Štev. 269.
V Trstu, v sredo, 27, septembra 116.
Uhaja vsak dan, tudi od nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
UrrtnlStvo: Ulica Sv FrnnčtSka AsiSkega št. 20, I. nadstr. — Vsi naj se pošilj/jo uredništvu lista. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, lidalt'clj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Hitu Edinost' — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A»i5kega Št 20. Teiefon uredništva in uprave itev. 11^57.
N a i o C n 1 u a tnaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol -eta . . . -.............
ca tri mesece........ • ........
m nedeljsko lidtjo u c«lo leta.......
za pol leta............... • •
__Letnik XII.
Posameine številke .Edinosti* se prodajajo pa G vinarja zastarele številke no 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre; v Sirokostf ene kolone. Cene: Oglas! trgovcev in obrtnikov . . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..... .........mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . .	—
Mal' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključni (e upravi .Edinostij - Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek se uahajata v ulici Sv. Frančlflt« Aalikega It 20. — Poštnohranilnićui račun Št 841.552
mM Mjimlflfi doMov.
Italijanska bojišča. — Na južnem delu Krasa od časa do časa močan laški artiljerijski ogenj. Na fleimski fronti so Lahi obstreljevali Dossaccio in odsek uarai-nal—Coltorondo. Italijani so odklonili premirje v svrho rešitve zasutih Italiianov
na vrhu Cimona.
Ruska bojišča. — V bukovinskih, vzho-dnogaliških Karpatih in severozapadno Perepelnikov ruski napadi odbiti.
Romunska bojišča. — Naši so se ume-knili z Vulkanskega in Curduškega prelaza. Pri Sibinju novi boji. Nasi napadajo. Južno Szekely Udavarhelja Hrvatje odbili več napadov. V Dobrudži nič posebnega. Letalski napad na Bukarešt.
Albansko-macedonska bojišča. — V Al-baniji nič novega. — Vzhodno Prepskega jezera manjši, za Bolgarje ugodni boji. Pri Morini živahni artiljerijski boji.
Zapadna bojišča. — Ogromna bitka med Ancro in Sommo. Med Ancro in Eaucourt L' Abbave napadi odbiti, med Guen-decourtom in Bouchavesnom fronta prebita. Dalje proti jugu so se sovražni napadi izjalovili.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
Razno. — Revolucija na Grškem.__
Psloiai na baiišfih.
Dunaj, 25. septembra.
Rusko armadno vodstvo je odposlalo znatne moči na dolnjo Donavo in ste ze dve diviziji prejšnji teden dospeli na crto Crnavoda—Konstanca. Te dve diviziji dajete romunski obrambi pobudo za napadni način defenzive. Do večjega enotnega deianja pa v tem bojnem odseku se m prišlo. Operacijski okoliš, ki je na razpolago. kakih 60 km širok, zahteva frontalno zastavitev sil. Resna ofenziva torej zahteva časa. je izgubonosna in ni Pričakovati od nje uspeha, ki bi odgovarjal do-prinesenim žrtvam. Ker je dana možnost, z drugega donavskega bregu, četudi z večjimi težavami, pa vendar s teoretično daleč večjim upanjem delovati na odločilen uspeh, moramo računati z razširjenjem operacijskega okoliša, torej s tem, da se vse ozemlje ob dolnji Donavi uporabi za vojna dejanja. Z ruske strani se je že večkrat poizkušalo delovati proti bolgarski obali; brezuspešnost vseh teh podjetij, katerih posrečenje bi bilo navezano na predpogoj, da bi rusko črnomor-sko brodovje obvladovalo morje, pac ne bo izpodbuialo na ponovitev v velikem
slogu.	„	, T,
Sedaj so si na črti Crnavoda—Konstanca obojestranske sik enake. Rusi in Romuni so spoznali, da bi se predor iznova mogel poizkusiti samo po dospetju na-daljnih ojačenj; da nasprotna stran izrabi pridobitev časa, moramo z ozirom na vodstvo, ki se je doslej izkazalo tako sijajno, pač smatrati za dejstvo,	_
Na gališki fronti je sovražnik splosno ostal v ofenzivi, vendar se pa napram prejšnjemu tednu more v več odsekih spoznati ublažitev te ofenzive. Kakor se zdi je general Brusilov oddal znatne čete v svrho sestave »podonavske armade«. Mogoče je, da mu ta primanjkljaj nadome-ste z novimi formacijami ali dopolnilnimi četami iz zaledja. Da bi popolnoma uplah-nili boji na severovzhodni fronti, ni misliti Rusko vodstvo mora že samo zato, da prepreči odpotegnitev naših čet v svrho njih uporabe na drugih krajih, nadaljevati ofenzivo, vsaj v glavnih smereh. Ker so bili na Ruskem meseca julija poklicani pod orožje novi letniki in so se vršili novi pregledi, bi bilo vodstvu carjeve armade vsekakor na razpolago nekaj stotisoč, četudi manj izvežbanih, a vendar v po-stojanškem boju uporabnih vojakov, s cimer pač moramo računati v najbližjem času. Brezdvomno se nam zdi tudi, da bo general Lešički zopet nadaljeval svojo le začasno prekinjeno ofenzivo na južnem krilu armade generala Brusilovega med Žabjem in Dornovatro; boji zadnjih dni
kažejo na to.	.. ..
Na primorski fronti pregrupiranje Italijanov, posledica izredno težkih izgub, očividno še ni končano, vendar pa trajno živahno deluje sovražna artiljerija- Razmeroma mirni čas, ki ga imajo sedaj nase vrle čete, prihaja v dobro utrjevanju naših postojank.
Na obeh straneh Somme čakajo nase zaveznike zopet težki dnevi. Razporeje-vanje pred kratkim izkrcanih novih angleških divizij je v polnem teku.
italijanska hosišča.
DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša:
20. s ept. 1916.
