V sredo bo v Nabrežini zaživel Praznik sv. Roka; obiskovalcem bo na voljo več zanimivih razstav /7 Domačim in tujim turistom ponujajo Gradeško laguno Primorski Rebernice, IKEA in ukrepi proti hrupu Danjel Radetič Z odprtjem novega odseka hitre ceste, ki bo s prihodnjim tednom povezal Razdrto z Vipavo, naj bi se tovorni promet skozi Vipavsko dolino in Goriško podvojil, če že ne potrojil. Po drugi strani bo oktobra v Vilešu svoja vrata odprla veletrgovina švedske verige IKEA, ki bo po predvidevanjih letno priklicala štiri milijone kupcev. Le-ti se bodo po poceni pohištvo in hišno opremo pripeljali s poldrugim milijonom avtomobilov, če upoštevamo tudi porast tovornega prometa preko Rebernic, pa je na dlani, da jeseni čaka cestno omrežje goriške pokrajine težka preizkušnja. Ji bodo dosedanje prometnice in infrastrukture kos? »Ne,« opozarjajo goriški krajevni upravitelji, predstavniki stanovskih organizacij in sindikalisti, ki poudarjajo, da je goriška pokrajina obsojena na prometni kolaps. Ozko grlo naj bi predstavljal predvsem cestninski izhod v Vilešu, ki bi ga bilo treba po njihovih besedah enostavno porušiti. Podobna usoda bi morala doleteti tudi cestninsko postajo pri Moščenicah in izhod v Redipulji; namesto vseh treh dosedanjih struktur so upravitelji, predstavniki stanovskih organizacij in sindikalisti prepričani, da je treba čim prej zgraditi novo, veliko cestninsko postajo v kraju Tapoglianu na območju videmske pokrajine, takoj zatem pa sprostiti vožnjo po avtocesti med Vilešem in Moščeni-cami. S predlagano preureditvijo bi tovornjakom olajšali dostop do tržiškega pristanišča in drugih industrijskih obratov v Laškem, kupci bi hitreje prišli do svojih trgovin v Vilešu, turisti pa do gra-deškega morja. Iz tega razmišljanja so izpadli edino prebivalci občin goriške pokrajine, ki bodo pod udarom zaradi povečanega prometa. Tudi nanje je treba pomisliti, še predvsem v vidiku skorajšnjega začetka gradnje avtoceste med Gorico in Vilešem. Ker se novi avtocestni povezavi obeta zelo gost promet, je treba ob njej uresničiti protihrupne ograje in nasipe, sploh pa bo treba s primernimi tehničnimi rešitvami zagotoviti, da bodo negativni učinki prehoda avtoceste skozi naseljena območja čim bolj omiljeni. To velja za Vileš, Gradišče, Faro, Sovodnje, na območju goriške občine pa za Štandrež. Tovornjaki in avtomobili morajo res čim hitreje prevoziti pot, ki ločuje Gorico od Tržiča, toda treba je preprečiti, da bi hrup, ki ga povzroča njihov prehod, grenil življenje stanovalcev hiš ob avtocesti. dnevnik SOBOTA, 8. AVGUSTA 2009 Št. 187 (19.586) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € GOSPODARSTVO - Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Razvite države kažejo prve znake okrevanja To naj bi v Evropi posebej veljalo za Francijo in Italijo LAS KRAS - Skoraj dva milijona evrov za razvoj Krasa Ovrednotenje specifike Vsoto bodo na podlagi posameznih razpisov morali uporabilti do leta 2013 TRST - Uradni vestnik Dežele Furlanije-Julijske krajine je objavil sklep o financiranju Lokalnih razvojnih načrtov. Pet načrtov za razvoj teritorirja, ki so skupaj vredni skoraj šestnajst milijonov evrov: od Kanalske doline mimo Karnije, zahodne Furlanije, Nadiških in Terskih dolin vse do Krasa. S Francem Fabcem, predsednikom Lokalne akcijske skupine Kras, smo se pogovorili o bodočih načrtih za razvoj Krasa. Na 3. strani PARIZ - Indeks vodilnih gospodarskih kazalcev (CLI) za države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki predstavlja zgodnji signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih, se je junija okrepil za 1,2 točke na 95,7 točke. V organizaciji 30 razvitih držav so ob objavi podatkov pojasnili, da junijski