r Največji alerenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozem*tvo celo leto $7.00 I GLAS NARODA n List ^slovenskihidelaycev t Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the £ct of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAND T 2876. NO. £85. — ŠTEV. 285. KANCLER MARX PRED PARLAMENTOM Takozvana pooblastilna postava bo najbrže sprejeta. — Kancler je v svojem govoru pozival poslance k enotnosti. — Zaenkrat je bilo dovolj govorjenja in sedaj je potreba delati. — Porurje in Porenje se ne smeta odcepiti od Nemčije. — Socijalisti ne bodo nasprotovali novemu kanclerju. Berlin, Nemčija. 4. decembra. — Vse je nestrpno pričakovalo, kakšen vti.s bo napravil novi nemški kancler }.larx na in-niš k i parlament. Marx j t* nastopil pred državnim zborom ter imel kratek govor. V veliko začudenje vseh je bil govor jako sim-pa tic no pozd ra vi j en. Govoril je mirno in razumljivo. Xi pretiraval in ni delal nobenih posebnih obljub. Najvažnejše je bilo pa to, ker so združeni socijalisti sklenili glasovati za takozvano poverilno predlogo. (M sprejema te predloge je bila odvisna usoda Marx-ovega kabineta. Dosedaj ni imel še noben nemški kancler tako kratkega (»tvorilnega govora kot dr. Marx. Največ se je bavil z notranjo nemško ]K>litiko. Navzoče je ]>ozival k enotnosti in vztrajnosti ter poudarjal, da sta enotnost in vztrajnost zaenkrat dva največja in najvažnejša zaklada nemškega naroda. Zahteval je, naj se takoj sprejme poverilno postavo, kajti edinole na ta način bo mogel kabinet kaj koristnega ukreniti. Jako značilne so bile njegove naslednje besede: — "Moj boj ni naperjen niti na desno niti na levo, pač pa proti vsem onim, ki hočejo z nasiljem in zvijačo oropati nemški narod za tisto, ker mu je še ostalo. Moj govor bc * kratek, kajti narod noče poslušati besed. Narod hoče videti dejanja." Glede Porenja je izjavil:44Prva in poglavitna žalitev? moje vlade bo. da se ne smeta niti Porenje niti Porurje odcepiti od nemške države. Kakorliitro izgubimo ti dve provinci, bomo kmalu vse izgubili." T\ikoj po kanelerjevem govoru je bilo zborovanje prekinjeni ter se bo jutri nadaljevalo. S da ne NEW YORK, WEDNESDAY, DE CEMBER 5, 1923. — SREDA, 5. DECEMBRA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. VELIKA BEDA VZROK SAMOMOROV V NEMČIJI LJUBEZEN JE BILA, LJUBEZEN ŠE BO . Beda povzroča na stotine samomorov v Nemčiji. — Stare dm-sine, ki so odvisne od določenih. dohodkov naloženega denarja, končajo vse, ko izgine kapital. Kabelska poročila pripoved u*e-jejo vsaki dan povesti o hitro razvijajočih -se dogodkih v Nemčiji, o padanju in postanku novih režimov, o poskušenih umorih uradnikov, o veliki bedi nižjih slojev prebivalstva, a sedaj pr*-1 haja povest o starih ljudeh v oni ■ nesrečni deželi, ki natnčno dolo-| čijo datum za izvršitev samo-' inora. j Mož, ki je to povedal, je milijonar iz Buffala, ki pa noče objaviti svojega im<*na. Dospel je. iz Nemčije s parnikom "Ernest Bai-lin" ter pri vedel s seboj tri stare ljudi, ki so nameravali izvršiti samomor. On jih je privedel v to; SUka liam deželo ter nastan i v svoji veliki hiši v severnem delu države New York. Rekel je. da so bili stari ljudje srednjega razreda v Nemčiji odvisni od svojili bondov in drugih vrednostnih papirjev, ker nimajo nobenega drugega vira za življenje. Na stotine takih l;udi napravi konec svojemn življenju, a taki smrtni slučaji pridejo le red- Dr. Pirkner, ki je ba že pogosto kokedaj v javnost, ker so oblasti! radi blaznosti, je lahko MUZANJE MED RUSIJO IN ITALIJO V najkrajšem času bo sklenjena med obema dežela trgovska pogodba. — Zaenkrat je v ruski trgovini Nemčija na prvem mestu. — Mussolini je izjavil, da je kapitalistično razdobje šele v razvojnem stanju. — Izjava podravnatelja gospodarskega oddelka sovjetskega zunanjega ministrstva. BLAZEN ZDRAVNIK JE SMEL PRAKTICIRATI mnenja, da bi to lahko škodovalo morali prebivalstva. — Dobil sem nekatere stare r družine, ki so pred vojno udobno mirno prakticiral naprej. — Presenetljiva razkritja o malomarnosti oblasti. Socijalisti so po dolgotrajnem posvetovanju sklenili živele- Dolo^ile so datllin smrti> e bodo nasprotovali poverilni postavi. i ko bi vsahnili vsl viri doh(Klkovj Zadeva dr. Ernest Felix P'rk-nerja s Senator St. v Broklvnn ■ni rano << tnm io cfolJS"./, \r „ 11-, • - ter ugasnilo vsako upanje. To So s razodeva naravnost ne\Tjetno ina- tem je stalisee dr. Alarxoveira kabineta nreeei zasi- . i * vi ■ i i- ^ ; ilružu.e, kojili mladi člani so po- j lomarnost oblasti pri podeljeva- VELIK POŽAR V MEMPHISU- BOMBA NA ZBOROVANJU. padali v vojni. Dosedaj so se ti stari ljudje borili 7. stalnim do- vanju licenc ali dovoljenj za iz- Rim, Italija, 4. decembra. — Tukajšnji trgovski zastopnik rtjskega sovjetske vlade. Jordanski, je rekel danes poročevalcu "Corriere d'Italia", da popolnoma soglaša z izvajanji ministrskega predsednika Mussolinija glede priznanja sovjetske Rusije ter obnovitve trgovskih pogodi med Rusijo in Italijo. Mussolini hoče s ruskimi naravnimi zakladi razviti italijansko industrijo ter na ta način obnoviti rusko gospodarsko življenje. V Rim je dospel tudi podravnatelj gospodarskega o<" delka ruskega zunanjega ministrstva, Sotein. Po njegovem mnenju sta Rusija in Italija v izbornem zemljepisnem položaju kar se tiče medsebojne trgovine. Pot po morju je bila še vedno najcenejša ter najlažja. Zaenkrat je Nemčija v ruski trgovini na prvem mestu. ItaU-ja Nemčija sicer ne bo izpodrinila, kljub temu pa bo tako za Italijo kot za Rusijo velikega pomena, ee a« bodo odno-saji med obema državama zbližali. Predsednik Musolini je rekel časnikarskim poročevalcem, da se nahaja kapitalizem v svojem predzgodovinskem stanju. V Angliji, Nemčiji in Franciji je par središč kapitala, tudi v Italiji jih je nekaj, v splošnem se pa balkanskih dežel ter Rusije Je niso dotaknile kapitalistične organizacije. Prava zgodovina kapitalizma se zaenkrat še ni niti začela. Boljševizem se je zastrantega vzdržal na površju, k< Pravi, da je zelo dobra z njim in so njega voditelji sklenili, da se mora vzdržati, da mu da bankovec za sto do- "Vsaka vlada," je rekel, " je šele takrat močna, ko n< larrjev, kadar gra zahteva. — omajno zaupa vase." ^.-iivvhii.u.v.-. 