Leio IV., šlev. 146. Posamezna številfect stane X Din. V Celtu, četrtefc due 28. decembra 1922. PittBhi pt&UBft t ßfllwtet. flB^Hv^^lR ' CJ ^) i *7 a • i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^L ' ^I^^^^^^I^b J^Ih^^^I^h a^^^BI^^R JBS^fl^^^^^K HH^Bfl^^s ^HflHflHfti ^HHBl^^^^^riMtfflHDB^^ft hEbhrbk ¦ . '2r/^ Aiiiiiiiiiiihiiiiii ^H|R jB^K^^m iSIhhr mH^IH SHflB ^RuB^kv ^b^^^I^I^^^Q^Ib^hb ¦ NRBJBjQfjl ' t'w ^¦^¦^¦^¦^¦^¦^¦^¦^¦^¦^¦^h ^p^p^pnB _^b1hHb^BV V^HA imHB^BjBF fl^^^^BM BHB^BflE ^B^B^B^B^Ha^HBlw^B^BB jHHftfi^Bff 'iftstijiM^M|k 'job f ii Lit Jb^b^b^b^b^^bib^b^^^b^IR * ^^B^B^I^BlflBflH^BlBHr ^B^BH^^nMAflsBBHiiv JB^B^B^B&*u__^^^B^HHBlBt jb^bbhhb^b1^b^bh5B3JBuR laWv'1^*' sliW)B^^^ ^WHBI^^^ "''WWwwSPBt' iMPPp >^BBJHBBF ^^BBBJBBBB^^ ^^^BBJp^^ ^^^^WB^^^^^H^W^ ^^w^^r WW Steae Ictno 48 Din, meseino 4 Din, za inozemstvo letno 120 DJa — OglBsi za mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekitom, osrartnice in zahvale 50 p. Posamezna ätevilka staue 1 Din Izhaja vsak toreSt. četrtek In sobolo. Ur ednlfttvo Strossmajerjeva al. St. 1,1. nadstr. Telefon 5t 53. Upravni&tvo Strossmaferfeva ul St. 1 prlttičje. Telefon §165. psa Račun to. poStnega Cekovnego urada Slcv. 10.066. =3 Zastarele metode. Pod teni naslovom prinaša beograv- ska »Demokratija« siedeče: »Že prvi koraki PašiCeve vlade kažejo, da sc rudi sedaj hoče posluZe- vati istiih vottlnih metod. ki so bile ka- rakberistične za vse režime v predvojnl Srbi& Verujcmo, da se s pomocjo uratf- niskega aparata, pr-jd vsem Doltcijsltc- %& more vpliva.ti na v-olrlce ter tako tfo- brti kolikar mogoce vcliko stevilo man- datov. Zato se ie začela takoi prvi c-an po sestavi kabineta razd^litev uraditls- iva. Fflian&ii minister je prediozil »re- tfukcijo« uradništva. Razumliivo je, da se ta »rexhrkcija« ozira v prvi vrsti na demokrate, a za tern na druse neradl- kalne uradnike, ki koücka.i pokažejo aK- tivnosr v PolJtičnin zadevah. Oa se more s pomočio uradništva priti do vspeha pri volitvah. ^o pokazaKr «kosiSčinc prejšnjih časov. Naš patrijar- halen narod, koascrvativen v polrtrčnih \T>rašaDiih, je rcspektixal oblast, tcr Ce- prav /- ffnevom v duži, je cUil svoj glas «xnema, za katcrega je žclel župan oM okrožni naxichiüc. Fraz^ii o svobodi mfö- tjenja in o demokratizmu so bile le dija- tektrdno sredStvo v borbi opoxicije. Da- nes najvcčir boriteJn neoinejene svobo- dte, txxto postali jutri pripadnjki omh me- tod, kr so se najostreje kritikovale na o- mržnjenih režiniih, saino da se dobi' ob- last Zelo značilno je. kako se ie ta oblast slobüa. VxÄjni«u> aš radi- kale. Chi niihovega prvega uspeha pretr stirklesetmip leti, ko so priSli na vlatfo. dobivü večino iz opozieüe, so vedno trili oblast v nerednrh okoliščinati. Vedno so apeliTaü na narod, naj jkn fz~ teie zatipanje. Vedno so se borili, koü- kor so se raogli, da ne ideio k volitvarn kot ojjozidia. Izku^nja iim je Kovorfia, da je pmkttöneje polex vsega teoreričnc- jfa glorificiranja narodne zavestl, iniefl \' rokah nekaj konkretnega, kar ie poll- rJčni aparat Tudi po vojni so ostali radikaii iste- ja mnenja. Zadnja kräa nani najbolje priča, koliko jim je bilo do oblasti, zta- sti pred volitvaraL Njim so metode onlh režimov, ki so jih nekdaj uazivali reak- cionarTK, tako prirastle na sree. da trd- no veniiejo z njinovo pomočk) utrdlti svojo razbito stranko. Imajoci proti sebi vse stranke, one ki so za vkiovdansKo ustav« in one ki so za reviziio, se je §lo t-adikaJorn, da iziabriciraio kolikor int>- goce veliko kTogljic. Kadikali predstav- ^ajo1 sedaj eno konservativjK). reakcijo- r.arno stranko v ožjem baükanskem smi- shi. Vendar, ako nii.slijo Radikali, da bo^ do mogli na ta način dobiti tudf sedaj vcsČHio sc ljuto varaio. Miülieiije .