PRIMORSKI 6l.a»iLO OSVOBODILNE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE -eto V - Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din TRST sreda 2. marca 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale atev. 51 (1141) tekma za pr v reakcionarni proti novi _ Vojnohujskaška. kampanja trže* ske reakcije za revizijo mirovne Pogodbe z Italijo odkriva iz dne-va v dan svoje izrazito fašistično 'jedro. Vsi mrgumenti«, ki jih raz-m De Castro pogrevajo, so take narave. Ze od prvega trenutka niso imperialisti imeli nobenega resnega namena spoštovati in dosledno izvajati določb : mirovne pogodbe i Italijo. in so glede Tržaškega ozemlja ze prve dni dali vedeti, a teh določb mirovne pogodbe z Italijo ne nameravajo jemati resno. se peč. Storili so vse, kar Je bilo v njihovi moči, da bi de-rn-sko PrePrečili vzpostavitev tržaškega ozemlja. . Vzc £p je danes splošno znano 11 bi bilo vsako dokazovanje odm vec. Vsa politika anglo-ameriške boj asi; p uprave je bila od vsega zacetfca na liniji revizije mirovne P°9°dbe z Italija in je bila le , splošnega revizionističnega anglo-ameriških imperia-J* lcnPl krogov glede Tržaškega ozemlja. Zaradi tega so tudi stalno za-Jacali vsak poskus vojaške upravo jugoslovanske cone Tržaškega zemlja, ki je stremil za tem, da e obe coni združita in da se Je.riPno rešujejo vsi problemi v u spoštovanja določb mirovne godbe, A psi poskusi so bili zaman. vatmeS 1X1 tmujo pogum sklicema 1na P°l°žaj, ki je nastal “ radi te njihove politike, in ga °. navajati kot oviro za imenovanje guvernerja. ^irno si nekoliko to njihovo Na imenovanje guvernerja ni m 9°te pr'stati, pravijo, ker so v zeZ-anfki coni Tržaškega o-Ja baje nastale take ebistve-da S?'ernembe političnega, gospoda in socialnega značaja», obeh6 ne7n°3°če doseči združitev nov °-°n in da 3e zaradi tega ime-Predmet gUverneria Postalo brez- stal* sPremembe pa so baje na-:er vojaška uprava jugo-ZTSkc Cone Tržaškega ozem-zal?r,z3e Kni spoštovala obstoječih je n *n institucij», medtem ko ohstn?i-'anierj*fctl vojaška uprava je zafcon* in institucije ba- ,e spoštovala. slatin** ki biio mogoče pri- če hi a menovanje guvernerja le, ni a C°na B Povsem sličila co- Med razliko C°t/° :4 in con° B ja t 0 ™jno za- "'ore i2k'° ''icgovo ril irt marsi- so ° nosprotnem r,s Ukazat;a-Pač rmreč Po u Jjegooi pristaši dT^tz itauJZZ ZTiU’ da VU„ ‘talij; nnVi večino spa- "^sramno kl Oa je odkrito izrazil , pozivom na dviganje krivičnih enojezičnih osebnih izkaznic, s čimer je omogočil tukajšnjim imperialističnim predstavnikom dejansko kršitev ene najbitnejših določb mirovne pogodbe: narodnostne enakopravnosti. Da je z omenjenim pozivom perfidno in nesramno prevarii tiste, hi so mu verjeli, pa nam dokazuje tista določba votivnega zakona za junijske volitve, ki pravi, da za glasovanje osebna izkaznica, najmanj pa krivična enojezična izkaznica, ni neobhodno potrebna. Tudi s pisanjem v svojem glasilu, prav posebej pa še'z načinom pisanja glede spoštovanja mirovne pogodbe, je Vidali dokazal. da je na liniji KP Italije, t. j. priključitve Trsta k Italiji. Saj nismo še pozabili, kako je očitne primere kršenja mirovne pogodbe omenjal v zakotnih člančičih in bosedo «kršitevr> (violazionc) zamenjal z mnogo milejšo besedo ((prezir« (disprezzo). In dolgo časa smo zaman iskali na straneh njegovega glasila parolo o spoštovanju mirovne pogodbe. Tedaj je pač Vidali upal, da se bo Sovjetska zveza zaradi resolucije IU odrekla edino pravilne in možne svoje zunanje politične linije v cilju graditve demokratičnega miru in se Italiji ter hkrati italijanski IiP na ljubo postavila na stališče priključitve Trsta k Italiji, t. j. na revizionistično stališče. Toda ves Vidali jev up je šel po vodi čim je tedaj pred Varnostnim svetom prišla na vrsto jugoslovanska protestna spomenica o kršitvah mirovne pogodbe s strani anglo -ameriške vojaške uprave cone A Movimento istrianorevisionista in Vidah in je bilo Vidalijevo glasilo, sicer nerado, prisiljeno ponovno nastopati s parolo spoštovanja mirovne pogodbe. SZ se je namreč nujno postavila na jugoslovansko stališče. Kljub temu da se je odraz Vt-dalijevih revizionističnih upov, to je morebitne spremembe zunanje politične linije SZ, v Vidalijevem glasilu še večkrat ponovil, je končno Vidali pred nekaj dnevi ob razpravljanju v Varnostnem svetu o tržaškem guvernerju, definitivno uvidel, da Sovjetska zveza nikakor ne misli, ne v bližnji in ne v daljni bodočnosti pristati na kakršno koli revizijo mirovne pogodbe z Italijo, najmanj pa na revizijo tistega njenega dela. ki se nanaša na Tržaško ozemlje. Z Vidalijem vred je prišla končno do tega prepričanja tudi italijanska KP. Za oba pa je nastalo sedaj vprašanje: Kako kljub temu voditi na prikrit način takšno politiko, ki bo omogočila, da bi se priključitev Trsta k Ha liji vendarle uresničila in ki hkra ti ne bi bila odkrito protisovjet ska, t. j. ki bi bila kljub _ vsemu previdno na sovjetski in jugoslovanski liniji spoštovanja mirovne pogodbe. Takšno početje je seveda zelo težavna stvar. Ne samo težavna, temveč povsem nemogoča. No, Vi- dali se je je vseeno lotil. Oglejmo si kako. Začel je na debelo pisati in bučno izjavljati, da je za spoštovanje mirovne pogodbe, za imenovanje guvernerja itd. Za to, da bi odšle zasedbene čete iz cone A in iz cone B, toda dodal je: potem pridejo pa na prst o edruge rešitve«. Katere so te druge rešitve je vsakomur jasno Nato smo doživeli znano politično noto objavljeno v rimski izdaji «Unita», glasila KPJ, v kateri obtožujejo De Gasperija, da je prav za prav premalo storil in premalo dela za priključitev Trsta h Italiji in da je za to ((pravično« zahtevo Italije edini pravi pobornik edinole KPJ, pri čemer pa v isti sapi zatrjuje, da je za spoštovanje mirovne pogodbe, za imenovanje guvernerja ter trdi, da IVashington skoro bolj ponuja Trst Titu kot pa De Ga-speriju, ker se prvemu pač noče zameriti, ker «leze v imperialistični tabor«. Z guvernerjem bi bile tuje čete odstranjene in obe oni združeni. Hkrati pa nota podtika šovinistične zahteve glede Trsta Jugoslaviji, kar je seveda popolnoma protisovjetsko, in izraza le šovinizem tistega, ki na sovjetsko stališče glede pravične rešitve tržaškega vprašanja ostaja v bistvu na svojem protiso- vjetskem stališču, na katerem je bil takrat, ko se je SZ .borila za priključitev Trsta k FJ.RJ, kljub temu da trenutno sedaj pristaja na imenovanje guvernerja. Vidali je na to noto seveda takoj pristal, vendar pa to za njegove potrebe v Trstu ni bilo dovolj. Sito je prišlo po pripravi z raznimi članki in člančiči do debelo in na veliko tiskane posebne Vidalijeve izjave o stališču njegove frakcije glede spoštovanja mirovne pogodbe. Tudi ta izjava je sestavljena z namenom, da se pod krinko previdnega strinjanja s sovjetskim stališčem spoštovanja mirovne pogodbe gojijo upi na njeno revizijo in na priključitev Trsta k Italiji. V svojem prvem delu omenjena izjava Pod naslovom «Contro un perfido inganno« zastopa soLi.etsko in jugoslovansko ter tudi naše stališče nujnosti imenovanja guvernerja in odstranitve zasedbenih čet ter združitve obeh con, kar bi pomenilo za Trst prenehanje vloge an do-amerišice imperialistične voja 'kc baze. Drugi del izjave pa je prav za res perfidno obtoževanje Jugoslavije s podtikanjem, da je »razumljivo« da bi prebivalci mogli misliti, da obstajajo pogajanja med De Gasperijevo in Titovo vlado pod visokim angio-amerlškim patronatom za razdelitev Trža- škega ozemlja med obe sosedni državi«. Do tega zaključka prihaja Vidali na čudovit način na temelju treh «ugotovitev»: 1. Skrajno rezervirano stališče jugoslovanskega uradnega tiska glede razpravljanja pred Varnostnim svetom, kar je seveda popolnoma iz trte izvito. — 2. Jugoslovanska diplomacija je etakoj in sama» po tristranskem ameriškem marčnem predlogu izjavila, da je možen direkten sporazum med obema vladama glede tržaškega vprašanja. Ta izjava je bila resnično podana, toda tako, da je bilo v njej poudarjeno upoštevanje demokratične volje tržaškega prebivalstva, kar je seveda popolnoma v skladu s Togliattijevo izjavo, ki je bila podana pred jugoslovansko in v kateri je rečeno med drugim: ^Vprašanje Trsta zanima predvsem ih v prvi vrsti Italijo in Jugoslavijo. ■ 'Aapadne države so napravile do sedaj vse mogoče, da jreprečijo, da se Italija in Jugo-lavija sporazumeta med seboj. Moje mnenje je, da bomo lahko rešili vprašanje Trsta, ko bo imela Italija demokratično in neodvisno vlado/ki bo vodila politiko sodelovanja in bratstva z jugoslovanskim ljudstvom.« Tedanja jugoslovanska izjava pa je hkrati popolnoma p skladu z izjavo so- vjetske vlade z dne 13. aprila 1948, v kateri se za tržaško vprašanje zahteva spoštovanje najosnovnejših demokratičnih načel in, kar je še bolj v skladu z odgovorom jugoslovanske vlade na noti britanske in ameriške vlade glede Tržaškega ozemlja, v kateri se ostro obtožujeta obe vladi sabotaže imenovanja guvernerja ter znanih grobih kršenj mirovne pogodbe. — 3. Vidalijeva ((Ugotovitev« omenja ('določene izjave ve Warrena Austina, ameriškega delegata v Varnostnem svetu, da se cona B lahko smatra kot priključena k Jugoslaviji ter da marčna izjava ni vsebovala neke odločbe, temveč samo predlog ter da je bila «punto di partenza» ne pa «punto d’arrivo>> ter da je bilo nekoristno govoriti o guvernerju, češ da so bile o tržaškem vprašanju v teku pogajanja med Zainteresiranimi državami«. Kakšno posebno vrednost naj ima ta ameriška izjava danes, ko je vendar prav dobro znano, da je ameriška vlada z angleško vred dajala takšne izjave že lani v začetku leta in na katere je Jugoslavija odgovorila prav z zgoraj omenjenimi protesti proti kršitvam mirovne pogodbe z dne 12. aprila lani? Gornji Vidali jev Zaključek torej glede direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo lahko izvede samo tisti, ki bi hotel s pomočjo srednjeveške alkimije napraviti nekakšno vražjo vodo. In v to vražjo vodo je na omenjeni alkimistični način Vidali tudi zašel, kajti en sam dan pozneje je objavila «La Voce libera« (glej njen uvodnik od sobote 26. februarja) isti zaključek avantgardne organizacije revizionizma v Trstu MIR (Movimento istriano revisionista), ki je isti, do katerega je prišel Vidali in ki se glasi: «In pomanjkanje vsakršnega namiga grajanja na naslov in-famnih okupatorjev (t. j. jugoslovanske vojaške uprave cone B op. ur.) je