16-letnega Burt ona S. Tuckera, ki se je pred kratkim poročil s 4ti letno Suzano O. Simpson. IJurtonov oče hoče zakon razveljaviti, toda mladi mož zatrjuje, da se za nič na svetu ne loči ml svoje pro lobiee. MLADENIČ BO OBDRŽAL 46 LET MLADO ŽENO Preiskava je pokazala, da je podpisal mladenič zapriseženo par k past0rju Bollinsu v Un-on izjavo. Jacques Rousseau, slavni fran- NEMŠKA KVOTA. Hill, ki je oba poročil. Potovanje iz Ridgefield Parku Nemška kvota bo kmalo izčrpa do Jersey City je bilo izvan- pana. Do pr hodnjega julija se bo coski mislec, opisuje v svojih 4Pri-1 redno sladko. ženska je pripovc smelo priseliti v Združene držav« znanjih, da je letal že kot se- dovala poročevalcem, da je že več samo še 19,000 Nemcev, demnajstletni dečko za kuharica- let poznala dečka in da jo je sled-! _ vrševanje zdravniške prakse. Vsa j nii ter kravjimi in drugimi dekla- Memphis, TVnn., 4. decembra. —' Bielitz, Slezija, 4. decembra. — Požar je včeraj uničil dva tisoč Danes se je vršil tukaj velik : Li>d, ton bombažnega semena ter tlel' na katerem sta govorila dva čla-naprav Valley Cotton Oil i'o. na nemške stranke v poljskem t bi pa5 Ogovarjal vsak da nimata ničesar več. Par dni ^ presledkih v različnih bolni- dečko njegove starosti, a je vztra nato so ju ljudje pogrešali in Cah in sanatorijih, kjer so opazo- jal, da hoče ostati pri svoji ženi in NOV VRELEC OLJA. trupla obeh so našli v nekem vali njegovo duševno stanje, a v:da se noče vrniti domov k svojim j vsakem slučaju je bil izpuščen kot starišem. trupla obeh so našli v nekem majhnem jezeru izven Berlina. Mexico City, Mehika, 4. dec. —( — Mladi razred ljudi v Nem-V Tantima okraju pri Turpanu "ji živi od svojega dnevnega de-v državi Vera Cruz so izsledili I la in otroci skrbe za svoje stari- nove oljnate vrelce. NOVA PALESTINSKA VLADA. Jeruzalem, Pale*ina, 4. dec. — Dane« je b čl a stvorjena nova palestinska vlada. V nji bo zastopano tudi cnilao prebivalstvo. Mo-hamedanci, Žid je in kristijani bodo imeli vsak po enega zastopnika. Največji nasprotniki prejšnje vlade m> bil) Arabci. KOLEDAR sa loto 1924 STANE SAMO 40c Naročite ga tako], da boste bres nJega "G LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York ne Imam dosti zabave. ''izboljšan". Imava dva avtomobila in ona nr Tekom vojne je bil dr. Pirkner da po sto dolarjev denarja, ka-par dni zaprt, ker so oblasti do- dar ga hočem. Ostal bom pri njej. mnevale, da je nemški špijon. — je rekel. --McMahon je zaslišal tudi uradnika Grebe-j a iz Union Hilla in SKORAJ 200,000 STEKLENIC mirovnega sodnika John Mullerja I PRAVEGA PIVA. iz Hoboken. Grebe je priznal, da --je izstavil poročno licenco dne 30 Prohibicijski agentje so včeraj septembra ter jo datiral nazaj na zaplenili v skladišču New York flan 29. ko je izvedel da bo nve-Central železnice 2000 zabojev do, dena preiskava, brega piva. Vsega skupaj je bilo Mircrrai sodnik Muller je izpo ____^ ___ 196,000 steklenic. Na zabojih je1 vedal, da je prišla Mrs. Simp- G^Cena 8 poštnino 20c.e^l bilo označeno, da vsebuje pošilja-1 sgoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko na.o dospe poslani denar v roke. Glede izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Peoar nam Je poslati najbolje po r>omestic Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSE3 STATE BANK 82 Cortlandt Street Tel.: cortiandt «sr New York, N. V. Glavno zastopništvo Jadranske Bank. GLAS NARODA, 5. DEC. 1923 "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Boljše mleko OwiMd and Published by Biogenic Publishing Company CA Corporation) P HAN K UKMW, Prwtdtfl___LOU It SEN EDI K, Trea»ur« of the Corporation and AddresMt of Above Officer«: nigh of Manhattan. New York City. N. V. 1 L A • NARODA** (Voice of the People) ___leewod Iwry Pay Except »uninyi end Holidays. Z« eete lete vetja Hot xa Ameriko [ Za New York u lelo lete.......... I« Caned« „............... ttJO; 2« pol leta ........................ W 5 Xa pal lota .......................- U OO Za inoxei«»tvo za celo leto ......— 97-0 Xa četrt lote ...................... ti.80 Za pol leta ........................ t« Subscription Yearly f«00 Advertieement on Agreement •*Olaa Naroda" lahaja vsaki dan irvsemii nedelj »n praznikov. Devlel bres podplaa tn oobenoetl sr r# prtobCujejo. IVnar naj ao blagovoli po-•UJatl po Money Order. Pri ■premem bi krmi« »»robnikov, proolmo. de se nam tudi projtnjo fcllvaliAč-e naznani. da. hltrfje najdemo naslovnika. •'GLAS NARODA" ff Cortland t Street, Borough of Manhatitan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287« REAKCUONARCI Predsednik zborničnega odbora za priseljevanje je }>oslanee Johnson iz Južne Dakote. Znan je kot velik reakcijonar. Kot tak jc tudi velik borilec za ameriške laži-principe. Doslej je bil brezpomemben človek. Ko se je pa prikopal do predsedstva v odboru, je zadobil velik vpliv. Naročili so mu, naj preštudira priseljeniško vprašanje ter naj sestavi načrt, potom katerega bi bilo mogoče priseljevanje dodobra prerešetati. Napravil je načrt, ki pa veliko bolj zasluži ime zma-silo kot pa načrt. Njegovi predlogi bodo pa brez dvoma sprejeti. Ameriški kongres se namreč sempatain ne sramuje odobriti velike nesramnosti. Najprej predlaga Johnson, naj se število priseljencev v Združene države znatno zmanjša. Soglasno s sedaj veljavnimi določbami se sme vsako leto priseliti v Ameriko 357,805 oseb. Po Johnsonovem načrtu se bo pa to število znižalo na 75,000. To je komaj petina dosedanjega števila. Ae bolj drzni so pa ostali Johnsonovi predlogi. Vsakdo, ki se bo hotel priseliti, bo moral dokazati, da ni človek takega kova, ki bi škodoval morali in interesom Združenih držav. V posebni listini bo moral vsak izseljenec navesti svojo živi jonsko zgodbo ter jo podkrepiti s policijskimi in zdravniškimi izpričevali. Ameriškemu konzulu bodo morali izseljenci dokazati, da ni so gospodarji nad svojimi mislimi in nazori ter da so popolnoma zadovoljni, če bo kdo drugi mislil zanje S tem pa še ne bo konca poniževanj. Kar je bilo uveljavljeno v militarističnih evropskih državah, bo uvedeno tudi v svobodnih Združenih državah Vsakemu bodo odvzeli odtise prstov. Vsakdo bo moral vsako preselitev sporočiti pristojni oblasti. Upati j*1 sicer, da v ameriškem kongresu ne bodo jedli tako vroče juhe kot so jo skuhali. Kljub temu pa zaenkrat popolnoma zadostuje, da bo zmagal Johnson. Njemu bodo sledili še večji reakcijonarci s že bolj nazadnjaškimi zahtevami. Farm Products Co.lnc. Walker 7300 Sledili so Jim še Madžari. Radi teh dogodkov je vrhovno poveljstvo 10. armade dne 29. oktobra 1918 odredilo izpraznitev zasedene Italije. Evakuacija se je izvr-iila po načrtu. Italijani je niso s svojim orožjem niti izsilili, niti pospešili. Dne 3. novembra se je zaključilo premirje med Avstrijo in Italijo. Vojna je bila torej končana, ne ila bi bilo italijanski armadi dano priboriti si lavorik. A vendar se je zdaj zgodilo neverjetno čudo. Italijani so začeli po svetu razglašati nekako zmago svojega orožja, ki je bila seveda samo fiktivna. Xa mirovni konferenci si s takimi prevarami niso upali na dan, ker so zavezniki dobro vedeli, kakšna je italijanska 'zmaga'. Šeststotisoe jugoslovanskih duš so »i Italijani pridobili s pomočjo in S po prekau jenoet i svojih diplomatov, ne pa z orožjem. Boroevič zaključuje svoj spis s sledečim značilnim odstavkom t — Italija more svoje zahteve utemeljevati z vsemi mogočimi argumenti, samo ne s svetostjo dogovorov in z uspehi orožja. Da mo-ra svoje meje iz strategičnih ozi-rov pomakniti v "prostore, kjer bivajo neitalijani, je le dozdeven argument, ker