Zgodnja
Katoll&h cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti ta celo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 40kr., za čctertlet« 1 gld. 30kr. Y tiskarnici itprejemana na leto 4 gold., ta pol leta 2 gold., ca četert leta 1 gold.; ako zadene na ta dan praznik , izide Dauiica
Te&J XXVI.	V Ljubljani 29. vel. serp. 1873.	List 3».
III. Kriz — tolažba in pribeiUe o smertni uri.
„Spet vas bom vidil in vaSe serce se bo veselilo." Jan. 16, 22.
Po grehu pervih staršev mora umreti, kdorkoli se rodi na svet. Smerti niso prosti ne bogati ne ubožni, ne mladi ne stari, ne kralji ne berači. Smert ne izbira, le pobira, in ne čaka starosti.
Pogled na sveti križ pa mogočno poprijema serce človekovo ter ga tolaži v zadnjem trenutku in polajšuje mu bolečine in smertno terpljenje, sej je on, ki visi na križu, premagal smert in pridobil nam večno življenje.
Odločeno je človeka enkrat umreti: Nihče pa ne vi, kedaj in kako da umre. Ni ga dneva, ne are, ne trenutka, kadar bi človek gotov bil pred smertjo. Skušnja nam kaže, da nekteri umrč po dolgi dolgi bolezni, nekteri previdoma, nekteri pri veselicah in gostijah, s kterih jih žalostni nes6 k pogreba. Tako so umerli sinovi in hčere Jobove. Kadar so bili v gostijah pri svojem pervorojenem bratu, vstane nevihta in podere hišo njegovo ter pokonča vesele brate in sestre. Mnoge zasači smert v spanji. Tako je umeri vojvoda Sisara, kte-remu je Jahela žebelj zabila skozi sence, da je spanje združil s smertjo, omedlel in umeri (Sodn. 4, 21). Mnogi umrč v pijanosti, kakor Holofern, kteremu je, kadar je oblegal Betulijo, serčna Judita odsekala glavo. Tako negotov je čas in neznan način smerti. Toraj opominja sveti Duh : „V vseh svojih delih se spominjaj svojih poslednjih reči, in vekomai ne boš grešil. Strašna ie smert njim, ki delajo hado; Bog se jim bo posmehoval, osramoteni bodo med mertvimi na veke, in njih spominj zgine, in tožile jih bodo njihove krivice, ker grizla jih bode njih slaba vest, ktera se šibe boji".
Dobro in blagovito je premišljevanje o terpljenji in o smerti Jezusa Kristasa; to je pač knjiga v kteri nčeni in neučeni, pravični in krivični lahko bere in razločno čita, kako velik in svet ie Bog. Ta vsak lahko vidi in spoznA, kako ostra in tenka je pravičnost Božja, kako neizmerno je usmiljenje Božje proti grešnikom, kako pozni so nasledki greha in kako velika je cena človeške duše.
Kadar je sveti Benicij ležal na smertni postelji, se je dvigal kviško proti nebu ter prosil: „Dajte mi mojo knjigo." Pričujoči mu podajo zdaj to zdaj uno knjigo, ali nobena mu ni po volji. Ker se le kviško vzdiguje proti križu na steni, spoznajo, da želi križ, ter mu ga dajo. Vesel ga objame z obema rokama, pritisne na serce ter reče: „To to ie moja knjiga, moja naj ljubši knjiga; v to čem narediti svojo oporoko; na
to knjigo sem se velikrat oziral v življenji, s to želim tudi umreti."
Kadar je sveta Matrinka, sestra svetega Gregorija Nisenskega, Čutila, da se ji bliža konec življenja, je želela biti nekaj časa sama s svojim Bogom. In ko se prične dopoldanja služba Božja, mčni, da je dolžna opraviti svoje navadne molitve. Poskusi, kolikor je ie mogla. Prekriža si najprej oči, potem usta in serce, in kadar si konec svojih molitev prekrižuje že obraz, zaspi mirno v Gospodu.
Kristus Jezus je na križu umeri, da je nas od- * rešil; mi smo toraj dolžni iz hvaležnosti do Jezusa voljno prenašati svoje križe, in kadar je treba, tudi smert preterpeti iz ljubezni do njega. Tako so premnogi svetniki in mučenci radi prestali smert, da bi počastili z njo svojega Odrešenika in Zveličarja.
Manja Stoart, škotska kraljica, je pred puntar-skimi svojimi podložniki pobegnila k svoji sestri Elizabeti, ktera jo je pa, sama protestantovka, dala zapreti in k smerti obsoaiti. Nesrečna kraljica, svčsta si svojo nedolžnosti, reče na posled krivičnim sodnikom: „Včm, da edini moj greh je moje verstvo ali naboženstvo, sa ktero sem pripravljena tudi kri preliti; po katoliško sem živela, po katoliško hočem umreti".
Nekaj trenutkov pred smertjo pade na kolena in na glas moli za sveto cerkev, za deželo in za Sina svojega, ter za svoje sodnike. Potem kviško povzdigne križ, ki ga je deržala v rokah, ter moli: „Kakor so tvoje roke razpete bile na križ, o Bog! tako usmiljeno objemi mene in odpusti mi moje grehe". Kent grof ji •erdit reče nato: „Milostiva gospa! Boljše bi storila, ko bi postila te papeževske sleparije ter jih po podila si iz serca". Marija na kratko odgovori, da znamnja smerti t j. svetega križa ne more deržati v rokah, da ne bi ga pritisnila si na serce, ter se prepusti rabeljnom. Na morišču poklekne, glavo nagne in večkrat zakliče: „Gospod, v tvoje roke izročim svojo dušo!"
Vse pričujoče gine ta pogled; smili se jim, in ko rabelj sliši plakanje, se mu stresne roka, udari pervič, udari drugič, in tretjič še le vsmerti Marijo, ktera jo nepremakljivo 09tala na mestu.
Le pravični kristjan ve, kako tolažljiv studenec izvira človeku iz križa Zveličarjevega o smerti njegovi. Poglejmo samo na križ, in premišljujmo umirajočega Sina Božjega. Glej, Jezus umira in visi na križu * razpetima rokama, z odperto serčno stranjo, ter jc pripravljen pritisniti nas na svoje serce. S križa gleda na nas in pravi: Otroci moji, za vas umiram, in ko bi še tisočkrat mi bilo umreti za vas, ne branil bi se. Kaj je, kar bi še mogel storiti, da nisem storil ? — Pač nihče bi ne terpel toliko za nas, kolikor je terpel Jezus Kristus na
svetem križa. O koliko moč daje to človeku v strašnem boju z grozno smertio.
Karol Klarentin je bil pobožen učenec v Armenskem vzgojnem vstavu in vzor svojim tovaršem. Zboli pa prav nevarno. To sam čuti, in koj želi priserčno sprejeti presveto popotnico. Želja se mu tudi spolni. Ko je nekdaj navadno hudo terpel, približa se mu njegov spovednik, da bi ga potolažil nekoliko. Popraša ga, kako mu je? „Oče moj, odgovori Karol — roke na persi položivši, kar tiče moje telo, spoznam, da ono terpi; moja duša pa je polna tolažbe in radosti". Spovednik mu podi sveti križ. Karol ga vesel sprejame, pritiska na usta ter ponavlja besede: „Moja ljubezen ]e križana, in jaz še živim r" Neznansko ljubezen čuti do Jezusa v svojem sercu, povzdigne križ in ga pritisne na svoje persi: „Kdo se derzne mi tebe vzeti, kdo se more z menoj meriti ? Potem si položi križ na oči ter govori: „Vidite, to je moj meč, to je moja bramba in podpora. Glejte, to je moja sulica in moj škit; to je moja lestvica, po kteri hočem vzlesti v nebesa". Slabi, da oslabi, ter umre v Gospodu 1. 1(352, ponavljaje še na zadnje besede: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo". — Tako umirajo navadno bogaboječi pravoverni krist-janje.
W,a£nJM liberalizem, lašl-llbera-ilzem.