CLI kaže na vse bolj očitne znake izboljšanja gospodarskih obetov v državah OECD, pri čemer podatki za Francijo in Italijo kažejo na še močnejše znake okrevanja. Na to se je včeraj s ponosom sklical italijanski premier Berlusconi, ko je na tiskovni konferenci ocenil delo svoje vlade. Na 5. in 11. strani Načrtovana razstava o Haiderju dviga prah Na 3. strani Vilenica ohranja srednjeevropsko dušo Na 10. strani IKEA v Vilešu: s pospeškom gradijo cestno infrastrukturo Na 12. strani Solkansko Mostovno bodo oživili jeseni Na 13. strani Marko Kalc novi trener novogoriškega Hita Na 17. strani POLEMIKA - Pisatelj Claudio Magris »Tudi Tržačani imamo pravico do svoje himne« TRST - »Če bodo v drugih mestih in deželah dobili svojo himno, bomo lahko Tržačani za svojo himno izbrali priljubljeno No go le cia-ve del porton«. Claudio Magris (na sliki) je v včerajšnjem ironičnem članku v Corriere della Sera ostro polemiziral s Severno ligo in hkrati s šolsko ministrico Mariostello Gelmini, kateri je naslovil odprto pismo. Magris pravi, da ima sicer zelo rad tržaško narečje, ne mara pa vsiljenih lokalnih govoric in tudi ne, da bi narečja poučevali v državnih šolah. Na 6. strani 2 Nedelja, 9. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - HRVAŠKA - Zahteva nekdanjega zunanjega ministra Rudolf pozval Kosorjevo, naj objavi osnove dogovora s Pahorjem Hrvaška premierka je povedala, da bo javnost seznanila, ko bo za to čas ZAGREB - Hrvaški akademik in strokovnjak za mednarodno pravo Davorin Rudof je včeraj pozval predsednico vlade Jadranko Kosor, naj hrvaško javnost seznani s podlagami načelnega dogovora, ki ga je na prvem srečanju s slovenskim premierom Borutom Pahorjem dosegla o meji med državama in umiku slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU. "Nihče ne zahteva, da naša predsednica vlade objavi vse podrobnosti pogovora v Trakošcanu, vendar pa morajo morebitne temelje za rešitev vprašanj, ki so pomembna za državo, njeni državljani poznati," je zapisal Rudolf. Rudolf, ki je bil svoj čas hrvaški zunanji minister, pa tudi predsednik hrvaškega dela slovensko-hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za mejo, je ob tem dodal, da so se v novejši zgodovini na žalost posamezni nosilci najvišjih državnih funkcij v tajnosti pogajali in tudi sprejemali določene rešitve v odnosih z drugimi državami, ki so bile pomembne za državo. Kasneje, ko so bile objavljene, pa so se izkazale kot nesprejemljive in sta se jim odpovedala vlada ali sabor. Kosorjeva in Pahor sta po srečanju v Trakošcanu pred tednom dni povedala, da sta Hrvaška in Slovenija dosegli okvirni načrt za rešitev spora o meji in umika slovenske blokade hrvaški pogajanj z EU, nista pa sporočila podrobnosti. Po srečanju so se ta teden v hrvaških in slovenskih medijih pojavila različna ugibanja, kaj naj bi se dogovorila, uradna Ljubljana in Zagreb pa jih nista želela komentirati v skladu z dogovorom premierjev. To je Kosorjeva potrdila tudi v odgovoru Rudolfu. "Kot predsednica hrvaške vlade znova spominjam, da sta obe strani na srečanju prejšnji teden soglašali, da o podrobnostih dogovora ne govorita v javnosti. V tem kontekstu zavračam tudi vsa dosedanja medijska ugibanja glede teme omenjenega pogovora," je sporočila predsednica hrvaške vlade. Kosorjeva je spomnila, da sta se s Pahorjem dogovorila za okvirni načrt, ki naj bi ga uskladili do jeseni. "Ko bo prišel čas, ob soglasju obeh strani, bodo s končnimi podrobnostmi dogovora seznanjene vse parlamentarne stranke in celotna hrvaška javnost," je še sporočila Kosorjeva. Poudarila je, da bo tako sama kot hrvaška vlada v iskanju kompromisne rešitve tako kot doslej ščitila hrvaške nacionalne interese. (STA) Davorin Rudolf (desno) skupaj s slovenskim sopredsednikom razpuščene mešane slovensko-hrvaške komisije za mejo Miho Potočnikom ARHIV LJUBLJANA - Strelni spopad v bližini Kliničnega centra V streljanju napadalec ubit, dva policista ranjena V popoldanskih urah je v bližini ljubljanskega kliničnega centra prišlo do streljanja. Policija se je odzvala na klic o družinskem nasilju. Ena oseba je umrla, dva policista pa sta huje ranjena. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica ljubljanske policije Maja Adlešič, je okoli 17. ure v bližini Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, natančneje v Korytkovi Korytkova ulica, kjer je prišlo do streljanja ulici, prišlo do obračuna s strelnim orožjem. Izstreljenih je bilo od 10 do 15 nabojev. Zaradi posledic strelnih ran je bil ubit 69-letni moški. V akciji je sodelovalo več policijskih patrulj, dva policista sta bila huje ranjena, vendar sta po besedah zdravnika zunaj življenjske nevarnosti. Zdravijo ju na Univerzitetnem kliničnem centru. Generalni direktor policije Janko Goršek je pojasnil, da se je policija odzvala na klic sosedov, ki so prijavili kršenje javnega reda in miru. Goršek je pojasnil, da je šlo za družinsko nasilje. Kmalu po prihodu policistov je prišlo do streljanja, vendar Goršek ni želel pojasniti, kdo je izstrelil prvi naboj. Prav tako ni znano, ali je imel ubiti moški dovoljenje za strelno orožje. Na prizorišče dogodka sta takoj prišla tudi preiskovalni sodnik in okrožni tožilec. Ustanovili so tudi posebno komisijo, ki bo ugotavljala okoliščine dogodka, tudi uporabo strelnega orožja. HRVAŠKA Sanader zaradi pljučnice v bolnišnici Ivo Sanader ZAGREB - Bivši hrvaški premier Ivo Sanader je moral včeraj nuj -no v bolnišnico, ker naj bi imel pljučnico, so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočili s hrvaškega ministrstva za zdravstvo. Kot so sporočili, so Sanaderja minulo noč zaradi visoke vročine pregledali v bolnišnici za nalezljive bolezni v Zagrebu, kjer so mu zjutraj ugotovili pljučnico. Sanader bo zdaj zdravljenje nadaljeval v kliniki za pljučne bolezni Jordanovac v Zagrebu, so še sporočili s hrvaškega zdravstvenega ministrstva. Kot poročajo hrvaški mediji, naj bi imel Sanader obsežno vnetje na pljučih oz. hudo pljučnico in ga zdravijo z antibiotiki. Na resnost njegovega zdravstvenega stanja naj bi opozarjalo tudi dejstvo, da so Sana-derja hospitalizirali. Kot ugotavlja dnevnik 24Sata, bi si Sanader zdravljenje z antibiotiki in tudi s kisikom lahko brez težav privoščil tudi doma. Vendar pa gre očitno za večje komplikacije, zaradi česar so ga obdržali v bolnišnici. Sanader je bil vse od odstopa s položaja premiera 1. julija na dopustu, in sicer na križarjenju po Jadranu z 18-metrsko jahto "Malo vitra". Kot hudomušno piše splitska Slod-obna Dalmacija, je bil Sanader na "malo vetra in glej, pljučnica". Njegovo jadranje je precej ostro komentiral tudi hrvaški tisk, ki je bivšemu premierju očital, da njegov dopust hrvaške davkoplačevalce še vedno stane okoli 20.000 kun (2700 evrov) dnevno. Toliko naj bi namreč stalo zgolj varnostno spremstvo, do katerega je Sanader kot bivši premier upravičen. Poleg tega Sanader še vedno prejema tudi premiersko plačo v višini 22.500 kun (3000 evrov). "Nam so pa uvedli dodatni davek na plačo," ob tem zaključi hrvaški časnik 24Sa-ta. (STA) NESREČE Slovenci najnevarnejši turisti REKA - Slovenski turisti so bili letošnje poletje na Hrvaškem udeleženi v več nesrečah kot Čehi, ki so praviloma najbolj nepremišljeni, ko gre za nesreče. V nesrečah je umrlo pet slovenskih turistov, trije v morju oziroma v reki, dva pa v prometnih nesrečah. Slovenski državljani so izzvali tudi osem pomorskih nesreč na Hrvaškem. Slovenski državljani so rekorderji po letošnjem številu pomorskih nesreč - uničili so osem jaht in gliserjev, ranjenih pa je bilo šest oseb, poroča včerajšnji Jutarnji list. Dodaja, da je do 1. avgusta v nesrečah na hrvaški obali umrlo 14 tujih turistov, 30 je bilo ranjenih. Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani spominja, da je v začetku julija na plaži v Poreču umrla starejša turistka iz Slovenije, potem je sredi julija v reki Ce-tini umrl slovenski potapljač. Konec julija se je na plaži v Krku utopil 24-letni slovenski državljan. Splitski časnik še spominja, da je konec junija v prometni nesreči v Istri umrl 50-letni Slovenec, prejšnji teden pa je v trčenju na cesti pri Sinju umrl slovenski motorist. PROMET - V družbi Autovie Venete so se tokrat temeljito pripravili Tokrat bi morala biti gneča na avtocesti med Benetkami in Trstom nekoliko znosnejša TRST - Strah, da bi se ponovila neverjetna prometna gneča iz preteklega vikenda, je odgovorne za promet na avtocesti A4 Benetke-Trst navedel k resnemu ukrepanju. Iz družbe Autovie Venete, ki upravlja omenjeno avtocesto, so včeraj sporočili, kakšne ukrepe so pripravili. Na avtocestnem servisu Gonars in na centru za pomoč avtomobilistom v Vilešu in Latisani (ki bosta danes in jutri odprta nepretrgano od 9. do 17. ure) bodo postavljeni veliki zasloni z informacijami v realnem času. Nad prometom bodo bdeli motor bmw C1, opremljen za prometno pomoč, 200 mobiliziranih ljudi, ki bodo skrbeli za varnost, pripadniki civilne zaščite, ki bodo delili plastenke z vodo, dodatno osebje in mehanska pomoč na cestninskih postajah, monitoraža prometnih tokov in premična mehanska delavnica v Quarto d'Altinu in v Latisani. Okrepljena navzočnost osebja avtocestne družbe bo omogočila odprtje vseh pasov na cestninskih postajah, zraven pa bo tudi poskrbljeno za bolj izrazito označevanje vrste prehodov (elektronsko cestninjenje, ročno cestninjenje ali avtomatske blagajne). Varnost prometa bo zagotavljalo kar 60 monitoražnih kamer, 62 informacijskih portalov s svetlobnimi napisi, 11 meteoroloških stebrov, 42 senzorjev za nadzor nad prometnimi tokovi, 185 stolpičkov SOS, dva merilca prehitevanja in štiri točke za monitoražo nevarnih tovorov. Na bencinskih servisih je bil poleg tega aktiviran servis hitre pomoči za polnjenje avtomobilskihskih rezervoarjev v primeru, če bi avtomobilisti zaradi gneče ostali brez goriva na cesti. S tem sicer seznam ukrepov ni izčrpan, dodajmo le, da so za primer potrebe pripravljene tudi alternativne poti. / ALPE-JADRAN Sobota, 8. avgusta 2009 3 NAŠ INTERVJU - Franc Fabec, predsednik Lokalne akcijske skupine Carso-Kras » Upam, da bo LAS dober koordinator dogajanja na Krasu« Za ekonomski in kulturni razvoj teritorija na voljo skoraj dva milijona evrov - Še vedno čakajo na sedež v Sesljanu Predsednik Franc Fabec si je oddahnil: Lokalna akcijska skupina Kras je končno dobila potrebno finančno kritje, njeno delovanje se lahko začne. Uradni list Dežele Furlanije-Julijske krajine je namreč 5. avgusta objavil sklep o financiranju petih Lokalnih razvojnih načrtov. Pet načrtov za razvoj teritorirja, ki so skupaj vredni skoraj šestnajst milijonov evrov: od Kanalske doline mimo Karnije, zahodne Furlanije, Nadiških in Terskih dolin vse do Krasa. Fabec je prepričan, da predstavlja LAS odlično priložnost za razvoj Krasa, njegovih naravnih značilnosti in ekonomskih realnosti. »Upam, da bo LAS dober koordinator dogajanja na Krasu, da bo ponudil treznejši vpogled v vse, kar se dogaja v dvanajstih občinah tržaške in goriške pokrajine. Doslej je bilo naše delovanje nekoliko v zatišju, saj brez ustreznega sklepa deželne uprave ni bilo mogoče »unovčiti« evropskih sredstev. Sedaj pa imamo končno potrditev, da razpolagamo z nekaj manj kot dvema milijonoma evrov (1.950.000 €) in lahko torej začnemo izvajati svoje razvojne načrte. V prvi fazi se bomo posvetili tako imenovanemu teritorialnemu marketingu in ugotavljanju potreb kraškega teritorija, po drugi strani pa bomo skušali spoznati izkušnje sorodnih lokalnih akcijskih skupin v Italiji in Sloveniji.