasnejo, previdijo s tisto merico apna, ktero v sebi ---------.. -...........— prekuhati zamorejo, ako je stanjšana z vodo. Ker Zdaj že poznamo eno dobro lastnost apna Kmetovavci! ali ni veliko vredno. da to n o 2 v ti meri z vodo nasiteno apno lahko na vse strani zemljo presine, tedaj zamore tako apno celo svojo moč po zemljišu hitreje razširjati, kakor pa vsaka druga sorta nežganega apna, kakor sta, postavim W^U» ovi l/U IIVU^UIIV/^U upill*^ u VI* ^ v I&II^ lapor ali kreda, ki se še le raztopiti dasta po gnojcu (Humus) in po ogelno-kislini, dar gnojec razpade. 100 funtih čistega apnika (Kalkstein) je ki pride na dan, ka (Dalje sledi.) Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji. Poslovenil Mihael Verne. Okrogla podoba zemlje. Med zapopadki, ki jih ljudjé o podobi zemlje imajo, 56 funtov apna in 44 funtov ogelno-kisline. Kadar je menda tišti naj navadniši, po kterem si zemljo ko ve apno žgemo, izženemo ogelno-kislino iz ap- liko, okroglo, piošnjato planjavo mislijo, tako namreč y nika, in kakor hitro apno ob ogelno-kislino pride ki 2a Je mečila in mu vso ojstrost jemala, postane apno o j stro, razjedlj ivo, tako rekoč, nova huda stvar. Čisti apíiík te ne bo nikdar opekel, ker ogelno-kislina njegovo ojstrost zvezano derží in mu še poverh tega tudi il, pešek, železo in druge ________ _ y da ljudjé le na nje zgornji plati po koncu okrog in živé. 9 hodijo Al ko bi bila zemlja plosnjata ravnina, kakor se zastran svojega velicega obsežja človeškemu očešu zdi, morala ta plan java vendar kje kraj in konec imeti: in ne bilo bi mogoče, da bi, ko se kakošnemu kraju bli- y..... dele zagledamo. Zemlja je tedaj krogla, ki pa ni po pnmesane reci razjedljivost tolažijo. Kadar pa je zamo, verhe hribov in stolpov prej vidili, ko njih spodnje apno žgano bilo, je po ognju zbežala mila ogelno ------^......... —.....----—, — r—- r - kislina, in apno je sedaj toliko ojstreje in bolj raz- polnoma okrogla, ker je v vravnovarju nekoliko zvi jedljivo, kolikor bolj je samo na sebi, prosto dru sena, na obéh tečajih pa, kakor, na primer, pomeranca, zih, gori imenovanih primešanc (ila, peská itd.), nekoliko vderta. Al ta razloček znese komaj 10 nem kterih ogenj pregnati ne more. Iz tega se tudi lahko ških milj, in se pri tako grozovitî krogli, ki na okrog vidi , da ni vsak apník za apno enako dober. 2. Živo ali žgano apno je po svoji natori enak bo ne pozná 5400, na debelost pa 1720 nemških milj meri y skoraj Da je zemlja kroglolične podobě, pričuje za gotovo nje senca , ki ob luninem mraknjenju luno zagerne in ki je potašlju ali pep élu. Vse te stvari pa imajo silno poželjenjese sprijemati s kislimi stvarmi ali s ki slinami. Kodar koli zadenejo na kislino, se berž v svojem obsežju okrogla. — Ako bi ne bila okrogla združijo in zedinijo ž njo, in iz tega edinstva po- kako bi mogoče bilo, z barkami okoli njoprlti? In kako stane čisto nova stvar, ki ni več kislina, pa tudi bi moglo sonce z luno in zvezdami ljudém, ki prebivajo 9 na izhodnem prej, na zahodnem pa pozneje izhajati in noncev. Med tem, ko so sinovi naših dedov se hrabro zahajati ? borili po tujih deželah, je doma skerbni oče pěstoval obert- Podoba, ki jo zemlja ima, je takosna, da je za nost in poljodelst V kratkem časa so se * • « • bolj žive stvari naj pripravniše prebivališče. Pri ti podobi se izobrazeni jezik Livia inCieerona, čeravno ne izverstno svetloba in gorkot za ohranj živih stvari neob- vendar saj za vsakdanjo potrebšino y hodno potrebna