Naslov, liberalizem pomenu: prostomiseljnost, svobodomiseljstvo, darežljtvost... nikakor ne gre laži, zmoti, zvijači, slepariji, goljufiji, terorizmu, despotizmu, ki se dan danes hlinijo in stulijo za liberalizem, se ▼a nj zavijajo in skrivajo. — Če se laž, zmota, sleparija, goljufija imenovati hoče in imenuje liberalizem; je ta liberalizem resničnemu liberalizmu, to je večnim resnicam in čeznatornim darovom v svojih naukih, delih in naaledkih kar naravnost nasproti: ter je lažojivi liberalizem ali lažiliberalizem.
Lažojivi ali lažiliberalizem je zato, ^ ker ima laž, zmoto, zvijačo, sleparijo, goljufijo za svojo podlago, za •▼oj predmet in živelj. Laž, zmota, sleparija, goljufija je pa od hudiča, je njegova lastnija, njegovo večno bistvo ker
1.	hudič ali satan je lažnik in oče laži. Kar Jena sam (Jan. 8, 44.) pravi: „On (satan) ni v resnici ostal", t. j. v spoznanji, da oo je stvar in toraj Bogu pokoršino dolžan, „ker ni resnice v njem" zato, ker je Boga, večno resnico zapustil, „kadar laž govori, iz lastnega govori, ker je lažnik, in oče laži". On je oče laži, ker je pervi to laž izrekel in jo ie sedaj sebi in dru* gim govori: da Bog ni Gospod, kteremu bi bilo treba t vsem se podvreči in pokoriino mu skazovali.
2.	Satan je goljuf in zapeljivec, in aicer prekanjen goljuf, ali s svetim pismom govoriti, „preksnjena kača, ki je perva človeka za nedolžnost in pravičnost goljufala, m Se sedaj zapeljuje ves svet". (Razod. 12, 9.)
3.	Satan je vzrokovavec stisk in preganjanja ver-sikov in sv. Cerkve, kakor je to Kristus sam naznanil Petru, rekii: „Simon, Simoni glej, satan Ta« je hotel imeli, da bi vas presejal kakor pšenico". (Luk. 22,31.) In ▼ skrivnem razodenji (2, 10) pravi: „Hudič bo eno »med vas poslal, da bote skušani '. Z jedo se umevajo vse stiske, preganjanja, muke in trinoitva.
4.	Satan je ubijavec od začetka (Jan, 8, 44), ker je Že perva človeka Adama in Evo in v njiju tudi vse njune otroke na duši in na telesu a tem umoril, da nju je v greh zapeljal; po grehu je pa dušna in telesna smert prišla nad nju in njune otroke (Rim. 5, 12).
Po nevoiljivosti hudičevi je smert prišla na svet, in kteri so na njegovi strani, ga posnemajo". (Modr. 2,24.)
Vidili smo, da milost (gnada) in resnica, kteri je Jezus iz nebes prinesel in svoji sv. Cerkvi izročil, ste posamezne osebe, cele ljudstva in narode, kteri so ji verno sprejeli in se po nj'h ravnali, zmote in grei-nosti izprostile, jih olikale, obiažile ....
Resnici naravnost nasproti je laž, zmota, kterih oče je satan, in ktere moderni lažiliberalizem ima za svojo podlago, za svoj predmet in živelj.
Poglejmo in preglejmo se sedaj, kakoSen sad je v vsih časih obrodila laž, zmota, sleparija.
Dobra in srečna sta bila perva človeka na duši in na telesu. Njun um je bil razsvitljeo, volja k dobremu nagnjena, v milosti in prijaznosti Božji sta bila Telo jima je bilo terdno, zdravo, neumerjoče. Prebivala sta v kraju ali vertu veselja, v raju ali paradižu, kjer ni bilo nič britkega in težavnega, ampak vse prijetno, dobro, veselo, in vse stvari so jima bile prijazne, pokorne, dokler sta bita Bogu pokorna.
Vprašanje: Kdo jo perve stariše ob njun srečni, blaženi stan pripravil, zgoljufal, in sveti raj, vert veselja spremenil v dolino sol a in smerti?
Odgovor: No drugi kakor: laž in oče laži.
o	o
To spričuje Božje razodenjo stare in nove zaveze, in zgodovina človeštva. Kraljevi prerok David prepeva: „Beseda Gospodova je resnična, in on je zvest v vsih svojih delih". (Ps. 32, 4.) Jezus je molil k svojemu nebeškemu Očetu, rekši: „Sveti Oče — posveti jih ▼ resnici: tvoja beseda je resnična". (Jan. 17, 17.) Rei-nična je bila beseda Gospoda Boga, ki jo je govoril v vertu veselja pervemu človeku, rekši: „Z vsega drevja po vertu jej ; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej; zakaj kteri dan koli z njega ješ, boS mogel umreti" na duši in na telesu (11. Mojz. 2,16. 17.) Dokler sta Adam in Eva tej resnični besedi pokorna bila, sta bila srečna in neumerjoča na duši in na telesu. Ob to dušno in telesno srečo in neum^rjočnost ju je pripravila in zgoljufala laž, — peklenska laž, ktero je prekanjena stara kača, hudič in satan, ki ves svet zapeljuje (Razod. 12, ti), s tem storila, da je resnični besedi božji nasproti lažnjive, priliznjene besede ženi
Sovorila: „Ne bota umeria; zakaj Bog vč, da, kteri an koli bota jedla od njega, se vama bodo vajne oči odperle, in bota kakor bogova, in spoznala dobro ia hudo". — In žena slišavši te sladke in mikalne besede, je vidila, da je drevo dobro za jed in lepo očem ia prijetno ga gledati, toraj je vzela z njegovega sadu in ie jedla; in je dala svojemu možu in je jedel". (1. Moz. 3, 4-6). S tem, da sta od prepovedanega sadu jedia, sta bila Bogu in resničoi besedi Božji nezvesta in ne-pokorna, storjen je bil pervi greh.
Hitro sta Adam in Eva se zavedila in spoznala, da Gospodova beseda je resnična, kačna beseda pa lažnjiva in goljufiva.
Občutila sta žalostne nasledke verjete laži, svoje nepokoršiue, pervega greha.
Vse se jima je sedaj predrugačilo in spremenilo. Oči se jima odprejo, pa k kakemu prestraienju, osra-motenju in grozi. Vidila in spoznala sta, da sta gola, oropana na duši in na telesu, namreč:
a)	Zgubila sta nadnatorno svojo lepoto, oblačilo nedolžnosti, poprejinjo svetost in pravičnost, dopadlji-vost, prijaznost in mil"st Božjo, ki je duhovno življenje, brez katerega je duša kot me rt? a, da nič zveliča-nja vrednega storiti ne more. Spolnilo se je toraj, kar je Bog žugal: kteri d»n koli boš jedel sad s tega drevesa, boš mogel umreti Časne in večne smerti.
b)	Zgubila sta zdravje, terdnost in neumerljivost telesa. Njuno telo je bilo sedaj podverženo boleznim, bolečinam, mnogim težavam in poslednjič smerti.
c)	Natora jima je bila sedaj nepokorna, terdo sta moral a delati, da sta* si pridelala vsakdanji kruh. »Namnoži 1 bom tefave tvoje nosečnosti, v bolečinah boš rodila otroke in možu boš v oblasti", je Bog rekel Evi. »Bodi prekleta zemlja v tvojem delu, v trudu se boš od nje živel vse dni svojega življenja. Ternje in osat ti bo rodila. V potu svojega obraza boš kruh jedel, dokler se ne poverneš v zemljo, iz ktere si vzet; zakaj iz praha si in v prah se boš povernil," je Bog zažugal Adamu. (1. Moz. 3, 17-19.)
d)	Božje prekletstvo je zadelo tudi vso natoro in jo je potisnilo v nesrečo, kakoršna je človeka zadela. »Zemlja bodi prekleta". In zgodilo se je, kar je Bog rekel. »Vemo namreč, da sed*j vsa stvar zdihuje in stoka, kakor na po rodu. (Rim. 6, 22;.
e)	Tudi natorna podoba Božja je bila pokvarjena. Pamet jima zatemnela. Bila sta zmotene pameti in zmedenega uma. Volja jima je oilabela, spridela, bila je bolj k hudemu kakor k dobremu nagnjena.