zaplodilo skupaj s prevaro sumnjo, da so se trije zapadni zavezniki končno odločili izročiti Titu, ki je ali postaja njihov prijatelj, tudi pramen Istre«. Kakor vidimo, so prišli fašistični revizionisti pri MIR-u, zaradi svojih Revizionističnih potreb v sedanji politični situaciji, do istega zaključka, do katerega je prišel iz istih revizionističnih potreb tudi Vidali. Pri tem pa ga prav nič ne moti, da v ponedeljkovi številki svojega glasila MlR-ov zaključek celo citira (glej «Lay.» od 23. febr.), kot da bi bil ponosen, da sta obe revizionistični sorti istega mnenja, ki izvira iz sovraštva proti Jugoslaviji, ki jima je skupno. Na ta način je torej zapadel Vidah s svojim politikantstvom nujno v protislovje, ki se, kakor vidimo, tako evidentno izraža v tem, da se je znašel na isti liniji on, ki vpije, da je za spoštovanje mirovne Pogodbe, s tistimi, ki se proti mirovni pogodbi najbesneje borijo. Da jg to in takšno Vidalijevo politikantstvo na liniji Protirevolucije, na liniji imperialistov, pa je vsakomur jasni). Prane inrške metode TT d JSk ^ K T n Matijevi irakciji - O IV E V N I K Prejeli smo v objavo Medečo izjavo tov. Slame Ivana: Podpisani IVAN SLAMA sem bil pozvan dne 24. II. 1S49 na Vidail-jev ((rajonski komitet«, Ul. Mon-tecchi g/II, kjer so me vprašali, ako sem bil v Jugoslaviji in na čigavo pobudo sem šel. Odgovoril sem. da sem potoval v Jugoslavijo po moji lastni volji. Istočasno sem povedal, da sem videl mnogo lepih stvari, toda nikdar nisem izjavil, da se v Jugoslaviji govori in dela proti Sovjetski zvezi. Vse. kar vsebuje članek z dne 28.11. Hin-1ll—fll> III I I M— ~ f- Prebivalstvo mesta narašča lo zaradi priseljevanja -Koeficient rojstev je 10.93’j,,, umrljivosti pa 19.95°jM MINIMALNE MEZDE ZA DELAVCE, KI NISO VPISANI V SINDIKATE IN KI SO ZAPOSLENI V SLAŠČIČARNAH, PEKARIJAH IN PRODAJ ALN1C AH SLASC1C, KI SO PRIKLJUČENE K GOSTINSKIM OBRATOM TRST, 2" (AIS - PIO) — Mezdna komisija je v skladu z objavo št. 3, Ki jo je odobril oddelek za delo Zavezniške vojaške uprave, določila minimalne mezde za delavce, ki niso vpisani v sindikate in ki so zaposleni v slaščičarnah, pekarijah in prodajalnlcah slaščic, ki so priključene k gostinskim o-bratom na anglo-ameriSkem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Minimalna mezda je bila določena v smislu ukaza Zavezniške vojaške uprave št. 63. Objava štev. 3 bo verjetno priobčena v Uradnem listu 1. marca. Dne 14. januarja je bilo število stalnega orebivalstva našega mesta 272.518. Prebivalstvo je malo na-rastlo in to s priseljenci. Porok je bilo 146, od teh po katoliškem obredu 136. Največ primerov je bilo takih, ko sla novo-poročenca prvič stopila pred oltar, in sicer 132. Najraje so se poročili ledaj, ko je znašala razlika v letih med obema zakoncema od 9 do 2 let in od 4 do 8 let. Skoraj vedno je bil ženin starejši od neveste, v 22 primerih pa je bila nevesta do dve leti starejša od ženina. Drugih kombinacij pa je bilo malo. Štorklja se je oglasila 256krat. Prinesla je 132 dečkov in 124 deklic. Od vseh teh je bilo 41 pristojnih v druge občine. Koelicient rojstev je znašal 10.93 promil. in sicer je bilo 233 zakonskih in 29 nezakonskih otrok. Največ mater sc je zateklo v bolnišnice ali sanatorije, le 67 jih je ostalo doma. Ker smo že pri rojstvih, poglejmo, v katerih letih so matere rodile. V januarju ni bilo nobene, ki bi kupila izpod petnajstih let. Začelo se je pri šestnajstih, bila sta samo dva primera. S sedemnajstimi leti je bilo že pet mater. Med dvajsetimi in štiriin dvajsetimi pa 67. Nad temi leti pa jih je bilo največ, in sicer 118. 10 nesrečnic je pa takih, ki niso ho-tele dati svojih podatkov in so otro. ka zavrgle. Mrtvaški zvon se je oglasil 467 krat. Moških se je poslovilo od tega cta 218. žensk pa 240. Od teh iz drugih občin 25. Koelicient umrljl vosti je bil 19.95 promil. Največ jih je umrlo po bolnišnicah, zdraviliščih in doma. 13 pa jih je umrlo na javnem prostoru, bodisi naravne smrti ali pa zurudi nesreče. Po številu daleč prednjači okraj Stara mitnica s številko 83, s 63 primeri pa sledi Nova mitnica, dalje okraj Sv. Vid, Novo mesto itd. Nasprotn prednjači z rojstvi Sv, Vid s 30 primeri, nato Novo mesto in Stara mitnica z 23 primeri. V splošnem je po vseh okrajih bilo več umrlih kot rojstev. Edina izjema je Krašku planota, ki beleži prirastek dveh oseb. Največ žrtev so pobrale razne srčne bolezni in sicer 92. Pljučnica je zahtevalu 62 smrtnih primerov. Precej daleč za temi pa so bile jetika, rakasta obolenja ter starostna onemoglost. Samomor je bil samo eden, namernih umorov pa nobenega. V začetku meseca je bilo po vseh tržaških bolnišnicah skupno 3542 bolnikov, na koncu meseca pa 3771. Kot običajno ima sedaj prvenstvo splošna bolnišnica, sledita pa ji umobolnica in bolnica za kronične. 143 primerov so zabeležili, ker so bili bolniki okuženi z nalezljivimi boleznimi. Od teh je na žalost na prvem mestu še vedno stara znanka jetika. Med tem časom so tržaški želodci pospravili 737.683 kg mesa vseh vrst, največ seveda govejega (304.870 kg), telečjegu 177.904 kg in tako naprej. Najmanj pa je šlo v promet kozjega mesa (komaj bori 12 kg). Rib je bilo prodanih 122.840 kg., od teh največ ciplov. Zelenjave pa je bilo prodane na debelo in drobno 1,514.942 kg, sadja pa 537.550 kg. Največ smo pojedli jabolk in pomaranč. To so v glavnih obrisih številke o tržaškem življenju v prejšnjem mesecu. Mnogo njiv in travnikov je zapuščenih, posebno tam pri Konlo-velu, Proseku, Nabrežini in pri Ric-manjih. Posestniki morajo še vedno plačevati davke, kot da bi na tem zemljišču uspevala pšenica ali povrtnina. Travniki in pašniki so na splošno povsod v slabšem stanju kot pred leti; to potrjuje tudi slab pridelek sena. ki ga je vedno manj. Da ne govorimo o gozdovih, ki jih sploh ni več, in o zemljišču, ki so ga poškodovale vojaške čete med vojno ali po vojni. Kljub temu pa je na katastrskem uradu še vse kot prej, kakor da bi bilo še vse po starem. Se vedno so ocenjena zemljišča po prejšnjem stanju. Po novem navijajo le davke in razne doklade. Nujno je torej, kar naši kmetje po vaseh že več časa zahtevajo od oblasti, da se namreč izvrši pregled katastra ali «Iustrazione», ki bi moral biti po predpisih italijanskega zakona vsakih 5 let. Kmetje bodo imeli od tega veliko korist, ker -se bo odkrila še marsikatera sleparija, ki so jo svo-ječasno napravili na račun slovenskih kmetov. Znižati bodo morali davke zaradi poslabšanja zemljišč, davkarija jih ne bo več nadlegovala za davke za zemljišča, ki so v Jugoslaviji, in za ona, ki so jih odvzeli za gradnjo cest. Kdor pa je izvršil melioracijo zemljišč, bo po zakonu oproščen davkov za več let- Poleg tega je še potrebno, da vo. go težav pri izplačevanju odskod-nin, pri gradnji cest ali javnih objektov. Spričo vsega tega je nujno, da se na en ali na drugi način pomaga našim kmetom, da si uredijo s čim manjšimi stroški registracijo in prepise ter vse lastninske spremembe zemljišč. Potrebno je tudi, da se zaradi navedenih vzrokov čim prej izvrši pregled ocenitve zemljišč, kakor predvideva zakon. Pri občinskih katastrskih ocenjevalnih komisijah pa morajo biti po zakonu zastopani kmetje in davkoplačevalci s svojimi delegati, da se bodo zemljišča pravilno ocenjevala in se ne bodo delale krivice našim kmetom. ne sme mešati v sindikat in da se morajo sindikati baviti samo z gospodarskimi vprašanji. Pozivamo vse naše kmete, da zahtevajo, da se predkongresni sestanki pravočasno in javno oznanijo in da se na njih izvolijo za delegate najsnosobnejši in najboljši sindikalisti ter da preprečijo, da postane kmečki sindikat Vidalijeva politična agentura ! DRAGICI MLHEL.J m AfA-g RIJU PRODAN se je rodil prvo- = rojenec = NADAN Ob tej priliki jima iskreno f: čestita sestra JOLANDA- £ Trst, Rihemberk 1. III. 1949. § 'llilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli Pes povzročil sodno razpravo Družini Grm in Podrecca se nista nikdar dobro razumeli. Krivda za tako stanje je bila nedvomno na obeh straneh. Tako razmerje med obema družinama, ki sta bili sosedi, je trajalo do 18. aprila lani-Tega dne, bolje, tisto noč je Podrecca Umberto vstal, ker je moral na stranišče, ki je na dvorišču hiše v Ulici Campanelle 57, kjer stanujeta obe družini. Prav v tem času pa se je z zabave vrača- la domov družina Grm v družbi s jaška uprava poskrbi za splošen j prijateljem Gaetanom Michelazzi-prepis parcel (voltura) brezplačno jem. Moža in ženo je spremljal ali vsaj po nizkih cenah. Nekateri kmetje so namreč zamenjali zem-Ijišča, drugi so jih prodali, kupili ali podedovali, niso pa napravili kupnih pogodb in izvršili registracije na katastru. Nekateri lastniki so umrli v prejšnji ali zadnji vojni in nobeden ni izvršil prepise zemljišč. Vse to se pa dogaja ne toliko zaradi malomarnosti, ampak zaradi prevelikih stroškov, ki so s tem v zvezi. V nekaterih primerih bi namreč stalo več prepisovanje in registracija kot je vredno zemljišče samo. Prav zaradi tega je včasih tnno- SEJA OBČINSKEGA ODBORA Se vedno pogrevajo vprašanje o «Uslanovi prosle luke» Nekaj ur kasneje, ko so na predsedstvu cone dajali odgovor glede «Ustunove proste luke v Trstu«, je isto vprašanje zopet pogrel občinski odbor, ki se je sestal na redni seji pod predsedstvom župana odvetnika Mianija. Odbornik odvetnik Presca je poročal o delu Studijskega odbora za ustanovitev • Ustanove proste luke*. Odvetnik je predložil osnutek statuta za u-pravo pristanišča, kot ga je izdelal studijski odbor. Ta ustanova bi po lem statutu morala upravljati vso cono tega bodočega pristanišča, kot je bilo v načrtu 1941 leta. Gre za tri milijone kvadratnih metrov zemljišča med gričem Sv. Fantelej-mona in med Zavljami, Aquilo. Ustanova, ki bi prevzela upravo tega pristanišča, bi imela obliko zadruge, kateri so že skraja pristopili občina, pokrajina in Trgovska zbornica. Statut je bil pred kratkim poslan tudi predsedniku cone. Končno besedo pa bi morala izreči VU. Občinski odbor je vzel na znanje poročilo, ki ga je dal odvetnik Presca, in določil, naj posebna izbrana komisija pregleda načrt in naj poroča o tem na prihodnji seji občinskega odbora. Zadeva se bo tako pogrevala na dolgo in široko, saj za drugo itak ni namenjena. O tem se je prepričal vsak, kdor zasleduje razvoj te zamisli. Odbor je dalje deblokiral kavcijo v višini 50 milijonov lir, ki jih je pred časom položila družba Trezza, ko je pobirala občinske trošarine. Med ostalimi vprašanji, ki so bili na dnevnem redu ponedeljkove seje, so le nekatera bila pomembnejša. Med temi je bilo vprašanje popravkov volivnih seznamov, na pod lagi odločitev volivne komisije. V seznam je bilo s tem vpisanih 473 novih oseb moških in 743 žensk Izbrisanih pa je bilo iz volivnih seznamov 318 moških in 144 žensk Čitajte nove knjige! (IV. SEZNAM) Zeljeznov-Gruu: Mladost pod soncem (igrica), broširano A. Galgar: Komandant snežene trdnjave, broširano , S. Martak: Mucin dom, platno............................... Mitja Vošnjak: Naša velika matura, polplatno : , . F. Bublejnikov: Planet . zemlja, broširano .... Lavo Čermelj: V svetu atomov, polplatno . . . ; . . Aragon: Smrček - dobri sosedje, broširano ...... C. Collodi: Trdoglavček, polplatno ........................ Dobite Jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI. M,— I 12«.-27«.-400,-lgO,— 42«.— 35,— 12».— ( Izšla je 2. številka ..RAZGLEDOV" z mslednjo vsebino: D. HREŠČAK: O SLOVEN- SKEM NARODNEM VPRAŠANJU NA TRŽAŠKEM OZEMLJU - L. BERCE: ODPOR PROTI ENOJEZIČNIM OSEBNIM IZKAZNICAM - M. RAVBAR: SINTEZA ANTIKE IN MODERNE V PREŠERNOVEM PESNIŠTVU . V. BARTOL: MANGIALUPI IN ZENSKE -POROČILA O DEDKU MRAZU, TRŽAŠKI BIBLIOGRAFIJI, RAZSTAVI A. SIRKA -ČLANEK O LOUISU ADAMIČU - PRILOGA: PRIZOR IZ DEDKA MRAZA. domov njun pes, ki je bil privezan na vrvici. Grmova sta bila nekam dobre volje, ker sta v družbi z Gaetanom prebila prijetno urico v gostilni pri kozarčkih vina. Ker pa ima alkohol to edinole dobro lastnost, da človeka razgali in ga pokaže takega, kot je v resnici, je tudi Umberto Grm kapituliral. Kot star Podrecov rival je takoj začel žaliti soseda, čim ga je zagledal na dvorišču. Skraja jr Podrecca molčal, ker pa so se besede ponavljale, je Podreka, ki si je v čevljarski obrti dobro razvil mišice, stegnil roko in z dobrimi pomerjenimi udarci vrnil veselega Grma na tla. Komaj pa se je spravil na noge, je skušal z jermenom, na katerem je bil privezan pes, oplaziti čevljarja. Toda ta je bil spretnejši in je gamah prestregel s ponovnim, dobro pomerjenim udarcem. Todu pes, zvesta žival, je takoj videl, da gospodarju preti nevarnost. Kot bi strela švignila, se je zakadil v čevljarja in ga ugriznil v nogo. Čevljar je začel divje kričati od bolečin, ki mu jih je povzročil pasji ugriz. Temu se je pridružila gospa Elvira, Grmova žena. Začela je klicati, naj ji pridejo na pomoč. ker da ji hočejo ubiti moža. Vpitje je seveda zbudilo čevljarjevo ženo Ano, kt se je kmalu prikazala na bojnem polju. Toda ne golih rok. V rokah je vihtela ročni valjar. Cim je preračunala razdaljo, je že zavihtela valjar v zraku, ki je po kratki poti priletel naravnost na glavo gospe Elvire Grmove. Cilj je bil zelo dobro pomerjen, ker je bila glava gospe Elvire takoj krvava. Do tu je spregovorila policija. Včeraj zjutraj pa sta se obe dru žini znašli skupaj na zatožni klopi Pijani vojaki so ga napadli Ob 5 zjutraj se je včeraj vračal domov 31-letni Italo Duši iz Ulice Kandler 7. Na Ulici Carducci sta se mu približala dva ameriška vojaka, ki sta bila že precej pijana. Brez kakršnega koli vzroka sta se spravila nanj in ga začela biti. Na Dusijevo kričanje na pomoč je prišla policijska patrola, ki je bila slučajno v bližini. Policijskim agentom je komaj uspelo rešiti ci vilista pred pijanima vojakoma. Dusija so nato spremili na postajo Rdečega križa, kjer so mu obvezali rane po obrazu in po glavi. Pijane napadalce pa je medtem spravila na varno vojaška policija. pred okrajnim sodnikom. Obsojeni so bili vsi štirje družinski člani. Kazni pa so bile različne. Umberto Grm je bil obsojen na plačilo globe v višini 12.500 lir, njegova žena je bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, Umberto Podrecca na tri mesece ječe, njegova Žena pa na tri mesece in deset dni ječe, vendar jima kazni ni treba odsedeti, ker je bila izrečena z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon. Poleg tega bosta zakonca Podrecca morala plačati po 6 tisoč lir Grmovim za odvetnika. Predsednik sodišča je bil Longo, Izredni občni zbor Nabavljalne zadruge, z. z o. j. v Trstu Kakor objavljeno y Uradnem listu štev. 4-bis/II vol. z dne 15. tebrurja 1949, vabimo člane Nabavljalne zadruge, z. z o. j. v Trstu, da se udeleže IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA v drugem sklicanju, ki bo 6'. marca 1949 ob 8.30 v dvorani Doma kulture v Skednju, Ulica Soncini. s sledečim DNEVNIM REDOM; 1) Poročilo upravnega odbora; 2) Poročilo nadzornega odbora; 3) Predlog za likvidacijo zadruge: Sklepi, ki bodo sprejeti, bodo veljavni v vsakem oziru ne gledč na število prisotnih članov. O načinu glasovanja odloča skupščina, ki sme dovoliti za vsak posamezni primer tudi glasovanje po pismenem pooblastilu. Vendar pa sme vsak zadružnik glasovati samo za enega zadružnika. Predsednik: Tajnik: Dr.Ferdinand Kenda Franjo Cesar Nova avtobusna zveza Stara mitnica - Rovte Privatno podjetje je vzpostavilo novo avtobusno zvezo od Trga Stara mitnica (Largo Barriera Vec-chia) do Rovt (Campanelle). Avto bus vozi vsako uro pričenši v me. stu zjutraj ob 5.30, v Rovtah ob 6 uri. Zadnja vožnja iz mesta ob 22.30, iz Rovt v mesto ob 23. SLOVENSKO NAKOONO GLEDALIŠČE /a Tržaškn ozemlje ŠKEDEISJ V petek I. marcu ob 20. uri V DVORANI KINA SKEDENJ PREMIERA Galsworthyjeve komedije v tren dejanjih II Gospod Barthvvick - Rado Na-kerst; Gospa Barthsvick - Nad* Gabrijelciceva; Jack, njun sin-Silvij Kobal; Jones, delavec -Jožko Lukeš; Gospa Jones ■ Ema Starčeva; Marlow, sluga -Srečko Košir; Snow, policijs«1 agent - Belizar Sancin; odvetnik Roper - Milan Košič; sod-nid - Stane Raztresen; uradnik-Anton Požar; uradnik socialnega skrbstva - Ernest Zega; neznanka - Berta Ukmarjeva; J-polica! - Božo Podkrajšek: B-policaj - Julij Guštin; Livens ■ Josip Fišer; gospa Sedon - Angela Rakarjeva. Režiser: Milan Košič. — lniCe' nator: Jože Cesar. KOM O t UL V soboto 5. marcu ob 20. uri gostovanje V DVORANI PROSVETNEGA DRUŠTVA NA KONTOVELU z Galsworthyjevo komedijo 3 dejanjih |-^n • mlinih Otvoritev dramske šole SNG V četrtek 3. marca oh 20 se »M? predavanja v dramski šoli *N Javijo naj se vsi gojenci. Gleddlišče Verdi V četrtek ob 20.30 bo četrta Do»£ zettijeve opere »Ljubljenka* abonente reda A. ROJSTVA, SMRTI IN PORO1'1' Dne 1. marca 1949 se je v rodilo 9 otrok, umrlo je 8 Trstu oseb' poroke pa so bile 3. ntjj Cerkvene poroke: dijak Sorr«“ no Sergij in dijakinja Buchler * u, ta. uradnik Bertoli Ruggero in . radnica Stegu Nives, kurjač 6^ čič Ivan in gospodinja Vouk: NVj Umrli so: 74-letna Just-Ver«^ Marija, vd. Vespucci, 76-lctni Federik, 68-letna Martellanz J" at ja, vd. Škerjanc, 41-letni zu*,d. Renato, 76-letna Puzzer An*-.-kai Nemez, 81-letna Petrič l-"ranc ^ vd. Musitelli. 50-letna Balestr** vira, por. Giorgiulti. Po dveh dueli sla se vrnila domov Iz dVoec Ubere* smo izvedeli, da sla v nedeljo izginila zakonca Ivan in Albina VVeinstock. Oba sta šla v nedeljo zjutraj na sprehod v bližini Opčin. Sklenila in javila sta svojcem, da se bosta vrnila domov istega dne popoldne. Ker je v bližini meje, ni izključeno, da sta nevede prekoručila jugoslovansko državno mejo in tako zašla na jugoslovansko ozemlje. Isti popoldnev-nik je z naglico še dodal, da je policija začela s preiskavo vzdolž državne meje. Včeraj je bila zadeva pojasnjena. Policija je izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da so ob 14.30 organi Narodne zaščite na obmejnem bloku na cesti Sežana—Opčine iz-očili tukajšnji CP oba zakonca, ki sta v nedeljo prekoračila mejo. Nočna služba lekarn Redenzione, Garibaldijev trg 5: Benussi, Ul. Cavana 11; Biasoletto, U|. Roma .16: Alla Salute. Ul. Gin-j lia 1; Harabaglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju imajo stalno nočno službo. DIPLOMSKI ŠTUDIJ ZA KEMIJO NA TRŽAŠKI UNIVERZI TRST, 28. (PIO) — Z ukazom ZVU št. 39 je bil ustanovljen na fakulteti za matematiko, liziko in naravoslovne vede na tržaški univerzi diplomski študij za kemijo, ki bo trajal pet let. Ukaz je stopil v veljavo 24. februarja. Predhodni dvoletni tečaj k diplomskemu študiju kemije, katerega je ustanovil ukaz št. 283, je vštet v diplomskem študiju. Ta določba velja že za akademsko leto 1948-49. KINO POSEBNA DOKLADA BREZPOSELNIM DELAVCEM TRST, 2-- (PIO) — Brezposelni delavci, ki prejemajo redno ali izredno podporo za brezposelnost na mglo-atneriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, prejmejo na podlagi ukaza st. 38 posebno božično doklado. Delavci, ki so po pruvilih obveznega socialnega zavarovanja zavarovani proti neprostovoljni brezposelnosti in so prejeli za en dan ali več dni brezposelno podporo v času od 16. do 24. decembra 1948 vključno, imajo poleg običajne podpore za omenjeno dobo tudi pravico do posebne doklade, ki mora odgovarjati šestdnevni podpori, in do dodatne doklade, o kateri govori ukaz št. 39 z dne 21. oktobra 1947, z morebitnimi dodatki za družinske člane (otroke), a brez dra-ginjske doklade za kruh. Brezposelni delavci, ki so v času od 18. do 24. decembra 1948 prejeli za en dan ali več dni izredno brezposelno podporo na podlagi ukaza št. 392 z dne 31. maja 1947. imajo poleg podpore pravico še do posebne doklade, ki odgovarja šestdnevni zgoraj omenjeni podpori v meji, ki jo določa ukaz št. 39 z dne 21. oktobra 1947 z morebitnim dodatkom za družinske člane (otroke). a brez draginjske doklade za kruh. Stroški za podeljevanje posebnih doklad delavcem, navedenim v prejšnjih odstavkih, gredo v breme urada za obvezno socialno zavarovanje proti neprostovoljni brezposelnosti ali pa v breme urada za dodatne doklade in izredne brezposelne podpore. ROSSETTI. 15: «Tako sem v vojni zrfiagal*, D»nny Kaye. EXCELSIOR. 16: iiLepotice v kopališču«. Film v barvah. Ester Wll-liams. Red Skelton. FENICE. 16: «Tarzan in sirene«, John VVeissmueiler in Linoa Christian. FILODRAMMATICO. 16: ((Pomlad- ni veter«, Gary Grant. ITALIA. 18: «Kadar se srečajo gospe«, Greer Garson. ALABAHDA. 16; «Tihotapci», Jack Courvay, Clark Gable, Eva Gardncr. KINO OB MORJU. 15.30: «Vzgoja čustev«. sovjetski film. IMPEKO. 18: «Vojne nerodnosti«, Nino Taranta. VIALE. 16: (iVIhar v puščavi«. NOVO CINE. 18: «Dvoboj s črnim razbojnikom«. GARIBALDI. 14: ((Oropano življenje«, Dolores Del Rio. MASSIMO. 16: Gianni in Pinotto v filmu «Rio Rita«. IDEALE. 18: ((Izgubljeni v haremu«. Foster. MARCONI. 