gorovja, reka, puščave, niso nikdar za odločne vojskovodje na čelu hrabrih čet ovire; danes jih ne ovirajo niti svetovna morja. Boroevičevemu spisu bi bil pač vsak komentar odveč- Suha dejstva feldmaršala, ki je bolje nego vsi drugi poznal vrednost italijanske vojske in nečednosti italijanske duše, so za Italijo obtožba, k? je ne more pozabiti in podcenjevati nihče med nami. Peter Zgaga "A meri kan.sk i Slovenec" me je na prvi strani javno pozval, naj popravim napako, ki se tiče lastništva tiskarne in Amerikanske-ga Slovenca . Zakaj pa ne. če bi kaj zaleglo. Napak pa ne kaže popravljati, če nima nihče nobenega haska od tega. Napako popravi lahko edinole "Amerikanski Slovenec'' s tem, da lw) nekega lepega dne na prvi strani z debelimi črkami objavil: "Amerikanski Slovenec" je z«>-pet v naših, domačih, to se pravi — slovenskih rokah. Tak popravek bi nekaj zalegel. Vsi drugi izgovori pa le potr-jnjepo domnevo, da je dospelo slovensko katoliško časopisje v Ameriki na kant. * Neka firma, ki prodaja vsakovrstne kapljice, je sprejela naslednje zahvalno pismo od rojakinje Slovenke: — Prisrčno se vam zahvaljujem za poslano zdravilo. Je res nekaj posebnega. Tako sem bila bolna Vi slaba da sem kar v po* stelji ležala, in otroci so mi nagajali, da je bilo joj. Bog se usmili, kakšna reva sem bila ! Ko sem pa vzela par vaših kaplji«, se mi jc začela vračati moč. Takoj som vstala iz postelje ter ustrahovala otroke Tretji dan sem bila že ta- ImpifilnimnBka Ustanovljena 1. 1898 Kalni. Selmnta Inkorporirana 1. 190« GLAVNI URAD v ELY. MINN. ko močna, da sem se že moža lotila. Tako sem ga zbila, da je revež ves črn. Ker je še tistega dne tudi on naročil eno flašico vaših dobrih zdravil, prosim, da meni pošljete dve. Glavni odborniki: Prcacdnlk: RUDOLF PERDAN, 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bor 106 Pearl Ave., Loraia, O. ■Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. ■Začasni blagajnik LOUI8 CHAMPA. Box 981, £17. Minn. [Blagajnik neUplaCanlh »mrtnln: JOHN MOVERN, 413 — Utfc Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American Stat* Bank Bids . >M Gran« ML a« _ Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON 5GBASNIK, Room 106 Bakewell Bid«., eor. DUmond aa« Oraat Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. IS Street. Chicago. 111. FRANK BKRABEC. 4823 Washington Street. Denver. Cel«. Porotni odbor. LEONARD 6LABODNIK. Bo* 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Blag., Puyuilup. Waah-FRANK ZORICH. «217 8t. Clalr Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Rd.. N. E., Cleveland. <3. PAULINE ERMEXC, 3S3 Park Str.. Milwaukee. V.'Is. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CE1ARC, 638 Market Street, Waukegan. TIL - JednoUno uradno glasilo: "Glas Naroda". ——— Vse stvari tlkajoCe se uradnih zaJev kakor tudi denarne poiiljatvi naj se poSlljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSUJa na predsednika porotnega odbora. ProSnJo za sprejem novih članov in botnllka spričevala nal se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj bo zglaal tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za, ustanovitev novih drjStev se pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S 'lan! ali članicami. Iz Jugoslavije. Pri pogrebu umrla. km od on- Boroevič o itali janski armadi. Slavni vojskovodja Boroevič je napisal pred svojo smrtjo knjigo o golih dejstvih v pogledu slavn&h italijanskih "zmag". — Italijanska vojska ob Piavi je bila tako malovredna, da so moral« reko v napornem sunku prekoračiti ne italijanske, marveč angleike in ameriške čete. FeMmar5*l Svetozar Boroevič je pred svojo smrtjo v strokovnem spisu obdelal problem vojne proti Italiji. Navedbe feldmaršala, ki je z brezprimerno ženijalnostjo vodil vojno proti državi, ki je hotela upleniti tuje ozemlje brez pravičnega vzroka, so za Italijane globok« porazne. V Jugoslaviji je sedaj ta izid Udala Jugoslovanska Matica v obliki brošure. Važnost njenega dejanja je danes tem večja, ker danes Italija, razp&ljena od ultra šovinističnih strasti, z drzno roko ponovno sega po krajih, do katerih nima ne historične n« narodnostiBo-etnof^rafične pravice, in ker baa sedaj francoski vrhovni poveljnik maršal Foeh ptiblicira dokumente, ki jasno pričajo, da so Italijo pred pokalnim in klarvernim razsulam rešile samo antantine čete na Piavi. — Boroevičev spis je torej izredno aktualen. Iz njega izhaja sledeče: — Italija se je temeljito pripravila na -vojno z Avstroogr&ko. O tem pričajo jasno dogodki leta —» 1915. Avstroogrska je bila teda> strahovito zaposlena na fronti proti Rusiji. Ko je bila v najne-povioljnejši situaciji, je Italija planila na dan s svojim izdajstvom. Napovedala je monarhiji vojno v Novice iz Slovenije. Škrlatinkn in zddravstvena oblast, vir«.urala o]nišnieo. Razne tatvine. V noči na 1. nov. je bilo ukradeno Jožefu Žerjavu v Ojstrem vrhu več obleke v vrednosti 320 dinarjev. Dvokolo je bilo odpeljano Er-liestu .Tanieu v Žalen. V gostilni Pavlič na Glincah pri Ljubljani je nekdo izmaknil invalidu Ivanu Kralju več važnih dokumentov, nekaj gotovine iai dva kf^a mila. štoriiec je neki neznanci-, ki S4? je izdajal v gostilni za r.rojača. Dne 4. novembra .je bilo na telefonskem dvovodu Ljubljana-Novo mesto ukradeno 4 kg bakrene ži-?e. Prerezane so bile žice med dolenjskim kolodvorom in Laveirco pri aviznem signalu Dolenjski kolodvor Iz dvorišča stanovanja v Rožni dolini št. f»7 je nekdo odnesel služkinja Mariji Dolinar žensko obleko, vredno 1<)00 kron. Skaza je začel kampanjo za no-' ve naročnike. O uspehih že mora biti pre-' pričan, ker je obdan poziv z debelim črnim mrtvaškim robom. * * * _ V New Yorku je zopet izginila neka krasotiea. Izginila je brez sledu- Kako je izginila? Sam Bog ve. Sicer pa za izginotje ni treba veliko. Obraz umiti z gorko, mrzlo vodo in žajfo — pa gre lepota ne\v- vorške punce k zlodju. * * * V bližini New Yorka se je poročila neka 46 let stara bogatinka s šestnajstletnim fantom. [ Časnikarski poročevalci, ki so • obiskali zakonski par, pravijo, da J >ta izvanredno srečna. Šena kar zija samega veselja in zadovoljstva. Svojemu mlademu možičku da vse, kar poželi. Marko naj mu dene za vrat, marko, če bi se slučajno izgubil v globinah zakonskega življenja. seno grad'-o z.idnjih Dne S. novembra se jt* vršil v !;• jj Gru.Va I•» Knina. 