Vsi ti in brezštevilni drugi žalostni nasledki, kot reve, nesreče, stiske, preganjanja in raznotere terplje-nja, bolečine, bolezni, knge, pa razpertja, prepiri, punti, vojske, morije, ki vse Človeštvo zadevajo, so nesrečni sad perve laži, perve zmote in premote, ker ,,po laži, zvijači in nevošljivosti hudičevi je prišel izvirni greh in smert na svet". (Kodr. 2, 24.)
Laži, zmote, krivi nauki, krivovcrstva so iz nasprotnika resnice, iz očeta laži, zato merijo in napMjujo v nepokorčino proti Bogu, njegovim zapovedim, nared-bam, proti njedovi Cerkvi. In človeštvo sploh, ali posamezni narodi in tudi posamezne o ebe, ki od resn;ce, natorne in razodete postave odstopijo, odpadajo, ter se )až<£m, zmotam, krivim naukom vdajo, zabredejo v sro-vost, hudobijo, krivičnost, in vsaktere hudedelstva. To nam svedoči Božje razodenja in zgodovina judov in ajdov.
Ajdje ali pagani se niso ravnali po vesti in na* torni postavi, kteri jim je Bog v serce vtisnil, zapisal; temveč so se vd»li lažem, zmotam, krivim naukom, ki io stregli njihovim željam in strastim; zato so zašli v toliko spridenost, grcšnost in nespametnost ostudnega malikovanja. V poterjenje tega naj povem le en sam zgled, namreč clikanih Rimljanov, o kteiih spačenosti iu nečednosti sv. Pavel takole piše: »Razodeva se jeza Božja z neba nad vso brezbožnostjo in krivico tistih ljudi, kteri Božjo resnico s krivico zaderžujejo. — Spreminjali S'> resnic> Božjo v laž, in častili so raji stvari in jim služili, kakor pa Stvarniku. Zategavoljo jih je Bog prepustil nesramnim stmstim ... in spridenemu poželenju, da delajo, kar se ne spodobi, da so polni vse krivice, hudobije, r.ečistovanja, lakomnosti, napačnosti, polni nevošljivosti, ubijanja, krega, goljuiije, hudodel nosti, podpihovavci, obiekovavci, Bogu sovražni, zasra movavci, prevzetni, napuhnjeni, izmišljevavci hudobij, staršem nepokorni, neumni, razuzdani, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmiljenja". (Glej Rim. 1, 18—32.) To je Živa podoba neverske spridenosti in krivičnosti, ki neoveržljivo priča, kam zabrede človeštvo, narod, človek, kadar zajde cd resnice v laž in je prcpušen svoji lastni spačenosti.
Drugi pajjani so bili ravno tako sprideni in pregrešni, kakor Rimljani, le da so bili nekteri še Dolj divjaški, neotesani in Jjuti, kakor jih popisujejo njihovi istočasni zgodovinarji. Zakaj kolikor bolj so odstopili in odpadli od Božjega spoznanja, od resnice, toliko glo-bokeje so se pogreznili v zmoto, g'eh, nespametno ma-likovanje »Spremenili so resnico Božjo v laž, in častili so raji stvari in jim služili, kak< r Stvarnika" (Rim. 1, 25.), t. j. zamenjali so pravega Boga z lažnjivimi,
nečimernimi bogovi — maliki, s eno besedo: vsi pagani so sedeli v temi in smertni senci. (Luk. 1, 79.)
(Dalje nasl.)
Neha/ za mlade Ifudl.
Ta napis je postavil eden naj slavniših pisateljev sedanjih časov*) enemu svojih spisov. Ni pa le samo za »mlade", kar je pisano; voda se lahko tako na mlin oberne, da je tudi za postarne in stare.
Pervo potrebno pred vsim je, da katoliško vero ohraniš. Sreča je nezmerno in neskončno velika, da si rojen v katoliški veri in v nji izrejen, samo če si res dobro izrejen. To je perva in naj ime-nitniši dedišina na zemlji. So sicer zapeljaui in zapeljivi ljudje, ki čenčajo, da je kaj druzega časnega več kot je vera, in da gre pred njo; tebe pa nimam za tako brezpametnega in brezvčrnega, da Di kaj druzega stavil pred to, za kar je milijone podučenih, previdnih, modrih ljudi življenje dalo, da bi neminljivo reč pred minljivo stavil. Povem ti, vari se tovaršije tistih ljudi, ki so brez vere; tudi po slovenskih mestih ni brez ta-cih, in to so veči del ljudje, ki so tudi v druzih reččh brez vesti, živeči v smertnih grehih. Pazljivo poglej v oči motivca, lahko z njih bereš, koliko je vreden. Ne beri bukev, spisov, časnikov, ki so veri sovražni, bodi (i, da so pisane take kužljivosti v domačem ali v druzih jezikih; to so ti naj gerši volkovi v ovčji koži »omike" in ,,svobodeAko ti je že kdo dvome v verskih rečeh v dušo vgulil, posvetovaj se s umnim in podučenim človekom, naj bolje s svojim spovednikom, in nikar ne misli, da zato to in uno ni morebiti res, ker ti ne zapopadeš.
Sedanji čas je precej veliko ljudi viših in celo ni-žih stanov, ki z veliko vpaljenostjo zatirajo keršansko vero. V nekterih okolišinan se vidi, sliši, bere vsak dan, kako neki ljudje dobre katoličane preganjajo z lažmi, zasmehovanjem, psovanjem, zasramovanjem. Imaš li ti toliko moškosti in duhovne moči, da se takim satanovim mešetarjem ne boš dal zapeljati? Ne mara, ti je včasi že misel v glavo šinila, kako bi bilo častitljivo, ako bi mogel med nejevernike, kakor misijonarji, da bi jih olikaval in resmee učil? Veš pa, da si zdaj dosti-krat dom& med bolj strupenimi nejeverniki, kakor pa so uni reveži, ki po amerikanskih gozdih, ali po afri-kanskih pušavah dolgi čas prodajajo, ali celo lakote in vsega hudega umirajo? Glej tedaj, da ti domači brez-upniki tudi tebe v hudo ne prevčrijo! V katekizma ni zastonj rečeno, da vero, upanje in ljubezen je treba večkrat obuditi, iu ne molijo 6e zastonj večkrat pri Božji službi. Vojskuj se tedai velikodušno za vero, zakaj ako si vero zgubil, si zgubljen ves, kolikor te je; — zgubljen si z dušo in s telesom, — zgubljen za čas in za večnost! In kdo vč, koliko druzih še utegneš pogubiti! Rekel sem, da si zgubljen tudi za čas, za sedanje življenje; zakaj brez Boga, brez vere ni miru; in če miri ni, koliko je tako življenje vredno? Na niti nad večnim breznom viseti, to se ne pravi živeti! Tako življenje je smert. Zato si je že veliko brezvercev v obupnem ne-pokoju življenj : vzelo in iz časnega brezna so se sami pokopali v večnega. Vero vaj tedaj in živi po veri! Dar Božji je vera; moli, da je ne zgubiš; čeznatorna luč je, glej, da ti je novi brezverci ne ugasč! —
Bodi delaven. Delaj z duhom, ali pa telesno. Delaj pridno in stanovitno po svojem stanu. Človek brez dela ni za nič. Bodi pošten in delaven človek, ki si svoj kruh zasluži, svetu koristi, tudi svoje ljudi pod-
♦) Alb. Stola, Chriitl. Laufpas« 1873.