Italijansko bojišče. — Sovražna artiljerija je od časa do časa močno obstreljevala južni del kraške planote. Na fronti v fleimski dolini so Italijani obstreljevali utrdbo Dossgccio in odsek Gardi-nal—Coltorondo. Na Cancenagoiu smo ujeli 27 alpincev, med njimi dva častnike. Za rešitev zasutih Italijanov na vrhu Cimona ponujeno premirje je sovražnik od-klonil. V ta namen poiom parlamenterja •zmeuiani noti se glasite dobesedno: K<
Poveljnik C. in kr. avstro-ogrskih bojnih sil v okolišu Tonezza—Cimone poveljniku nasproti stoječih kraljevih italijanskih čet: Pod razvalinami po nas razstrdjenega Monte Cimona se nahaja večje število še živih italijanskih vojakov, ki vpijejo na pomoč. Pripravljeni smo jim pomagati in jih rešiti iz njihovega groba, če italijanska artiljerija in pehota danes. 25. septembra 1916, med 2 popoldne in 7 zvečer ustavi ogenj na Monte Cimone« Samoobsebi u-mevno zadeva to ravnotako italijanske baterije v astlški dolini kot one na vrhovih zapadno in vzhodno te reke. Tekom tega časa se italijanske patrulje med Astikom in Ruffreddom ne smejo pomakniti preko svoje utrdbene črte. ker bi drugače mi ustavili pomožno akcijo in smatrali premor v ognju za prekršen. Će kraljev! italijanski poveljnik ne sprejme te ponudbe, zapadejo italijanski vojaki svoji usodi. Tozadevni odgovor naj se do 25. septembra 1916 opoldne odda pri naši predstražni Črti pri Forni. Potrebna je hitrica. 25. septembra 1916. — 2. Odsečno poveljništvo Pedescaia, 25. septembra 1916, ob 10*45 dopoldne. Z ozirom na to, da bi bile avstro-ogrske čete ravno tako, kot so mogle priti na pomoč svojim ranjencem, v dolgem času med eksplozijo mine in pričet kom italijanskega ognja, iz človekoljubja mogle pomagati tudi italijanskim ranjencem, smatra njegova ekscelenca, ar-rnadni poveljnik, za primerno, da ne dovoli zahtevane ustavitve ognja. Načelnik generalnega štaba: generalni major Al-bricci.
Namestnik načelnika generalnega šta&a: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
24. septembra 1916. — Na trentinski fronti nadaljuje sovražnik svoje diverzij-ske poizkuse. 22. septembra smo severovzhodno Lenzuma (?) v astiški dolini vrgli sovražno skupino. V jutranjem svitu 23. t. m. ste po srditem artiljerijskem obstreljevanju Monte Cimona, dve mogočni sovražni eksploziji prisilili naše, da so se za približno 100 m umeknili od vrha hriba. Na zapuščeno postojanko je naperjen naš zaporni ogenj. V Suganski dolini je sovražnik 22. t. m. zvečer obnovil svoje napade na Monte Civaron, a smo ga takoj zavrnili. V gornji cordevolski dolini se je eden naših (tddelkov z nenadnim napadom na vrh Siefa polastil namakniene postojanke in pognal v beg branitelje. Na ostalem delu fronte artiljerijsko delovanje. V odgovor na obstreljevanje Cortine d' Am-pezzo in okolice Misurine po sovražniku smo bombardirali kolodvor v Sillianu in železniško progo v dravski dolini. Na kraški planoti je sovražnik prošlo noč zopet srdito napadel našo glavno postojanko, a vsled neprestane čuječnosti in krepkega odpora naših čet ni dosegel nikakršnega uspeha.
Neresnično italijansko poročilo.
DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Italijansko poročilo 22. t. m. javlja, da je »slabo vreme oviralo operacije naših čet na vsem bojišču, a se vzlic temu javljajo znatni napredki v prodiranju, med drugim proti vrhu Siefa (cordevolska dolina). — Ti oznani napredki« so vsaj pretirani; kajti kot znaten napredek proti vrhu Siefu se more kvečjemu označati naprava kratkega sovražnega jarka proti naši postoja'nki na pobočju Siefa. Konec tega sovražnega jarka je zelo oddaljen od naše postojanke na pobočju Siefa.
Ruska boiiSca.
DUNAJ, 26. (Kot.) Uradno se razglaša: 26. sept. 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonasle-diiikova fronta: V trodeželnem kotu jugozapadno Dornevatre smo preprečili rusko-romunske sunke. V jugovzhodnem "kotu Galicije nadaljuje sovražnik svoje napade z nezmanjšano srditostjo. Vsi napori so se izjalovili ob junaškem odporu v Ludovi se borečih nemških čet. — Princa Leopolda Bav. fronta: Tudi včeraj so severozapa-dno Perepelnlkov razpadli številni sovražni napadi. Pri Vatinu, vzhodno Svl-njuhcv,.so naši letalci pognali v beg rusko farmanovsko veliko bojno letalo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. sept. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Šestkratni naskok močnih sovražnih sil pri Manajovem se je popolnoma izjalovil ob zelo krvavih izgubah. Naš letalec je pri Borgunih zapadno Krevega po trdovratnem boju sestrelil rusko velikansko bojno letalo. V istem okolišu je v zračnem boju podlegel tudi en ruski enokrovnik. — Fronta nadvojvode Karla: V Judovskem odseku Smo zopet zavrni!? srdite sovražne napade, dalje proti jugu pa delne sunke.
Prvi generalni kvartirmojster: dL Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega Štaba.
25. septembra, popoldne. — Zapadna fronta: Nič važnega.
Japonski princ v ruskem glavnem stanu.
PETROGRAD, 25. (Kor.) Po poročilu petrograjske brzojavne agencije je japonski princ Kanin kot mikadov zastopnik v spremstvu velikega kneza Jurja Mihajlo-viča 24. t. m. dospel v carski stan. Pri zajtrku, prirejenem njemu v čast, sta car in princ izrekla napitnice. Po zajtrku si je car s princem ogledal darove, ki jih je japonski cesar poslal carju in carjeviču. Zvečer je princ Kanin odpotoval v Kijev.
Romunska bolIKa.
DUNAJ, 26. (K«r») Uradno se razglaša: 26. sept. 1916.
Romunsko bojišče. — Vulkanski in Čurduškl prelaz smo izpraznili pred široko zastavljenim obkoljenjem s strani romunskih čet. Pri Sibinju se razvijajo novi boji. Avstro-ogrske in nemške čete napadajo- Na sedmograški vzhodni fronti je prišlo mestoma do spopadov. Južno Szekely—Udvarhelyja (Oderkelen) je hrvatski domobranski bataljon odbil v srditih bojih več napadov močnejših oddelkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
BEROLIN. 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. sept. 1916.
Sedmograško bojišče. — V si-binjskem odseku so naše čete v napredujočem napadu. Romunske sile so na obeh straneh grebenske črte Curduški—Vulkanski prelaz pridobile mejne vrhove. Posadke na prelazih samih so odbile vse napade. Na povelje so se umeknile danes ponoči.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Na fronti nič posebnih dogodkov. Zrakoplovi In letalci so ponovno napadli Bukarešt.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 25. (Kor.) Generalni štab poroča:
Romunska fronta. — V Dobrudži so naše čete na desnem krilu uspešno prodrle in zasedle črto Amzaraš— Perveli. Sovražnik se je umeknll proti severu. Na ostalem delu te fronte slabotno artiljerijsko in pehotno delovanje.
SOFIJA, 26. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
Romunska fronta. — Ob Donavi mir. V Dobrudži nobene izpremembe. Naše čete se ustanavljajo v postojankah, ki so jih dosegle. Ob obali Črnega morja mir.
Romunsko uradno poročilo.
DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo romunskega generalnega štaba:
1 23. septembra. — Na severni in severo-zapadni fronti je napredoval naš napad zapadno in jugozapadno Dornevatre. Naše čete so prodrle tudi v Kelemenskem gorju. Na ostali fronti boji poizvedovalnih oddelkov. Na južni fronti v Dobrudži topovski ogenj. Na našem levem krilu je bilo bojno delovanje precej živahno; končalo se je s sovražnikovim umikom. Njegove izeube v bitki, ki se je končala 20. septembra, so bile velike. Na fronti ene same divizije smo nabrali 5000 pušek.
Albanske - macedon-sko boiisče.
DUNAJ, 26. (Kot.) Uradno se razglaša: 26. sept. 1916.
Jugovzhodno bofišče. — V Albaniji nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. sept. 1916.
Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Manjši, za bolgarske čete ugodno potekli boji vzhodno Prespskega jezera in na obeh straneh Florine mestoma živahni topovski boji.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
SOFIJA, 25. (Kot.) Generalni štab po-roča *
Macedonska fronta. — Na fronti Lerina (Florlna) — Kajniakčalan živahno artiljerijsko delovanje. Poizkus sovražne nehote, da bi prodrla ob vsej fronti, se je izjalovit V mogleniški dolini slaba, za nas ugodna pehotna podjetja. Na obeh straneh Vardarja slaboten ogenj sovražne artiljerije, ki je streljala na mesto Dojran užigalne kroglje in povzročila požar. Na strumski fronti živahen artiljerijski boj. Slaboten sovražni oddelek na levem bregu reke vzhodno Orijaka smo odblU. V boju 23. t. m. je sovražnik pred vasjo Dolno Karadovo zapustil nad 400 mrtvecev.
SOFIJA, 26. (Kot.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba:
Macedonska fronta. — Na Stari Nerečk! kuM v okolišu va*4 Kre-
snica Je ena naših kolon iznenadila francoski bataljon, ga razpršila ter zajela nekaj desetoric mož, eno strojno puško, šotore in kuhinje. Z bajonetnim napadom smo vzeli sovražne jarke pri vasi Oro-vnik. V okolišu vasi Pissoderi in Armensko smo izvršili protinapad proti trem sovražnim bataljonom, ki so se umaknili v neredu. Vzhodno Florine smo zavrnili tri francoske napade, pri čemur je imel sovražnik velike izgube. Po nepretrganih desetdnevnih bojih, tekom katerih je vsa srbska drinska divizija najsilovitejše napadala vrh Kajmakčalan, so naše čete davi ob svitu z veliko odločnostjo napadle srbsko divizijo ter so io prisilile, da se je umaknila na vsej front?. Boj traja še dalje z velikim uspehom za nas. V moglenlški dolini artiljerijski dvoboji, na Belaslci planini mir. Ob strumski fronti slaboten artiljerijski ogenj.__
Vesti m Grške.
Venlzeios odpotoval v Solun. Položaj skrajno resen.
LONDON, 25. (Kor.) »Daily Nevvs« doznavajo iz Aten 24. t. m., da je Venize-los odpotoval v Solun, da sam prevzame vodstvo revolucijonarno-narodnega gibanja. Več voditeljev liberalne stranke je že odpotovalo.
ATENE, 25. (Reuter. — Kor.) Venizelos je davi, spremljan po admiralu Kundurio-tisu Ln več višjih častnikih odpotoval odtod najbrž na Kreto, odkoder najbrž odide v Solun. Položaj je skrajno resen.
LUGANO, 26. (Kor.) Italijansko časopisje objavlja vest »Agence d' Athenes«, ki pravi: Že nekaj dni zamotani in negotovi notranji položaj se je nepričakovano poslabšal zlasti zaradi postopanja pristašev Venizelosa, ki baje namerava nekaj radikalnega. ^Odpotovanje Venizelosa, ki dozdevno namerava v Solunu stopiti na čelo vojaškega gibanja v korist akcije proti Bolgarski, je napravilo največji vtisk in izsiljuje takojšnje odločitve glede postopanja Grške, da se ne omaje narodno edinstvo. Javno mnenje je globoko vzemirjeno zaradi postopanja Bolgarjev Agitacija je nastala zlasti na Kreti in v drugih krajih. Javno mnenje se kaže sedaj ugodno takojšnjemu izstopu Grške iz nedelavnosti. Vse kaže, da sedanjo vlado takoj nadomesti vlada dejanja. — Bivši minister admiral Konduriotis je ponoči v spremstvu Venizelosa odpotoval, kakor se misli, preko Krete* Hiosa in Mitilene v Solun.
LUGANO, 26. (Kor.) Kakor poroča *Secolo« proglasi Venizelos avtonomijo Macedonije in egejskih otokov, da tako doseže svobodo samostojnega, političnega in vojaškega delovanja ter ob mirovnem sklepu zopetno združenje imenovanih ozemelj z Grško. Vstaja na Kreti narašča, in kakor se zdi, dobivajo vstaši nadvlado.
Revolucionarno gibanje.
ATENE, 25. (Kor.) Reuterjev urad izroča, da se je grška posadka na Krfu izrekla v prid solunskemu gibanju.
LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Vstaši na Kreti obvladujejo že ves otok. Zasedli so Kanejo, Hera-klijon, in druga obrežna mesta. Kretske oblasti so izročile voditeljem separatističnega gibanja vsa vladna poslopja. Vstajo smatrajo za popolnoma posrečeno. Kretska kraljeva garda se je razšla. Samo enajst mož je ostalo zvestih kralju.
MILAN, 25. (Kor.) »Corriere della Sera« doznava iz Londona, da so angleške oblasti ukrenile potrebno, da resno zaustavijo prihajanje častnikov in moštva k upornikom v Solunu. V četrtek se je uprla posadka nekega parnika v solunskem pristanišču in je bila izročena parnikem revolucijonarnega odbora. Na Kreti so se demonstrant je spopadli s četami ter so imeli veliko ranjencev in mrtvecev. Tudi v Heraklijonu se je posadka vdala po kratkem odporu. Orožniki so se bratih z revolucijonarci, ki so taborili v Kandiji in Retimu (Rettiymnon).
LONDON, 26. (Kor.) »Daily News« doznava iz Aten, da je 21.000 rezervnikov s Krete in 18.000 rezervnikov z Mitilene, Sama in Hija ter drugih otokov skušalo na parnikih dospeti v Solun. Parnik »Syra« so skušali zadržati v Pireju, toda grozilno postopanje Krečanov, ki so se nahajali na krovu, je izsililo privoljenje za nadaljevanje potovanja.
Ministrska kriza neizogibna.
BERN, 25. (Kor.) »Temps« javlja, da v Atenah smatrajo novo ministrsko krizo za neizogibno. Da se izognejo pri sestavi novega kabineta težavam, se govori, da se pokličejo uradne osebe, ki ne prmadajo parlamentu. Kralj ne podaljša svojega bivanja v Atenah. Kraljeva palača je že zaprta.
Grško vojaštvo v Nemčiji.
GOERLITZ, 26. (Kor.) Jutri dospejo semkaj prvi Grki v treh transportih, in sicer 73 častnikov, 1689 mož, 9 žena, 7 otrok. 15 gorskih topov in več vozil.
LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad doznava iz angleških dipfomatskih krogov. da so bila angleška uradna mesta obveščena o vsebini grške note Nemčiji zaradi interniranja ka.valske garnizije inl
ujetja grških čet v bližini Florine. Vendar se na te stvari smatrajo za manj važne in nesjx)sobiie, da bi zboljšale sedanje mučno razmerje med Grško in zavezniki. Tu vlada vtisk, da je ta, v zadnjem trenutku po kralju in njegovih svetovaleih storjeni vorak imel v resnici bolj nameti, da bi se pridobil čas in da bi se napravil ugoden vtisk pri četverozaveznih vlastih, kot pa \aj drugega. Misli se pa, da bodo koraki ■cralja Konstantina in njegove okolice v tem oziru brezuspešni.
BEROLIN, 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. sept. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta ba-varskf»~-> nrestolonaslednika: Angleško-irancoska pehota ie včeraj, četrti dsn velike artiljerijske borbe med Ancro in Sommo, nastopila v enoten napad. Boj, ki se ie pričel opoldne, je divjal enako besno iudi ponoči. Med Ancro in Eaucourt L* Abbave se je sovražni naskok zaduši! v našem o^iu ali pa je krvavo razpadel v naših črtah. Uspehe, ki so jih naši sovražniki dosegli vzhodno Eaucourt L' Abbaye in z zavzetjem v črti Gueudecoult—Boucha-vesne ležečih vasi, ie treba priznati, predvsem pa se je treba spominjati naših junaških čet, ki so se upirale tu zbranim angleško-francoskim glavnini močeni in ogromni zastavitvi po vojni industriji vsega sveta v večmesečnem delu pripravljenega materijala. Pri Bouchevesnu in dalje južno Somme se je večkrat ponovljeni napad Francozov izjalovil ob najtežjih žrtvah.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
NOV ZRAČNI NAPAD NA ANGLEŠKO.
BEROLIN, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 25. na 26. t. m. je del naših mornariških zrakoplovov izdatno in z vidnim uspehom obrneta! z razstrelilnimi in užigalnimi bombami angleško vojno pristanišče Porthsmouth, utrjene kraje ob izlivu Temze kakor tudi vojaško važne industrijske in železniške naprave srednje Angleške, med njimi York, Leeds, Lincoln in Derby. Zrakoplovi so se v kl jub močnemu protidelovanju povrnili nepoškodovani.
CARIGRAD, 24. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja:
Kavkaska fronta. — Na desnem kriiu praske in deloma artiljerijski ogenj.
Kakor se doznava naknadno, smo sovražniku, ko je bil prisiljen, da se je u-meknil od studenca Tavale vzhodno Sueza, zadali precej velike izgube in mu vzeli velik plen, ki ga je zapustil na umiku.
25. septembra. — Kavkaska fronta: Sovražni strelni napad na desnem krilu je zadušila naša artiljerija. Na levem krilu smo s slabotnimi močmi izvršeni sovražni napad odbili s sovražnimi izgubami.
Na g a 1 i š k i f r o n t i so Rusi 24. t. m. z daleč močnejšimi močmi izvršili na naše čete napad, ki se je popolnoma izjalovil ob njihovem junaškem odporu. Sovražnik je imel zelo težke izgube. Izpo-četka se je posrečilo Rusom vdreti v cele naših prednjih, slabo zasedenih jarkov; « so jih vrgle naše hrabre čete ob krvavih izgubah z bajonetnim protinapadom in so zopet popolnoma vzpostavile prejšnji položaj.
Šolstvo o srbskem okupiranem ozemlju.
(I£or.) — Z naredbo vrhovnega armad-nega poveljnika 23. julija t. 1. so izdane določbe glede šolstva za območja Srbije, ki so pod avstro-ogrsko vojaško upravo.
Vrhovno vodstvo in nadzorstvo nad poukom in vzgojo pripada c. in kr. vojaški upravi. Nadzorstvo nad šolami, ki podajajo višjo nego splošno ljudsko-solsko izobrazbo, izvršuje neposredno vojaška generalna uprava, ono nad drugimi šolam: pa okrožni poveljnik. Sole in vzgojevali-šča, ki jih je popolnoma ali deloma ustanovila, ali jih vzdržuje c. in kr. vojaška uprava, ali z nje privoljenjem kaka javna korporacija, so dostopna vsem prebivalcem okupacijskega območja brez razlike državljanstva, ali veroizpovedanja.
Učni jezik na vseh javnih šolah ie srb-sko-hrvatski.
Vršenje in neposredno nadziranje verskega pouka, kakor tudi bogočastja otrok, ki pripadajo katoliški cerkvi, srbsko-pra-voslavni, evangeliski, muzelmanski, ali židovski verski družbi, se prepušča v šolali — ne da bi bilo s tem prikrajšano nadzorstvo po c. in kr. vojaški upravi — dotični cerkvi, ali verski družbi.
Privatne šole se smejo ustanavljati, zopet odpirati in nadaljevati le na podlagi dovoljenja vojaškega generalnega guvernerja.
Ljudski šoli je naloga, da otroke v dobi med dovršenim šestim in dovršenim dvanajstim letom vzgaja nravstveno-versko, da razvija njih duševne in telesne sposobnosti. da jih preskrblja z znanjem in sposobnostmi. potrebnimi za nadaljnje izo-
Sfran .1.
„EDINOST" Štev. 269.
V trstu, dne '27. septombvft 1919.
braževanje za življenje in da ustvarja podlage za vzgajanje vrlih ljudi in članov skupnosti. Starši in njihovi namestniki so obvezani, da svojim otrokom in varovancem (lajajo pouka in vzgoje vsaj v tisti Izmeri, ki je predpisana za javne ljudske šole. Generalna vojaška uprava odreja ustanavljanje, nadaljevanje in zapiranje ljudskih šol, določa učna sredstva (učne načrte in učne knjige) in odreja tudi nameščanje učnih moči. Okrožno poveljstvo vodi pouk, vzgojo in skrb za zdravje na ljudskih šotah po v to poklicanih organih. Vojaška generalna uprava določa — kolikor le možno v soglasju z območjem krajne občine — okrožja šolskih občin za vsako javno ljudsko šolo na ta način, da ne bo — kolikor je to pač možno — noben v obisk šole obvezan otrok nu>ral hoditi več nego štiri kilometre od svojega bivališča, ter da bo vsaka šola služila pouku najmanje 40 v šofeki obisk obvezanih otrok.
Učne osebe polagajo ob nastopu službe v roke vojaškega generalnega guvernerja zaobljubo, v kateri obljubljajo zvesto izpolnjevanje dolžnosti in pa, »da izven šole ne store ničesar, kar bi bilo naperjeno proti državnim napravam monarhije, ali, kar bi moglo oškodovati zaupanje v pravičnost in dobrohotno skrb Njegovega Veličanstva, cesarja in kralja, za srbski naroda
Učno osobje se plačuje iz deželnih dohodkov'.