^unw- dhiskega seljaka ni več tako. kakor yc biio pred vojno, o volilcih v o-svoboje- nih pokrajinah niti ne govorimo. NaS lrneščan, ki je pretrpel strahoto vojne st ne bo dal sugerirati od poücijskih oraa- nov alt se preplašiti s pretniaml oct i)r- fcivnih oblastl Njegova psiholo$ci)a >e popolnoma spremenjena- Namesto sia- rega konservatizma .ie nastopjla želja po popolni nezavisnosii in osvobojenju od vseh obzirov in konvcncij. Ne smc- nio poxabiti, da so radikaii takoj po p**- vrarku v deželo, začeli s svomn stran- karskim terorjem. /e!o čudno je, da ra- dlkab Se sedaj up;tio pri voKtvah zraa- gati. 18. marec jim ba raziasni] vse njl- hove zmote«. NAŠ1M KNJI2EVN1KOM! Malokatera doba k bila umetnosti u\ko nenaklonjena, kakor je sedan ja po- vojTui brutahia doba, ki s svo>im niatc- rlalizniotn pritiska k ttom vsak pokrel in vsako ustanovo, ki bi slonela na prin- cipih altruizma, in medseboine p(»moC:i. Naši umetniki, med njimi zlastt knjiiev- niki, so vsled razmer na kniiževnem tr- gu naraviKDSt v obupnem položaju naj- L>olj brezoh^irno izJv^riicaiüh. lzkorj- scani so dnševno, ker moraio pisati ta- ko, kakor velevajo drugi In ne, kakor iim veleva dusa, Jzkoriščani so irctteri- aino, kajti njihovi imzemi honorarji so v kričečein protislovju z dobički založ- nikov. Književniki lahko apeltrajk) na al- truizewi — s tern pa današniih razmer ne bodo izbolišalL Ostane: jim izhod e- dinole v samopomoči. Ta pa je izvedlji- va Ie v veliikem udruženju, kakoršno hoče oživotvoriti v korist kniiževnikom sedaj v Beogradu osnovana zadruga »Polet«. Vsr, ki potrebujejo založnika, naj postanejo s ponročjo zadruge »Po- let« sami svoji založniki, gospodarji svojega dela tako v duševnem kakor v materlalnem pogledu. Vsak zadTužnik »Poleta« plača vsa.l cn zadružni delež (Din 200); z izpolnit- vijo te dolžnosti pa ima pravico zahte- vati od zadrnge, da nru razproda knjigo, ki jo je izdal y lastni nakladi. oziroma uživa ugodnost, da dobi potrebno poso- iilo za i>xlaj<> svoi^a dela, ki bi jo evcii- htakio oskrbela zadruga sajna ter po pokrrtju posojila izpiačala ves nadaljnii jzkupiček avtoriu. . Rvklentno je, da bo mogoče v man;- šem obsegu ta načrt izpeijati žc tedaj, ;iko stopi v zadnigo vsaj tisoč zadruž- nikov. Ker so pozvani v zadrugo pisa- telji, pesniki, znanstveniki itd. iz vse Juscoslavije, je zadrug.i »Polet« že da- nes gotova stvar. Vsi, kt vam je kaj ria tcm, da se enkrat za vselet osvobodrte izkoriščanja, ki hoCeto sadove svojega truda rndi uživati, ali ki se za zadevo sploh zanimate, >;c javite ^adrugi ^Po- let«, Beograd, Poerikareva ul. 31, od koder dtobite pm''-»^^*'^'» wxtatke in ¦navodila. Politicise vesti. Zborovania JDS. V l*o[ensak\r 5c imela deniokratska stranka 26. tm. Ierw obiskanr in uspeli Ijudski shod. Dr. Kn- kovec je v poročitti o političnem polo- žaju omenial zlasti .^rozečo nevarnost za narodne interese, ako se ori pTiho^- njih volitvah ne zediniio vsi liarodni s)o- ji. Navzoct zborovalci ormoškega w ptiijskega okraja so sledili izvajiinjem r. navdušenjem. Dr. Kukovec ie na razna \^prašanja odgovarjal v obče zadovol^ stvo. Navzoči so spreielt obširn-o reso- lucijo, v kateri izrekalo zaupnico vanie. Dalje xante- vajo koncentracijo naprednih strank pn prihodnjih volitvah ter pozdravljajo n- stanovitcv napredne kmetsko - obrtnc zveze, katcro hočejo z vseml süaml poiJ- prrati. 1st! dan se je vršil v Pruju zaup- niski sestanek demokratske stranke, na katerem se je razpravjjalo o bodočih vo- litvah in volilnih pripravah v ptujskem okrajii, Sestanka se je udeležil tiKfi e rezultate: .JDS 1817 gtasov, Zajed-nica 29H0, sod&akte*- mokrati 280 in zveza delovnega Ijudstvft 3900 gtesovi Ljubljana si je izbiaia svtv jega gospodaria ter .ie dokumentirala pred jugosk>vanskim svetom to, kar ji us v cast in kar ni y cast slovenskemu ime- nu. Ljubljana ie pokazaia, kaj zmoreJo osebiii sporf, Jti so v Ljubliani večil, fco sila kfeje. Ce bj govorila Ljubljana ime- nom Slovienije — ukdinjene ali deljene — je s tern svoiiro cinom; pokazala, da W znali ^ovenci če so taki, ubiti \se dobro m tepo, kar so boliši možje v lepših Ča- süi zgradili. Nam, ki osebne spore v iav- nem živlienju zaničujeino. ki pravlm*^ da so načela vse, osebe nič, je Ljubliane žaJ in sram. Ce je bila pa Se ta sola zu razčiščenje prilik potrebna, ie