Sira, kteri si sami zaslužiti ne morejo. Kdor bi lahko elal, pa se okrog klati in ljudi nadlega, je gerd človek in ni vreden, da bi solncc nanj sijalo. Zasluženih soldov ne nosi v pivnico, temuč privadi se varčnosti, da ti na starost ne bo trebi druzih ljudi nadlegati. Delo pa naj bo pošteno; ne da bi z grehom kruh služil, kakor n. pr. pisači pohujšljivih bukev, časnikov itd., kteri v svojih mlajših letih pohujšljive reči pišejo, duhovne in druge stanove psujejo in jim mnogotere „naukc dajejo", ki sami nič prida ne vedo; poslednjič pa pri ravno tistih na vrata terkaio kakor zgubljeni sinovi, ker judežev zaslužek ni imel nobenega teka. Ne navadi se na prazne reči, ki veliko denara stanejo, veliko zaslužka vzamejo. Kdor se jc zlobnega navadil, se težko odvadi. Komur se je kerčma priljubila, bo kmali mislil, da je tam doma, in težko jo bo zapustil, če še ima kaj v žepu ali pa nič ne. Slaba jc pri človeku, kadar ga začne gostilnik s kredo na vrata pisati. V saboto večer zaslužek materi v roke dati, cfa potrebne reči plačujejo in za nedeljo kaj pripravijo, to je lepše kakor pa zlate gradove z denarom zidati. Takega sina bode Bog blagoslovil. Mož, ki s poštenim zaslužkom svojo deržinico doma oskerbi in razveseli, je vreden, da se njegovo ime v zvezde kuje; zapravljivec pa je revež, ki ga vse zaničuje in je zaničljiv tudi sam sebi. — Po mestih nekteri imajo pogubljivo navado, da o nedeljah delajo, o ponedeljkih pa vse zapravijo, kar so si skoz teden s težkim trudom prislužili. To je velika nesreča, ki dosti lepoupnih mladenčev telesno in dušno pokoplje.
„Blaumontag" je škodljiva vraža, Obhaja ga navadno plaža. Omotna je vsa glava, Ko v torek k delu tava. Žep „plavo" sušico dobi, Ko dnarce v kerčmi vse pusti. Vse delo plesne, vse zastane, Zaslužek hitro se umane; In slednjič britko je kesanje; Kerčmar le sam zaslužek žanje.
Posebno pa bodi povsod in vselej pošten. Boljši je s kervavimi žuli pošteno kruh si služiti, kakor tudi le za en sam vinar krivice storiti. Nikoli si nikar s tujo rečjo r6k ne oskruni. En sam tuj in krivičen sold te bo huje pekel, kakor pa soparno solnce celega poletnega dneva. Na smertni postelji posebno pečejo grehi zoper šesto in sedmo zapoved Božjo.
Bodi podložen staršem, duhovnom in sploh višim, akazuj jim spoštovanje. Tako veleva natorni red, tako hoče zapoved Božja. Ako se tega deržiš, te bo blagoslov Božji spremljal že v tem življenji. Ako je pa mlad človek prederzen, osoren, kljubljiv in sploh brez spoštovanja do tistih, kterim spoštovanje gre, ima velikrat v poznejših letih sam življenje polno zamerz, nesreč in oritkost Dandanašnji se tako imenovani liberaluhi strašno natezajo, da bi duhovski stan v zaničevanje spravili. Vari, vari se te zadrege, mladi Slovenec! Naši očetie so imeli in imajo pregovor, da „tistemu se ne bo dobro godilo, zavoli kterega duhovni solze prelivajo." Krivi preroki sedanjin časov ljudi naravnost učijo ne le nepokoršine, ampak tudi zaničevanje viših, posebno pa duhovstva. Prijatel z dežele mi je une dni pisal in postavil vprašanje: Zakaj ta in ta list in njegovi tovarši o vsaki priliki posebno povdariajo, da so duhovni bili, ki so shode obiskali, glasovali in to ali uno storili? Celo prižnice nekteri zato oblegajo, da bi čuli, kaj se bo reklo o njih početji, ker imajo slabo vest, da bi potlej besede prejedali. Kdor temu nasprotuje, kar katoliška Cerkev v verskih zadevah zapoveduje, on Bogu nasprotuje, od kterega razodenje izhaja.
Kar se tiče tega, da duhovni z leče sv&re zoper krive preroke, to ni nič novega. Ako s o nekteri v teh zmotah zapopadeni in jih peče, ako se take reči omenijo, se zato nauk ne bo opustil. L. 1853, ko še ni bilo razpora med Slovenci, je ranjki Slomšek v Drobt. str. 88 tole pisal: „Zunanji ali tuji lažnjivi preroki: Laž-njive, zapeljive knjige in malopridni dnevniki, kteri se po svetu trosijo in ljudi motijo, ki jih ber6. Kakor ved6 krivi preroki prav po kačje govoriti, tako znajo tudi mično pisariti, oblečejo laži s plajšem resnice, ogernejo pregreho v haljo nedolžnosti, potresejo strup s sladkorjem modrosti, in tako robo ljudem po svetu ponudijo, priporočajo, hvalijo in prodajajo za denar, pa tudi zastonj. Kdor se tacih bukev nabere, se omotice napije in strupa najč, kterega se težko kdaj znebi. Takih prerokov se varovati nam Jezus veli." Vsaj tako spričevanje ne bo komu dajalo prilike ovračati, kar se s prižnice govori. Da pa kdo osebnosti pridigarjev našteva, je več kot otročje, še bolj pa hudovoljno, ker iše duhovna zaničljivega storiti. Otroci, ko se skregajo, si očitajo med seboj lastnosti; zdaj delajo časniki tako! Kako si s takim upajo med svet? —
Ne veš, ljubi prijatelj, kako se ti bo se godilo na svetu, zato nikoli ne bodi prederzen. Vsak dan ti more kaj prinesti, na kar ne misliš, in marsi-kteri mlad človek bi straha okamnel, ako bi se mu na enkrat vse pokazalo, kar g j. še čaka. — Svčst pa si bodi, da Bog ti bo vse, kar koli pride, le v dobro obračal, ako se njega deržiš z vero in poštenim bogo-ljubnim življenjem. Zveličar naš je kar naravnost rekel: „Išite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice, drugo vam bo priverženo." Bogu zvest ostati in dušo zveličaii, to ti mora biti tvoje naj imenitniše opravilo, — sedaj in vse dni do konca. Zato tudi molitve nikoli nikdar ne opusti; dan brez jutrove in večerne molitve je žalosten dan, dan brez Boga. Kaj meniš, zakaj pa opoldan zvoni po vsih cerkvah? Gotovo zato, da tudi ti klobuk ali kapo z glave vzemi in moli! Ti vidiš reveža, ki ne vč, če bo imel kaj za kosilo ali ne, pa vender tako lepo moli, ko poldne zvoni; tebe čaka morebiti bogato pogernjena miza, in ti, černa duša! še križa ne storiš, kadar te zvon k molitvi vabi. Sram te bodi! Veš, kako se je godilo tistemu „nehvaležnemu bogatinu" po smerti, v tem ko je bil poprej terpevši Lazar sprejet v naročje Abrahamovo? Bog hoče, da ga vsaki dan mdli, časti, in hvali; druzega mu tak6 ne moreš dati. Obračaj svoje misli velikrat k njemu čez dan, in odgovaijal ti bo z dobrimi navdajanji. Vari se drušinj in dražb, kjer se ne godi po keršansko. Nikoli ne iši dela v tacih krajih in hišan, kjer bi ne mogel živeti, kakor je dolžnost katoliškemu kristjanu. To bi se reklo vero in dušo za Judežev denar prodati. Povej svojemu gospodarju že naprej, da si katoličan in hočeš po zapovedih živeti, da ne prideš v kako zadrego. Ako se na to zarohlji, potlej že veš, pri čem si in kaj bi te pri njem čakalo. Bolje ti je iti križem svet, kakor pri takem nejevernika kruh služiti. Kakor prelomljenje posta, tako je tudi opušenje sv. maše ob nedeljah m praznikih smertna pregreha. V očenašu je perva proš-
S"a: ,,Posvečeno bodi tvoje ime" in ako ob nedeljah apčevske dela za denar delaš, ti bode to tako malo pravega dobička pridobilo, kakor Iškarjotu njegovi tri-deseteri sreberniki.
Ti si pa morebiti mladeneč na kmetih, doma pri starših, ali v službi ? Ce je to, ti imam povedati še nekaj posebnega. V poslednjem času je malo verst ljudi tako pogosto pred sodnijami, kakor mladenči s kmetov. In zakaj? Za nar bolj neumno in brezbožno reč: zato ker se med seboj pretepajo in pobijajo, česar še pri zverini ne nahajamo. Še volk namreč ne terga
volka. Pretep je ena naj ostudniših dovjačnost in nar strašnejših pregreh. Bog pravi: „Ne ubijaj!" Kaj imaš od pretepov? Samo sramoto, hudo vest in prestrašno škodo za dušo in telo. Ti s tem neznansko žalost delaš staršem in vsi rodovini; potikajo te potem med tolovaji, roparji, goljufi, prešestniki in brezverci po ječah, tam viuiš in slišiš vse, kar je pod nebom ostudnega, in če seboj prineseš še kaj čednega občutka, še tisto zgubiš, ter lahko da se poverneš domu popolnoma nejevernik in strah za vso okolico. Tam hudodelniki gerdo preklinjajo, nesramno kvasijo, si med seboj geraobije pripovedujejo in še veči ostudneži kot so prišli, se večkrat domu vernejo, kakor sem slišal iz ust tacih, ki so imeli z jetniki opraviti. Vari se tedaj pobojev in pretepov!