'Beogradu pogreb v Švici umrlega 1 ><>l;i pri giavitaeijski železnici poslanca in bivšega be;>grajskega v IJuNru i» vol.;no napredujejo in župana Dobre Mitrovičo, ki si> se !iodo j>o mnenju strokovnjakov utHežil' člani vlade, p islanci, ' r.om-aua še l«-k<«ni ziiae. beogi ajski db.'inski svet in številne korporacije. Med sprevod<»ni Letina in odkup tobaka v Jugo-je mate : i beograjskega pi tlžupa- slaviji. na postalo niMiiidema slabi in -e KomL-ija /.;< odi: lp lo-ba!;a v je zgrudila mrtva na tla. Dalmaciji bo sknro dovršila svoje delo. Nato bo prevzela t bak v Zagonetni zločin. drugih jv»krajinah. l.e*ina t< >»a! Pri U"ogradu so t«' dni opazili v Jugi^laviji je leto^: kvalitativno pristaniški delavci čevlje, ki so b<>l.ia, n» e > jc bila lani, ter s»- c»Mii 10 -20 milijonov kilogram »v Tragična smrt pijanca. moleli i/ vr>de. Ker se čevlji nis> y. vodo premikali, so delavci tnl-pluli .s čolnom d<> kraja, kjev sr> videli čevlje. Y veliko začudenje! Vršni je prispel seljak Vavi -o pategnil; izvode truplo mrtve- Živ>j:novič pijan domov in je v .'a moža, ki jc imel "krog vratu | p;jam <1 i radlegf»vi privezan nad 20 kj: f-st anovalce. težiik kamen. i\<> sta ga le tel i njegov brat in f u«-ki s-eljak umiriti, je Živojinovič I • nouJSdel Zveza Ljubljana-Split bo gotova do spomladi. glavi. Železniška pr<konajwa. Sope4 jc te%ko. I je ta bolezen začela in kako se j« nervocao pn-' Tu li Kalenovič je skočil pokoli-' razširila. Najprej je padel na sum in m napotil! "i i" čudil, 'Carramba! Kaj mestni vodovod, ker so bile ravno j volite * V«m je kdo odbijal hčer-tedaj ^vršene nekatere spremem-kij novega?" ga je ko, vam! Kdo pa? Kdaj pa?" i be na ovu' in mirno eta, (TiMfKid ravnatelj!" (>, kajpa, ka jpa! Ali jaz -del iele pravkar." Borne, stvar je čhndalje l«j>- dala natančno preiskovati vsako osebo, ki je bila zaposlena na firmi. In končno so našli, da je bila mlekar jeva žena prenašal ka" legarja. Ona je bila sama popolnoma zdrava, ali imela je v sebi bakterije legarja. Ker je prala posode za mleko, so bakterije prav lahko prehajale v mleko in tako okužile mesto. Ta prenašalka legarja je bila pred svojo poroko bolničarka in je pred mnogimi leti. ko je oskrbovala nekatere bolnike legarja, sama zbolela na tej bolezni. Radi tega je zdravstveni kr.-inisar države New York. Dr. >Ti-coll, mnenja, da oseba, katera je kedaj trpela na trajni mrzlici, ki bi utegnila biti legar, ne bi smela biti zaposlena v mlekarski industriji, raznn ako so za pored ut. preiskave v laboratoriju dokazale, da ni ta dotičnik nikak prena-šalec nealezljivih bolezni. Radi malomarne kride se je zagovarjal pred »krožnim sodiščem v Olju Ivan Sever, bivši trgovee v Velenju. Vsled svoje površnosti in poununjkanja primerne strokovne kalkulacije je zabrede! v dolgove ter s tem oškodoval svoje upnike za večje svo-te. Okrožno sodišče v Celju .ga je obsodilo radi pregretkka malomarne kride na 5 dni zapora. Med rudarji Vid Salu bi r, 23>letui rudar iz Hrastnika, je med drugimi napadel pred gostilno Neže Svetelšek v Lazali Martina Pevca, ki je prej že dalj časa zabavljal po go- IŠČEM j Slovenko ali Hrvatico v New Yor- --- ^ku, ki bi skrbela za tri otroke. Vino in udarec sta ga tako razi ju- i Stanovanje in hrano bi imela v tila. da se je vrgel kot divji v me- hiši. Plača po dogovoru. Ponud-tež in tudi ni opazil, da ima posla j be je poslati na naslov: J. K. cot' še s stražniki m da seje že po^te- "Glas Naroda", Cortlandt St., no obrezal s sabljo j>o roki. K<«ie- ; New York fity. no sta ga stražnika ie ukrotila in odpeljal« st« ga v bolnico, kjer so mil izlet"ili rane, pred senatom pa so ua obsodili v. ozirom na razne olajševalne ukoK-čine na 1000 dinarjev globe. Norec naj dela, iaz pa jih brijem in pijem! Tako je vpil v Ljubljana lyrez- j I j: poselili brivec Anton Kitler iz( Karlovea. Toda to se mu je slabo' obneslo. Prijeli so ga v kavarni' stilni m zbadal druge tovariše. Do- J El,luma: k;?r f r° Je bil je več težkih ran po glavi, da u\*zAo' da nakrulil ^ T,:olol r»r» tir, ^ ie nmori mka» voril sem zmoraj su naraščaja tega naroda — to je prilik za delo kot za moške, Mno-prejkone presbšal '"> o Dimajeaiin." [bojni klic, ki odzvneva iz ravno-' go otrok je trpelo radi zaposlenja Ide, ker ni nič od- " Oprostite mi, gospod BaJeno- kar objavljenega poročila ravna-1 matere izven hiše in odsotnosti tegnil je /<*pet robec iz] i vi »»tiral čelo, rekoč: "Kdoi il kaj takega mislili" me, tudi jaz iu«em pričako- oj»-l vaš«' bes#*le." j takt ga je pritegnil Ba "Prosim, proshn, nič ne de. saj n^lh s^eajih so za časa razne depresije, ampak za vedno.!te fužine hHe v nevarno-Oni, ki imajo na srcu, da si potom | stt (}a hlš<> ln d™ar> kl . boljš« askrbe otrok privzgojimo vanJ° vl<5Žlle-_ j boljše državljane, ne smejo misli-; 5- SkoTai ^^iea vseh družin V 1 orulonu ie nre 1 štirim i, ' ^ da predlogi za preprečitev ne- si i* blla prihranila nekaj denar-% Londonu je pred fcrattam. . ^^ ^ y | ja za časa prosperitete. Večinoma r*l vedno ko-| .sok Eifiov stolp v Parizu, najviš- ______ _ _ - t 6.85 odstotkov izmeil vseh dru- .'otroški askrbi tekom industrija!- j piio svojo hišico; skoraj na vseh je bil še dolta imela nobe- a pravega povoda! ("emu sta; ;!a *«imiva publikacija >:*ej ywi.eprnila spra ril »»voj rt |||j| vzdrl.nil. J svetovnimi čudeži starega ** IVseitirala sta Kaj hravi pravcati lalikožrvček je la. Temu se pridružijo največji l*»udar 1 vcletrg »vee in tnlložil čik j koloilvor sveta v New Yorku, kjer \ p< pelnjak. ( ^ v eni uri lahko odpravi 70.000 "Kaj pravite^ g<»^x>d Baleno- vie!" se je zavzel Jarulk. * Kaj takega ni*-m ja/ nikdar opazil. Jas ne!" Vranglovea in še več psovk, ki so j še bolj zabe!jene. Mož, ki se je za-j govarjal s popolno pijanostjo, je bil obsojen na :J tedne, nakar ga bcnlo posJali kot nadležnega pri-1 seljenca v njegovo domovino. Ples, nož in drugo. I. Babi lik iz Dobrove mora plače-1 Iz leti 1921- vati alimentaeijo za nekega neza-| v ljubljanski restav- konskega otroka, česar bi se jako: V:\c ] i' "Zlatorog" vojaki s eivLli-, rad o tresel, a ne gre. Cteovražil jel ■Go^ilničar. da bi napravil ko-j vse. ki drže z nezakonsko mater-j 11 cc Prepiru, je zaprl sobo. V go-', jo, posebno })a nekega Jerneja j 111 ^ P*1 j*- kapeftan Živo ji-i Glaviča, nad katerim se je mašče-j uovit'> kar ^ raabmilo vojake, du val dne 17. septembra na vesaelicii ^ navalili na vrata ter napadli v Sni i adolnidkofvi gostilni. Sredi civiliste in stražni-ke skupno pod plesa in petja je namreč tamkaj! : "Tn je vojska, tu nima j nenadoma ugasnila luč Ln v spleš-1 Prtli«-'i.ia nič opraviti!" Končno jih Jii zmedi se je začul glas: "Ivan, ti imaš nož!" Sledil je odgovor: "Imam ga ja!" V tem trenutku pa je Ivan B. že zakadil Glaviču nož in ga precej ranil. Sedel bo noIieijVki zato 5 tednov in mora vrh tega plačati svojemu nasprotniku 1400 dinarjev za bolečine. je policija le ukrotila in odpeljali so jih s kapetanom vred. Šele *edaj so bili obsojeni štirje vojaki, ker so se skupno zoperstavili straži in jo napadli, tedne zapora. v>ai na SLA M NIKAR JI! ukreniti potrebo za varstvo otrok: i51a $51,635 na prištenjah, naprav-tekom dobe nezaposlenosti". I ]jenih za ko ^ zaslužlL Children's Bureau si je izbral dve mesti v svrho obsežne raziskave o posledicah nezaposlenosti na ! otroke. Ti dve mesti sta Kacine, i Wis., in Springfield, Mass. Nju-' no industrijalno ozadje je raz- halenovič mu je ponudil cigar i zapalil tudi sebi mio ter dejal: Premalo pridete med ljudi, ka- H«*ni že rekel." " Kos je, ne zanimam se mnogo ž in je šlo v dolg ali pa ni bilo v stanu odplačevati, za kar so se bile obvezale poprej, ko je oče še delal. 