pripomočka enaki meri razdelnjete, ins lahko po celi zemlj v v « Al previdoost božja, ktera celi svet vlada, je odločila dan, gorko in merzlo, tudi mogočnemu Rima aro propasti, ker sedež njegov mokro in suho vřeme neprenehoma verstí. Voda se v ni osnovan bil na pravičnosti. Prek Dunaja silijo divji pa primerni obilosti po zemlji enako deli, in vsak del zemlje krepki germanski rodovi. Zacnejo se kervave bitke. Naši občuti dobrotljiv vspeh vetrov. Brez vsih teh korist bi ocetje so stali na meji y bili, ako bi zemlja kakošno drugačo podobo imela V perve střele so njihove persi zadevale. Branili so junaško deželo svojih gospodarjev nekterih krajih bi bila raj, v druzih pa zmešnjava in ali Rim je padel, mehkužaost ga oslabila. Divjih puščoba. Nektere kraje bi voda zalivala, nektere pa manskih rodov čete se zdaj razlivajo po mirni zemlj sončna vročina posušila. Nektere dežele bi bile silo vi- ših očakov y ger Goti y tosti viharjev pod * zrak ne mogel. Nekoliko zemlje bi valo, nekoliko pa mraza oterpnilo pravi se kaže neskončna modrost našega Stvarnika do nekterih pa bi še skoraj komani in Heruli se tirajo po ravnicah panonskih « « v • V § i • V • « ^ « « ■ v . - gorkoto temi se pride šiba božja Sarmati, Kvadi, Alani, Vandali, Mar- Za EceI grozovitni Atila ali Tudi pri ti na kterega 9 ime pomeni pasji jezik i To je Noriku in Noreji. Spisal Đavorin Terstenjak. Tretji članek. (Konec.) obraz starega slavnega Norika strasne povesti od Pesji ravnanje barbarskih Ha britko toži o žalosti unih časov. „Dvadeset let je", pravi sv. Jeronim panonski Slovenec, „da med Carigradom in julskimi planinami se kri preliva vsaki dan. Koliko žlah-nih gospá, koliko Bogu posvećenih devic, koliko plemenitih trupel je bila igrača tem zverinam! Škofje so vjetí mašniki in duhovni vsake verste umorjeni, cerkve raz-derte, konji pri oltarjih božjih privezani, ostanki svetih . Poznate še Slovenci le spominjajo na divjo Sveti naš rojak Jeronim pervotne domovine Slovencov. Po pravici je toraj pisal stari Ne stor (rojen 1056, umerl okoli leta 1116) v svojih leto y marternikov so skopani in razmetani y povsod le ža pisih : » Bysť jazyk (rod) slovjenesk od plemeni Jafetova Narci, jeze suť Slovjene u 1 lost, stok in jok, in jezeroverstne podobě smerti. Rimski svet se je poderl. Razun ternja in goščave ni med ne- Vidili smo, da so meje starih Slovencev (Noriča- bom in zemljo nicesar ostalo; vse se je pokončalo ^ ali i «fl .fl mi • «a « . • iC 2 nov in Pauoncev) segale od sinje Adrie prek cez visoke Ali tudi ti divjaki so našli konec in pet je Slovenec Tore od stočja Save do bistrega Ina. Glas našega krep-kega jezika je odmeval po krasnih panonskih ravnicah in visokih gorah. Sladka pesem, očitalnica mehke cuti pravične okreval. Lepa korutanska vojvodina je nastala, in zgo-dovina nam je sporoćila slavne imena blagih vojvodov lesra Karata Inga Slovencev, se je glasila med zelenimi dolinami in viso-kimi hribi. Imena bistrih rek Mure, Save in Drave pričujejo še današnji dan pobožnost naših pervih očetov. in Hatimira. Op slavnega Baruta in pobožnega ušene panonske ravnice je spet na selil Čeha slavenski brat Serb iu Horvat Potomci y Leha in Meha, kteri so enkrat iz krapinske do V duhu smo gledali ponosite mesta, v kterih ste 1,Qe Proti severu gnali svoje cede, so se spet povernili cvetele umetnost in obertnost. Visoko njihovo zidovje jo v staro domovino Bog je pomnož slavenski narod ka obdajalo stanovališča miru y ker Slovenci niso nikdar