Vari se vsih hudobij, var se tudi zlasti pobojev, ker to so široke vrata v vse nesreče.
Pobijajo pa se naj bolj pogosto gerdi ponočnjaki in pijanci. Ako se teh dveh kužljivosti ne obvaruješ, ne boš lahko odšel tudi pretepom in ječi. O tem bi bilo veliko govoriti, pa tukaj ni več časa, pride pa na versto še o kaki drugi priliki.
Mladi ljudje, bojte se Boga, poslušajte Cerkev, varite se pregreh in lažnjivih prerokov! —
Pervo opravita sa dobro odre/o.
Novošegno šolstvo med drugim tudi zato ne vgo-duje, nič ne opravi in zmiraj nazaj gre, ker novi pedagogi pokoršino nekako mogočno zaničujejo in raji le o tem govore, kako naj se mladina uči samosvojno delati, ponosno le na svojih nogah stati, spoštovati in mu pokornim biti, tako rekoč, le komur bi se ji poljubilo. Je pa vender poleg vsih previdnih metod pervo pravilo pri odreji podverženje, vklonjenje v voljo viših, ter pokoršina, subordiuaciia. Brez te ne more obstati nobena deržina, nobena družba, nobeno gospodarstvo, nobena redna vojna, in ravno tako malo redna šola in odgojiše. Med mnogoterimi napakami, ki tiče globoko v človeškem sercu, je zlasti nepokoršina. Človeku se kar noče, da bi bil podložen, temuč le samosvojin, sam mogočen gospodovalec, to mu je tako neznansko všeč in v dušo prirasteno. Novošegni liberalizem to slabost dobro poznd, in ker ima sam naj veči „porcijon napuha in gospodoljubnosti", zato se s tim človeštvu iše prikupovati, da ljudem obeta in ponuja svobodo, samostojnost, mogočnost lastne volje, ktero si pa poslednjič „korifeji" svobode le sebi hočejo prilastiti, druge bi radi dobili vse v svojo oblast ali za svojo stranko, nad ktero bi mogočno gospodovali, kakor turški pašati.
Kakor je znano, se je 2e v pervih človekih razodevalo zopervanje do pokoršine; ,,Bogu enaka" sta hotla biti, tedaj nenavezana na Njegovo zapoved na Njegovo postavo, na Njegovo voljo, razberzdana v svoji volji, v svojem nagnjenji. To nasprotvanje zoper voljo najsvetejšega postavodajavca se je razcimilo v popolno nepo-koršino in upor do Boga. — Ali je zdaj pri novih liberalcih morebiti kaj druzega? Bogu nočejo pokorni biti, toraj njegovi Cerkvi ne, toraj zaničujejo od Boga raz-odeto vero, verske služabnike in vsacega, kdor ni tako razuzdan, nepokoren in puntarsk zoper Boga, kakor so oni sami! Stulijo se, da so pokorni še deržavi in stavijo človeške postave nad božje, deržava jim je malik in bog. Toda le počakite; naj se jim pogodi, da sv. Cerkev in duhovBtvo zatrejo: kmali bode deržava vidila, koliko spoštovanja imajo do nje, koliko pokoršine ji bodo še skazovali. Hinavski deržavni „omnipotenclerji" so deržavi naj veči sovražniki.
Merzenie do podverženja pod postavo je bolezen vesoljnega človeškega rodu, in ako se ima ozir na viši
duhovno življenje, je ta bolezen smertna bolezen, prestopi, upori, rogovilstva iz nje izvirajo. Skušnja pa učf, da božja pravica po neodjenljivih postavah ojstro stra-huje vsako nepokoršino do nadnatornega reda, v kte-rem se razodeva Božja volja; iz tega je očitno, da nepokoršina je eno naj hujših zal ali hujiv, in da merž-nja do pokoršine se mora v človeku zgodaj izkoreni-novati, ako ima iz človeka kaj prida biti.
Pokoršine se priučiti je pervo pravilo pri odgoji. Pokoršina ni potrebna le samo detetu, otroku, dečku, pokoršina je potrebna za vsako starost, brez pokoršine ni olike; napuh je omiki na ravnost nasproti. Če je napihnež omikan, je omikan tudi satan.
Dokler človek živi, je njegova volja potrebna kro-titve, podveržen mora biti postavi, natorni postavi, ki jo je Bog nam v serce zapisal, in čeznatorni postavi, ktero je po Kristusu Jezusu naznanil in tudi še poprej razodeval. Ker je prava omika le tam, kjer je pod-ložno3t, subordinacija, pokoršina, toraj je očitno, da prava omika je le tam. kjer se je sv. vera tako vko-reninila, da je prišla v življenj i vsega naroda.
Kdorkoli v Boga in Kristusa veruje, temu je to čisto očitno. Bog je iz same naj čistejši ljubezni poslal svojega edinorojenega Sina, kakor učenika in vstanov-nika prave podložnosti, podverženja v Božjo voljo, to je, resnične pokoršine, pokoršine iz ljubezni do Boga. Jezus Kristus je bil sam pokoren do smerti na križu.
Le prevdarjajte sedanji liberalizem, njegovo odgojo, njegovo šolstvo itd., če on uči pokoršino po tem zgledu, — če ni morebiti po večem ravno nasprotno. Gotovo pa	človeške naprave nikoli ne bojo teknile, ako
so Božji volji, njegovi postavi, njegovemu duhovnemu redu nasprotno vravnane.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Katoliško politl&ko društvo ima zarad posebnih okolišin svojo sejo za mesec kimovec že 31. vel. ser-pana, to je, zadnji dan tega mesca, ali angelsko nedeljo, popoldne ob Šestih, v svojih prostorih v Virantovi hiši. Na dnevnem redu so: 1. Volitve; 2. po-hišno beračenje; 3. politiški pregled; 4. predlogi in nasveti posameznih udov. K obilnemu vdeleževanju vabi
OOb ®#%
— Dmtstoletnica Pr&ikeca ikolistva, kakor smo že omenili, se bode obhajala zlasti 28. in 29. kimovca (sept) tega leta. Praški kardinal vikši škof in drugi 3 škofje so dali za to slovesnost lep pastirski list do češkega občinstva, ki naj ga nekoliko posnamemo.
Leta 973 je bil vojvod Boleslav Pobožni po posredovanji svoje sestre Milade, ki se za blaženo časti, v Rimu sprosil milost vstanoviti novo škofij stvo, da bi se doveršiU toliko doželena zmaga keršanstva čez poganstvo. Že čez sto Ičt poprej je bila keršanska vera v deželi znaza, in takratni deželni vladarji so se že dolgo na vso moč prizadevali resnico razširiti. Že sta domača svetnika Ljudmila in Vacslav z nebeških višay blagoslovljevale sveto setev, ki sta jo bila s svojo spri-čevalsko kervjo pokropila. Vender staro poganstvo v svojih poslednjih skrivnih pribežališih ni bilo še prema-

gano in ie manj is sere, iz nrav in ščg čisto pregnano*). Kaj je tnkaj izdala naj tudi boljši volja oddaljenih škofov v^Reznu (Regensburgu), k kteri škofiji se je takrat Češko štelo, kaj je pomagala naj bolj vneta gorečnost samega svetega Volbnika, dokler zarad velike od-daljave škofje velikrat niso mogli neposredoma v delo ■eči, in ko je raznost jezika pospeh zavirala? Vsi verniki v deželi so toraj želeli domd imeti škofijo, za ktero ie deželni vladar tudi prosil pred prestolom očeta vsega keršanstva, in ktero so z velikim veseljem prejeli pred 900 leti.