16: «2aloigra v tropskem pasu«, C. Bennett, J. Lynn. ARMONIA. 14: »Gianni in Pinotto kot novaka«. ODEON. 15.30: »Noč v paradižu«. M. Oberon. AZZURRO. 17: ((Kapitan Blood«, Llvio Lombardo. RADIO. 16: «Moiskt razbojnik Za-pada«. VITTORIA. 18: »Zgubljena mladina«, C. Poggio, M. Girotti. BELVEDERE. 15.30: «Pleši z menoj«, F. Astaire in E. Powtll. SAVONA. 15.30: »Ni hotela reči da«, R Russell. VENEZIA, 15: «Teksaški jezdeci«, F. Mac Murray, J. Parker. TRŽAŠKA BORZA . Zlati šterling 9400, papirnatiis iing 2020. telegrafski dolar n"9’ mo lar 684, švicarski frank t',',(iski francoskih frankov 175, avstr šiling 27. III RADIO TRST II. Sreda 2. marca 19*9 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja S.L. ba. 7.45: Napoved časa, P°r goli.30: Solistična glasba. 12.00- ^ dobna Anglija. 12.10: Lahka 0 .a, stralnn glasba. 12.45: Napoved '"j,, poročila. 13.00: Glasba p o * po-13.45: Skladbe zn kitaro. 14.00-ročila. 14.15: Dnevni pregled,^-tovnega tiska. 14.28: Citanjc v ^ nega sporeda. 17.30: Pestra 18.00: Mamica pripoveduje' ger-Programska glasba in Hcct°‘ J8r-lioz. 19.00: Tehnika in SoSp,9,<5: stvo, 19.15: Baletna Slasba7n. .Sl0* Napoved čnsa, poročila. 20.0J,- javansko operne arije. 20.20: « K-na medigra. 20.30: Človek th -.^ri 20.45: Zabavna glasba. zl-y^v n3, mladini: «Tramontana» 'b sardone v Tržaškem zalivu'« Affi: Orkester Bojan Adamič- _ g«iti' Rahmaninov: Rapsodija pa nijevo temo. 22.21: Lahka » 23.15: Napoved časa, poročil«- ored-Kaj vam nudi jutrišnji 23.35: Večerne melodije. TRST L Sreda 2. marca I949 ^3. 7.15: Koledar in jutranjatlftr»pj3 7.30: Radijske vesti. 7.45: J1 .^gf-glasba. 11.30: Pevske solo - „]«s- 12.10: Novi svet. 12.20: P*5.1 »oor'd' ba. 12.55: Današnji radijski >> „ce-13.00: Hudijske vesti. 13.23: sco Ferrari in njegov 01 pestf3 14.00: Tretja stran. 14.20- j4.4s: glasba. 14.30: Glas Lonr»9n*' \e^' Borzne vesti. 17.30: Radijske b3 za malčke 18.15: Ritmicn« * ^urna klavirju. 18.30: Glas A sv- ko so izpustili «a se {- Roa«o in Borghescja, ki *ih om.,H„Prav Posebno v naših kra-131 zločin,; S *tevilni,T,i vojni- taenei^il bll° tudi o bližnji kon-*,klenile rt! Ln vse organizacije so 'egate i • , do zbrale potrebne ^ }*i prihk °do-zastopali Standrež ^togo1!-! gospodarskih zadev se je . ‘hn1kii, ttlavlial° ° zemljiških na- Pri obravnavanju tado prištrf0-?- no E0 sklenili, da ^skih kolP v organizacijo jtali- hk°v (Fert° ,°V in kmečkih najem v7hodnnsti nerra)- ki bo v bližnji a vPrašan?0 Vsei državi posla' Prasanje pravične in učinko- vit, >; • aerav« ucinKO- n niu kn-r.M- Ief°rme proti 'zkorl-‘knv. lb delavcev in najem- ^lladim „ . Kczaia, rt-, na teni sestanku ob-?vo v sa^bO Poskrbela za pove- '■Stih miartml °rsaniz8ciji še vseh n.ev. ki so doslej stali ledali. ko so dru* ev. ki samo gi delali. Sklenili so tudi. da se bodo živahnejše udejstvovali na kulturnem in športnem področju ter tako preželi telo in duh z novo življenjsko silo in postali steber bodočega življenja na vasi. Tudi kulturno društvo, ki je že doslej vedno pridno delovalo, je sklenilo prevzeti nove naloge za bližnjo bodočnost na kulturnem polju in zlasti pospeševati dvig splošne izobrazbe in kulture, ki je bila pri nas zadnjih trideset let vedno zanemarjena in teptana in jo tudi seoaj z nezmanjšano mržnjo preganjajo ter napenjajo vse sile, da m jo uničili ali vsaj zavrli njen razvoj. Starejši in mlajši zborovalci so razpravljali še o raznih drugih krajevnih, gospodarskih in političnih problemih. Zaključili so zborovanje, potem ko so še enkrat ugotovili soglasnost vseh pri gledanju na dogodke zadnjih tednov ter izrekli potrebo, da bi se ie večkrat zbrali na podobne koristne in poučne sestanke. Obljubljeni poviški krajevnim namen Notranji mi ni »ter jim je zagotovil enake povi»ke kakor državnim nameščencem Goriški sindikalni zastopnik se je te dni vrnil iz Rima, kjer je bilo širše sindikalno zborovanje. 26. Ie bruarja je notranji minister Scel-ba sprejel nekatere sindikalne zastopnike krajevnih ustanovnih podjetij in razpravljal z njimi o problemih, ki zanimajo to kategorijo de lavcev. Minister je dal o tej zadevi nekatere obljube 7,a zboljšanje gmotnega položaja kategorije. Med drugim je dejal, da nameravajo podaljšati predpise člena 3 zakonske ga odloka št. 61 za ureditev položaja dnevničarjev. Obenem, da bodo takoj raztegnili poviške, ki so določeni za državne nameščence, do 1. novembra lani tudi .na nameščence krajevnih ustanov. Vlada bo pozvala uprave teh ustanov, da se tudi same pobrigajo za pridobitev sredstev, ki so za to potrebna, s pomočjo dviga krajevnih linanc. Minister je potrdil tudi, da bodo v kratkem izdali navodila, po ka terih bodo smele krajevne u.-,tar,o-ve postopati s svojimi nameščenci, ki niso stalno nastavljeni, o predpisih zakonskega odloka št. 262. Tudi glede pokojnin so sindikalni zastopniki dobili zagotovilo, da Citajte in širite Primorski dnevnik! Verdi 360; mesnica Amedei 500; mesnica Vida 300; spaccio comuna-le čarni 1000; tvrdka Pitassi manufakture 1000; tvrdka Temil, Ul. Car-ducci 100; tvrdka Gallico, Ul. Car-ducci 1000; tvrdka Mauri, Ul. Car-ducci 1000; tvrdka Zitter & Pippan, Korzo Verdi 1000; tvrdka Paternol-li 1320; knjigarna Cumar, Ul. Arci-vescovado 100: tvrdka Predolin, Se-meniška ul. 150. — Skupno 30.115. Odbor se zahvaljuje. Predvčerajšnjim proti večeru je iz gostilne hotel domov 48!etni A-lojz Kavčič s Peči. Kavčič je namreč svoj popoldan zapravil z veselo družbo v vaški gostilni, kakor se spodobi na debelo nedeljo. Ko je prišel do mostu čez Vipavo, ga je zavžita pijača pričela mučiti in ga posedla na ograjo mosta. Nekaj trenutkov je tam počival in morda hotel že zadremati, ko se je nenadoma znašel v reki. ki je bila k sreči zaradi vztrajne suže skoraj brez vode. Pri padcu si je zlomil desno roko. Na pomoč so mu prišli mimoidoči vojaki in poklicali Zeleni križ, ki je Kavčiča pripeljal v občinsko bolnico Brigata Pavia. Avto pod cesto Preteklo nedeljo sta se odpeljala dva delavca iz Tržiča in sicer 201et-ni Mario Vittori, ki je šofiral, in 18!etni Mario Rotti z avtomobilom na nedeljski izlet. Na mostu preko Verse blizu Morara sta na nekem ovinku zaradi prenagle vožnje zavozila z avtom s ceste. Vozilo je odskočilo s cestnega tlaka in padlo več metrov globoko pod cesto, kjer se je preobrnilo. Avto je odnesel precej poškodb, ki jih cenijo na preko 100 tisoč lir. Oba mlada potnika pa sta imela več sreče kot pameti in sta odnesla iz nesreče, ki bi lahko bila smrtna, le nekaj neznatnih prask, tako da nista potrebovala niti zdravniške pomoči. Zadnje dni so se sestali predsednik Lovske zveze iz Vidma in zastopniki posameznih okrajev videmske pokrajine s predsednikom pokrajinskega odseka. Pri tej priliki so podpisali dogovor, na podlagi katerega bodo tudi v videmski pokrajini v najkrajšem času uvedli nadzorstvo nad lovom in odpravili sedanji liberalistični sistem, kot je v navadi ,v ostalih pokrajinah Itali-pe. V goriški pokrajini, ki je imela že doslej sistem rezerviranega lova, bo ta ostal še nadalje v veljavi. Ta sporazum mora biti še potrjen od državne lovske zveze in predvideva imenovanje deželnega zastopnika za Furlanijo in Goriško, ker bo potem ta dežela ločena od ostale Benečije. Goriška pokrajinska zveza še nadalje vztraja pri svojem stališču, da bi obdržali tudi v bodoče občinske lovske rezerve, kakor je to pri nas že od nekdaj v navadi in bi jih verjetno upeljala tudi v videmski pokrajini. Oddajo voska Konzorcij čebelarjev za goriško pokrajino vabi vse čebelarje, naj oddajo čimprej pridelani vosek za predelavo v plošče in sicer v najbližji kmečki konzorcij. Vosek se sprejema samo še do 10. t. m. Predelava v plošče bo stala 150 lir za kg, katerim je treba dodati še prevozne stroške in izgubo od 3 do 5 odstotkov odpadkov. ponedeljek popoldne so imeli na sedežu Trgovske zbornice posvetovanje ravnatelji raznih odsekov proste cone in goriški trgovci. Govorili so o načinu, kako odpraviti nekatere nepravilnosti in neredno-sti. ki se v praksi pojavljajo. Ze precej časa od tega, ko so, prvič in zadnjič razdeljevali po 1 kg sladkorja, ki so ga potrošniki že davno porabili in sedaj protestirajo, ker novega razdeljevanja le noče biti. V uradu za prosto cono zagotavljajo, da bodo morda še la teden začeli z drugim razdeljevanjem sladkorja, verjetno v isti količini kakor prvič, to je po 1 kg na osebo. V cenah kave se je pokazala med posameznimi trgovinami večja ali manjša razlika, vendar pa so ljudje na splošno razočarani, ker so pričakovali, da bo kava cenejša. Razlika v cenah je dostikrat odvisna od tega, kje je trgovec nabavil blago in je tisti, ki je kavo kupil brez posredovalcev lahko napravil ugodnejšo ceno. Zaenkrat je na trgu na razpolago samo pražena kava, ki jo prodaja tvrdka Orzan po cenah od 680 do 1100 lir za kg, dočim je surova kava od 500 do 960 lir. Pri nekaterih drugih trgovcih se cena vrti od 650 do 1200 lir za kg pražene kave. Na vsak način pa zarjujejo, da se bo tudi cena kavi bolj ustalila, ko bodo prejeli novo blago iz proste luke v Trstu. Vsekakor po so se trgovci že v samem začetku v glavnem držali predpisov o prosti coni. čeprav je bila prodaja svobodna. KINO VERDI. 17: «Srečanje brez prihodnosti«. N. Shearer in R. Taylor. VITTORIA. 17; »Olimpiada v Londonu«. CENTRALE. 17: «Rdeči vragi«, J. Corradine in G. O’ Brien. MODERNO. 