na- »n»1» kterega drugega. V kranjskih in noriških pla padali drugih narodov, ampak le se junaško branili proti tuji sili in okrotnosti. Podertine slavnih mest tožijo druge pred stolom zgodovine divjosti, ne pa nas. Pregledovali smo, čeravno ne natanko, zgodovino naših očetov. Gotovo so več kakor jezero let pred Kri- da so Franki otroke Slovenkám iz pers ter ninah je še ostalo pervotno pleme slovensko, ktero so zdaj čeltisko-nemški Bavarci in nemški Franki podjarmili. Več let se je boril kervav boj. Grozovitnost Frankov je bila neskončna. Konstantin Porphyrogenita pravi, rali in svojim stovim rojstvom mirno živeli in svojo zemljo obdelovali. Kelt Veternjak je pervi privihral v mirne kraje naših dedov in nje obropal. Za njim prideta divja sina merzlega hertom za hrano metali 3 Padlo je korutansko voj vodstvo in z njim politična sloboda Slovencev. Iz pad nih stran pervotne domovine Slovencev so naše dede severa Kimber in Teuton in uznemirita mirne prebi- stirali premagavci, ali pa jih izrodili. Popačene sloven- Vidili smo naše dede v lepi prijaznosti z mo- eke imena gor in rek, mest in tergov opominjajo še na vavce. gočnim Rimljanom več časa živeti, ali deželoželjni Rim- nekdajno bilost. Jezero let je preteklo, in v zsodovini ljan je z podjarmlenjem povračal prijaznost naših očetov. Kamor je přišel, je razderl vsako narodovno življenje, ker druzega pravila ni poznal, kakor ;,ubi Romanus kjer Rimec zmaguje najdemo malo čertic od slavnih del Slovencev. Skrite so bile pod tujim imenom. Tujšina je zadusila slednjo ci-mico narodnega življenja. Ali vendar je ni vse kali po- vincit. Romanus habitat", to je, VIUUII/, liuiiirtuuo Iiauimi , tu jo, xiaiiitv, ûuia^ujo, -------- ---------- ---r--- tam Rimec stanuje". Jezik naših pervih očetov se je dôba j® to iskro uplamenila morila. Pod trulim truplom je iskra V se 10 pet omlaj klila in nova ;ni stoji narod samo slišal pri mirnih čedah okoli domaćega komena, v svetih vežah; v drugih rečéh je vladal jezik starega Kapitola. Pozneje je polatinčil celó narodne božanstva. Slovenec je vsikdar bil pokorna duša ; le vere ni si dal vzeti. Na spomenike, ktere je postavlja! umerlim ljubim. je sicer pisal z latinsko besedo, ali bogove svoje slovenski. Pod zezlom milostivega vladarja Franca Jo-žefa, Bog ga živi dolgo let! si je spet omogel, in lepo cvetè po Slovenskem poljodelstvo, obertnost in umetnost* . raz- Jezik slovenski je zacel vzivati spet svoje pravice, vijati se počenja domaće slovstvo, zavedli smo se in ljubiti smo začeli narod svoj in skerbeti za njegovo dušno je obrazil si po domaćem. Jezero spomenikov še nam to telesno srećo. V temah in v mraku smerti je nekdaj kaže obraze ali pa symbole indo-slavenskih božacstev. sedel elužeč peklenskemu poganstvu in nepoznaje pra Vera je bilo starému Slovencu cez vse zdajnim sinom tudi bila! 0, da bi Slišali smo od junakosti pervih očetov naših y po vega živega Boga, — zdaj se greje Slovenec kot zvěst kristjan v luči prave vere, ktero ma oznanajejo goreči duhovniki ustmeno in po zlatih bukvah slovenskih. Vse treh stranćh sveta je tekla kri hrabrih Noričanov in Pa 1 v. Hammer Fundgruben des Orients. 