Upanje se je res spolnilo. Neutrudeno je pervi Škof Ditmar hodil po deželi in tisuče je spreobračal k keršanski veri in k pravemu keršanskemu življenju. Poln svetega navdušenja je njegov naslednik sv. Vojteh prehodil vse vasi blizo in daleč in je odpravljal mali-kovavstvo. Goreči nasledniki so nastopili in tako je bila poslednjič določna, pop vina zmaga keršanstva nad poganstvom. Po vsih krajih se je molilo v imenu Jezusovem, povzdigovali so se neštevilni tempeljni — šc obilniši kakor v naših časih, ki so lepšali hribe in doline. Za keršansko ljubezen in za dela bogoljubnosti in usmiljenja so se vnemali imenitni in pri prosti. Pod senco sv. Križa je življenje prihajalo spodobno in pohlevno, blagovito vspeševalo je delo miru, razcvetale so se umetnosti in vede in rastla je slava češke domovine.
Te prelepe in preblagovite zmage se po pravici veselč tudi bližnje in dalj niši dežele, ki so se nekdaj tudi pod praško škofijo štele — Moravsko, Slezija in velike okrajine od Ogerskega in Poljskega.
Škofje s sv. Očetom Pijem IX kličejo vernikom: »Bodite hvaležni za nezmčrno dobroto keršanske vere, ki je bila v delež našim očetom, in z obnovljeno gorečnostjo se posvetite tej veri!" Ta prešnja je res prav potrebna za naš čas, pravijo dalje; ker z žalostnim sercem moramo spoznati: staro poganstvo je sicer premagano, tega je bOO let; namesto tega se pa ravno današnje dni povzdiguje novo poganstvo, ki žuga tudi naši deželi in našemu ljudstvu, in bi rado tudi vas, preljubi, potegnilo v svoje pogubljive mreže. Novo poganstvo moramo imenovati, ako se v sercu in v življenji odvrača od sv. Cerkve, ki je nekdaj vaše očete sprejela za svoje otroke in je našo domovino celo tisučletje prenapolnovala z zakladi naj bogatejšega nebeškega in zemeljskega blagra. Odvrača se od nje v deržini, kteri se hoče odtegniti milost njenih dubr6r, — v olikovanji mladine, pri kteri se ob vsih časih t«ko jasno poterjena nebeška odgojivka zaničuje, — v vedah, kjer edino zanesljivo nebeško vodnico od sebe zavračajo, — na ledini umetnost, kjer se naj prijazniši zavetnica več ne spoštuje, — na vsih oddelkih očitnega življenja, kjer naj zvestejši prijatlice ljudstva in naj varniši stražnice deržav nič več nočejo spoznati. Odvračajo se od Cerkve ▼ njenih naukih, ktere zametujejo, — v njenih milostnih pomočkih, ki jih zaničujejo, — v njenih napravah, ki jih razdevajo, — v njenih služabnikih, ktere preganjajo. Tako se v naših dnevih odvračajo od Cerkve, kakor brezserčni nehvaležni otrok od ljubijoče matere
—	samo zato, da bi ne bil nadlegovan z njenimi poduki in opominovanji, in ne zaderževan v svojih namenih.
Novo poganstvo moramo imenovati, ako se v našem času prederznejo našega Gospoda Jezusa Kristusa
—	enako rabeljnom, ki so ga nekdaj obdajal — oropati njegove laitne obleke, to je, nebeške časti in po-slanja, in namesto tega obesiti mu na rame za silo vsednji plajš človeške modrosti, in morebiti celo še
•) V marsikterih ozirih to«li zdaj ajdovstvo Se ni čisto zbrisano. „Mladi" se strašno togote Ctz ..vni«", čts, da jih duhovni premalo zatirajo; med tem }>h Bani ajdovstvo razširjajo. Ali ni to čuden „circulus ▼itiosus" — Klara Siva, pa zopet para!'*
ternjevo krono zasmehovanja na glavo mu posaditi. In zakaj drugač se tako dela, razun ker kakor nekdaj ▼ poganskem času se v nezmerni prevzetnosti sramujejo pred križanim Zveličarjem prikloniti se, -— zakaj aru-gač, razun ker sladkega jarma Kristusovega nočejo več nositi, — zakaj drugač, razun ker hočejo poprej svitlo žareče solnce zatemniti, da bi revno berlečo svetilko lastne modrosti v toliko veči svitlobo postavljali 1
Novo poganstvo moramo imenovati, ako tudi že marsikteri od trojedinega Boga nič več nočejo vediti in ga tudi nočejo več častiti kakor Stvarnika in Gospoda nebes in zemlje, — samo da bi se skrili pred tako britkim strahom prihodnje sodbe in večnega povračila.
Novo poganstvo moramo imenovati, ako dandanašnji ni več tudi brez takih ljudi, ki se z nekoliko oliko hvalijo, ki se pa vendar sramujejo svojega častitljivega začetka iz Božje roke in namesto tega raji med divjimi zverimi v gozdu svojega pervotnega očeta išejo, — čimu drugač, razun da bi jim poslednjič enako živini nobene viši resnice in nebeno viši postave ne bilo treba spoštovati.
Novo poganstvo moramo imenovat«, ako se po vsih krajih na mesto pravega neskončnega Boga postavljajo novi m a 1 i k i, pred njimi kolena vklanjajo in jim ker-vave in nekervave dari darujejo. Nad drugimi stoji zlati mam on, k kteremu se jih tisuče in tisuče gnjete s slepim gnanjem ga molit in pred njim se v prahu plazit, kakor bi v našem času res ne bilo nič višega in blag-šega na tem svetu. — In njemu na strani stoji malik nasladnosti in poželjivosti, kteri kakor nakdanji malk Moloh mori svoje otroke. Njemu brezumna mn6ž žertvuje čas in premoženje, telo in dušo, nedolžnost in zveličanje — in k temu tudi še mir in srečo lastne deržine, blagor občine, prihodnjost domovine. In da bi se v zvezi tretji ne pogrešal, je Še malik svoboda, vendar ne prava, zveličavna svoboda, — ampak srova razuzdanost, ki ne spoštuje nobene časti in najmanj Božjo Čast, — ki nobene postave več ne čisla, razun ako lastnemu poželenju streže, — ki tudi nobene dolžnosti več ne pozni, razun tiste, ktero očitna sila pri-mora.
O preljubi sinovi in hčere v Gospodu: to je novo poganstvo v našem času. Staremu, že 900 let je tega, ste srečno ubežali, bo vas mar novo pogoltnilo?
(Konec nasl.)
— Iz katoliške dražbe. Ker odbor za 9001etnico ▼ Pragi želi, da bi bila tudi Slovenija zastopana pri slovesnosti 28. in 29. kimovca, je imel odbor katoliške družbe zarad tega 27. t. m. sejo. Odbor močno želi, da bi bili Slovenci v Pragi zastopani o tej veliki slovesnosti, toraj se bode prizadeval, koga dobiti, da to poslanstvo sprejme. V tem ste sklenjeni obč društvi, katoliško in katoliško politiško. Društvi bodete ob enem do nadškofijštva poslali krasno vošilo. Doma pa bodete ravno tisti dan napravili besedo, v kteri se bo praška slovesnost pojasnila, in poslednjič bode tombola v prid Dolenčev, ki so bili undan s točo tako hudo poškodovani.
Druga zadeva je, da knjižica: »Keršanska Iz-reja za slovensko mladino" (podučno in kratko-Časno berilo), je zdaj gotova. Dobijo jo vsi udje brezplačno, kakor je znano; natisnjenih je pa tudi nekoliko več, ki jih bo društvo prodajalo po 30 kr., in ako se. celi ducat vzame, se dobi za 3 gl. Knjižica je posebno podučljiva in zamore prav močno koristiti keršanskim staršem, da mladino ložej prav in čedno odrejajo; zato društvo želi, da bi se te bukvice, ki jih je spisal gosp. tajm. Ažman, prav obilno razširile med slovenski narod. Dobivale se bodo čez en teden. Morebiti je tudi
katol. društvom po Štajerskem, na Goriškem in drugod ležeče nektere knjižice odvzeti za svojo ude. —
—	Zakrament sv. birme bodo delili milostivi škof angeljsko nedeljo, t. j. 31.avg., na Verhniki; 1. sept. v Rovtah; 2. sept. v Logatcu; 3. sept. v flote-deršici, kjer bode ravno ta dan nova cerkev posvečena; 14. sept v Idriji v mestu; 15. sept. v Spodnji Idriji.