17: «Ce si ti, potrkaj dvakrat«. Gianni in Pinotto. EDEN. 17: «Iskalci zlata«, Pred tremi tedni so prebivalci goriškega Rafuta na prav slovesen način praznovali ustanovitev svoje kmečke obdelovalne zadruge, ki so ji nadeli ime «Nova Gorica« m jc že sedemnajsta te vrste v goriškem okraju. V zadiugo so že ob samem začetku vstopili vsi zavedni kmetje. Visoko v zrak so dvignili delavsko zastavo. Ponosno je plapolala in oznanjala tudi prebivalcem stare Gorice, da je ta dan za Rafut zgodovinskega pomena, ko njegovi kmetovalci zapuščajo star in nepraktičen način obdelave zemlje ter se lotevajo skupnega obdelovu nja v zadružni obliki in na socialni podlagi, pri čemer bodo z manjšim naporom in manjšimi stroški dosegli več uspeha in več koristi. To je bil prvi večji korak na poti graditve socializma na Rafutu, ki so ga spremljali tudi z godbo in slovensko pesmijo, ki je donela preko krivične meje in spravljala v onemogel bes tiste, ki jih začne boleti trebuh, čim zaslišijo slovenske melodije. Toda ti ljudje so tam brez moči oziroma nimajo tja dostopa. Novoustanovljena kmečka obdelovalna zadruga ima zelo dobre možnosti razvoja, ker je zemlja tukaj prvovrstna in ji je dodeljena poleg zemlje, ki so jo dali zadružniki v skupno obdelavo, tudi ena, ki je v tem okolišu prišla ped agrarno reformo. Dober del te zemlje je sedaj Je zanemarjen, ker so jo njeni prejšnji lastniki izkoriščali brezobzirno in nenačrtno, ali pa se sploh niso brigali zanjo, ker so živeli v mestu. Zadružniki ;o sklenili, da bodo začeli takoj z obnavljanjem sadov lijakov in vinogradov ter bodo uredili zemljo tako, da bo mogoča v bodoče tudi strojna obdelava, s čimer bodo prihranili mnogo delov- ne sile, ki je drugod tako nujno potrebna. Za ustanovitev podobnih zadrug se pripravljajo tudi v Biljah, Bukovici jn Vrtojbi, tako da jih bomo imeli potem v gor i- kem okraju že dvajset. Toda tudi že obstoječe zadruge se stalno razvijajo in širijo, saj pristopajo vedno r.ovi člani, ki so videli v praksi, da je nov način obdelave boljši in rentabilnejši kakor pa. prejšnji. Drobna zemljiška posest je za malega in srednjega kmeta pogubna, medtem ko novi način omogoča obdelavo ra najmo dernejši način, čeprav zemlja ostane še vedno last posameznih zadružnikov in jo torej še vedno obdelujejo zase. To napredovanje je izraz visoke politične in gospodarske zavednosti naših kmetovalcev, ki so kaj kmalu doumeli vse prednosti novega načina obdelovanja nad sta rimi metodami. Predpisi za prisilno oddajo lila Pretekli petek se je na goriškem županstvu- sestala občinska komisija za določitev žitnih presežkov za obvezno oddajo. Pregledala in odobrila je seznam poljedelcev, ki morajo izvršiti obvezno oddajo, kakor tudi onih. ki ne proizvajajo dovolj žita niti za lastne potrebe in so obvezani, da določijo del svoje zemlje za pridelavo žita za potrebe svoje družine in posestva. Ti predpisi veljajo za tekoče kmečko leto 1948 49 za občine Gorica. Steverjan in Sovodnje ter so na vpogled na občinskih deskah posameznih občin, na katere se na našajo, za dobo 10 dni. V tem roku se zainteresirani lahko pritožijo na UPSEA v Gorici. Ul. Mazzini 2, pri pokrajinskem odseku za obvezno oddajo. se vlada zanima za njihovo rešitev in da je. zakladni minister to vprašanje že uvrstil med probleme, ki so predloženi za nujno rešitev. Kar se tiče razširjenja poviškov, ki so bili odobreni za državne na meščence, na krajevne ustanove, je mešana finančna komisija na svoji seji 25. februarja sklenila, da bo občinam in pokrajinam dovolila poseben predujem do najvišjega zneska 4/12 letnega iznosa novih povišanj. Ta strošek se bo zaračunal med obvezne izdatke za krajevne ustanove in lahko presegajo viške, ki s.o bili določeni za navadne in naknadne davke, ki so bili že razpisani. Prispevki za brezposelne Odbor za zaščito brezposelnih objavlja drugi seznam tvrdk, ki so prispevale za pomoč brezposelnim s prodajo kuponov: Prosvetni krožek Podgora 400 lir; bar Fajt. Korzo Verdi 500; kavarna Italija, Ulica D. d’Aosta 500; bar Municipio, Ul. Garibaldi 35; bar Florida, Ul. Morelli 150; kavarna Cotič, Standrež 500; bar Bologna, Korzo Roosevelt 1000: hotel Centrale, Korzo Verdi 225: gostilna Molar, Standrež 200; zadružna gostilna. Standrež 1000; gostilna Tuzzi, Standrež 500; gostilna. Leon Bianco Ul. Monteeucco 209; gostilna Grues, Ul. Leoni 500; gostilna Cescut, Ul. D. d’Aosta 500; gostilna Kot Ivan 200; gostilna CAI 500; prodajalna tobaka ul. Casale 500: dobrodelni ples PSLI, Ločnik 1030. Tvrdka Ristis 3000; tvrdka Orzan 2580; tvrdka Delpin 500; tvrdka Ver-zeniassi 3000; tvrdka Fross, Kapucinska ul. 260; Goriška zadruga, Standrežu 300; Delavska zadruga na Korzu 500; Delavska zadruga Korzo Verdi 60; tvrdka Miani, Korzo I Obdaritev gluhoneme mladine Gluhoneme otroke v Portorožu večkrat obiščejo razne množičiv.' organizacije, pomudijo se pri njih in jim prinesejo darila. Med posebne redne obiskovalce teh otrok pa lahko štejemo pionirje in napredne žene iz Strunjana. Na dan proslave Prešernove smrti je zastopstvo teh dveh organizacij iz Strunjana pripeljalo na osličku v zavod gluhonemih zopet Jepo darilo: 355 kg krompirja. 100 kg jabolk in velik zavitek piškotov. Tov. Jalovec Olga pa je darovala še 500 lir. Pridni pionirji iz Strunjana so zbirali po hišah krompir in jabolka, žene pa so nabrale moko in druge dobrote, da so lahko napekle piškote, ki so gluhoneme otroke tako razveselili. Obisk je rodil obojestransko zadovoljstvo, saj so pionirji iz Strunjana prvič slišali govoriti gojence zavoda, ker so menili, kakor mnogi drugi, da se gluhonemi pogovarjajo le s kretnjami rok. Zdaj so se prepričali, da to ni tako. Pa tudi sicer so dobili še večje spoštovanje do teh revežev, ki so prikrajšani v življenju za dar govora, a znajo to mirno prenašati. Nasprotno, prav tako veseli so kakor ostali normalno razviti otroci. Imajo pač svoj svet. ki je nam nerazumljiv jn ki ni tako tragičen, kot se na prvi pogled zdi. Ravnatelj zavoda tov. Rupnik se je obiskovalcem toplo zahvalil in je poudaril, da je njihov obisk dvignil pri zavedni gluhonemi mladini tudi pomen in važnost proslave 100-letnice Prešernove smrti. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301 a PRITL. - TEL. 70 Škofije Sred; vasi «na komunski južnji« ie ena pipa za vso Spodnjo Škofijo. To je na vsak način premalo za tako število prebivalstva. Poleg tega pa uporabljajo to pipo tudi za napajanje živine, ker v vasi ni napajališča. Ko pripeljejo kmetje živino, prinesejo s seboj razne posede, čebre in drugo, da lahko živina pije iz njih. K pipi za vodo gonijo krave, vole, konje in osle, tako da je na okrog vse umazano in polno živin, skih odpadkov. Ko gredo gospodje po vodo, se vse umažejo, človeku pa se gnusi piti, samo če pomisli, od kod so to vodo prinesli. Nujno je torej, da oblast čimprej poskrbi in postavi še eno pipo in še eno napajališče za živino. zBCG V soboto dne 26. februarja je bilo zaključeno cepljenje proti tuberkulozi z BCG v jugoslovanski coni SIO-ja. Požrtvovalna ekipa z dr. Uršičem na čelu je žela lepe uspe. he in smo na rezultate, ki jih je dosegla v našem okrožju, lahko ponosni. Rezultati so tem bolj zadovoljivi. če upoštevamo, da je bilo cepljenje prostovoljno. Medtem ko se je podeželsko prebivalstvo našega okrožja odzvalo skoraj 100 odstotno, je obžalovati, da so zlasti nekatera obalna mesta ostala proti tej občekoristni in človekoljubni akciji precej brezbrižna in brez zanimanja. Ta ugotovitev je tem bolj žalostna, ker imajo ravno naša o-balna mesta veliko večjo potrebo po obrambnih ukrepih proti jetiki, kot pa dežela. Saj je znano, da pridejo na enega podeželskega bolnika kar štirje tuberkulozni meščani. Cepljena je bila pretežno šolska mladina. Povprečna starost okrog i 10.000 otrok, ki so bili pregledani s tuberkulinsko probo. je znašala 8 let. Po zdravniških ugotovitvah je okoli 30% pozitivnih primerov, torej takih, ki so že prestali mladostno primarno infekcijo. Vsi negativni otroci so bili cepljenj in gotovo je, da bo ta korist na akcija pokazala v prihodnjih letih blagodejni vpliv pri naši mladini. Zato je nerazumljivo, da se je tržaški nam nasprotni tisk obregnil tudi ob to čisto sanitarno, zdrav-stveno-ebrambeno akcijo proti največji sovražnici človeštva, jetiki, ter da je s svojimi poročili o cepljenju v našem okrožju odvračal starše in s tem njihove otroke od te koristne, humanitarne, mednarodne akcije. Odgovor na to pisanje je prejel tržaški reakcionarni tisk iz ust zdravnika samega pri zdravniški uri na radio Trst I. ki je obsodil cepljenju nasnrotno pro- pagando in pokazal na pravilnost preventivnih ukrepov, ki jih je zdravstven« oblast v Istrskem o-krožju uvedla proti jetiki. Ce naj še omenimo, da je potekla organizacija cepljenja brezhibno in da jo je večji del našega Ijud- Sindikalna podružnica sodišč in javnega tožilstva v Kopru je zbrala 5000.— (pet tisoč lir) ob priliki obsodbe Primorskega dnevnika. stva sprejel z navdušenjem, potem je to za požrtvovalne člane ekipe BCG in za nas najboljše zadoščenje ter zagotovilo, da je naše ljudstvo napredno in zavedno v borbi proti jetiki kot najzahrbtnejši sovražnici človeštva. KINO KOPER: 2. in 3. t. m. ((Tragedija Silver Queen». IZOLA: ODEON: 2. in 3. t. m. «Kakšni časi«. PIRAN; gledališče Tartini: 2. in 3. t. m. »Vdaja«. Ples ES v Portorožu Preteklo soboto so priredili ES v Portorožu ples v dvorani Ljudskega doma. Zabava je trajala do 4 zjutraj in je šel ves dobiček 15.000 lir v korist ES. Tu naj še posebej omenimo, da je bilo nabranih 6.000 lir prostovoljnih prispevkov za družino Geržinič iz Belega Križa in sicer za ponesrečena Ferruccio in Nevio Geržinič. ki sta se igrala z ročno bombo tipa Breda. Daru so bili starši zelo veseli. Ankaran-Va Idoltra Mava ustanovitve Rdeče aorta Pred dnevi so zagoreli pri nas številni kresovi ter naznanjali praznik Rdeče armade. Drugi dan pa sta krajevni tajništvi SIAU organizirali množično zborovanje, da ljudstvo dostojno proslavi obletnico armade, ki je vzklila za obrambo delavcev in kmetov pred napadi domačih in tujih zasužnjeval-cev ter s požrtvovalnostjo in junaštvom priborila svobodo in blaginjo sovjetskim narodom. Obenem je bil naš spomin posvečen hrabrj JA, s katere pomočjo so jugoslovanski narodi zaživeli svobodno življenje in pod katere o-kriljem koraka ljudstvo našega o-krožja po poti kulturnega in gospodarskega napredka. G. L. Padna Tudi v naši vasi smo imeli lepo Prešernovo proslavo. Kljub temu da je vasica majhna, smo se čutili dolžne, da se oddolžimo spominu moža, ki je obogatil slovensko literaturo. Proslava je bila v soboto 26 t. m. in se je je udeležila skoro vsa vas. Isti večer smo imeli tudi množični sestanek, kjer smo razpravljali o prostovoljnem delu ter o gradnji zadružnega doma. Glavni poudarek je bil dan izboljšanju ekonomskega položaja na vasi. K besedi so se priglašali posamezniki z raznimi pametnimi in koristnimi predlogi. PRESKRBA Delitev jajc. Ekonomski oddelek OLO v Kopru javlja, da bo razdeljena določena količina jajc na februarske nakaznice R-l, R-2 in R-3, in sicer; na odrezek 139 nakaznice R-l šest. na odrezek 239 nakaznice R-2 štiri, na odrezek 339 nakaznice R-3 štiri jajca po 12 lir kos. UsMlevpituMceSPDvKip Prihodnji četrtek, dne 3. marca ob 20. uri bo v dvorani nad kavarno Loggia ustanovni občni zbor podružnice tržaškega planinskega društva v Kopru. Prepričani smo, da sc bodo vsi oni, ki se zanimajo za planinstvo in ki so ljubitelji narave, udeležili tega zborovanja. Kdo