prav, da je tako tetmeljita. Demokratska stranks. je osrala zvesta svojim načelom z osc- bami ne dela osobam napotja, načei pa ne žrtvuje osebam brez načel. Bilo M vse prav in v redu in za nas celo !a ie »Ša- mouprava« dostavila še tale orincipieten stavek: »Sla je topot v volilni boj z Za- Jednico. Vsekakor pa izid volrtev ni pra- zen strali, ampak žalosten dokument«. Ne kradr, nc laži, ne žrtvui načel, kesaj «*e svojih grehov, četudi .si v službl L. Pašiča, sicer te čaka smrt hi pogubt>e- *je že na tern svetu. Amen. To je pa naif em denarju. Blv§a črnogorska kraljJca so nasefi v Beoxradu. »Tribuna« poroča. da se na- nierava bivša črnogorska kraüica Ml- »ena naseliti v Beogradu. Tudi drugi Čla- ¦m dinastije se näsele stalno v Jugosia- viji. Vlada je baie že privolila. da prkje kratjica Milcna v Beograd. Celjske mnriae. Mestno gledališče v Celia. Božični tedien je nudH luiši mladini v mestnem gledališču redko veselie in užitek. — Dramatično društvo je vprizorilo tri- krat zaporedoma pravliično mladinsko igro »Krojaček-juiiaeek", ki je doživda v Ljubljani že vee repriz, a je vsikdar itobro obiskana. Tudi celjsko gledališče je želo glede obiska in načina vprizorit- ve popolen uspeh. Zlasti hvalevredno je za vodstvo mestnega sledališča, (fa se je sponmilo z dvema prodstavama v sredo in četrtek naše učeče se rnladi- iie vseh mestnih sol ter iim odprlo vra- la v Muzin hrarn, ki ga more jo Ie red- *okedaj vidcii. Buren aplavz je prišel iz hvaležnih src in Dramatično društvo si rahko šteje v cast, da se ne vstraši vsc- stranskiih žrtcv o priliki takih prireditev. Igro je insceniraj z najvcčjini razume- vanjem in okusora g. Pfeifer. Ako ni bi- la v vseh vlogah in nastopih opiljena, ne gre to na njegov rovaš. ker vem, s kakimi težavami se morajo boriti doma- či režiserji. Zelo srčkan .ie oil balet, za Vrar zasluži najlepše priznanje gdč. Ko- vačeva kot strokovnjakinja. Izmed ig- ralcev naj omenim Ie nekatere, ki so stopfli prav posebno v ospnedie bodisi radi daljših viog ali vsled načina igra- nia. Kralj Slobodan (g. Pfeifer) je kazal skozi celo igro največjo sigurnost in je varoval kljub dobro pogodeni persiflazi tiimbus kraljevega veličanstva, Zelo dostojanstveno in mirno ie nastopala njegova heerka Narcisa (gdč. Vorbach- ova) ter v resnici predstavliala kralji- čino, za katero se izplača žrtvovati tudi svoje življenje. špicabrin, dvorski norec (g. Reš) bi težko našel med celj- skimi igralci boljšega tefcineca. Inter- pretiral ga je z redko rafiniranostjo v kreiranju in z naravno gibčnostjo. Ba- ron Kozorog (g. Perc) je tvoril izvrsten Kontrast napram pogumnemu krojačku Frkiolinu (gdč. Tončka Mirr.ikova), ki je prav Ijubko igral svojo vlogo in bil prav posebno v svojem elementu v dru- gem in tretjem prizoru.'Le v pripovedki o orlovem gnezdu se mu ie že nekako mudilo. Menda ga ie preveč mikala dra- žestna kraljičina. Epizodna vloga Kopo- tulje (ga. dr. Kalanova) .ie naravno usp-e- la popolno. Oba tolovaia (gg. Cepin in Orobelnik), nadalje kapitan Ooliat so mnogo pridobrli z dobrn pogodenimi kostumi in maskami, a so se tudi sicer Jepo vživeli v te nenavadne vloge. Pr- vo dejanje je preobviadoval deklatnu- ioči ton in prepočasni tempo, igra je globoko vplivala na božično razpolo- ženje mladine, a tudi pri odrasiih izbri- sala za par uric trpke spomine na kruto sedanjost. —vlj— Obrtniškl sestanck v četrtek 28. Cte- cembra zvečer ob 8. uri se skfičuje v gostilno *pri mostu« (ga. Natekova). Ob primernj iideležbi se bode nadaHevaia debata o sodjalro zakonodaii. IV. obrtniSki pies v CeUu. Občeslo- vensko obrtno društvo v Celju prire^lt 5-voi običajni obrtniški pies dne 1. febr. 1923 v gornjih prostorih Narodnega cpo- ma. Veseli^ni odseki so že pričeli s pri- pravami. Podrobnejša obvestila so boa za Silvestrovo, se •vsi plesalci in plesalke vliudno vabljo. Društvo javnih uameščencev v Ce- lju je na svoji seji dne 22. decembra 1922 sklenilo: 1. vprašati visoko vlado, ali ye dovoljeno javnim nameščencem v Slo- veniji z ozirom na pogubonosno