—	Dopersna podoba Pija IX V naravni velikosti, živo kolorirana, z oljnatobarvanim tisom, do 22 palcev visoka in 16 palcev široka, se vidi in dobiva pri g. O. Kler-u (po 1 gl. 80 kr., z okvirom pa po 4 gl.). Ta podoba, kterih je že veliko oddal, je zares lepotičje za vsako sobo. —
—	Bnkve društva sv- fflohora za letošnje leto se razpošiljajo in so naslednje: 1. Kristusovo terp-ljenje 2. del, 1. snopič. 2. Življenje svetnikov, 8. snopič. 3. Koledar za 1. 1874. 4. Živali v podobah (nadaljevanje). 5. Umno kletarstvo. 6. Izdajavec, povest — Dobivajo jih udje pri prof. gosp. A. Lesarji. (Gosp. Lesar stanuje ob „Zvezdi" št. 30. Pri njem dobe bukve udje iz ljubljanske dekanije, ki so se pri njem zapisali.)
Velesovo 15. avg. — V 1. 183 „Slov Nar." piše nekdo z Gorenjskega (t. j. iz Velesovega) o čudni agitaciji, da sem jaz cerkovniku v nedeljo, 10. t m. ukazal, da naj med cerkvenim opravilom gre pred cerkev gledat, če so naročniki na „Tedoik" zunaj ostali, ker so 6e z naročbo na ta časnik od ccrkve ločili. — Čeravno bi res tacega m6glo groza biti pred obličje Gospodovo v hišo Božjo priti, kdor z naročevanjem na tako umazane liste satanu služi, moram vendar resnico povedati: da dopisun je „Slov. Nar." prav na celem nalagal. — Da sem zoper branje umazanih bukev iu listov večkrat govoril, če tudi jih nisem po imenu imenoval, in da sem „Danico" (kakor g. Čebulj, ko je imel govor z mašo vred pri nas) večkrat priporočal, je resnica. Nedeljskim šolarjem priporočam in berem sem ter tje tudi „Novice" in mislim z vspehom. Kar se ubogega „Tednika" tiče, tla za obilni sad tega slovenskega „poštalenca" še niso vgodne, če tudi ga kteri naročnik svojim „šnopsarjem" bere ali pri obiskovanji pivnic seboj nosi.
Toliko v pojasnjenje lažnjivega razglašenja zarad mene ▼ „Nar." —	(Konec na«L)
Gospodar — sluga
Da lepi red v hifii se ohrani, Je treba modrega si gospodaija, Da ukazuje, dela vse prevdarja, Nad slugi čuje, vsako zlo zabraoi.
Oj, revna hiša! v kteri razujzdani Svobodno — sluga delo zaoemarja; Potrebno ni posebnega viharja Da pade skop, — so stebri omajani. — Je truplo sluga, — duh gospod njegovi: Prcblagor hifii — blagor, človek tebi, Ak' duh telč pokorno tvoje vladal
Gorj6 pa, ako strasti ti valovi Duhi viopč, — ker nagloma telebi Oboje skupaj v večno ano prepada. —
____Radoslav.
Žaba.
Nad terdim lešnikom se muči žabt, Da stare ga v nesnažni svoji mlaki; Pa vse zastonj so njeni trudi, „kvaki", Za lefinik moč je njena pač preslaba 1
Zastonj ga stiska, suče, gloda, fikraba; V okom ne more priti prazni tlaki, Je lešnik cel, in rana kaže spaki, Da je škodljiva udov napčna raba.
Še manj ko žaba boš opravil grešnik, Napadaš serdno — ki cerkveno Skalo, — Da bi pred svetom njeno čast ohromil. —
Oj zate revež je preterd ta lešniki
Nad njim, — kot drugim svoboduhom — kmalo —
Se bo tudi tvoj strupeni zob ulomil! —
Radoslav.
ttazgieii po *reta.
Italijansko. Omenili smo že, da novolaška stvar je vsa truhlena in piškavi sad bode sam odpadel. To se kaže pri administrativnih, srenjskih volitvah. V Bened-kah je bilo sedaj voljenih 14 novih srenjskih svetnikov, in med temi je voljenih 9 konservativcev; ined 4 pro-vincijalnimi svetovalci pa so zmagali 3 iz katoliško konservativne strani. V Veroni je bilo med 10 srenjskirai svetniki izvoljenih 5 katoliških. V Čudadu, v Ticni, Če-soli in v št. Vidu ob Taljamentu so katoličani popolnoma zmagali. Pri tem ni pozabiti, da framasoni strašno pihajo in rogovilijo; toda ako to le na postavni poti ostane, je zmaga katoličanov gotova; ako pa začno čez vso mero rogoviliti, se bojo rami osramotili in še manj opravili. S tem bi namreč pokazali še bolj očitno, da prava večina je na strani knt« ličanov, ker sicer bi ne segali po tako zaničljivih pr.močicib. To naj se zapomni tudi za Slovensko, kjer ne vst.ivoverci in ne stari kasti mladoslovenci nimajo prave podlage, ampak le katoliška stran z naslovom: za vero, dom, cesarja.
V Neapolu, pravi „Genf. Corresp.", je moglo ro-govilstvo (vladna stran) dva tisuča svojih mož na noge postaviti, da je zmagalo. Katoličani morajo tedaj neprenehoma se truditi, da rogovilstvo prisilijo: ali sramotno pasti, ali pa še bolj sramotno zmagati.
Arci liberalna „Capitale" v Rimu sama priznava, da samostanom pograbljeno premoženje bode pomagalo le rogoviIskim Čokom, špekulantom, lakomnikotn, visokim vradnikom subalpinske vlade. „Visok vradnik ▼ Italiji", pravi ta list, „se ne more prestopiti, da bi ma velikoserčna vlada vsacega gibljeia ne plačala. Ako se prafia za prihranjenje po nižjih službah, Itklija ogloda vse do kosti; ako se praša pa za vili vradnije, ta cvenka tolar na tolar (Hort, hort - liberalci!). Slavni likvidirski odbor (odbor za izverfienje klošterskega to-lovajstva) dobi sto tisoč lir za plačo, ali pa pod dragim imenom. Postava o cerkvenih redovih, akoravno Rimskemu mestu ne bo nič koristila, bode tedaj saj novim vradnikom kaj prelepo postregla." — Tako pi-fiejo tisti, ki so rop zagovarjali. Kdaj bode pa ljubljanske opravičevalce tega laškega ropa spoznanje srečalo? • •. Menda sodnji dan popoldne... Strastni dušni slepee j« nezmožen za spregledan je.
Da pa izlakotani Sardinji res nič ne pomaga, ko bi pogoltnila se Vatiksn s Angelskim gradom in vso cerkve in zakristije po Italiji, priča med dragim to, da minister pčnezar Minghetti bi rad na tujem 800 milijonov lir na posodo vzel, dssiravno bi Italiji od leta 1873 le kaki bedak fie vinar upal, kakor pravi „Gen£. Corresp."
Angleško. Iz Londona v politiki zvedeni človek
piše v „Genf Corresp." o sedsnji angleški politiki oziroma na Rim in katoličanstvo. On meni, da sedaj angleški deržavniki ne morejo več biti za Italijo zoper papeža. Angleži radi podpihujejo politiške rogovilstva, Ljer se to podaje v njih osnove; ali pri sedanjembr«a-
boštvu in rudeČkarstvu (ateizmu in socijalizmu), ki se razlija čez Evropo, se Angleži posebno bojč verskih viharjev. Angleži opazujejo na tanko lastnijo rogovil-skega gibanja, in lahko spoznavajo, da vse, kteri se tega rogovilstva vdeležujejo, navdaja nepopisljiva togota ne le zoper katoličanstvo, ampak sploh zoper vsako pozitivno vero. (AH niso tudi naši „fanatikarji" blizo taki?) To pčhanje Angleža straši. On čuti, da druž-binski red nima nobene druge podlage, razun le tiste edine, ktero vera daje. Anglež razumeva, ako svet še dalje gre to pot, ktero ie odperl Napoleon in po kteri ga od Versailles-a nadalje knez Bizmark naprej rine, da Anglija ostane še edina moč, ki se še — če ne po katoliškem, pa vender po keršanskem pravu vlada... Anglija v sedanjem stanu je nekako osamotena. Ne Prusiji, ne Italiji, bodi si zoper red na Francoskem ali zoper vero v Rimu, ali zoper don Karlosa na Španjskem, bi ne botla odločno roke podati, in ravno tako malo streže Prusiji in Italiji v njuni brezbožni vojski zoper Cerkev, in zoper škofe v švicarskih kantonih.