bolj kot človek, ki živi v mestu aji dela v u-radih, potrebuje mir, sproščenost, mikavnost večno lepe narave! Za vse te bo skrbela podružnica planinskega društva, da bodo vsaj tu in tam deležni lepot proste narave. Sečal Zadnjega sestanka zbora voliv. cev se je udeležilo okrog 2000 ljudi- To je jasen dokaz, kako se ljudstvo zanima za razne probleme v korist vasi in skupnosti. V glav. nem se je razpravljalo o že doseženih uspehih in o bodočem delu. Padali so razni predlogi, kako bi se marsikaj izboljšalo, kar je bilo ob koncu vse izneseno v bodočih nalogah, bolje v sklepih. Sestanek je bil vsekakor koristen. V nedeljo pa smo imeli Prešernovo proslavo. Za to priliko so prišli dijaki iz Portoroža s svojim programom. Bilo je nekaj petja in recitacij ter lepo in zelo izčrpno predavanje o Prešernovem življenju ter pomenu njegovih poezij za vse Slovence. Ljudstvo iz Sečala je bilo dijakom za izvajanje zelo hvaležno. epiiob smrinfi nesreče pred sodiščem Malomarni vozač, ki je v novembru lani povzročil smrt tov. Borisa Arka, je bil obsojen na dve leti zapora Mirtiče Iz Mirišč smo prejeli dopis, v katerem nam sporočajo. da so imeli pri njih zelo uspelo prireditev obletnice ustanovitve Rdeče armade. Proslave se je udeležilo zelo veliko ljudstva in je bil celoten program v resnici občuteno podan. Tu se je izkazala predvsem šolska mladina z recitacijami in petjem, kar je vsem silno ugajalo. Glavni poudarek je bil seveda na govorniku, ki je obrazložil važno vlogo, ki jo je igrala ta slavna armada vse od njene ustanovitve. tasjii/ VOLITVE V TRSTU 1907-1913 15 bi imel danes slovansko večino pvišlu do vojno in italijansko aneksijo j. SJ°Vensko‘nJvjer JC Slasovalo za h0* Polovil .l0,1.alisti4no stranko Še „ nCev, je bil VR*h„vollvnih udele-ta3''* solu' SV' Križ' velika "'^ma. Italijanska libe- ralua stranka je v okolici, ki je vsa nad 90 odst. slovenska, dobila le 17 odst. glasov vseh voliv-nih upravičencev (1911); B, Sv- Križ pribl- 0p«lne 19ij od v. upr. 1913 mil od IJ.v.r. odd. velj. od odd■ velj. jgsl. mio QtUoVei.p ."O«" •tao-Trebiie 5 Kont.-p.M. * Pan.-Tr. s Sv- Kr. a Gpčin. 4.4% pribl. 4.9% 7.5 % 98% 15.5% s Kon.-P.-M. 18.2% 18.2% 90% 15.4% z Ban.-Tr. 19.2% 19.0% ^ O O ' o O) 15-5% a Sv. Kr. 18.2% 25.4% 92% 15.4% 4 Opčin. 19.2% 31.8% 96% Volivni rezultati v okolici nam I še posebej jasno kažejo, da so mnogi Slovenci glasovali za italijansko nacionalistično stranko, pa naj je bilo to že zaradi pritiska, podkupovanja, silne propagande ali kakih drugih vzrokov. Krajevni skupini Kontovel-Prosek-Mira-mar in Bane-Trebče (tu je točen delež vsakega posameznega kraja nemogoče ugotoviti, ker voliv-ne sekcije niso bile pri nobenih volitvah podrobneje razdeljene) sta imeli posebno močan delež italijanskih liberalnih volivcev — dasi sta bili po svoji narodnostni strukturi skoraj homogeni, kakor vsa ostala okolica. Ce primerjamo razvoj deleža slovenske kulture nacionalistične stranke za leta 1907—1913 v okoliškem volivnem razredu, torej tako v predmestjih kakor v okolici, bomo opazili nazadovanje. Pri dr. žavnozborskih volitvah je padel delež z 52.3 odst (1907) od števila volivnil) upravičencev na 50,7 odst. (1911); pri občinskih pa z 51.2 odst. (1909) na 46.2 odst. To je povsem razumljivo. V okolici in predmestjih ni le vedno bolj napredoval socializem, čemur je predvsem pripisovati ta padec, ampak se je tudi narodnostno prebivalstvo vedno bolj mešalo. Isti proces se je vršil v mestu, le da seveda y narodnostno nasprotnem smislu. Zato tudi zaznamuje slovenska nacionalistična stranka v istem razdobju v mestnih okrajih porast: z 11.7 odst. (1907) na 16.0 odst. (1911), s 14.4 odst. (IV. razred 1909) na 14.7 odst. (IV. raz-red 1913). Dočim je bila leta 1907. še večina volivcev slovenske nacionalistične stranke iz okoliškega volivnega okraja, je leta 1911. že prešla ta večina v mestne vo-livne okraje. Na ta način sta se mesto in okolica narodnostno vedno bolj približevala (dasi sta bila seveda že zelo daleč od stične točke); v celem pa je zmagovalo naraščanje slovenskega prebivalstva. «Trst bi imel danes, da ni prišlo do vojne in italijanske a-neksije, po samem naravnem razvoju slovensko večino«. Iz celotnega političnega razvoja Trsta je podala pričujoča razprava samo izsek, samo sliko,ka-kor jo jc nudil tržaški strankarski boj okrog leta 1910., v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno. Zato tudi nismo govorili o razlikah med rezultati posameznih volitev leta 1907, 1909, 1911 in ( 1913 več, kakor pa je bilo ravno potrebno. Razlike so seveda bile: in v primerjavi z rezultati vseh prejšnjih in nadaljnjih volitev v Trstu bi dale zelo zanimivo sliko ne le razvoja političnih strank, ampak tudi razvoja celotnega gospodarskega socialnega in populacijskega življenja Trsta. Za tako delo pa bi bilo predvsem treba uporabiti celo vrsto virov, ki so danes v Ljubljani nedosegljivi. Zato smo se omejili na eno samo, časovno omejeno sliko: pri tem so bile vzete v poštev predvsem tiste značilnosti, ki so skupne vsem štirim volitvam. Na vprašanja, kako je recimo naraščanje ali padanje volivne udeležbe .se nismo ozirali. Slo nam je predvsem za to, kakšna je bila geografska razporeditev in socialna struktura volivcev tržaških strank pred prvo svetovno vojno — na ta problem pa dajejo rezultati štirih obravnavanih volitev, ki so se itak vršile v kratkem razdobju, kljub vsem medsebojnim razlikam, en skupen odgo-vof. KONEC. (Jz revije »Zgodovinski časopis« št. J, J948, Djvbljam) Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je razpravljalo danes v kazenski zadevi B. A., šoferja iz Trsta, ki je dne 25. novembra 1948 okoli 20. urt vozil osebni avto po glavni cesti iz Kopra skozi Semedelo pro-ti Izoli s tako brzino in tako malo. mamo, da je kljub temu. da so mu ugasnile luči, drvel naprej v temi. Ravno ob istem času sta šla isto-tako v smeri proti Izoli sedaj pok. Boris Arko, učitelj, in njegova zaročenka Božič Anica. Slednja je hodila oo zunanjem robu cestišča; pri tem je držala pod roko Arka. ki je bil ob njeni levi strani. Obtoženi Babič je zadel z vozilom od zadaj pok. Arka s tako silo, da je nesrečneža vrglo na pokrov motorja, kjer je obležal. Obtoženec pa ni ustavil avtomobila niti sedaj, marveč je drvel z njim kar naprej. Pok. Arko je med tem kakšnih 8 metrov dalje od kraja nesreče padel z vozilom v obcestni jarek in ondi obležal nezavesten. Sunek, ki je posnel pok. Arka, je odbil vstran tud) Božič Anico ter jo vrgel prav tako v ja. rek *b cesti. Šofer bi bil verjetno dirjal z avtom še naprej, da ni približno 9 metrov dalje udaril v obcestni kamen, ga izruval in se u- stavil šele 36 korakov naprej od tega kamna. Obtoženi Babič se je po storjenem dejanju obnašal skrajno surovo in predrzno. Božičevi ni hotel niti pomagati dvigniti ponesrečenega Arka'ter je nastopa! brezčutno jn predrzno, odklanjal vsako krivdo. Sele šofer Majekovski Kazimir, ki je v tem trenutku privozil mimo kraja nezgode, jo poškodovanega Arka odpeljal v Koper. Pok. Arko je dobil težke notranje poškodbe, združene s pretresom možganov ter je še isti večer v tržaški bolnici umrl zaradi zloma lobanjske baze. Božičeva je bila le lahko po-škodovana. prestala pa je velik strah in kot Arkova zaročenka veliko žalost. Obtožnica očita šoferju Babiču skrajno malomarnost, ker je vozil z veliko brzino z avtom, ki ga do tedaj ni dobro poznal, da je vozil po skrajni desni strani ceste in ker ni ustavil avtomobila, čim so mu ugasnile luči. Obtoženec je znan kot drzen vozač in o njem gre glas, da bi vsakdo, kogar bi povabil, naj se pelje z njim na motorju, povabilo odklonil, čeprav bi Ba-bič spremljevalcu obljubil darovati motor. Obtoženec je priznal samo dejansko krivdo in je hotel sodišče prepričati, da je vozil tehnično pravilno, da so luči avtomobila gorele še na ovinku in da ie nesrečo pripisati le naključju. Sodišče je zaslišalo pri dogodku navzoče pri če Božič Anico in Lonzar Lidijo ter Karmino. ki sta bili v avtu. kakor tudi šoferja Ma.iakovskega, ki je prišel na mesto takoj po dogodku. Vse te priče so potrdile navedbe obtožnice. Babič je odklonil branilca po službenj dolžnosti. Javni tožilec ie zahteval strogo kazen za obtoženca, ki je iz malomarnosti povzročil smrt Arka. enega naših najboljših in najidealnejših javnih delavcev in aktivistov. Poleg tega je bil pokojni Arko skrbnik svoje matere, ki je na ta način ostala brez opore. Ljudsko sodišče je v smislu izpo vedb obtoženca in zaslišanih prič ter na podlagi dejanskih ugotovitev. ki jih je napravilo na mestu nezgode, spoznalo obtoženega Babiča za krivega, da je s svojo malomarno vožnjo z avtomobilom ogro žal življenje in zdravje več oseb in tudi povzročil smrt pok. Arka Borisa. Glede na to ga je obsodilo na 2 leti in dva meseca odvzema o.sebnc svobode ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja. Na razpravi navzoči poslušalci so sprejeli razsodbo z zadovoljstvom. verjetno nič manj obtoženec, ki se je očitno nadejal dokaj strožje kazni. Vsekakor je odmerjeno kazen zaslužil, saj je moral umreti zavoljo zgrešenega pojmovanja poklicne dolžnosti šoferja mlad mož, ki ni z ničemer zakrivil današnje avtomobilske nezgode! BuSinija Naglo rasle poslopje nove šole Prav ob glavni cesti, ki pelje iz Buj proti Novemu gradu, gradijo zelo iepo in prostorno poslopje nove šole. Tu j eskupina štirih hiš, ostale pa so raztresene na precej vel Ur i površini na daljavo dveh in več km. Šolski pouk je bil do sedaj) v neki privatni hiši, ki pa ni zadostovala in ne odgovarjala namenu. 