66 odsto je odšlo v dolg ra- lično, ali vprašanje nezaposlenosti je bilo v obeh jako resno in obe občini sta radodarno prispevali v od pomoč proti posledicam metre) kot najdaljši tunel nezaposlenosti. V tem pogledu ti za druge in povedal, da čt»čami. — Pravite, da j* kalefaktorT" bil tak sveta, 144 km dolgi viadukt Cha-ohing na Kitajskem, kot najdaljši most sveta ter parobrod "Maje-loiua .sem si e.-do prv-! Ktic" v dolgosti 292 metrov kot bi me nadlegovali s največja ladja sveta. Najmočnejši plinov motor svo* ta z 8000 konjskimi silami ima belgijska tovarna Cockeriil, naj-m- č ne j še parne turbine s 75.000 konjskimi silami električna cen-I trala Goldenberg v porenjskem I premogovnem revirju. Najvišja ■rora sveta (8982 metrov) je —« Živel je ko bu-1 ^ount Everest v himalajskem po "Delal je cdo dol^^'e! IX>lian vrtnarju, natalvarje-m —" "Oho!" je ostrrnel Jarnik in i»eil pokoncu. * So celo perici je ostal 'dolin!" " A-a-a!" ' Kalefaktor! lirei; u loju." jc pa kvaaii, k! I lavno nar<»be. pospod Jarnik •" "1'bogo zaslepljeno deAile!** je jiVJiiti vzkliknil raniatelj, (pogledal divje naokoli in zopet >**del. "Mar gorju, znan po neuspelih poizkusih angleške ekspedicije, ki se je zaman trudila priti na vrh tega gorskega velikana. V njegovem obzorju se na višini 5000 metrov nahaja tibetski samostan Rong-!»uk, najvišja človeška naselbina sveta. V Evropi je najvišja trajno naseljena točka meteorološka postaja na švicarski gori Jungfrau v višini 3450 metrov. Največja globočina morja se je bi ostala stara devica! "Bilo bi stokrat bolje", mu je ugotovila v južnem Tihem oceanu v bližini otoka Guam, najgloblje pritrdil Balonov i«' 4 O ta peklenska ljubezen! Peklenska ljubezni'" "Ljubezen je lep humbug!" 4 4 Ljubezen je prijazen humbug, ali kako ste že rekli, gospod Ba-lenovič? Pa saj je vseeno. Toda jaz mu že pokažem, zapoJjivcu!" "Kaj* Vi! AVi ste hudi nanj?" ''Kako pa naj ne bi brl, lepo vas prosim I" 4' Gospod ravnatelj, ali je tudi vam Uaj dolžan!" "Metli nie. Se tega *bi mi manj-kak>, ha,hal Vrag —" 'Pardon, čemu se pa potem hu jezero pa Bajkal v severni Sibiriji (1500 metrov). Najglobokejša rudniška jama na svetu v rudniku Taemarak v ameriški državi Michigan, meri 1560 metrov. Najmogočnejši slap sveta (250 m) je slap Kaintinar v angleški Guv nejL Sloviti slapovi Niagare so 'samo' 50 metrov visoki. Kot najstarejše drevo sveta se smatra neka 45 metrov visoka cipresa v Mehiki; njena starost se ceni na dujete* Oprostite mi, to mi je ne-15000 let. BUa je torej že ob času Kristusovega rojstva staro drevo- __ _____. dve mesti sta tipični za razn« druge naselbine v Združenih državah in, kar velja za nju, velja več ali manj tudi za vso deželo. Zastopniki otroškega urada so obiskali družine tamošnjih delavcev — večinoma samozavestnih, pridnih delavcev, ki so drugače precej dobro živeli. Dve tretini izmed njih sta biK brez dela že leto dni. Kaj nezaposlenost poanenja za te družine, to si človek lahko predstavlja iz sledečih točk, navedenih v poročilu: 1. V normalnih časih je čez devet deset ink obiskanih ljudi zaslužilo od $100 do $175 na mesec. Tekom dobe nezaposlenosti je v slučaju štirih petin teh samih ljudi znašal dohodek vse družine od .$25 do $100 na mesec. Ta dohodek ne vključuje le zaslužek očeta, matere in otrok, marveč tudi pri-štednje, posojila, hrane in druge potrebščine, nabavljene na upanje, kakor tudi javne ali privatne podpore. Četrtina pregledanih otrok je živela v družinah, katerih sredstva so znašala manj ket $50 na mesec. 2. Očetje »o se obupno prizadevali zaslužiti kaj potom kakršnegakoli dela. Skoraj vsi so bili v stanu zaslužiti kako malenkost potom dela na javnih gradnjah, ki so jih občine podvzemale v od pomoč nezaposlenosti, ali potom kakega začasnega dela tu ali tam. Ali ves zaslužek je bil na-vodno brezprimerno boren nasproti temu, kar so bili navajeni zaslužiti. 3. Večina izmed mater ni nikoli delala izven hiše v normalnih ča sih. Mnogo izmed njih pa je bilo __ di hrane, 35 odsto radi zdravniške oskrbe, 23 odsto radi najemnine, 20 odsto radi plačil na hišo. obresti ali davke. 16 odsto radi kurila, plina ali svetla, 15 odsto radi zavarovalnih prem i j ev. Le v slučaju enega odstotka je šlo za dolg radi blaga. 7. Velika večina pregledanih družin je za časa nezaposlenosti imela slučaje bolezni ali onespo-sobljenosti v hiši. V četrtini družin se je rodilo dete za časa nezaposlenosti. Mnogo družin je šlo v dolg radi zdravniške oskrbe in druge niso imele te oskrbe radi pomanjkanja denarja. Revno dete. V Ravnikovi drvarnici ob glavni cesti na Jesenicah so našli 1 teden t:*k lahko videlo. Drugi diui pa se je javila pri oro/ništvu delavka | W. 4th St., New York City Franca Martinjakova iu je pove-; dala takole: Rodila sem v Ljubljani dete v bolni*-!. 1/. bolnice sem j odšla proti domu, toda bala sem se -j r in est i dete s seboj domov. In položila sem ga v drvarnico ob ce-Nisem mu želela smrti, mislila sem. da pride dete k ljudem, kjer se mu bo godilo boljše kot pri meni. In res je žena. ki je sama — moža ji je vzela vojna — melanholičnega značaja in l>olna in je r.jen zagovor res verjeten. Obsojena je bila z ozirom na te akolšči-ne le na 1 mesec ječe, kamor je morala z otrokom, ,ker ga še doji. ite ga — pr.-podile bolečino. Imejte pri roV .h ?t k!cr.!oo — nikdar ne veste, kdaj jo l;C=to MM. r 35 in ?0c. stekli niča v lekarnah F. AD. RICHTER & CO. IO-5-114 So. 4lb St.. Brooklyn. N. Y. ; —J.. NAZNANILO NAŠIM PRIJATELJEM V CLEVELAND!!. V zadnjem času smo prejeli nekoliko dopisov irl«*osestmkov sin, je napadel v Hribljaaajali dne 30. julija Janeza Kocjaiieiea s palico. Pt leg tega pa je bil še obtožen, da je ipobil nekako pred dvema letoma pri Ponikvarju na oknih 12 šip. Zagovarjal se je, da ga je udaril le zato, ker je masti!, da ga hoče Kocjančič napasti. Obsojen je bil na M mesece težke ječe in mora plačati Kocjančiču. za izgubljam zaslužek 1312 denarjev, za zdravnika 240 dinarjev in za bolečino 250 dinarjev, tako da bo tO pretepanje precej drago. Nevaren postopač je komaj l€letni pastirček FVanc Fiidl. ki je služil pni Ivani Stra-žlšar na Vrhniki. Ker se je fant vedno potepal in na zasluži niti za h rac io in zato je zahteval denar. ga je Stražišarjeva odslovila. Dečko se je pot?kal dalj časa po vrhniški okolici, prosjačil in nad- le«oval ljudi ter nočeval po kozolcih. Zažogai je Stražišarjevi, da ni k «e ni bil zadovoljen. Slekel je uradnika do srajce in spodnjih hlač. mu želel lahko noč in naglo izginil v temi. Policija je uvedla takoj poizvedbe, a brez uspeha. Prav vsakdo— kdor kaj lite; kdms kaj ponuja; kdor kaj kupuješ kdor kaj prodaja; praT ▼aakdo prixiuroa, da imajq čudovit uspeh — 99 ▼ (laui Haroda pa^tirje^', naj mu dajo netiva. Mladi nepridiprav je bil obsojeni n.