gmotno stanje, sprejemati, kak"or se to baje do- gaja drugih pokrajinah, ne glede na § 35 si. pragmatike, darove in 2. priporočati svo.iim članotn, da ne plačaio, ker ne morejo, ne glede na točko V. elcn lt>. stanovanjskega pravilnika, nikake povi- šane stanarine dotlej, dokler ne dobe 2w- dostnih plač oziroma stanarinskih d-o- klad. Pred nevarnostjo pozara nismo nik- dar dovolj previdni, to je pokazal baS zadnje dni požar vr gledališki uHci v Ljubljana. Treba je, da iz tega vidika o- preznosti in varnosti temel.iito revidi- rajiio tudi v našcm celiskem mestu vse one zgradbe barak in sup, ki so nastale med vojno in po voini v ^asih nekakega »interregna«. V Celju je tega vse polno v sredi mesta in v ncposredni bližini ve- Hkih objektov imamo pravcata lesna skladisea, slirambe za seno, slaino In stelio. Umevno je, da skuša vsak lastnik vse to, kar je bodisi hit rim potom unted vojsko začasno pridobil. vzdržati in na- praviti rz tega definitivum, na drug? strani pa moramo pravtako odkrito prT- znati, da so po vojski v tern pogkuu vzrasle že prave gorostasnosti. da nismo bill dovolj natančni, da ie popustljrvost šla mnogo prcdaleč. kar vse ni bilo iflc- stu niti v okras. Tozadevno živimo In ü'elamo brez principov in brez iasnih na- črtov in ciljev za prihodnjost. Odgovor- ne činitelje čaka mnogo dela, nanje pn- da tudi vsa težka odgovornost. Iz Celja. Dne 21. tm. stop.hn v ka- varno »Prešeren«. Nasproti nii pride na- takarček še precej pri.iazno. z beseüa- mi: »Schwarzen, Weissen?^ Nato mu pa odgovorim: »Eno belo!« Škandaloz- no )e to posebno še zato, ker sem nw- sil na sebi vojaško uniformo kot znaK Jugoslovana. Ljudi bo treba naučHi, kje da se nahajajo! K«no Gaberje. V Cetrlek, petek, so- boto m nedeljo se predstavlia ucinkovlta detektivska pustolovska drama »Poö- zemski klub Carolla«. Od 1- do IS. Jan. 1923 senzacijonema tamerikanska dra- ma v pctih epotiah, »Clovek brez ime- na ali tat milijonov«. Predstave ob dc- lavnikih ob 8. uri, ob nedeljah in praznt- kili ob.5. 7.in 9. uri zvečer. ne pa ob «. kakor je na lepakih poraotoma tiskano. Prosveta. Koncert pevskega zbora >ülasbene Matice« iz Ljubljane v CeUu. (ilasbena Matica v Ljubljani je ravno prošle dni slaviUi 50-lctnico svoje^a obstoja in ce- lovanja. Vsakemu Slovenes in Jugo- slovanu je gotovo znano. da ie to naš najstarejši in eden najugiednej^ih -kul- turnih zavodov, či?ar ugled s;lovi tudi preko mej našc domovine. Društvo je bilo ustaiiovljeno ieta JS72 z namenom, da goji doinačo in umetno pe^ein ter dviga izobrazbo Slovenccv na polju glasbene umetnosii. Najpopularnejša in- stitucija Glasbene Matice je pač pevski zbor. Dusa in vodia tega zbora je že 3 dcsetletja g. Matej Hubad. sedaj ravna- telj konservatorija v Ljubljani. Pod nje- govim vodsrvom se )?. Jvignil zbor na tako visino, da je mogcl.stopiti tudi pred najrazvajenejšo publiko z vsakoterimi glasbenimi umotvori. O tem priča po- sebno koncertna turneja pevskega zbo- ra Qlasbene Matioe m Dunaiu v ietu 1896, kjer je zbor izvajal v veliki dvo- ran! dunajskega »Musikvereina« Dvo- ifakovega »Mrtvaškega žentna^ pri drugem koncertu pod osebnim vodst- \«om sldada,telia. Pri tej priliki je sezna- < nil zbor dunajsko publüko tudi z našimi narodnimi pesmimi ter žel za svoja \z- vajanja vseobče prrznanie. Pozneie se je začela razvrjati glasbena kila, ki se je iz skronmüh začetkov razvHa do da- nes najuKlednejšega muzikalnega za- voda v Jutfoslaviji, kater«jra obisku.ie dimes letno do 1400 ucencev in jia ka- tercm ie zaposlenih preko 60 učnih tno- či. O prvovrstnäi uspehih te sole nam pričajo imena Betetto, Trost, Ravnfk, Levar, Costaperaria - Dev, Lovšetova itd. Tretja važmi naloga Glasbene Ma- tice, obstoja v b.dajanju tnuzikaluih pu- blikacij, sedaj po številu ca. 60, v kate- rHi so zastopani malodane vsi slovenski skiadatelji. Velikanske zasluge si je rav- no na tem polju pndobila (Ilasbena Ma- tica z izdajanjem našfli narodnih pesmi. Pred 3. leti je Glasbeua Matica z o- gromnimi materielnimi žrtvami usta- novila konscrvatorij