2-elja ljudstva je bila. imeti svojo šolo in to kje v sredini kraja. Danes se ta želja hitro uresničuje. Na strehi, ki so je pred dnevi pokrili, plapolala dve zastavi, slovenska in italijanska. Da, obe, ker so tu tudi italijanske družine in jc potrebno, da znajo — svoj jezik tudi otroci teh. Hrvatski otroci pa tudi svoj jezik. To je pravica in dolžnost vsakega, ki se je za to v veliki osvobodilni vojni boril. Ce Ije. je, ljudstvo tod pokazalo, da hoče svobodo in mir, da hoče bratstvo. Lepa in prostorna bo nova šola. Videli smo na travniku tam poleg dolge že izdelane bloke stopnice. Vse te so pripeljali iz kamnoloma pri Grožnjanu. Kako se spreminja lice prej zatirane Istre. Pred časom je bila slovesna otvoritev nove šole v Ka-štetu. Kmalu bo tej sledila tudi ta v Bužiniji. Moraš biti vesel napredka. ki ga opazuješ, če le malo pogledaš po nekdanji tužni Istri. Hlizarji # kmetovalci T podjetniki • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame, rezane plošče. furnir, parkete in drva nudi najugodneje »► CALEA m. 90*A1 TRST Vinic Souuinu, 24 Avtobusna proga Koper-Trst Avtobusno podjetje «Adrta» iz Kopra je uvedlo novo progo Koper-Trst z naslednjim voznim redom: iz KOPRA ob 7 in ob 13,30 iz TRSTA ob 12 in ob 18. V Kopru je zveza z vsemi važnejšimi kraji Koprščine. Do nadalj-nega vozijo avtobusi samo ob delavnikih. ADEX IZLETI: 6. MVKCA t. I BODO IZLETI V Ajdovščino, Vipavo Postojno in Ljubljano Nadaljnja vpisovanja: 7.A 13. MARCA: PL A NIC A - Smuške tekme Voin a 700 — lir. ZA 20, MARCA: OPATIJA — 4 — 2. marca 1&*! .ULICA ARHITEKTA KOSIJA V LEN IN UKA] Skoraj »atomska" zmaga I nogometno Piranu mm D nja-Monli Ponoven uspeh Sv. Ane - Tovarna strojev prisiljena k porazu - Neodločen izid tekme Milje - Aurora PRVENSTVO trčA^ke ga OZEMLJA 2e po samem naslovu vidimo, da se je v nedeljo zgodilo nekaj posebnega, nekaj presenetljivega. Predvsem velja to za Ommso, ki je kratko malo odpravila eno iz med naših najmočnejših enajsto-ric, Tovarno strojev. OMMSA - TOVARNA STROJ. 4:0 Ob začetnem žvižgu je Tovarna strojev prešla v napad, vendar se je obramba Ommse takoj pokazala. Tovarna strojev je bila prisiljena k spremembi nekaterih igralcev, vendar se ni opomogla. Ommsa je napadala in proti koncu prvega polčasa zabila prvi gol, kateremu so sledili v drugem polčasu še ostali trije, izmed katerih eden iz enajstmetrovke . PIRAN - DREHER 7:0 Piran se je v nedeljo spravil na mlado ekipo Dreherja in jo odpravil s skoraj «atomskim» izidom. Predvsem gre zahvala napadu, ki je vsako priliko temeljito izrabil, kljub še razmeroma dobri obrambi igralcev Dreherja. Na vsak način si je Piran z nedeljskim izidom precej opomogel in verjetno bo v bodoče še marsikaj dobrega pokazal. MILJE - AURORA 0:0 Ostra borba se je vodila na igrišču, ker je šlo Aurori, da obdrži v svojih rokah prvo mesto. Prvi polčas kaže premoč Aurore, medtem ko je bil drugi polčas v rokah Miljčanov. Obe ekipi nista izrabili precej lepih prilik za dosego vodstva. Posebno Miljča-nom so se ponujale zlate prilike, ki jih razni igralci napada niso izrabili, morda zaradi nervoznosti in prenagljenosti. Proti koncu igre je sodnik Sticcoti izključil Costanza I; pustil pa je na igrišču igralca Apollonija (Aurora), ki je bil sokrivec pri nekem nešportnem deianiu. sta je bila na Rojanu, ki je moral odigrati tekmo kot gost. Umag, ki je na domačem igrišču znan kot zelo napadalen in ki ima v svojih vrstah brezobzirne strelce, je v nedeljo nekoliko razočaral. Prav za prav so pripravili prijetno presenečenje Rojančani, ki so se borili kot levi, kljub temu da so pričakovali poraz. Vendar odrezali so se dobro, posebno pa če premislimo, da so igrali na tujem igrišču. SKEDENJ - PH1STAN1SCN1KI 4:0 Pristaniščniki so prišli na igrišče z devetimi možmi in prav to je vzrok, da je odšel z igrišča s štirimi goli v mreži. Skedenj je sicer dobro igral in posebno v prvem polčasu zabil tri gole, medtem ko jq zabil v drugem polčasu samo enega zaradi izredne borbenosti Pristaniščnikov in še prav posebno zaradi dobre o-brambe. To so v kratkem tekme naše športne nedelje. V nedeljo pa bo malo počitka, kajti v Kopru bosta nogometni tekmi med reprezentancami cone A in cone B. Končno se nam bo ponudila tudi prilika ,da vidimo, katero področje našega ozemlja ima v skupnem boljše igralce. Lestvica je po nedeljskih tekmah sledeča: Skedenj 13 14 2 2 49 13 30 Aurora 20 12 6 2 46 14 30 Arrigoni 18 11 5 2 40 16 27 Milje 20 11 5 4 40 17 27 Tovarna str. 20 12 3 5 37 18 27 Umag 20 9 5 6 35 30 23 OMMSA 10 10 3 7 29 27 23 Koštalunga 19 7 6 6 36 41 20 Piran 19 7 5 7 35 29 19 Magdalena 29 6 5 9 26 27 16 Lj. Ponziana 19 6 4 9 28 27 16 Sv. Ana 19 5 3 11 24 39 13 Pristaniščn. 20 3 6 11 17 37 12 Meduza 19 4 3 12 20 42 11 Dreher 19 2 4 13 8 37 8 Rojan 20 0 3 15 8 66 7 Arzenal-TrebCe 2:1 PrimorjB-Vesna 3:0 O KROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO EKIPA KOŠARKE COL-ILVA, KI JE MORALA PO NEDELJSKEM PORAZU PREPUSTITI DRUGO MESTO TOV. STROJEV. KOLCfršJA je v nedeljo brez truda zaslužila dve točki, kajti Montebello se ni predstavil na igrišču in je bila zmaga dana pr-voimenovani ekipi «per forfait«. NABREŽINA pa je morala precej garati, da je zabila mladim Rocolčanom en gol, ki vseeno zadošča za zmago. Nabrežina si je še enkrat zaslužila dve točki in Če bo tudi v bodoče zmagovala, jo bomo imeli drugo leto priliko videti x višji skupini. Arzenal je sicer z majhno razliko odpravil ekipo «Kraljev». ki ne more najti potrebne moči za dobro in u-spešno igro. PRIMORJE PK je v nedeljo ponovno pokazal vse svoje moči v tekmi proti nervoznim igralcem Vesne. Tekma je bila ostra, posebno še, ker so Križani pripeljali s seboj veliko navijačev. Čeprav so Prosečani igrali boljše, vendar Križani si niso zaslužili takega poraza. Krivda poraza gre predvsem na račun slabosti kriškega napada, ki ni znal izrabiti vse prilike. Po drugi strani pa se je vratar Primorja Preselj postavil v vsej dobri luči, ko je ubranil nekatere prav nevarne Strele. Prosečani so kmalu dosegli dva gola, ki sta bila po sodnikovem mnenju nepravilna in ju ni priznal. Toda ko je padel tretji in prvi priznani gol, so Križani zah- Nogometno evropskih V soboto so bile odigrane četrtfinalne tekme za angleški nogometni pokal. Rezultati so bili naslednji: Brentford - Leicester Ci-ty 0:2, Hall City - Manchester U-nited 0:1, Portsmouth - Derby County 2:1, VVolverhampton Van-deres - West Bromvich Albion 1:0. « * * V prvenstveni ligi so igrali: Arsenal - Bolton Wanderers 5:0, Birmingham City - Charlton Athletic 1:1, Blackpool - Preston NE 2:2, Chelsea - Stoke City 2:2, NOGOMETNA ENAJSTORICA MILJ, KI JE BILA V NEDELJO PRISILJENA K NEODLOČENEMU IZIDU. SV. ANA - KOSTALUNGA 3:0 Sv. Ana je že drugo nedeljo zaključila v svojo korist. Preteklo nedeljo je bil Umag, ki je okusil poraz s strani prerojenih igralcev Sv. Ane; sedaj pa je prišla vrsta na «kanarčke» Koštalunge, ki so bili premagani s čistim 3:0. S to zmago si je Sv. Ana znatno popravila položaj v lestvici in ji želimo, da še krepkeje hodi po poti dveh zadnjih nedelj. ARRIGONI - MEDUZA 2:0 Resnici na ljubo povedano, smo pričakovali vsekakor večji poraz Meduze. Toda v nedeljo se je obramba vsekakor še precej dobro izkazala in ni dala prilike Arrigoniju, da bi večkrat pretresel njeno mrežo. Tudi napad Ar-rigonija ni pokazal svojo obče-znano napadalnost, kajti y nasprotnem primeru bi se moral vratar Meduze večkrat skloniti in pobrati žogo v mreži. UMAG - ROJAN 2:0 Umag se je maščeval za nedeljski poraz v borbi s Sv. Ano. Vr- Everton - Burnely 2:1, Middles-brough - Manchester City 0:1, Shefield United - Aston Villa 0:1, Na prvenstveni tabeli vodi Portsmouth s 40 točkami, Ne\v Castle s 37 točkami, slede Derby County in Arsenal s 35 točkami in drugi. * * * V tekmovanju za francoski nogometni pokal so bili v osmin-skem finalu doseženi naslednji rezultati: Ninnes - Saint Servain 4:0, Red Star - Troi 3:0, Arras -Valanciene 2;1, Racing - Queuille 2:0, Sete - Le Havre 3:1, Nizze -Reims 3:0, Metz - Rennes 4:2, Lille - Roi 1:1. * * * V 15. kolu švicarskega nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Bellin-cona - Lugano 1:0, Urania - Gren-chen 1:1, Grashoppers - Curih 2:1, Lausanne - Joungselow 4:0, Bill - Dervet 0:0. Na prvenstveni lestvici vodi Lugano s 23 točkami pred Lausanne z 19 in Bellin-cono s 17 točkami. V Egipt sta odpotovala najboljša češkoslovaška teniška igralca Drobny in Cernik. Sodelovala bosta na mednarodnem teniškem turnirju od 4. do 13. marca v Aleksandriji. * i * Odpotovali so z letalom v Moskvo madžarski teniški igralci Asboth, Katona, Adam in Birkas. Hokej Prvenstvo Madžarske v hokeju je osvojil budimpeštanski MTK, ki je v 8 tekmah nabral 16 točk. Na 2. mestu je Ferencvaros, 3. BKE, 4. Malert in 5. Postas. o o o V hokejskem prvenstvu Sovjetske zveze je bila odigrana glavna tekma prvenstva med moštvoma CDKA in Dinamom iz Moskve. Tekma ni izpolnila vsa pričakovanja, ker je -bil prvak CDKA v veliki premoči in zmagal z rezultatom 7:2 (3:1, 3:0, 1:1). Na prvenstveni lestvici še dalje vodi CDKA brez poraza z 28 točkami pred WS, Dinamom (Moskva), Spartakom, Krilja Sovjetov itd. - 0 0 0 Dvoboj v hokeju na ledu med Kanado in CSR se je končal z zmago CSR 3:2 (0:1, 1:0, 2:0). Pri svojem drugem nastopu v Pragi so Kanadčani igrali s prvakom CSR LTC neodločeno 3:3 (1:1, 0:0, 2:2). Boks V Varšavi jc bil boksarski dvoboj juniorskih reprezentanc Madžarske in Poljske, ki se je končal neodločeno 8:8. Lepa zmaga Glinščice nad Koštalungo 2 neodločena izida m dm zmagi b 3:1 je k a i/i c ti i ležali at u hi h igel MAGDALENA je dosegla nekak uspeh, ki je sicer samo polovičen, vendar ji je prinesel vsaj eno točko. Vse drugače je postopala Nabrežina, ki se je hotela maščevati za nedeljski poraz s strani Opencev in je odpravila Elektro kar s tri proti eni, kar pomeni precejšnjo pomoč na igrišču. OPENCI so se znašli zopet v škripcih. Nasprotnik je bil borben in ni štedil z napadi in z ostrimi streli na gol. Vsekakor lahko trdimo, da ima Sv. Alojz izredno dobre igralce posebno v napadu. Zmaga igralcev Sv. Alojzija je bila na vsak način zaslužena. PARTIZANI so se v nedeljo odrezali izredno dobro. Izsilili so neodločen izid, kar jim je prinesel po dolgem času in po doslednih neuspehih eno važno točko ter tako zapustil v lestvici za seboj Elektro in Rojan. Oba napada sta bila neokretna in nista znala izrabiti dobrih in celo odličnih prilik, ki so bile izredno redke. Končno kot zadnjo tekmo dneva naj omenimo še tekmo GLINŠČICA - KOSTALUNGA, ki se je končalo z zmago prvih. Jasno je, da je poraz pretekle nedelje spravil igralce Glinščice s tira in so se hoteli to nedelio opomoči, Redivo - Magdalena 0:0 Nabrežina - Eleklra 3:1 Sv. Alojz - Opčine 3:1 Partizani - Rojan 0:0 Glinščica-Koštalunga 6:1 ski je v Varšavi premagala reprezentanca Prage poljskega prvaka AZS (Varšava) s 15:14. Tenis V Parizu je bilo končano prvenstvo Francije v tenisu v za- SMUCARSKA EKIPA ((PLANINSKEGA DRUŠTVA«, KI JE V NEDELJO ZASEDLA DRUGO MESTO V SAPPADI, NABREŽINI SE JE V NEDELJO NASMEHNILA GALA JE NAD ROCOLOM SREČA. ZMA- kar se jim je v polni meri posrečilo. Sest zabitih golov je zadosten dokaz dobrega in odločnega napada naše simpatične enajsto-rice Glinščice, ki bo v bodoče in s časom