2 S. Patris Hie i Nestor Edit. Timkovsk. str. 3. ronimi opera. Editio Congreg. Mauri. IV. P. II. str. 274. j) Constant. Porphyrag. Adm. Imp. Cap. II. S tri t ter 392 135 to pa storí ljubezen do domovine. Ljubim® jo vedno bolj goreče, ker vredna je , da jo ljubimo. Po vsi pravici tie dajo na njo oberniti besede nemskesra pesnika, ki pravi: O gutes Land! O Vaterland! Inmitten Dem Kind Italien und dem Manne Deutschland Liegst du der genrothe Jiingling da Erhalte Gott dir deinen Jugends 9 Kratkočasno berílo Lot jezika. (Národna bosniška povest.) (Dalje.) Va # • \ ' ♦ J J - ! J- / Cez mesec dní je bila Mejra pripeljana v hišo bogatoga Omera. Zenitvalo se je celi teden brez prestanka; ni se gledalo, kdo da pije in kdo p la čuje. Osmi dan so se razšli, Omer z lepo Mejro ostane sam. Vse se je čudilo, odkod je Omer toliko bogastvo dobil, da more tako z bètom živeti. Nekteri so mislili, da je vzdignil zaklad. Pa pustimo druge in deržimo se svojega Omera. Pregovor pravi: „kakor prišlo, tako prešlo a y r> kar se je Anžik naučil, to tudi Anze zna u Omer se je tudi od sihmal za delo malo menil, ktero je skoraj pozabil. Mislit je: še petnajst mošinj imam, s temi bom kupčeval. Al kupćija ni za vsakega, kakor tudi za Omera ni bila. îles ter?ovine si pervikrat nakupi polno štacuno ; ali ko je poznej po blago hodil, ga je vsakrat po manj privo-zil. Zmiraj manj je bilo blaga, zmiraj manj tudi dnarjev. Tako je Omer tergoval štiri leta. V vsem se je vidilo, da je pogodbo z Judom popolnoma pozabil. Ali ko nastopi peto leto , se mu jame na licu čedalje bolj poznavati, da ga nekaj peče. Sedmega leta ga pa na-pol zmanika v obrazu. Večkrat so ga žena in prijatli zatekli v solzah; ali zastonj so ga izpraševali po vzroku njegove žalosti. Vse prašanja je odbival kakor člověk, ki je že na miru zgubljen. u y Meni ni vec pomagati, pustite me to je bil vselej njegov odgovor. Zala Mejra 55 izvé koj od konca od Juda strašno pogodbo. Zdaj si misli: „zadnji čas je; dar pod pasho, pa kadiju (sodniku) na koleno". Tako v pervo, tako tudi v drugo. „Ta žena mora žlahnega rodu biti", pravi kadija. „Ze v drugo me je osramotila, morebiti išče pri meni kake milosti al se sramuje povedati cc y Ko se tretji dan napoči, stopi Mejra še z lepšim po navadi pobegniti, al kadija pomigne slugam darom pred kadija. Poljubivsi mu rob oblačila je hotla , da jo ustavijo. „Ženska", pravi, „ti si me že trikrat osramotila, govori: v čem ti morem milost skazati". Mejra je kaj tacega komaj pričakovala. Z eno roko na čelu, z drugo na persih, spregovori : „Kadija, tvoja milostljivost ni i dajè serce, da se upam prositi: Dovoli mi prihodnji petek le eno uro na tvojem mestu soditi". „Pri moji veri, ženska! sodi, če hočeš celi dan". To slišati se ponižno zahvali in odide vesela čakaje petka. mošinj dnarja, pa kako sta se pogodila, ako ta čas Omer ne bi posodila vernil, da mu ima Jud lot jezika od rezati, in za to sta zdaj prišla. Kadija: „Jeli tako? Ti! je imé! je li res, kar ta pravi?" Omer jok- ljivo: „Gospod, vse čista resnica!" Kadija odprè sodne bukve, ter jame preobraćati list za listom. Pri enem se naenkrat ustavi, pomermra nekoliko . . „Res je tedaj! vse tako stojí v sodnih bukvah pisano. Al si prinesel nož?" Jud. 55 Ej poprasa Juda. „Kaj pa da sem!" odgovori človeče !" spregovori kadija ostreje manj, • ' LC gorje". ako ali več odřežeš, kakor sta se pogodila, bo tebi pazi dobro, da le samo en lot odřežeš, zakaj y Jud straha osupne: „Bog Abrahamov, 55 tako natanko, visoki gospod! z zlatom mu ga bomodvagal; naj ne gre y bodi na dobro!" sodnik 55 Pès neverni!" Ako mu ga odrcžemveč ako odrežem manj, mu se zahudi serdito 55 kaj si ti sodnik tukaj, da postave předpisu jes? Para judovska, precej reži!" Joj muke in zadrege za Juda! začné z derktajočim glasom, ne prederznem se mešati „Bog