Naredba predvideva tudi ustanavljanje razglašenja: 11. septembrom 1916.
Na podlagi te naredbe armadnega vrhovnega poveljnika je generalna vojaška uprava, z istim začetkom veljavnosti, izdala naredbo o ljudskem šolstvu, v kateri so naslednje določbe najvažneje:
Pouk in vzgoja otrok na javnih ljudskih šolah sta brezplačna; ne bo se pobirala nikaka šolnina. Pri pouku se rabijo edino le latinske črke. Staroslovanska cirilica se poučuje v zvezi z grško-pravoslavnim verskim poukom. Kot organ za vodstvo in nadzorstvo grško-pravoslavnega pouka in vzgoje je pridođeljen okrožnemu poveljstvu okrožni šolski nadzornik.
Za vršenje učnega poklica na javnih ljudskih šolah se nameščajo:
1.	podčastniki s potrebno učno vsposob-ljen oStjo.
2.	Državno izprašani učitelji in učiteljice iz avstro-ogrske monarhije, ali iz stanu domačega učiteljstva. Vse učne osebe morajo biti popolnoma vešče učnemu jeziku.
Naredba predvideva tudi ustanovljanje zavetišč za sirote, ki naj bi osirotelim otrokom, ki pogrešajo zadostne domače odgoje in nadzorstva, pod vojaškim vodstvom dajala dobre vzgoje in jim nadomeščala očetov dom. Načelno se ustanovi v vsakem okrožju — če možno, na sedežu okrožnega poveljstva, po eno zavetišče. Na čelu sirotinskega zavetišča je častnik, ali starejši podčastnik z učno vsposoblje-nostjo kot poveljnik zavoda in voditelj šole. V sirotinska zavetišča se sprejemajo duševno in telesno normalno razviti otroci v dobi od dovršenega četrtega do dovršenega dvanajstega leta. Vsakemu zavetišču je pridružena po ena ljudska šola.
isznt politični sisti.
Na Grškem vlada polna zmešnjava. — Spor med kraljem Konstantinom in Veni-zelosom traja dalje in se menda ne da poravnati, a po deželi divjajo agitacije in propagande, ki groze, da razbijejo Grško na dva dela; pred vsem v Staro- in Novo-grško. ?Agramer Tagblatt« pravi, da je ta proces razpadanja začel že tedaj, ko je nastal konflikt med kraljem in Venizelo-som, tem ustvariteljem nove helenske države. Viden pa je postal ta proces, ko sta se kralj in Venizelos v drugič razšla, ne da bi se zopet sešla. Zadnji udarec državnemu poslopju Grške je dala akcija generala Zimbrakakisa, ki je na svojo pest sklenil zvezo z entento, da bi s svojimi dobrovoljci vojeval proti Bolgarom. Tedaj — pravi zagrebški list — Grške ni bilo več. Ostala je le še vrsta provincij in otokov, generalov in polkovnih poveljnikov, politikov in poslancev, ki hrupe med seboj in kriče, ne da bi se dalje brigali, za kralja, ki se svoje strani odpušča ministrstva, ki si ne vedo pomagati, da imenuje potem nova, ki — niso nič boljša. Grška Makedonija se je proglasiJa za avtonomno in nevestkdo je imenoval tam neko vlado. Neki grški armadni zbor se je predal Nemčiji. Polkovnik Christodulos. poveljnik ga r nizi je v Sercsu, se je s tisoč mož svojega polka izkrcal v Solunu, kjer ga je sprejel Zimbrakakis. General Aišopulos se je hotel v Drami udati Bolgarom, toda njegovi vojaki so preprečili to. Garnizija v Volu se je priključila revoluciji. Na Kreti razsaja očiten upor. Otoka Kios in Mitile-ne sta sledila izgledu Grške Makedonije. Venizelosa pričakujejo v Solunu, da prevzame vlado nad revolucionarnimi območji itd itd. Toda, vse te vesti, dajajo le nepopolno sliko
Tako zaključa gori navedeni vir. Nu, tudi če hočemo misliti, da vidi prečrno glede posledic tem kaotičnim pojavom, da sega predaleč, ko govori o procesu razpadanja Grške, ali to je gotovo, da je tam nastopilo stanje kakršnega taka šibka država ne more dolgo vzdržati, da je kriza skrajno nevarna in položaj krone tako mučen, kakor si ga le moremo misliti. Grška trpi pau na bolezni, ki je zelo nevarna in pogubna in na kateri je tudi Španska padla z nekdanjo višine: na eni strani slavi svoje orgije demogoštvo; na drugi strani igrajo generali — politiko! In ker vsak hoče nekaj — drugega* je zmešnjava neizogibna in zanjo — razsulo.
Francoske zahteve napram §vici.^»Neue
Freie Presse« je dobila iz Berna: Švicarske tvrdke so dobile iz Francije okrožnico, ki zahteva od njih gotove obveze. Trgovec ah industrijalec, ki hoče trgovati s Francijo, n ora biti švicarske narodnosti, mora pripadati ali ne%Jralni ali prijateljski deželi, ne on, ne njegovi starši ne smejo imeti nikakih zvez z Nemčijo ali Avstro-Ogrsko, in to najmanje 50 let nazaj. Dotična uvozna tvrdka ne sme imeti nobenega nameščenca, ki bi bil pripadnik centralnih vlasti iz nemških ali avstroogrskih dežel in dotična tvrdka ne sme delovati z nemškim ali avstro-ogrskim kapitalom. Firma, ki hoče trgovati s Francijo, se mora formalno obvezati, da ne bo skozi deset let sklepala dogovorov ali vodila trgovine z nemškimi, ali avstro-ogrskimi, ali nevtralnimi hišami, ki so v kupčijski zvezi z Nemčijo ali Avstro-Ogrsko. Tvrdka, ki bi Jie držala teh pobojev, ima plačati 30.000 frankov globe. Ta okrožnica, ako je resnična, priča, da so v ententi naravnost pobesneli v svojem sovraštvu. No, mi smo uverjeni, da se tudi tu juha ne bo srebala tako vroča, kakor jo v Parizu kuhajo. Trgovina — kakor'vse gospodarstvo — ima svoje potrebe in se more trajno zibati le v tistih smereh, ki jej do-našajo — korist. Trgovec se ne more in se tudi ne bo hotel za večno pokoriti pro-povednikorn večnega sovraštva, marveč bo prodajal tja, kjer so kupovalci, ki — bolje plačajo. Noben narod ne more trajno pogrešati gospodarskih zvez z drugimi narodi. Politične in državnopravne diference se rešujejo z mečem. Tudi gospodarske — ali, čim je padla odločitev, se po naravi vračajo normalne razmere medsebojnega občevanja, ki je naraven zakon v gospodarstvu.