postajala boljša in boljša, dokler ne bo izsilila v borbi z drugimi prehod v višjo skupino, kar na vsak način popolnoma zasluži. Toda to je trda pot športnikov in tega se morajo zavedati, če hočejo uspeti. Popustili nikoli, to naj bo njihovo geslo, ostalo pa pride samo od sebe. Sabljanje V Pragi je bilo prvenstvo CSR v sabljanju. Naslov prvaka v meču je osvojil Kakos z zmago nad Rypkom. V floretu pa je zmagal Sucha, ki je v finalu prav tako premagal Rypko. Košarka V Krakovu je bil mednarodni turnir v košarki, na katerem je osvojila prvo mesto reprezentanca Prage. Praga je premagala reprezentanco Krakova z 38:24, Gvarido z 52:18 in AZS z 58:18. V nadaljnjem gostovanju v Polj- prtih dvoranah. Naslov prvaka je osvojil Parker (ZDA), ki je v finalu premagal Francoza Cocheta s 6:2, 6:4, 9:7. Skupina najboljših madžarskih tenisatev bo odšla na enomesečno gostovanje po Sovjetski zvezi.' Madžarsko moštvo sestavljajo igrači Asboth, Adam, Katona, Birkas, Vad in igralka Erdody. tevali ,da ga ne prizna. Križani so postajali nervozni, medtem ko je napad Primorja dobro deloval, gradil in streljal na gol, kar mu je prineslo zmago s tremi goli proti nobenemu. V drugem polčasu so sicer gostje igrali boljše, toda proti dobrim Prosečanom, ki vsekakor zaslužijo boljši položaj v lestvici, niso mogli drugače. Po tretjem golu je živahnost igre padala in so vsi pričakovali končni žvižg. Sodil je dobro Blason, ki je držal vajeti igre v svojih rokah in kateremu gre vsa čast, da je pripeljal igro do konca. Jugoslovansko prvenstvo v smučanju Prvenstvo je pričel podpredsednik smučarske zveze Jugoslavije Miša Nisavič. Zaradi neugo -nega vremena so se tekme začele šele ob 10. uri. Tekmovali so v smuku in posebnem slalomu z* vse kategorije. Višinska razlika steze za smuk je znašala 500 tn, dolga pa je bila približno 15 m. Najprej so startali smučarji zveznega razreda, med njimi Ti- ne Mulej. Lukane Matevž in Ma- gušar Marjan. Razen njih so nastopili tudi drugi znani smučarji-Praček, Hladnik, Djordjevič, Cvenkel, Bertoncelj itd., tako a je skupno startalo 16 smučarje zveznega razreda. Rezultati v smuku: Člani: Magušar (Part.), Muleji Cvenkelj, Hladnik, S. Lukane NOGOMETNA EKIPA ARZENALA SI JE Z NEDELJSKO ZMAGO NAD TREBČAMI ZORET OPOMOGLA. Jugoslgvanshi leiiii igralci odpotujejo v Francijo Najboljši jugoslovanski teniški igralci Mitič, Branovič, Palada in Milojkovič bodo odpotovali v Francijo, kjer se bodo udeležili mednarodnih teniških turnirjev, ki bodo na francoski rivieri. Tako bodo od 6. do 13. marca in od 14. do 20. marca sodelovali na dveh turnirjih v Cannesu, od 21. do 27. marca na turnirju v Bolieu od 28. marca do 3. aprila na turnirju v Nici, od 4. do 10. aprila na turnirju v Monte Carlu, končno bodo najbrže sodelovali tudi na turnirju v San Remu, ki se bo začel 11. aprila. Atletika Mednarodna atletska zveza je priznala prva dva sovjetska rekorda za svetovna rekorda. Prvi je rezultat Nine Dumbadze v metu diska z 52,83 m, drugi pa Andrejeve v metu krogle s 14.39 m. Oba rekorda sta bila postavljena ob priliki gostovanja sovjetskih atletov v Poljski v preteklem letu. Plavanje Novi češki juniorski rekord v plavanju na 400 m prosto je dosegel na tekmovanju v Usti Kutil z rezultatom 5:16,3. * % * V Melbourneu je na tekmovanju v teku na 100 y Lloyd La Beach postavil nov avstralski rekord z 9.5, v teku na 440 y pa je zmagal Mc Kenley z 48.1. Pri ženskah na 80 m z ovirami je zmagala Blan-kers-Koen z 11.5. Odbojka V Anversu je bil mednarodni dvoboj v odbojki med Belgijo in Francijo, v katerem je zmagala Francija z rezultatom 3:0 (15:9, 15:13, 15:8). Namizni tenis V Borasu je bil mednarodni dvoboj v namiznem tenisu med Madžarsko in Švedsko. Zmagala je Madžarska z rezultatom 5:2. Edini točki za Švedsko je priboril Fliesberg, ki je premagal Madžara Kocziana in Soosa. (vsi Slovenija}) . Članice: Lukane, Hatnik, (Slovenija). Mladinci: Dornič (Hrv.), ^ čar, Kunšič, Zaleteli (Slovenija/; Mladinke: Erman, Sumi Slov.). - V specialnem slalomu je z” gal Tine Mulej pred Slavkom L ^ kancem (Sl.). Magušarjem (P tizan), Hladnikom (Slov.) in h toncljem (Partizan). Skoki na novi 80metrski skakalnici v Planici Ob lepem vremenu in ideala# snežnih razmerah se je nai val trening najboljših skakak .dalje- na 80 metrski skakalnici v pia- JANEZ POLu.-v Dva posebna vlaka sta Pz, Vsi peljala okrog 3000 gledalcev. ^ skakalci so tudi danes skaka ^ zelo lepem slogu, posebno P* ^ cp nHUlrnvali IMpžik-. RžUZbO 3 Karel Kla^ Norveške v skokih na tekmah v Holmenkolmu. rd ' rvens’-1 slov«1 EDEN IZMED ŠTEVILNIH NEVARNIH NAPADOV TOVARNE STROJEV, KI JE V NEDELJO PREMAGALA V KOŠARKI COL ILVO. l/loo jurjohlooandii iehold n jachahi< Dva pilota se odlikovali Mežik. Raz“ :e Pribošek in Gašperšič. P° dosegel s polnim zaletom 80 pJ. Posamezni rezultati s° slednji: ]elll Janez Polda je v polnem z- ^ skočil 70 m, 78 m, 76 m i» s"0 jj Mežik s 3/4 zaletom: 70, 65 m. . 63, Pribošek 70. 72 m, Finzgm ^ 69. 70 m, s polnim zaletom ' Janez Polda, " ’ T“,an in Franc Pribošek so odpo^j,, v Ljubljano, od koder O^pj°taioit' v Beograd in od tam z '”jjgl0-na Norveško, kjer bodo s ,vli letal3 jadralnega p- de%e1" ................. na ovt»-“ bre2 jadralnem letalu. Letala 9 3 jnut prestanka 20 ur in 43 Startala sta v Vršču. sta danes postavila nov vanski rekord na dvosed ^2 ■.V.VAVW,V//.W.VJV.V.W, VI.^/-V.V-V.VA^^^^V.^V.VŽVVVAVWVVV/AVA■A■,V,V/A^V.V.^VV^V^^V.VV.^VA^^■JW.^V.V.V.V.V.^^^V.VA^V,V.V.^V/.VV,V.^V,V.^^V.V.■WAV.V.V.^^V.V/.^V.V.^^’•■• BILO JE V LENINGRADU LJliBEZEHSKA ZGDIIM MM MIHIM «Prav tako je bilo«, je spregovoril nekdo z votlim basom. Ves čas sem sed:l s sklonjeno glavo. Vse mi je plavalo pred očmi, Zdelo se ini je, da jo vidim tu pred seboj tako, kakšno nisem še nikdar vrnel — v kiatkein, prešitem suknjiču in s kapo z naušniki. Nič več nisem vzdrgetaval, ko so izgovorile njeno ime. Videl sem njene roke v laseh hropečega z železom zadavljenega človeka in tu na tej postelji sem videl njena pleča, ki so se v drhtenju dvigala. Zaslišal sem votel moški glas in dvignil glavo. Neki starec je stal pri vratih. Bil je zelo visoke postave. Povrhu vatiranega suknjiča je imel tuto. Iz stranskega žepa je kukal blesteč instrument. Imel je sive. navzdol viseče brke. V polmraku nisem mogel razločiti njegovega obraza iii zcelo se mi je, da mu brki štrlijo naravnost izpod nizko potisnjene vojaške kape. Ko se je zaslišal njegov glas, je vse utihnilo. Samo Irina je rekla mirno in zdelo se mi je, da z neko posebno toploto. «Ti si, Ivanič? Ali se je kaj zgodilo?« Molče je pristopil k njej, počasi je visoko dvignil glavo, ne da bi koga pogledal. Tako hodijo ljudje, ki so prepričani, da se jim bodo vsi umaknili s poti. Ko je že odšel mimo mene, se je molče do- taknil kape in razumel sem, komu je šel tisti pozdrav. Nejevoljno sem vstal in rekel: !, sem rekel, ker nisem vedel, kaj bi mu odgovoril. »Njej recite hvala!« Nisem vedel, kaj je hotel s tem reči, toda nerodno mi je bilo spraševati. Ivanič je že odšel proti vratom. Videl sem njegov široki, upognjeni lubet. »Naš mojster«, je rekla Irina. * * * Sedeli smo za veliko pravokotno mizo. V peči so prasketala po-1' na. Kavo smo popili in pojedli kruh. Dekleta so ves čas govorila. Druga drugi je segala v besedo in spočetka mi je bilo nerazumljivo, čemu se s tako vnemo udeležujejo tega »večera spominov«. Saj vendar Lida ni mogla biti vsem enako blizu. Potem sem mahoma razumel. Dogodilo se mi je tako, kot se to dogaja, kadar iščeš v skrivalnici, kje je lovec, in ga ne moreš najti. Naenkrat ga zagledaš in potem ti je vedno pred očmi, pa obračaj skrivalnico kakor koli. Razumel sem, da pripovedujejo o sebi, ko pripovedujejo o Lidi. Vseh dvanajst-jih je živelo v eni sobi. Tu so spale, skupaj so hodile dežurat in na to mizo so zlagale svoje majhne obroke hrane, da bi si jih potem razdelile enako med seboj. Vse so si zaupale med seboj. Vsaka je poznala življenje drugih. Vseh dvanajst življenj so združile v eno. Lidino življenje je bilo tudi njihovo. Da je bila odsotna, to ni igralo nobene vloge. Jaz sem zanje tujec. S tem da so mi pripovedovale o njej, so mi pripovedovale o sebi. Nato so se dvignile kakor na ukaz in šle raztovarjat vlak, ki je pripeljal drva. »Oprostite mi, Irina«, sem rekel. Pogledala me je s svojimi velikimi očmi. »Cernu?« «Vi veste, da vas nisem imel rad. Zdela ste se mi preveč...» Misli so se mi zmedle in umolknil sem. Ustnice so ji zadrgetale. «Vi ste z Velike’ zemlje«, je tiho rekla. »Kdo?« .j let* «Vi. Koliko časa ste že V Leningradu? Teden? Dva? A jaZ Vstala je in me pogledala zviška navzdol. «Pet let in šest nl Glas ji je znova postal hripav. »Vi nimate se tc govorice«, )e 4 pd «Vaše besedo so se rodile na toplem, pod soncem, v svetlob1- a|i rCi- nas ni sonca ne svetlobe. Poslušajte, če bi zdaj našli svojo bi bili resnično srečni?« me je iznenada vprašala «Sevcda», se je utrgalo iz mene. pove- sila »A jaz ... », je rekla kot v polsnu. «Ce bi se on vrnil • ■ • jv3ni'l* jc to nemogoče ... To bi bilo za mene sedaj premalo. Tudi "a bi bilo to sedaj premalo...» Nisem je razumel. Iri kar je najvažnejše, bal sem se jo Zdela se mi je strašno živčno razbeljena. «Qdi'.i morate, a jaz moram v ceh. Spremim vas.« V čakalnici pri vratarju sva se ustavila. Dal sem ji r° žala jo je v svoji in stisnila. «Q r.ečem vam nisem nič pripovedovala.« «0 čem?« fpra»e «0 vas. O tem, kako nam je pogosto pripovedovala „. pisma je pisala in pisala.« Glas ji jc postal mehak in bi a‘°' izginjala iz njega. «Samo ni vedela, kam bi jih poslala. Pr' rali pred enim mesecem.« Zadovoljen sem bil, da jq bilo temno in me ni yidda ^1: «Kaj naj napravim, usojeno je ... » sem rekel, « . • • Poztiia «Vzemite», je hitro spregovorila. Nekak zavitek sem začutil v svojih rokah. »Tu jo o njej, o meni in o Ivaniču. Vse je resnično-zdravljeni!«. (Nadaljevanie .^l.imkmvcj m IDA MONTU (‘( i i 1 St 6 m nad. - Telefon St 93-806 - UPKAVA: ULICA K. MANNA St. 29 - Telefonska Številka 8351. ukloni^* v t_ULILA M . 83 51 Ctne oziasov Za vsak mm vijine v Sirtnl 1 stolpca: trgovski 40, flnančiio-pravnl 60. osmrtnice 70 lir. Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Oni- NAROČNINA. Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2S00 lir; ( ona B; 144. 414, (92 1440 lugolir. KLR-I 55 165, „a c- 3 Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, TyrSe Koper, ul. Battistl 30l/a - Tel. 70