ter tako izpopoini- la svojo šolo do viška. S ponosom mo- rejo zreti funkcijonarji CKasbene MatTce in vsi njeni člani na vcliko knlturno de- lo, ki ga je izvršilo društvo tekom pol stoletja. Edino, kar greni ta pomembni jubilej je okolnost, da se baš sedaj na- haja to društvo v tako ncsni finan^ni krizi, da se je bati, da bo moralo v iz- datni meri zožiti svoj delokrog ter od- 'Pustitt veliko štcvilo svoiih nrofesorjev, •če se ne bo dsžava bolj pobrigalu ?:i nje- gov obstoj. Da vsaj nekolrko odpomore finaneni krizi, je skknil pevski zboT Glasbene Matice, da priredi ob priüki jubileja koncerte po vseh večjih mestih Slovenije. Nas Celjane mora posebno veseliti, da se je pevski zbor Glasbene Matice odločil tudi za koncert v Celju, ki se vrši 6. januarja 1923 ob 4. uri pop. v veliki dvorani hotela Union v Celju. Spored tega koncerta vsebuje skladbe naših najprizaianejših skladateljev ter bo razviden iz plxikatov. 2e sedaj opo- zarjamo vse celjsko občinstvo na ta ve- lezanimivi koncert ter ga opozarjamo, da je naša sveta dolžnost, da ob tej pri- Hki napolnimo veliko unionsko dvorano do zadnjega kotička in tako pokažemo, da znamo ceniti veliko umetniško lnisi- jo naše Glasbene Matice v i.iubljani. Dopisi« Hrastuiku preti katastroia! Že par let sem se opazuje, da leze v dolino cc- lo poboeje na levem bre>iu ootoka od Logarjevega mlina pa do brvi, ki držl preko dolskega potoka, in da se rusijo polagoma vrsa tarn spodaj stoječa po- slopja, tako, da se mora demoliraii iipr. nemuikmia sta.ro solsko poslopje, da se je žc moral podreti most poleg kovačnv- cc, da je posestnica Mekc prodala svo^e posestvo, ker se ji je bilo bati, da ji potf- suje vse imetje itü- ild. Prizadeti p_osesr- uiki so hoteli v prepričanju,' da so zakri- \ili:plaz rudniškr rov'r, zahtevati od rudnika odškodnir.b, a so pri t'ozadevnlli obravnavah propadli, letos je prosila občina v Ljubljana, naj sc od tarn stori kaj za varnost Hrastnika. dotični uraa "pa je poslal vlogo na — rudärski urad(!), češ, Trbovcljčani in Hrastničani skusHc • izgnaii hudica enkrat z vragoni! Priza- deti posestniki so hoteli povabititudi ka- terega pri zn an ill strokovnjakov, ki na* bi ugotovil jeli je kriv res rudnik ali nc pa odsvetovalo se je, ker rudnik da Ima baje «vse na svoji strani/. Poslopja on vznožju pobočja Mrastniškcga hriba pa ddbivajo venomer več in težiih razpoK. Kje ste oblasti? Morda bi se bilo mo- goče rešiti dolino, ako vendar ne, po- skrbite vsaj da se pri event, katastroil pravočasno reši ljudstvo! Z ozirom na mnoge plazove okoli 1. 1877. je predaval takrat v Celju višji rudarski svetiuk Riedl o tem vprašanju, in odlomek tega strokovnjaškega mnenja hocenio prlne- sti v naslednjem, h koncu pa si bomo dovoli'li izreči oj)irajoč se na to tudi svo- jc mnenje. Nikdar mirujoča voda — Ie dejal Riedl irazpravljajoč o Dlazovih v Brišah, pri Sv. Ani in na Qradu —, vocfa, ki stremi za tem, da napolnjuje nižje lc- žeče votline, voda, ki preminja z nepr«- magljivo silo pri zmrzovanju. kakor pn raztajanju svoj volumen, voda s svojo zmožnostjo narcditi ploskvc ilovnatega laporja gladke kakor niokro milo, kakor drsnice, po kateriih drči navzdol kam«- nje m prst tudi če je strmina neznatna —, ta voda ie zakrivEa plazove v BriSah, pri Sv. Ani, na Gradu in drt*god. Da sf lažje predstavljamo potek takih podze- meljskih prememb, si mislimo pobočje, zgocraj bolj srrmo, nižk položnei§e. Na J pcvrSm — pod travo — tvorijo poboeje razne vodo propuščajoče snovi kalww rahel sviž, pesek in s kamen>ein poatiw- sšana ilovica, globlje pod površhio ps. glina, lapor in druge nepremočne tvaiT- ne. Tekom časa — praviloma le vsled üolgotrajnega deževja — nastane na gornji povrSrni plasti posanieziia ali več razpok, skozi katere vhaia voda, ki je odtekala doslej na vrhu v dolioo, v «o- traii>ost do one plasti, ki vode mogoče v t'ejii oziru storiti z neprevell- kinii stroški. Prvi pogoj zavarovati ro- tovo ozcmlje je ta. da se določijo m-eje v katerih se zateka vani studen-čnica ail deževmca. Moč