Znižanje častniških službenih prejemkov v Nemčiji. S 1. oktobrom t. 1. se znižajo v Nemčiji častniški prejemki in sicer: mesečne službene doklade vojnega ministra in vrhovnih armadnih poveljnikov za 1000 mark, poveljujočim generalom in častnikom z enakimi prejemki pa za 650 mark. Mesečna plača se divizijskim poveljnikom in Častnikom z enakimi prejemki zniža za 150 mark. Tistim, ki so imeli te službe že pred 1. oktobra 1916, se ne znižajo ti prejemki. Stotnikom in enakim pri formacijah z mobilno plačo se zniža plača na 510 mark (612 K), onim z immobilno plačo na 450 mark (540 K) mesečnih; dobivajo pa 145 mark (174 K) mesečne doklade. Nad-poročniki, poročniki in enaki z mobilno plačo dobe 250 mark (300 K), z immobihio plačo 220 mark (264 K), poleg tega pa 60 mark (72 K) mesečne doklade, če so kot poročniki in enaki imeli ta svoj čin že pred 1. oktobra 1916., če so ga pa dobili po 1. oktobra, pa le tedaj če so oženjeni, ali če morajo skrbeti za potrebne ožje svojce. Od 1. oktobra dalje novoimenovani čast-^ niški namestniki in enaki dobe po 190 mark (228 K) mesečne mezde.
Japonska v vojnem stanju. Iz graške »Tagcspost«, posnemljemo: »Giornale d' Italia« je priobčil — kakor javljajo iz Lugana — razgovor z japonskim poslanikom, ki je pripovedoval: Vsa Japonska je postala ogromna rnunicijska delavnica. — Izdelovanje šc narašča in delajo tudi ženske. Japonska je vedno v vojnem stanju in pripi avJjcna, da more nastopiti proti vsem podjetjem centralnih vlasti. Prevozne razmere za rusko municijo so se v zadnjem času zelo poboljšale. Transporti iz Japonske v Petrograd preko Vladivosto-ka trajajo 12 dni. Na transibirski železnici gre vlak za vlakom. Odpošiljanju japonskih čet v Evropo pa so — radi velike od-daljenosti — velike težave na potu. Poslanik sodi, da japonsko tržišče tudi po voini ostane trdno zaprto proti ponovnemu poizkusu, da bi Nemci prodrli vanje. To isto se mora reči o Kitajski.
chelli, ul. Piazza Piccola 2; Vosak, ul. Ce-reria 6; Stanich. ul. S. Giusto 10; Bruna, ul. Beccherie 1; Fabbro, ul. Maria Tere-sa 43; Polacco, ul. Torrente 30; Rossi, ul. Farneto 3; Lenarduzzi. ul. Amalia 23; M orni g, ul. Accjuedotto 17; Vattovatz, ul. Giulia 17. Godigna. ul. Giulia 24; Loy, ul. Barriera vecchia 43; Ccssičh, ul. Ugo Foscolo 2; Pontoni. Piazza Barriera 12; Saffaro, ul. Istituto 30; Carniel, ul. Istituto 22; Benedettich, ul. Piccardi 2S; Polacco, ul. Settefor.tane 44; Ccoperative Operaie, Settefontane; Kizzian, ul. deli'Istria 76; Pousche, ul. del Rivo 38; Stern, ul. del Rivo 34; MaJusa, ul. G. Parini 15; Gatz-nig, Skedenj 50; Godina, Skedenj 138;
Saulich, Kjadin 668.
♦ » *
Opomba: V včerajšnji številki smo prinesli doposlano nam objavo, da se bo danes prodajalo volovsko meso, ki je došlo na račun občine, in sicer po K 5'60 kg za piednje dele s priklado in po K 6'56 kg za zadnje dele s priklado. V objavi je bilo rečeno, da bodo mesnice, v katerih se bo prodajalo to meso, objavljene v današnjih listih. Da ne bo nepotrebnega vpraševanja, pripominjamo, da imenika dotičnih mesnic nismo prejeli, tako da ne vemo, ali se bo omenjeno meso danes prodajalo ali ne.
c. kr. primorskega namestništva dne 25. septembra 1916, št. Pr. — 964/9 — 1915 o določitvi policijske ure zapiranja.
Na prošnjo c. in kr. armadnega povelj-ništva se določuje in s tem deloma izpre-minja razglas c. kr. primorskega namestništva, izdan dnć 11. junija 1915 št. Pr. — 964/1 (dež. zak. 1915 št. 20), kot policijska ura za zapiranje vseh gostilnic, točilnic in kavarnic v območju neposrednega mesta tržaškega 8. ura zvečer.
Ta določba nima veljave za one gostilne, v katerih so častniški obedi (Offiziers-messen).
Za ožje mestno območje o-stane še nadalje đ o s e d a j določena policijska ura zapiranja, tj. 10. ura.
Ta določba zadobi veljavo z dnevom razglasitve.
Za c. kr. namestnika: Lobmeyr 1. r.
ApFOuizacljsKe stvari.
GOVEJE MESO.
Jutri, 28. t. m., se razdeljuje zopet goveje meso piot; izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod štev. 13. Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Na vsak odmerek izkaznice se bo moglo dobiti 7s kg inesa, toda vsega skupaj ne več kot 1 kg.
Cene:
Prednji deli s priklado	K 4'80 kg,
zadnji deli s priklado	K 6*40 kg.
Dobivalo se bo to meso v sledečih mesnicah: Bolle, Šalita di Oretta 13, Benedettich, ul. Belvedere 45, Trocca, ul. Conimerciale 3; Benedettic, ul. delle Poste 1: Taverna, ul. Piazza Ponterosso 3; Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52; Roc-
tomtz vtstL
Odlikovanje. C. in kr. nadporočnik g. dr. Egon Starfc, odvetnik v Trstu, je bil odlikovan s ?signum laudis«.
Prijava zalog maščob. C. kr. namestni-štveni svetnik v Trstu razglaša: C. kr. namestništvo je z odredbo 15. septembra 1916 štev. Pr. A—12 zaukazalo, da se morajo prijaviti zaloge sirovih maščob, maščobnih izdelkov in jedilnega olja po stanju 20. septembra 1916. Za prijavo so dolžni: izdelovalci sirovih maščob, maščobnih izdelkov m jedilnega olja, vštevši podjetnike poljedelskih obrti, kakor tudi trgovci s takim blagom in drugi obrtniki. Prijavo h treba predložiti najkasneje do 28. septembra 1916 c. kr. namestništvene-mu svetniku, ul. Caserma 7, kjer se dobe predpisane napovedne pole. Prestopki se kaznujejo, če niso podvrženi večji kazni, z globo di> 5000 kron ali zaporom do 6 mesecev, oziroma se odvzame pravica do izvrševanja obrti.