Naj si že bodo občutki Angliji kakoršni koliki za papeža, britiška vlada je resnobna vlada. Ne d£ se za-vleči od jeze in strasti, ona opazuje in prevdarja. Več kakor vsaka druga je imela priliko prepričati se, da z butanjem v skalo, na kteri že od 19 stoletij sloni katoliško poslopje, se ne d£ nič pridobiti. Ve njeno moč, in skusila je njeno mogočnost; vč, da je koristniše imeti jo za podporo, kakor pa za nasprotnico... Po daljšem pojasnovanji sklene z besedami, da „britiška vlada v papežu vidi vir vsake veljave (autoritete) in očeta olike v vsih peterih delih sveta."
Tako misli Anglež in tega je prepričan. Nekteri sicer „y kerstnih bukvah zapisani," imajo tudi omiko (češ-omikovci") v programu, pa vender po turško sovražijo tega „oČeta omike po vesoljnem svetu!"
Za nas katoličane je vse to en dokaz več, da tudi Anglija je zoper človekodirstvo, ter da moralno Pij IX že zmaguje.
¥ Severia-U (Schwerinu) naMeklenburškem je pred kratkim v katoliško Cerkev prestopil dr. Hager z vso svojo družino. Hager je bil protestaniki gimnaz. profesor in župnik v Severinu. Zgodovino svojega prestopa ie naznanil v posebnem spisu: „Vzroki, ki so me nagnili, v rimsko-katoliško Cerkev poverniti se." Rojen je bil Hager v Altenburgu 1835, L 1866 je študiral v Lipsiii na univerzi. V njegovi obširni rodovini je gospodovalo nmoverstvo (racionalizem), on sam se je imel zahvaliti prijatlu Hesekiclu za vero v Kristusa. Za katoliško . Cerkev je dobil nagib, ko je bral Alb. Stolzov „Kalen-der fur Zeit und Ewigkeit,(. Pričel je čitati katoliške bukve in hoditi v katoliške cerkve. Dobil je v poduk Šolarico, ki je hotla za očetom pristopiti v katoliško Cerkev; mati njena pa je prosila, naj jo Hager poduči o razločkih med raznimi verami, da se v protestanštvu poterdi. S tim je bil sam prisiljen bolj natanko študirati in se je zmiraj bolj prepričal, kje da je resnica, in'med tem ko je imel učenko svariti pred katoliško vero, se je sam čedalje bolj z njo sprijaznil. Kaj posebnega je, da ravno nauki, nad kterimi slaboverci goder-njajo, so pa njega vabili v katoliško Cerkev, kakor ,,nezmotljivost papeževa" ; obravnave na Vatikanskem koncilu, govori središnje stranke na nemškem deržav-nem zboru, izobčevanja škofovske so mu delale katoliško Cerkev zmiraj ljubši. Luteransko posvetno gospostvo in prederzno seganje v cerkvene reči, gerdo psovanje zoper papeža in katoliško Cerkev po časnikih, vse ga je vabilo bolj in bolj v katoliško Cerkev. Lansko Teto je sam obiskal Alb. Stolza, kterega ne more
prehvaliti, kaj mu je dobrega storil. Bal se je še dalje na Božio milost grešiti in spreobernjenj'e odlašati; mesca pros. 1873 se je toraj vsim protestanŠkim službam odpovedal, njegova žena s 4 otroci je bila z njim vred priprav* ljena rajši v revšini na tem svetu živeti, da le mir najdejo svojemu sercu in bogastvo v nebesih.
Razne novice. Kakor pred kaj časom rogovilež Gambetta, tako zdaj stari Thiers koraka po Francoskem in si daje slavo vriskati po ulicah. Rogovilstvo, se vč, si bo vse prizadelo, da bi ne pustilo ubogemu narodu k pokoju priti. — „Nar." blezo meni, da bode božja pota ubil, ker se jim pači z besedo „božje procesije!" — Na postaji Orte, med Rimom in Florencijo, je vlak zakrenil iz tira in zgodila se je strašna nesreča: dva popotnika sta ostala mertva in 16 ranjenih. Pravijo, da je nekaj živinčet ležalo na tiru. „Unit&" pristavlja, kakošen krič bi bil zoper slabo vlado, ako bi se bilo kaj tacega zgodilo pod papežem. Res je, da pod du-hovsko vlado po železniških tirih niso ležali ne voli ne krave in popotnikom ni bilo treba tam življenja puščati. Tudi bi se ne bilo to zgodilo, ako bi prefekti »laškega kraljestva" le s polovico tiste pazljivosti gledali na vole in krave, s kakoršno prežijo na — romarje, ki jih preganjajo in zavračujejo, kakor po druzih krajih cigane.
nuhormhe spremembe.
V Ljubljanski škofiji: C. g. Petrič Blaž, oskerb-nik lokalije Selške pri Š., je dobil lokalijo Blagoviško, in perva je razpisana 25. avg. — Mirna peč je tudi razpisana 20. avg.
MMobrotni darovi.
Za sv. Očeta: Po gosp. kan. Urhu 1 gl. v sr. Iz S—e 5 gld.
Za Kalvarijo in Cerkev sv. Jožefa: Iz S—e 2 gld. — Oseba odlpavskega 1 tol. =2 gld. st. dn. in 30 Kr. a. v. — Po dr. Kostu neimenovana oseba menjico za 50 gl. — Iz Vodic po g. fajm. 2 gl.
Za afrikanski misij on: L. K., M. M. in P. M. iz Teriiča 3 gld.
Za druitvo sv. Bonifacija: Iz S—e 1 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz S—e 2 gld.
Za Dolence od tole poškodovane: Z Loškega Potoka 43 gl. a. v. (To je: Farmani 29 gl. 50 kr.; po g. Ernestu Iliniču, direktorji na Žagi 5 gl.; po g. Fr. Avguštinu 2 gl.; po g. Jan. Peru 1 gl.; po č. gosp. Al* Piberniku 5 gl. 50 kr. Pristavek: „Vsi pa Vas prosimo, da Vi ta denar po svoji previdnosti nemudoma pošljite tistim gospodom, kteri se bodo potrudili ga hitro tistim podariti, kateri so take srote, da nimajo živeža zase in za svojo deržino."*) — Jož. Pretnar 3 gl. T. B. 3 gl. — J. D. v B. 14 gl. — Neimenovan dobrotnik Že. Danice 5 gl. — G. Lor. Gaber 10 gl. Neka oseba 35 kr. — Po preč. g. kan. Urhu 50 kr. — Dr. J. M—c 10 gl. — Korar Fr. Ruedl 5 gl. — Iz S-e 10 gl. — „Frange esurienti panem 3 gld. — Marija Žbontar 2 gl. — Gosp. J. Lesjak, župnik v Kost. 5 gl.
Za pogorelce v Vinici: Po e. kan. Urhu 50 kr. — J. D. v B. 5 gl. — „Cum videris nudum, operi eum 2 gl. — Iz Vodic po č. g. fajm. 5 gl. — G. Zobuko-šek, tergovec, 1 gl. — C. Franul 1 gl. — G. F. E. 2 gl. — Preč. g. župnik J. Lesjak 5 gl.
Za pogorelce v BišČi vasi: Marija Žbontar 1 gl. — G. župnik Jan. Lesjak 5 gl. J. D. v B. 5 gl.
Iz Vodic po č. g. fajm.: Revežem okraja Novomeškega in Krškega 12 gold.
*) Je že poslano, za zdaj v Novomeško okolico; in ker tanpljivo tudi drugi dosedanji darovavci žele hitro pomagati, smo tudi do 21. t. m. dospele darove pridjali, skupaj 93 for.	Vr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznltovl dediči v Ljubljani.