studenca se določi vsa! priblJžno z neposTednkn merjenjem oft raznih letnili časih, množina deževnlce pa s pomočjo padavinskeea meri'ca- Drugi pogoj je opazovanje upliva vose nahajajoči studenci, in da ne odtcka -dczc\iiica po površini edino radi teto - razpok. Naj se nas ne razum-e napačno: Nismo nilakor sovražnrki rudnika in ra- di pripoznamo, da. je prineslo has to pod- jetje vscpovsod blagostanje ter da pre- življa tisočc naših slovenskih rodbm, vendar pa ne moremo nikakor molčafK ako vidimo, da ogroža baš to podjetje bhgostnnje našiii žc stoletja -— davno 4?red postankom rudnika — se tu naha- jajočih rodbin. Ako se uvidl. da ni ve^ resitve za doticna poscstva, naj rudnik loialno pripozna svojo krivdo in poravn« škod-o. ki jo ie zakriyil že davno, v prvHi leti delovanja po ljudch. ki si niso bili svesti odffovomosti za svok početjc. Turistika in sport. Smučarski Ui propagandni izlet na Bloke, določen na 25. in 26. tm. je JZSS odgodil na 6. In 7.1. 1923. Istotako se prvi smučarski tečaj v Bohinj. Bistrlcl ne bo pričel že 27. tm., temvcč se odgo- di na poznejši ugodnej^r cas, ki ga pra- vočasno oznanimo po časopisju. (TPR). Dnevna kronika. Šokka božičnica v St. Pavhi v Sa- vliijski dolinL Pod vodstvom Sentpa- veljskega učiteljstva priredila se je v so- boto 23. dec. ob štirih popoldne v Prtd ¦ 5i_v. 146. .NOVA DOB*« Stria». ruvxww ¦učcncem solska božičmca, za ka- i tero so šentpavdski mladiaoouba prl- spevaft lepc darove bodtsi v denarju, platnu, sadiu, pecivu itd. hi ki je vrlo do- -bro üspela, kajti obdaxovan ie bii vsak učenec, zlasti reviii Nftjveč truda je iinieia nadučiteljeva gospa Pečarjeva, 4catei> se zaiijga kakor vsem darova?- cem darov v imenu Jkraiuega šolskesa vodstva podpLsana naitoplej. zahvalju- jeUt., Ant. Stenovec, načelnik. Sre&ko Peear., šoi. vodja. Čebelarska podružnjca v Stnarju fur« Jet&afa ima občni zbor v ncdcljo 31. decettfbra tl. ob 3. uri »op. pri tf. riab- janw. Sod k razgitato Lostilničarju 2. v Petrovčah, ko ga ie »zaiteal« s Spiri- tom, Močni pok med hišami je spraviJ matčfce v I. razredu, nastanienem v bli- žnti oibcmski nisi, iz ravnotežia in po\- zroča, da ie neki stari Kospei strah prc- trese? ude. Driige nesreče m bilo. Lokomotive jo ie povozHa. 53 kt- na Uoxa Baumaii iz Pobrežja pri Mari- boro je hotela preko železniškega tira, ,v tern trenutku pa }c pridrdrala loko- «nottva, ki je starko smrtno povozila. Trojčke porodlla. V okolki Btcžk je poredila Marija Muster trojčke. No- vorojein__i so popohioma zdravi. Ker ie mat! take reviia, da mora zavijati vse tri otročiče y eno plenico. so sklenile 4>režiške ^uspe, da zbero ix)trcbno pe- rilo jn druge darove tcr isto izroče z o- iroki bogato obdarieni materi. Po§kodba beograjskega sledališCa. Nekdo je pustil v beograjskcm gleda- ¦JSču vodovod odprt, vsled Cesar se ie voda razlila v sosednje sobe, kjcr jc poskodovala dekoracije, ki so se tarn ftahaiale. Škoda se ceni iiad 36.000 Drn. PlemenHi čui! Mi vsi, ki se nismo .s(>ominili za Hožič iz med bodnih najbed- nei^Üv storimo to za novo leto s tem, era položimo dar, slepim na oltar. Milodarc sprcjeina hvalcžno »Podjx>nio društvo sJepih v Ljubljani«, Wolf ova ulica 12 za- da? na dvorišču. Po»asnUo! Zvedeli smo, da ie veC l)rijateljcv iias slcpih pred Božičem Is- kak) nak» pisarno brezuspesno, kar jaKo obžalujemo! Prosimo ista pi. srea, da sc «a *ia«i obrneio seda} pred iK>vini Ictoi7r, ter blagohotno poslje}o svoie sporrwnci- ce main slcpim v olajšavo težkih razincr v našo pisarno, kt se nahaia Doles sw- rtovanja našcga predsediüka Juraswa, Wolfovi! ulica štev. 12. Lepi dohodki. V brusilnici diaiTian- tov v Offcnbacliu zasluzi brusač tedcn- sko 50.000 mark. Izvežbani delavci pri- dejo na 100.000 in še več tedensko. S svojimi prihranki iv.ipuie.k) zemljišča in toiše. Satnoinorllec - čudak. V Italiii si ic nek'j noznaji, starejsr in slabo oblečen jnož na prav orur.nalei« način vv.d živ- >jenje. Približal be je žclezniskeimi tlru med Casteggio in Voffncro, prizgal sve- čo in molii. Ko je pridrdTal