Abrahamovi v carske opravila. Vám y znaš po postavi soditi da je le tebi dano, in le jez si ne vém pomagati naj obderží vsih 30 mošinj, naj obderží tudi lot jezika midva sva prijatla!" Na to se sodnik še bolj razserdi in poklice brica: Ajd hitro po rabeljna! Jez bom pokazal judovski pari, da bo vedil kaj je nepokornost pred sodnikom". Rabelj prispè z golo sabljo. Jud pade na kolena, in poljubvaje 55 kadiju šolne začne prositi. Al kadija se ne dá izprositi y ampak zene vedno staro 55 Al reži lot jezika, ali daj glavo pod meč!" Zdaj sprevidi Jud, da ni drugace, da se je treba odkupljati. Premogočni gospod! tvojih je trideset mošinj, ravno toliko jih dolžniku odpuščam, al reši me te nevolje, da ne bom nikomur jezika rezal, in najmanj svojemu prijatlu Omeru. Milostljivi gospod! moj oče! moja majka, vidim, da sem zabudalil, prizanesi milost !" Juda i Seci rabelj", zagromi kadija. Rabelj prime 55 5 ki se je bil terdo za kadija zagrabil : spod, ako si Turčin!" „Milost, go Na to priskoči Omer in zacnè kadija poljubovati in prositi za svojega prijatla. ravno je čakal mladi kadija. „Omer", pravi on y v Tega tebe mu je odpuščeno! al turška véra je terja od kamna* Naj pomni Jud, kaj se pravi kadijska sodba!" — Jud odšteje kadiju trideset mošinj; ta mu pa še ukaže, da naj Omera objame. „In zdaj bom zapisal v sodne bu kve y da je vse pobotano". Poljubivsi še enkrat kadijeve šolne in obleko se zahvalita oba za pravično sodbo in očetovsko dobroto iu odideta. (Konec sledí.) Novičar iz austrianskih krajev Petek dogovorjeni lz Maribora 24. aprila. Celo mesto je bilo y ni imel vinarja v mošnji y dan povračila — pride. Omer včeraj zvečer na nogah; nekteri so hiteli v gledišče kje bi bil le 30 mošinj vzel. ker so k svečanosti ženitve Njih Veličanstva mestjani spevoigro „Das Nachtlager in Granada" igrali in dohodek Tedaj ni kazalo druzega kakor da mu bo Jud lot jezika pred sodnikom odřezal.-- Mejra je bilazgodaj vstala. Kadija jo pričaka, ji dá svoje oblačila in ji dene dobrovoljno s svojo roko tur- brega na severnem kraji Maribora mestnim siromakom odločili; drugi pa so šli svečavo ktera se je, ko je noč nastopila, iz piramide na vse kraje vi gledat, ban na glavo. Radoveden je bil, kako bo nek ženska dila. Danes so že zgodaj streli veselje tega dneva ozna sodila. Zato se umakne precej v stransko sobo in se nameni od tam skozi durno okence gledati. njali y ki se je s slovesnim cerkvenim obhajilom prazno kuril y segi val. Med pripravo k veliki maši pa se zacujejo nenadoma Naš golobradi kadija si je bil ravno lulo dobro za- molkli glasovi iz stolpa — „ogeBj ! ogenj !" se kriči po celem ko Omer in Jud v sodnico stopita. Poklonivši se mestu, in vse hiti iz cerkve. V koroškem predmestju je se enmalo nazaj umakneta y po minute, dokler kadija nekekrati dim iz lule izpuša.—Kadija : Kaj so vaju želje?" Jud: „Prišla sva pravice iskat preidejo dvé, tri gorel hlev, nad kterem je bilo veliko sena in slame y al hvala Bogu, v eni uri je bil ogenj pogašen, in ob „»»«j ' "j ** "»'j" • «j uu . „ciinia ova visoki gospod!" Kadija: „Kaj dobrega?" Jud: 55 Vse 11. uri se je začela cerkvena svečanost. Iz Tersta 27. aprila. Po dolgi Verjanski. vročih suši in dobro, hvala Bogu!" Izgovorivši jame Isakar dokazo- dnevih v tolažbo kmetovavcem nam dalo je milo nebo , kako je pred sedmimi leti Omeru posodil trideset pohlevni dež, ki nam je zevajočo zemljo pomočil, da bo vati 136 zamogla vela zelenjad se oživljati in sad dozrevati. Go- Iz vsih krajev