* :J mesece težke ječe. Vjel se j« trgorvdki pomočnik Lojze Oman iz Tenetrš, ki bi se ibil izveižbal za pni v nevarnega kolesarskega tatu. Posrečilo se mu je pri Cirilu SrŠim, odpeljal mu je kolo in ga srečno prodal za 540 Din. Ojuna cen je poskusil srečo in odpeljal je kolo Alojziju Trinku, pri čemer pa so ga zasačila in vtaknili v zapor. Obsojen je bil na 14 mere cev težke jeee._ Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj "»ni tn slik« v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. £njiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L. Goloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-i&anstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki poseg« do dna v Življenje slovenskega ljudstva ter m zlasti odlikuje po £ivo in resnično ulikjfrnifi domačih značajih, r—. Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu po- vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani 11.60 J« M M J0 Izza ljnbljansksga velesejma. feflo v baru na v«^edem -s^j- niwou živahno življenje. Naenkrat se spio in še prodno se li^nffkn^ dobi eden močan udarec po očesu. Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .49 Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj n*^ opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gube«, * nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki ^ junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti. Vsebuje 878 strani, ,TV POŠTNINA PROSTA . * "GLAS INARODA" 82 Cortlandt St. ."New York O LAS NARODA, 5. DEC. 1923 MARIJINA POVEST \ Povzročitelji svetovne vojne. Šivanka. Spisal JEAN RAMEAU. ^ Za "Glas Naroda" priredil J. T. ^ 1~ (Nadaljevanje.) — Tif Saj vendar veš, da nisi ti. Kolikor je meni znano, si bil li vedno starejši. TUti, ki je na sliki, je pa mblajši kot ti. — O fotografi znanjo. Ko delajo .sliko, lahko napravijo človeka mlajšt-jra ali starejšega. To je stranska stvar. Kaj norU 1 Ti nisi na tisti sliki. Sicer sem pa tudi takrat zapisala. Wakdo ve, na prvi pogled, da je tvoja druga slika, ona. kjer imaš klobuk. Soj vendar veš, da je ubogi Jernej vedno nosil kapo in da ni nikdar irael klobuka na glavi. Ta neovrgljiv dokaz je odvzel Ciprijanu ves pogum. Sedel je sklonjene giave in zrl molče predse- Naenkrat je pa vstal, rekoč: — Seveda mati. Pa naj bo tisto Jernej. Bodi toliko dobra in imej me toliko rada in reci, da sem jaz. To povej Mariji. S tem ji boš i/kazala veliko dobroto. Nji in meni. Katarina je vedno bolj začudeno gledala svojega gosposkega sina. Kaj zahteva od nje.' On hoče, da bi proglasila Jernejevo sliko za njegovo T Ali »e hoče starejši izkoristiti na stroške mlajšega. Ker je bila strašno zvesta onemu nesrečnežu v daljnem kraju, je odločno zavrnda C'iprijanovo zahtevo. — Torej ti nočeš, mati.' — jo je prosil Ciprijan solznih oei. — Ti ne veš, kako strašno bi me osrečila s tem. Stvar je taka, mati, in nič drugačna: Marija si je vbila v glavo, da mora bili to na v*ak način moja slika in da se bil jaz tak pred petimi leti. Zakaj bi jo razočarali l Naj bo j>otrjena v svoji veri, če je ta vera pogoj njenega veselja in zadovoljstva. Prosim, mati, bodo tako dobra. Glej na kolenih teh prosim. Kaj ne, da me imaš rada, mati- — Seveda, te imam rada, inoj fant. — Pu ne taii.o zelo rada kot Jerneja/ — Oba imam enako rada. — Potein pa reci Mariji, kakorhitro jo vidiš, da je to moja Klika. Katarina je bila priprosta ženica in ni poznala zlobnosti sveta. Vest ji ni či>to ni*"- očitala, če bi izkazala Ciprijanu to malo uslugo. ■— No, če ze hočeš, ji bom pa rekla — je odvrnila, segla v žep ter začela prebirati jagode rožnega venca. Ciprijaii jo je objel. — Tako je prav. Ti si moja draga, zlata mama. Ved« 1 je, da se bo vse dobr • končalo. Taka dekleta, kot je Marija, si ubijejo kaj v glavo, in niso prej zadovoljne, dokler ne gre po njihovi volji- Nato je začel C iprijau razlagati materi svoj dobro zasnovan načrt. Mati je sedela in verno poslušala. In Ciprijaii ji je govoril: Ko bo prišla Marija k nam, boš šla hitro v svojo sobo, in m i« i v a bova prišJa za teboj. Potem pa 'začni prestavljati Si, ri na • ■uiari in naredi, kot da bi ponesreči prevrnila Jernejevo sliko. Pri tem. pa. vzklikni: Oh, Ciprijaii, tvoja slika! Malo je manjkalo, da j« nisem ubila. — Vidiš, tako se bo naredilo. Saj me razumeš, kaj ue, mati/ Da, da, — je odvrnila Kalarina ter parkrat pogledala gori iu doli, k<»t da bi .si skušaJa tesneje vtisniti v spomin, kar je slišala. — In ko boš rekla, mati — je nadaljeval Ciprijan — kar lepo mo!< i lxx delaj naprej. Vse drugo bom že jaz poskrbel. Par din puziieje je bil Ciprijanov načrt dozoren. P«■<, je zalajal Mati Katarina je stopila k oknu ter videla Marijo in njeno staro mater stopati iz voza. — Takoj gori — ji je zacepetal ter jo potisnil skozi vrata. Par minut kasneje sta dami vprašali kako se kaj počuti gospa Katarina. ( iprijan je odvrnil, da je nekaj glava boli ali kaj in da je najbrže v svoji sobi. Vm skupaj so šli v prvo nadstropje. Katarina je lepo pozdravila dami, se oprostila ter začela kot v zadregi nekaj pospravljati jk> omari. V rokah je di nla Jernejevo sliko in premišljala, če bi jo »pustila na tla ali ne. Skoda se ji je zdelo okvirja. Ko je tako preobračala sliko po rokah, ji je prišel Ciprijan na pomoč- — Kaj pa držiš v roki? — jo je vprašal. — Tvojo sliko, Ciprijan — je odvrnila zamolklo, — Mojo sliko! No, kar nazaj je lepo postavi, mati. Gospodična Marija, gospodična, prav ste imeli. To je moja slika, ne pa slika mojega brata. — Bes f — je vprašala začudeno. i — Da. kaj ne. mati? Sliica je bila vzeta, ko sem bil star osemnajst let. Toda moja mati se je takrat zmotila, ko je pisala ime na zadnjo stran. Oba sva se motila. Da, oba sva se motila — je odvrnila Katrina ter zardela kot šolski otrok. Ali jr mogoče! — je vzkliknila Marija ter začela sliko natančno opazovati. — Ali veste pravzagotovo! — je vprašala Ci-prijana. , — Seveda vem, — se je nasmehnil. — Kdo je pa oni, ki ima klobuk na glavi? — On je pa moj brat. — Pa je videti starejši kot vi. navidez. To je ^amo poskusna slika. Vidite, gospodična, h poskusnimi slikami je že tako. Valo se zapraši. pa se vidi človek starejši. Tudi jaz sem bil sprva u ver je«, kot moja mati. Ko sem pa natančno premislil, vem, da je drugače. To je vendar umevno, kaj net l>ve sliki dveh bratov ... In fotografirana sva bila isiega dne. Izza onega časa je minilo že šest ali sedesn let . . . Marija je z veseljem poslušala to govorico, ki je bila pravzaprav brez vsake zveze. Če bi ji bil satno Ciprijan kaj takega natvezil. bi mu ne verjela. Ko je pa pritrdila eelo mati Katarina, seveda ni bilo nobenega dvoma. — Torej ste vi ta lepi mladenič! — je vzkliknila radostno. — Mati. ali mi boste dali to sliko za poročno darilo T — Seveda, če jo hočete — je vzkliknila Katarina. — To je bila pa zanjo veliJca žrtev, ker se ni hotela tako zlepa ločiti od iaiborne slike svojega nesrečnega sina. Marija je