vlak, se je vrgel pod njega, ki sa ic popolnoma raztr^al. Usmrtila se ie žena zasrebškega to- varnarja Davklsona. Pred kratkim se Je Davidson mudil s svoio ženo na. Duiia- ju, kjer sta konzultirala spccijalista za živčne bolezni dr. Frbcria. Davidsonova žena ie uamreč /e dalie časa trpela na živčnih napctdih. Ko sta se \Tnila od zdravnika, se je žena vrgla preko o- graje iz tretjega nadstropja v Alobočino, kjer je z razbito slavo obležala mrtva. V prid »DljaSki kuhinjl v Celju« priredi v soboto 20. jan. ob 8. uri zv. dom. veseiico s plesom gost. Nar. dom Narodno gospodarstvo. SPLOŠNE DOLŽNOSTl DAVKOPLA- CEVALCEV V I. ČETRTLETJU 1923. (Opozoritev trgovske in obrtniške zbor- nice za Slovenijo v Ljubljani.) I. Vložitev napovedi. a) Za dohod- nmo. Rok za vložitev poteče koncem ianuarja 1923. Do tega roka mora vsaX- do, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih davkih. Davčna oblastva niso več dolžna opozarjati davkoplačevalcev s iposebnimi pozivi na nji'hovo dolžnost, ampak so upravičena vsem, ki ne vlože lupovedi v določenem roku, odmeriti ctohodnino po uradnih PripomočkUi. Po- sebnc pozive dobe le oni, katerlm na- nierava davčno oblastvo za !. 19>3 pr- v^ imjdpisati dohodnino. b) Za rentnrno. Hkratti z napovcdjo za dohodnino jo vložiti tudi napoved za rentnhio. Za vložrtev napovedi za rent- nino ne dobi njhče posebnega poziva. Napovodi za rentnittj ni treba vlagati davkopLačevalcem, ki že plačujejo rent- iiBio in svojega bivalis^a tekom leta iiiso izpremeinli, ako se niihovi rentnini zavezani dohodki nrso pomnožili. * ¦ m Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih tiradih. Komur je nemogoce vložiti napoved v določenem roku, naj s prhnerno uteme- Ijitviio pravočasno prosi za podaljšanje roka. II. Naziiaaila o izplaCanih sluzbentti prcjemkJh. Vsakdo, kdor izplačuje služ- bene prejemke, sta!ne ali premenljive v višini, ki utemeljuje za dohodnino davc- no doižnost, je zavezan do konca jancr- aria 1923 naznaniti te preiemkc davč- nemu oblastvu na posebnt tiskovini. HI. Prrzivni roki. Vsled odprave davčnih plačilnih nalo^ov so predprsi odmerjenih davkov javno raz^rnkni pri davčnih oblastvih, davčnih uradih in zupanstvih. Razgrnitev se javno razgla- st na krajevno običajen način. Predplsi so razgrnjeni 15 dni. Pri- zivni Tok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. Prekoračenje prizivnega roka se izpregieda le, če je bil kdo po kakein naravnem dogodku ali po kakem drugem nepreračunljivem dogodku zadržan vložiti oravočasSiio priziv ali če on ali njegov pooblaščenec brez lastne krivde ni zvedel za razgr- nrtev predpisanega izkaza- Pred rtte- kom prizivnega roka vložjne prosnje za podaljšanje roka ali za prijavo od- merne podstave prekinejo z dnam vlo- žitve prizivni rok, ki počne zopet teči še-Ie z vročitvijo rešitve. Za utemeljitev dohodninskega priziva je daveni zave- zanec tudi upravičen prositi, da se irni dovoli vpogkdati in prepisati akte o uji- hovi davčni ])riredbi. Prizivni rok se tu- di v tem primeru prekine kakor pri prošnjah za prijavo odmerne podstave. Da vena oblastva imajo nalog, :1a uredi- io razgrnitev predpisanih izkazo^ i.a ta način, da sc bo vršila ob naprej določe- nih rokih in sicer prvlh 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskcm le- tu. O davkih, ki so jih davena oblastva odmerila v IV. četrtletiu 1922. bodo v smislu gornjega naloga razgrnjeni pred- pisni izkazi prvih 15 dni meseui januar- ja 1923, v koükor niso riaveni zavezan- ci na razgrnitev izven tega r.>ka pose- bej opozoricni. (Kcmec prih.) Odgovorni urednik: Lie. Edvard Siniulc. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Colju. ¦(¦ Dame «|» katerim izostaja a'i popolnoma izostane mesečno perilo, naj so brez skrbi. Jaz pomagam in ščitini njih 2dravje in pri- našam noyo veselje do 2ivljenja. Obla- stveno preizkušcno in potrjeno. Obrnite se takoj na 1345 K* Pesa 26~4 Hamburg A 118. Papenstr. 