Lašk & se sliši vesela novíca. da vsi dila se je že velika škoda na polja in v nogradih, ker poljski sadeži dobro letino obetaj Da y pao tudi iz letos do sadaj se dežja imeli nismo, in lahko si mislite, vsih druzih krajev slišali enake vesele novice, ker se koliko strahu je vedno vedro vreme delalo kmetovavcu, je bati, da bi mraz kterega so pripravile slabe letine na berasko palico, da veselega upa zaterl posledujega tedna ne bil že veliko Iz rusovsko-turske vojske ga tare lakota in siromaštvo. Bog daj letos boljo letino! so sledece naj novejše novice: Husovská armada Da tudi pri nas je dan poroke svitlega cesarja ob- pravlj iz se pri le Valahije umakniti in se je začela od hajan bil z mnogimi slavnostmi in veselicami, in da se Kalafata proti Radovanu in Kraj je storilo marsikaj v obćni blagor, ni treba na dolgo in prepeljuje iz Kraj pomikati ; bolnike v Bukurešt nazaj. Zakaj to široko popisovati, ker se vé da ta dan je bil dan obćega ne ve; nekteri mislijo , da vojskovodja Pask veselja* se bo Strel ob ognju nam je zopet dovoljen, in po drug načinu peljal vojsko, kakor dosihmal Gor sicer ob burji se bo vsakih pet ali šest minut ponavlja! y cakov. Proti Š stopajo Rusi od 3 strani: cez Si Čujemo, da rusovske barke, ki listrio, Karuso in Kostenćo. Pri Si li s tri i je 18. t m v naši luki, so na poti na vojska še zmiraj huda bila; po silnem dvakratnem na terdnaje vzeti, ven oznanovati nevarnost. jih je gerška vlada kupila Gerško dobile povelje, oberniti se v pristaniše pri Ka- skoku še ni mogla rusovska armada lamoti poleg Dobrovnika, ker se menda boje angležkega dar se ne bo mogla ubraniti, ker Rusi zmiraj novo pri- ki se je jelo sovražno proti pomoc dobivajo. Tudi brambo Trajanovega nasipa so Turki opustili in 7. t. m. so Rusi posedli to važno y in francozkega brodovja, Gerkom ponašati. Iz Pole v Istrii. K. Da bi se poroka našega pre- mesto. Te dní se je zagnala tudi novíca svitlega cesarja tudi tukaj praznovala, poleg sv. cer- francozke barke bombardirajo Od y da angležko iu to mesto gori kvene slovesnosti predsedništvo tukajšnjega komuna tudi na već krajih, — ali zadnje novice povejo, da to ni napravilo veliki ples in tombolo, kterih dohodki so na- res. Imenovane barke so scer začele ntreljati na neke menjeni ubogim. Imajo tedaj tudi Istrijani priložnost dan barke v ondašnji luki, da je nekaj pa že davnej spraz carjeve poroke si posebno v serce vtisniti. Druga tudi njenih magazinov goreti začelo, — mesto pa leži eno t. m. je vesela novica je, da smo imeli 21. t. m. dež, in skorej uro prec in se mu dozdaj ni se nič žalega zgodilo bi rekel, da letos je ta dež pervi bil, ker v tem letu angl. franc, bark pa leži pred Odeso. še ni dežilo, razun izzaćetka mesca marca pićlo uro. pripeijal angležki parobrod perve an 14 ležke vojake v Ljudstvo je zavoljo tega že dežja željno pričakovalo, zdaj Carigrad, ktere so ondi vkvartirali. 400 let j nam je tolažba, da borno imeli letos boljo letino, ktera teklo, je zlasti revnim kmetovavcem sila sila potrebna. P v g mesto t u rš k e g t ni topil Á9 Ljubljane. Med poslavljenimi zredomFranc- lipol Je V ze obe il a kristijanska armada. VGal-25.000 Francozov in 8000 Angležev. Za Jožefovim eo tudi gosp. Anton Kos, častni korar in de- stanovanje angležkega lorda Cambridg kan v Kranji. V silni hitrici, da smo zadnjić mogli v eni uri princa Napel ste že pripravlj in francozke dve velike sul dolgo versto imen prebrati in novičarja spisati, ete se vrinile tanove hiši; stanovanje