bila srečna. Čisto nič ni slutila, da so jo spravili v past. I • ver jena je bila, da je bil Ciprijan tisti mladenič, katerega je poljubila tistega poletnega večera na vrhu scnenega voza. , (Dalje prihodnjič.) Da sta svetovno vojno povzročili Avstrija in Nemčija, to potrjuje j Zaponke in šivanke, kakor tu- j sedaj načelnik avstroog rskega generalnega štaba, general di razne igle za okrašenje obleke. Hoetzendorf. _Maršal je cesarju Francn Jožefu pojasnil, da frizur in klobukov so jako stare. stoji Nemčija za Avstrijo ter da se jim ni bati ruskega vpada. Izdelovali so jih najprej iz kosti --različnih živali, pozueje iz železa ponovno sestal z Berchtoldom. — i in brona. Prvotno je imela šivan-eneralnega štaba avst--j-Francoski držav, predsed. Poln-1 ka uho na sredi, pozneje šele na care se je tedaj mudil v Petrogra- ■ koncu. du- jZato je grof Berchtold sklenil Današnjo šivanko so začeli iz-zadržati ultimat za en dan ter do- delovati menda v 14. stoletju, da-loeil rok za odgovor srbske vlade našnjo zaponko z glavico pa v 16. do 25. julija. Mobilizacija avstro- stoletju, liano je, da so bile šivan- Baron Conrad von Hoetzendorf načelnik ro-ogrske armade, izda v najkrajšem času četrti del svojih spominov, v katerih bo razkril neposre-Ien vzrok svetovne vojne Pariški "Matin" je te dni publiciral par odstavkov iz zanimive knjige. — >elo je po navedbah, katere vsebuje in za katerih verodostojnost lamči pisatelj s svojim imenom n s svojo preteklostjo, naravnost -enzacijonalna knjiga. Iz Iloetzen-lorfovih podatkov nepobitno lakaja, da sta svetovno vojno po-zroč:li Avstrija in Nemčija. V em oziru znači Haetzendorfova :njiga najdragocenejši pr^pevek : zgodovini svetovne vojne. "Treba je mobilizirati." ogrske armade je za dan 28. julija. Nato je general bila določena ke in razne zaponke ter igle še pred nekaj stoletji jako tlragoce-HoetzendoTt 'ne in jih je bilo videti samo na sporočil Berchtoldu, da pojde 14. j toaletnih mizicah kraljic, kneginj in drugih odličnih in bogatih gospa. Vsaka odlična dama je dobila v onih časih kot poročno darilo tudi škatljico igel. Se za časa Marije Stuartove 1562—1587 je bila igla dragoceno in priljublje- julija na dopust, s katerega se vrne dne 22. julija. Lsto stori tudi vojni minister. Ta program pa bi se izpremenil v hipu. ko bi Srbija začela zbirati svoje s:le. V tem slučaju bi se Srbiji ultimat poslal takoj, tako da bi ji bilo popolno-1 no darilo. Pozneje so si gospe in ma nemogoče zbrati svoje moči proti avstrijski vojski. Tako se glasi originalni doku- Dne 28. junija 1914. na dan n-f iora prestolonaslednika Franca j*"®* ° izbruhu svetovne vojne. Ferdinanda v Sarajevu, je Hot-| Da sta j° povzročili Avstrija in endorf potem, ko je prejel o do-1 Nemčija, potrjuje sam načelnik -odku prvo telegrafično obvesti- avstroogrskega generalnega šta-o. zapisal v svoj dnevnik: ilia- In on Je v tei zadevi pač naj- — To ni delo navadnega fanati- j avtentična priča. :a. Zločin pomeni napoved vojne " d strani Srbije Avstriji. Ako Av-| 2akladi na dnu morja, trija popusti, se monarhija vno-ič izpostavi izbruhu slovanskih Kakor javljajo iz Dondona, se ju Irske, dvigniti večjo množino zlata v palicah . vrednosti 33 milijonov dolarjev, ki bi jih naj bila ladja svojedobno prepeljala v Ameriko. To je sicer le majhen del skupnega tovora, a uspeh reševalnega dela je vendar zbudil upanje, da bo mogoče rešiti tudi zaklade drugih, ladij, ki so bile potopljene v svetovni vojni. , I .je angleški vladi, posreedo, iz raz- endene na jugu ter ekspanzivno- i . . 1 * . v. , _ r , dejane ogromne ladje Lauren- ti Cehov, Moško v 1 e a n o v, Romu-1 ...... . ... , . „ , ..' tic . ki so jo v svetovni vojni tor- lov in Italijanov, ki so ze dovolj , . ^ , , „ ,, ! pedirali Nemci ob severnem obrez-•azmajali stebre državne zgradbe, j' i :_____ Mi moramo situacijo kratkomalo j presekati s sabljo. Avstroogrska' nora to pot napovedati vojno. — vr preteklsti smo zanemarili do-/olj takih priložnosti. — Avdijenca pri cesarju. Dne 5- julija je Ilotzendorfa v ivdijenci sprejel cesar Franc Jo- j ?ef. Med obema se je takoj razvil razgovor o političnem položaju. General je razložil cesarju, kak-! ma je situacija po njegovi sodbi.; Franc Jožef je nato vpraal: — Kaj pa bo. ee plain e na nas Rusija? — Hoetzendorf mu je pojasnil ia stoji za Avstroogrsko Nemčija "n je, ko mu je vladar povedal, da ie dunajska vlada tozadevno že -vovprašala. v Berlinu, vprašal: — % Nemčija odgovori ugodno, ali ;e potem odločimo za vojno? — >sar je odvrnil: — V tem sluča-'u da. Toda če nam Nemčija od-Tovori negativno, kaj potem? Qeneral je dejal: — Potem bomo lopolnoma izolirani- Potrebujemo Lorej odgovora čimprej, kajti tepcih posledic ne moremo več odlagati. Naslednjega dne se je Hoetzen-lorf sestal z grofom Berchtoldom n Forgachem. Berchtold je sve-oval generalu, naj presoja položaj mirno. Nato sta se grof in ge-ieral menila o podrobnostih o av-lijenci. Berchtold je naznanil ge-leralu, da je pričakovati nemškega odgovora v najkrajšem Času. ^osar Viljem je že rekel, da. — ?ristavil pa je. da se mora o tem ;e razgovarjati s kanclerjem —-Sethmann-Hollwegom. Ultimat nesprejemljiv. Dne 8. julija je imel Hoetzen-lorf ponovni razgovor z grofom Berchtoldom. Prisotni so bili tu li nekateri funkcionarji z zuna-ijega ministrstva. Minister je ge-leralu predložil pogoje, katere bo loslala Avstrija Srbiji v obliki ul-imata 24 ali 48 ur. Bilo je predvidljivo, da Srbija ne bo sprejela avstrijskih zahtev. Na Berchtol-lovo vprašanje, kaj bo, če Srbija ne odredi mobilizacije ter popu •iti v zadnjem hipu, je Iloetzen-iorf odgovoril, da bo avstrijska vojska v tem slučaju zasedla srbsko ozemlje ter ga bo toliko easa držala v svoji oblasti, dokler ne bodo poravnani vsi vojni stroški. Grof Berchtold je nato naznanil Hoetzendorfu, da bo Srbiji ultimat predložen čimprej. General je svetoval, naj se zgodi to kakor hitro mogoče, da bodo imeli sovražniki Avstrije čim manj easa za vojaške priprave. Na tem sestanku se je odločil tudi rok za odposiljatev ultimata, in sicer 22. julija. Berchtold je generalu dejal, da bi z ozirom na položaj bilo koristno, da bi on kot načelnik generalnega štaba ter vojni minister odšla na kratek dopust. Dne 12. julija se je Hoetzendorf j gospodične same kupovale igle in zaponke in so dobivale za to od svojih st arise v ali soprogov mesečno gotove s vote denarja. Odtod še danes nemški izraz "Na-delgeld"' ki pomenja sedaj denar, ki ga dobiva žena za kritje malih osebnih izdatkov. Pri plemiških rod bi rta h so včasih določali to svoto celo pred zakonom in so jo zapisavali v ženitovanjsko pogodbo. Danes se izdelujejo ušivanke v tovarnah in so razmeroma cenene. Šivanka redi na tisoče in tisoče žensk. Blagor oni, ki jo zna urno-in spretno sukati! Zloraba pri novosadski carinami. Nadzornik bengrajske-ga finančnega ministrstva Velikovič, kr se ie mudil le dni v Novem Sadu, je suspendiral več uradnikov radi zlorabe. Stranke »:> bile namreč prisiljene plačati velike podkupnine. da je njihovo blago'bilo pravočasno zacarinjprio. 