V smislu § 7 c. kr. namestništvene odredbe 15. sept. 1916 dež. zak. štev. 37, sem poveril mestnemu magistratu v Trstu izdelovanje prejemnih listov za sirove maščoba, maščobne izdelke in jedilno olje. Izdajanje prejemnih listov se bo vršilo v istem poslopju, kjer se razdeljujejo listi za kavo in sladkor, v ulici Molin piccolo 2 pt, ob delavnikih od 9 do 12 dop. in od 3 do 5 pop., o praznikih (nedelje so izključene) pa od 10—12 dop. Za prejemanje se mora prinesti s seboj obrtni dekret, plačilni list za obrtni davek, in pa dokumenti, kateri dokažejo, koliko masti potrebuje za 8 tednov. — Schneider 1. r.
Oglas. S 1. oktobra 1916 zapade ante-cipatno plačilo tretjega četrtletja občnega obrtnega davka in davka podjetij podložnih javnem obračunu s tozadevnimi občinskimi dokladami, kakor tudi tretje četrtletje prispevka za trgovinsko in obrtno zbornico goriomenjenih davkov. Zato se vabijo davkoplačevalci, da vplačajo te davke pri tukajšnjem c. kr. davčnem uradu. Pri tem se opaža, da so davčni obve-zanci glasom postavnih odredeb dolžni plačati davek, četudi niso prejeli za tekoče leto tozadevnih plačilnih nalogov, in sicer na temelju plačilnih nalogov prejšnjega leta. Plača se lahko tudi pri vsakem poštnem uradu na čekovni račun gori navedenega c. k. davčnega urada s položnicami, katere se dobe zastonj pri tem uradu ali pa pri c. kr. davčni administraciji, ali potorn rdečih vplačilnih listkov, ki se dobivajo po 2 vinarja komad pri poštnih uradih, prodajalcih znamk in tobačnih trafikah. V njih lastnem interesu so vabljeni davkoplačevalci, da se poslužijo te olajšave. — Trst, 25. septembra 1916. — C. kr. davčna administracija Trst I.
Trganje dvekronskih bankovcev. — Konstatiramo, da doslej niti c. kr. finančna niti c. kr. politična oblast ni izdala odločbe, ki bi odrejala, da se morajo sprejemati kosi dvekronskih bankovcev za dober denar. Resnica pa je, da Avstro-ogrska banka sprejema četrtine in polovice dvekronskih bankovcev in jih zamenjava za kovinski drobiž ali bankovce. Potemtakem ni nihče prisiljen, da bi moral sprejemati četrtinke ali polovice dvekronskih bankovcev! — Podružnica Avstro-ogrske banke se nahaja v ul. Oiorgio Galatti št. 2.
Nedopustne prošnje za premeščenja bolnikov in ranjencev. V zadnjem času se množe slučaji, da prihajajo na sanitetne zavode v območju armade prošnje za premestitve bolnih in ranjenih vojakov v to ali ono bolnico v zaledju. Navadno se taki prošnji obenem prilaga tudi potrdilo kake bolnice, da je pripravljena prevzeti dotič-nega bolnika, oziroma ranjenca. Po raznih naših pisarnah so imeli dostikrat križe s takimi prošnjami, ker je ljudem pač težko dopovedati, da tako vmešavanje v ukrepe sanitetnih oblasti nima absolutno nobenega smisla. Sedaj se pa sporoča s pristojne strani, da so take prošnje nedopustne, bodisi ker stopnja poškodbe oziroma bolezni sploh ne opravičuje tega, da bi se dotičnik prevažal v zaledje, na drugi strani pa tudi zategadelj, ker je enostavno nemogoče, da bi se prevažanje bolnikov, oziroma ranjencev prilagodjalo željam posameznikov.
Izpopolnitev državne prehranjevalne službe. Kakor doznajemo, je pričakovati v bližnjem času izpopolnitve državne prehranjevalne službe, ki jej je namen, da dosedaj obstoječe naprave dopolni v dvojnem pogledu. Na eni strani naj se
državna nsredbena oblast — pod primernim vplivanjem central, prihajajočih v vpoštev za posamezne agende službe — poenostavi; na drugi strani naj se državna eksekutivna oblast v vprašanjih prehrane ojači s tem, da se na popolneji način zagotovi izvajanje izdanih (klredb in s tem tudi soglasje prakse z obstoječimi oblastvenimi predpisi. V prvem pogledu je naglasiti, da pripravljanje potrebnih splošnih odredb ostane poverjeno mini-sterijelni aprovizacijski komisiji, katere izskušeno poslovanje naj izdatno podpirajo smotrene notranje odredbe. Za pravočasno sklepanje vlade v važnih stvareh bo preskrbljeno z ustanovitvijo stalne komisije, sestavljene iz bližje udeleženih ministrstev, ki se bo redno shajala. — Kar se tiče eksekutive v aprovizacijskih vprašanjih, se ustanovi v okvirju ministrstva za notranje stvari državen prehranjevalni urad s posebnim vodstvom in z več oddelkov, ki jim bo službeno pridodeljeno potrebno število uradnikov iz drugih strokovno udeleženih resortov. Temu u-radu bodo pridodeljeni nadalje ministeri-jalni komisarji, ki bodo kot nadzorovalni organi za območje vseh dežel po neposrednem opazovanju in stalnem stiku z deželnimi in krajnimi oblastmi nadzorovali enotnost v postopanju v aprovizacijskih stvareh in pa natančno izpolnjevanje izdanih norm. V posameznih okrajih se ustanovi stalna nadzorovalna služba po državno nameščenih organih, po potrebi pridodeljenih političnim oblastim.
Poslanica večnim abdentoui. Nekaterim ni po godu. da je dobila škedenjska šola novega voditelja, kajti začeli so puhati strup iz vseh kalibrov. Toda predragi, odkrito besedo! Možu je bilo katinarsko ljudstvo vdano, med voditelji je užival velik ugled, spoštovan je bil od podrejenih učiteljev in priljubljen pri oblasti — čemu torej vsi oni dvomi? — Če imate kaj z oblastjo, opravite z njo; če imate osebnosti, bratje na štiri oči! Ako pa ne morete zabiti vzvišenosti svojega »jaz« — pa se pravdajte dalje — lepo, kar iz zasede — izpodkopavajte ugled šoli in omajajte staršem zaupanje; neljuba žetev bo vaš delež. — Sin.
Prepovedana igra. Voditelj c. kr. ministrstva notranjih zadev je v sporazumu z udeleženimi ministrstvi na podlagi § 522. splošnega kaz. zakona prepovedal takozvani booky-domino (šestaški domino).
Odbor podružnice Glasbene Matice v Trstu naznanja, da otvori tudi v letošnjem šolskem letu glasbeno šolo. Poučevali se bodo naslednji glasbeni predmeti: a) splošna glasbena teorija, b) klavir, c) vijolina. Ako se pa oglase vsaj 4 učenci za kak drug glasbeni predmet, se preskrbi tudi pouk v tem predmetu. Vpisovanje se bo vršilo danes, v sredo, in jutri, v četrtek, od 5 do 6 pop. v društvenih prostorih, ulica Galatti 20/1. (Narodni dom). Pogoji so isti kakor prejšnja šolska leta. Vsa potrebna pojasnila se dajo pri vpisovanju. Prosimo vse bivše m tudi nove gojence glasbene šole, da se gotovo vpišejo danes in jutri ter s tem omogočijo reden začetek šolskega leta, ki se prične začetkom meseca oktobra t. J. Vse potrebščine: instrumente, strune, note itd. preskrbi gojencem po zmernih cenah ( tudi na obroke) in v dobri kakovosti šolsko vodstvo. Odbor.