95. Vabilo »a izpedni obeni zbor POSOJILHICE V CELJU registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se vršl v pondeljek, dne 8. januarja 1923 ob 6. uri zvečer v sejnlh prostorlh Posojiinlce v Celju s sledečim sporedom; 1. Spremembe pravll. 2. SluČajnostl. 1755 j Pristno siivqvho, hanjBh, rum, ti], have, čohoIsdB in use I špecerijsko io ftolonijalno blago se dobi po nizttih dnevnih I cenah pri tvpdhi Jw Ludovik Petek - Celje . V^^^^^^ Cankarjeva cesta it. 4, ^^^fl PJ^^^8^^b^^_ Kupujem vse dežeBne pridelke. ^^^0^S \M, slfli, drvd, poi 1, tapir, sfltje j in druge deželne pridelke kftpuje in prodafa \ Oset Andrej, Maribor I Aleksandrova ce»ta »7 81869-55 Telefon «8 jS I riV II za odbdelovanje kovine, **^^^ ^"Jß^ pločevine in Issa, d\f4\tiiL* Kakor tudi transinisje. plugi, UrUUJC motors I Sn mlatilni sirojt so staliro v 2»r»i Karlo retzbacher d. d. ZAGREB, VlaSka ul. 2$, Tel. 4 90. Generalno zastopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- ____ Ges. Wien. — Ountramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. E. BERNÄ, CELJE, Kralja Petra c. 10 priporoča svojo bogato zalogo moškiH9 ženskili in v«iÄrtÄ otročiiH čevliev zaioga BERSON i gumijevih | ! podpetnikov ! ln podplaiov | ohranjata Vaše obuvalo trpežno in elegantno ter sta cenejša kot usnjeni podplati. Stev. 133-36 36-38139-40 41—42 I 43—46 47—48] 1 ______H______,_____!___________________ _______ ] Kron|28— 36'— 40'— 5T— 60*— 72*— StnmA. KOVADOBA« Stev. 14&. Telefon štev. 75 in 76 ¦ ^^OajTUZHLlCSfc ¦" "- " ,'="'""'" "" PoStiri ček. rač. 10,598 LJublfasisfee kredline banKe vCelln, cgntrala v Ljobljani H2_____________| PelniftKa glavnica in rezervni zaHladi ca. 15O.OOO.OOO teroa | so--^ Podružnice v Brežšcah, Gorici« Kraatju, iRarLboi*u9 Met kowicu, Nov. Sadu, Pttujti, Sarajevu, Splfiu, Trstu. Sprefema VlOge na Rnjlžlce in tekOČi JJEffiJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račttn proti n^odnemu obresfovanju. •**#% valut in dovofjuje V&aKovr&fne Kredite. W tm* WT* W* Pr»o Velika gOStllflä na prometni točki v Savinjski dolini. se odda takoj v najem. Pogoje se izve le osebno. Kje, pove upravn. 1537 2-2 Kuharica {widnn, katera bi saniostojnu vodila gospo- dinjstvo in je yajena vseh hišnih del, se sprejme v večjo trgovsko hišo. TakojSnje ponudbe z navedbo dosedanjegaslu2bovan- ja in zahtevo place se naj poSljejo pod »Pridna gospodinja St. 100« na upravništvo list». Nastop takoj ali nekoliko pozneje. 2-1 Kupim po wisoki ceni vsako 83* množino 67-52 jaosHcja tea ptač]jivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov KoroSec Dragotin, >esna trgovina, BraslovCe. Učcttca sprejmsm protJ dobri plači. Nastop takoj. Janko Bovha, trgovina paplrja, Celje. -6 Cevlje moške, ženske In otroč- je najboljši tu- In Jno- I zemski fabrikati kakor tudi kmečke in delay- ske čevlje domačih čev- Ijarjev kupite v velikan- ski izblri in po Čudovito I nizkih cenah samo v B veletrgovini ; I Sfermec&L I Celje. SALAME prve vrste nova roba ätist ¦ povsem zrela jS$ffi se dobiwa f I. bra. tvopnica solan, J&*. suhega mesa in mastl f^*J*\ M. Bnrllntt (Mfis| sinovi, d. d. V«iL/ i ladransha banha * Beogrod ; DctniSka glavnica: Dtn 60,000.000—. "~ Rezerva: Din 30,000.000 — i i i PODRUŽNICE: | H«PoegnoYl, iyiax»tl>op9 rTi»Älö, i i »_>^___««__>. i i ; Amepikanski odclel^lc. i r ______________________ i I Naslov na bpzojave: aAüRÄNSKA. i i _ i i i ; Aflliix>Lt.ni zA^srocli: I JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. j PRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New - York City. ! BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, AntofoL&sta, Plinta Arenas, ! Puerto Natalos, Ponrenir. i Cevljarna „9DR19" Celje. im Narodni dorn, Ljubljanska testa. Delavnica: Gaberje, Nova cesta 142 ¦¦ Bogata za- Igga ilsaHoVrjtnih ccVljcf. Vsi («Vlji jo izdetani i lajtni dclaVnici. poprsfc 5« izVrJnjcjo «agio, lično in po ztnemi cent. Hot j)K(ialit«to izddnj« fleprna«- tjWt plaainjH« Mljt (praVi „Goijwtr") to M\* u ztafto ixmz i dVojaini podplati, ttjnjatc podtogo ii ffitin KziKom iz crncga boKsa Hi rajas« telttin«. I Pridobivajte naročniko za „N0V0 D0B0"!