JVapoleona je tako bogato tudi pomoti, ktere ob enem popravimo s tem-le: gosp. in baržunom napravlj kuk or da bi mwlil za zmirom dr. Ulepič je povzdignjen vžlahni stan, in namést tukaj ostati Stari Turki pa te pripomoći niso nič kaj infulirani prošt gosp. K. Zorntt, naj se bere infulirani veseli, ker so prepričani, da jim zadnja ura bij stolni dekán. — Obćnemu prizadetju, vredno poslaviti zdaj pravijo: „ko je Menčikov přišel, je vzel ki » zato v dan poroke Njih velićastva, se je pridruži! tudi gosp. roke in veleval: naj se iztergajo nekt list njega dr. He i nr. Costa y je v mićni nemški pesmici pri- ko pa so An podobko spisal pod naslovom „der Brautschatz", ktera k u in Francozi prišli, so tudi prasali po ce lega v černo lično natisnjena se prodaja po tttkajsnih bukvarnicah po morje ^H^^^^H 8 kr., in ktere dohodki so namenjeni v m i lod arno usta- večji je plamen, pokonćati turško silo. Mesto Art , in veleli : naj ga verzemo c e Vstaja Ger kov zmiraj huja prihaja in vedno a je novo Elizabetno. Bila je ta pesmíca v muziko složena v ze razvalina, J obleg 15.000 puntarj in peta ob slovesni spevoigri, ki jo je v ćetertek na- Francozka vlada nabira zmirom več armade za voj pravila tukajšna filharmoniška družba v ćastno praznovanje poroke Njih velićastva. sko y ravno je ukazala 56 novih švadronov konjikov praviti. Po besedah vradnega „Moniteur-a « je Napoleon Novičar iz mnogih krajev V pondeljk zvečer ob polsedmih je bila poroka presvitlega cesarja v cerkvi dvorne fare, ktera je bila za ta imenitni dan krasno okinčana in z blizo 10.000 Bvečami razsvitljena. Vprićo cele cesarjeve in cesarične rodovine, vsih gg. škofov, ki so se na Dunaji snidili in 80 bili v cerkvi v 2 versti postavljeni, vsih poslancov in diplomatov ptujih dežel, poslancov iz zadovoljen z nameni austrianske in pruske vlade. Admiral Napier, izzaćetka toliko prederzen, si ne upa vojske začeti na izhodnem morju, dokler ne dobi nove v • pripomoći Uganka zastavice 30 listu celega cesar stva 5 vojaških in deželnih oblastnikov in mnoge druge gospode je bilo slovesno cerkveno opravilo, ktero je opravljal dunajski višji škof in ktero je grom topov na-znanjal glavnemu mestu austrianskega cesarstva. V to- rek zvećer je bilo mesto z vsimi 34 predmestji tako ve- obligacije ličastno razsvitljeno , da še nikdar tako: na milione je deržavnega Naj mlaji je imela 7 drobnih , 3 debele. Srednja je imela 28 drobnih, 2 debeli. Naj stareja je imela 49 drobnih, 1 debelo. ' 1 ■ 1 1 ~..........■ ■ 11 ■ ■■ ■ " ' 1 * mm m i m * i ■ ■ ■ Skupej je bilo 84 drobnih , 6 debelih. Današnjemu listu je pridjana 16. póla „občne zgodovíne'4. Stan kursa na Dunaji 27. aprila 1854. luč in lamp gorelo , da se je noc spremenila v dan. V sredo sta blagovolila Nj. velić. cesar in cesarica spre-jemati poslance , ki so se iz vsih austrianskih dežel podali na Dunaj ponižno poklonit se in srećo vošit k pre-veselemu in za celo cesarstvo velikovažnemu zakonu. dolga 5 47 4 3 27 0 2 n 85 y4 76'/. fl 2 yy r> 2 r> 69 3/4 55 44 » » V) r> Esterhaz. srećke po 40 fl. 803/, fl. Windišgrac. Waldštein. Kegleviceve Cesarski cekini. v n » » 20 „ » 20w « 10 „ 28 % „ 28% „ 107, * 6 ti. 18 Oblig.5% od leta 1851 B 112'/, „ Napoleondor (20frankov) 10 fl. 45 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 84 Zajemi od leta 1834 . . 224 . . 119 V n r> Suverendor.......18 fl. 20 Nadavk (agio) srebra: yy yy 1839 2 Y> na 100 fl. 35' / 2 fl. Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.