Redna seja odbora ženske podružnice CMD bo v četrtek, 28. t. m., ob 5M> pop. v navadidh prostorih.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 28. t. m., od 9 dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca julija 1914. na bele listke, in sicer od štev. 6301. do štev. 8600., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca avgusta 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 13.601. do štev. 15.500.
Vojna in cerkvene sveče. Knezonad-škofijski ordinarijat na Dunaju je razposlal cerkvam okrožnico, ki jim priporoča, naj kolikor možno omeje porabo sveč v času darovanja sv. maš. Tako ni več dovoljeno, da na oltarjih gore zaobljubne sveče. Istotako naj se ne prižigajo več sveče pred sv. slikami, razun v izrednih slučajih.	__
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna ^ Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev, 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slo« venski jedilni listi
9 IS	h	mi	19 :al	
□D g □□i		•e računajo po 4 stot. besedo. HlastDO tiskane besede se računajo enkrat ve5. — Najmanji* : pristojbina aaaja 40 stotink. •		□□
76ll*iilfi se 21 m na OpCinah vozna le-L^UlJllU gitimacija državnih železnic. Pošteni najditelj naj jo prinese Ins. odd Edinosti. (564
iščeta se
Edinosti.
2 delavca za kamnolom belega kamna. Naalov pove Ins. oddelek
652
Kupujem
izpadle nebarvane ženske las • — Via Belvedere 4. Brivec.	<
Hanlfskturno blago $$
vojaško opremališče na Dunaju (tudi na deželi). Nasloviti ponudbe na: Heeresausrtistuug, "Wiea L B&ckerstrasse 9.	471
Žnklje
vsake vrste kupuje prva slovenska trg< i vina, Jakob Margon, Trst, ulica SoL-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	613
HllfllllOm	v°lno, bombaž vrv, žaklje. staro
ilUfjUjcIil	železo in majhen voz na 4 kolesa.
Drihajam tudi	na dom. Ul. Barriera vecchia 27. —
Pellizzaro.	686
Ha debelo soma za preprodajalce.
Nogavice, eukaneo, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robai, mrežic« za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAK.OB LEVI. ulica 3. Niiolo *tev. 19	»2
m št. 97i
Vojaki, ki so služili pri 13. stotniji tega polka in so bili v bitki pri Dobrono\vu dne 4. junija 1916, so naprošenl, če vedo kaj o enoletnem prostovoljcu četovocji gfaroiu DUbell, naznaniti to očetu Karolu Dubell, fotografu na Dunaju XVIII, Bastiengasse 11. Stroški se povrnejo.
ZDRAVNIK
M. Dr. Karol Pernlčič
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za n«tranie, nervozne In etroSke bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Hwi dobri! za sezona.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marco Conforii, Trsi, U. Campanile 21 r—~—i
iete
: Trst - Via Stadion 10 - Trst |
i Ofiprtod8:2zveže?naprej I
______E
I Centi: 1. vrste K Z. II. ursteKl. I
b	■
BaiBsaBaaflBBiB^BaafiBessiBaaHRBfiaa
DAUPVI.
Darovi, došli ces. komisarju. Anton Koll-rnann v počastitev spomina g. Antona Dellesa K 20 in ravnateljstvo občinskega zabavišča pri Sv. Vitu K 34, kot dohodek prireditve dne 17. t. m., za vdove in sirote padlih vojakov. Fani Crevato K 30 v korist zdravniške postaje Karel Evras K 20 v korist »mornarju v železju«.
PPO^IMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
Stroj za Hiranje in uezanie, pravi nem-SKi uzorci.
Seldel & Heumann ia MSinaer Rast & Gasser
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsatto popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena leta 1878. —
FRANCESCO BiDNii
Trst, uleca Campanile it.
Hotei in restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nic&ld 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
r
Perite perilo — Umivajte si roke
s hlgijeničnim razk»ževal»i?n patentnim
! .Pralnim praškom' (.Patent OMuluer') I
Z tovarne kemlfoih s?r*!Zveđo v Hrastniku. Edini nadomestek navad-
tovarne kemičnih proizvede - ------------ ,	,T ,. .
nega mila.	velikega aktualnega in gospodarskega P®®«*- L porabljanje tegr.
pralka ie iako enostavno; nizka cena; v zavitkih od V, kg do kg kakor tudi v zab 'iih od tO, 100 in 3C0 kg. Analizno spričevalo na zahtev^ Ces. in kr. vojao mini strstvo je naročilo pri tovarni 6 vagonov. Preprodajalcem veliki popusti.
Dobi se na Dredal »rl S Cooperativa citudina di Consumo Via S. Francesco 10 OooperaUvadi Consumo degli I. k Impiegati deiloStato. V« Coroneo 3. Llojdov oddelek zaloge jestvin Tia Lazzaretto žt 40 in v sledečih prodajalnah je«tvm: Gregor Zidar (Rocol) Molino a Vento 48 P. Jakob Kosmerlj V. g Martiri št 11, Anton Mac-cari Via Gavana 13. Herik Gortan Via delle Poste 6, Leopold Streke^, Piazza Barriera 6 Ivan Ivancicb, Via Raffineria 5, Ivan Kosmerlj. Via Belvedere 12 in v slede-h mi-rodilnicah • Ludovik Nagel?chmied Via S. Sebastiano 5, Ivan Camaoli, Sv. Ivan (VrdeJa) 703 Viljem Brachetti, Vfa Sette Fontane 20, Josip Pettorich, Via Acquedotto 19, Via Lazzaretto vecchio 32. Via Apiari 4 P, V»a Montorsino 11. Ida Lavagna Via Barriera vecchia 33, Ivan Wiihrer Via Maria Teresa 34, Franc Olinscheg Via Foutanone 27, Marcello Cociancich Via Foscolo 15, Silvio Schussnig Via S. Lazzaro 16, Izidor Gumar V Belvedere 45, Anton Posar Rojan 2, Oskar Pest VU D. Bramante 2, Cesare Grego-retti Via Tigor 6, L. Saletelj Via Carradori 18, Via Muda vecchia 2, Fratelli Frennez succ. Via B. Spiridione 5 Via Maria Teresa 37. Izključna zaloga za Trsk, Istro in Dalmac jo
S
I
!
L" ALESSANDRO MARAKGONI - Trst, ul. Chiozza 30. S
■»■■»■■■•■■■■^■^^■HaiiMiiiBMBiiaaiiiadi