7. dcccmbra: America, Genoa. a decembra: Aquitania. Cherbourg: Sierra Ven ran*. Bremen; Rotterdam, Boulogne. 11. deccmbra: Suffren. Havre. 12. dactmbra: Paris, Havre: Pittsburgh, Cherbourg. Hamburg: Pres. Adama. Cherbourg; Muenchen. Bremen; Lapland. Cherbourg: Conte Kos so, Genoa. 11 decembra: George Washington. Cherbourg, Bremen; Hanaa, Hamburg- . 14. decembra: Andanin. Cherbourg. 15. decembra: Majestic. Cherbourg; Derffilnger, Bi%-mM. 19. decembra: Pres. Monroe. Cherbourg; Orbita, Cherbourg, Hamburg; Veendam, Boulogne. 20. decembra: / Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 22. decembra: BerengarU., Cherbourg: America. Cher, bourg, Bremen; Alba ni«, Cherbourg; Seld-iltz, Bremen. - 26. decembra: Chicago. Havre: Pre*. Van Buren. Cherbourg; Canopic, Cherbourg. Hamburg. 27. decembra: Westphalia, Hamburg; Torek, Bremen. 28. decembra: Martha. Washington, Trat. 29. decembra: La Savoie, Havre: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; New Amsterdam, Bou-lopne. V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupite ▼naprej plačan* karte svojim sorodnikom aa neie ž rte. Whit*. Star Une New York — Cherbourg Majestic 15. dec.: 12. Jan.; 2. febr. (NaJveiJ! parnlk na svetu.) Olympic 1. mar.; 22. mar.; 12. aprila Homeric ..........5. aprila; 26. aprila Link Joint WHITE STAR LINE Service New York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda <3. razred) ...... 6. dec. Pittsburgh 12. dec.; Canopic 29. dec. Red Star Line New York — Cherbourg — Antwerp Zealand ..22. dec.; Gothland .. 9. Jan. Mongolia .......... 17. Jan.; 23. febr. Dobra brana- fcaprU prostori. Velika «avna abiraliSfa. Oglasite se pri lokalnem agntu ali pri PASSENGER DEPARTMENT Njo. 1. Broadway New York. New York. Plymouth. Havre, ParU PARIS .................. 12. decembra New York. Havre, Parle SUFFERN .............. 11. decembra CHICAGO .............. 26. decembra New York. Vigo [Spain]. Bordeaux LA BOURDONNAIS .... 11. decembra Pifite a Mn£h loktlica wall all am gkrai »r»J: 1» STATE STREET. NEW YORK Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE 6A ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov., Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga fm«. 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res oženil bi ne; 3. Kasen; 4. sem; S. Vasovalec; 6. Na trim; 7. Pesem o beli billet; 8. Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Še ena; 12. Povejte, ve plani ue; 13. Sijaj, soinčlce; 14. Lab-ko noč; 15. Deklica mila ; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18- Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica: 21. Prošnja; 22. Imel sem ljnbi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska roa. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica i slavni j; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te prašal: 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslifii nas; 30. Na morjn; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Ob-laCek; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova; 47. Katrlca; 48- rtekllca* ti si Jokala; 49. Jaa bi rad ra-detih rož: 50. Zdravi ca; 51. V mraka; 52. Lepa naSa domovina; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj • tak Žalostna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rate; 59. Slovenac. Srb. Hrvat; 00. NaSa zvezda: «1. V slovo; «2. Is-gnbljenl cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako nmira pravični ; 66. Naprej ; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71_ Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. 8to futiS, Srbine tužni?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad ln Jesen; 84. V tihi noči. 85. Ullica; 86. Kjoj; 87. Njega ni; 88. Pod okiioia: 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri okna sva melče slonela: 92. Strnnam; 93. Slovo; 94; Strnnam ; 96. Pro-Cnju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljubezen in pomlad; 99. Lahko nnč; 100. Bastanek; 101. Svra-Canje; 102. Tam, gdje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino $3. "GLAS NARODA" Cortlandt Street 82 Na potu v domovino. S posredovanjem tvrdke Frank Salcser State Bank so odpotovali r staro domovino: S parnikom Majestic 3. novembra: Janez Kočevar iz C-Tested Butte, Colo., v Scmif-. Ivan Trčak iz AVliitsett, Pa., v Sv. Ivan Zeleni. S parnikom Martha Washington 10. novembra: Jakob D rob nič iz Elangrove, W. Va.. v Žerovnieo. Anton Mrakoi\'C'ie iz New York City v Aleksandrovo. S parnikom Paris 14. novembra: Justin Šef mail z dnxiino iz IIoll-•iqpple, Psi., v KviHijsko goro. Gašper Kavčič iz Reno, Sew, v Železniki. I.ouis Močil ar i/. K-og-gen, Golo., v Ljubljano. Louis Ilabjančič iz SpHngfieJd, 111., v Račje. Frane Solar z družino iz Milwaukee, Wis., v Ljubno. S parnikom Majestic 24. novembra: Andrej Bozovičar iz Willock, Pa. v Škof jo Loko. Franc in Štefan Vozelj iz Smith-ton, Pa., v Zagorje ob Savi. S parnikom Berengaria 27. novembra: Jure Brajčio iz Pursglove, W. Va., v RaJatovič. S parnikom President Wilson ?>0. novembra: Anton Pleško iz Cle^'eland. Ohio, na Vrhniko. S parnikom Leviathan 1. decembra: Janez (,'ampa iz Cleveland, O., v Sodraižiioo. Jožef Šmalcelj iz Brookljm, X. Y., v Predira d. Stjepan Marknlmčič iz KeLso, Pa., v Iait breg. S parnikom La Savoie L deccmbra; Franc Kovačič iz Morgantow^i, W. Ya., v Begunje pri Cerknici. 8 parnikom Olympic 1. decembra: Peter Bmnner s soprogo iz Bo-orota, N. J., v Mu to, Koroško. Janez Pintar iz Swastika, X. M«., v TojkiI. Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v 111. rrfzredu. Tudi oni ki niso ameriški državljani, more^j potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ieli dobiti sorodnika ali pa svojca Iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jo-goslovanska letna kvota znaša 0426 novih priseljencev. Za potne siroSke Izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska bank«. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o~ brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu 41 Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava 4'Glas Naroda" Vsak pevec bi moral imeti novo izdajo '4 PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za itiri m očke glasove Uredil Matej Hnbad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi e notami. Cena i poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 32 Cortlandt St.. New York. N. T. MOŠKI! ZdUatito m Nabavit* d ufboljfct saiiito PMPREcBA M MOsKE VaUkk tab* SSc. Kit (4'a) VrflkhMMijia Sm-YJCH D*pt: B M FH Ammn 8t.. N*w Tork PMtemkwhteo. EAVNOKAE JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. I3F* Cena s poštnino %2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y. e&jaki, nabocajte se ha SLOVENSKI DNEVNIK V 'GLAS NAHODA', NAJVEČJI ZDRUŽENIH DRŽAVAH.