« Prvi razpisi, na katere se bodo lahko prijavili različni privatni in javni subjekti, ki delujejo na območju Lokalne akcijske skupine Kras, naj bi bili objavljeni pred koncem leta. »Razpoložljiva sredstva so razdeljena po posameznih postavkah. Če Med specifikami, ki jih želi ovrednotiti LAS Kras, je seveda tudi vinogradništvo KROMA nekoliko poenostavim, bomo sredstva za leto 2010 tako razdelili: 150.000 € za obnovo in ureditev turističnih kmetij, bed&breakfastov in drugih struktur, ki so namenjene sprejemanju turistov, 110.000 € za kulturo in prosti čas, 90.000 € za ovrednotenje tipičnih proizvodov, 80.000 € za pospešitev teritorialnega marketinga, 30.000 € za oskrbo in vrednotenje naravnih dobrin, 30.000 € za sodelovanje in kooperacijo. Podobno bo tudi v letih 2011 in 2012. Za vsako postavko so seveda predvideni različni razpisi, na katere se lahko prijavijo tako posamezniki kot uprave, konzorciji, združenja, na primer tudi jusarji. Vsak razpis tudi določa, v kolikšni meri lahko LAS financira posamezne projekte. Naša politika bo vsekakor usmerjena v vrednotenje tistih načrtov, ki bodo koristili širši skupnosti.« Odslej gre torej zares. In če so pri LAS-u zadovoljni, ker je Dežela odobrila finančna sredstva, potrebna za izvedbo razpisov, isto ne velja za sedež. »Še enkrat se moramo zahvaliti Občini Tržič, ki nam je ponudila začasne prostore, kajti prostori nekdanje Gorske skupnosti v Sesljanu, kamor bi se morali vseliti, niso še na voljo. Pokrajina Trst in nabrežinska občina baje nista še podpisali ustreznega sporazuma: upam, da se bo to kmalu zgodilo in da bo LAS lahko naposled razpolagal tudi s svojim sedežem.« (pd) Splitska galerija bo razstavila fotografije Joca Žnidaršiča SPLIT - V galeriji Fotokluba Split bodo danes zvečer v okviru festivala Splitsko poletje odprli razstavo del slovenskega fotografa Joca Žnidaršiča. Predstavil se bo s fotografijami pod skupnim imenom Slovenija. Fotoklub Split že tradicionalno v okviru Splitskega poletja pripravi dve razstavi. Eno posvetijo hrvaškemu, drugo tujemu umetniku. Letos bodo odprli spominsko razstavo hrvaškega fotografa Ivana Filipina, iz tujine pa so povabili Žnidaršiča. Žnidaršič, ki ima sloves enega najvidnejših slovenskih umetniških in re-porterskih fotografov, se je rodil leta 1938. Leta 1963 je v Ljubljani absol-viral medicino, v 50-ih letih pa se je začel posvečati fotografiji, kar je postalo njegov poklic. Bil je fotoreporter pri Tribuni, Tovarišu, TT in Delu. Za njegov opus je značilna široka motivika, saj se je kot fotograf lotil tako političnih dogodkov, vsakdanjih žanrskih prizorov, znanih osebnosti in otroških portretov kot tudi popotnih vtisov z vseh koncev sveta. Odlikuje ga estetsko izčiščena fotografija z nevsiljivim družbenokritičnim, humanističnim in humornim sporočilom, piše v biografskem leksikonu Osebnosti. Fotografije je objavljal v številnih domačih in tujih publikacijah ter v dnevnem tisku. Sodeloval je pri različnih knjižnih projektih: Zakladi Slovenije, Ljubljana, Vojna za Slovenijo, Lepa Slovenija, Pot k očetu, Deset let je Slovenija država. Je tudi avtor samostojnih fotografskih monografij, kot so Titova poslednja bitka, Bohinj, Slovenski vinogradi, Dobimo se na tržnici, Golf na Slovenskem, Lipicanci in Slovenija lepotica Evrope. Prejel je več slovenskih in tujih nagrad, med njimi leta 1977 nagrado World Press Photo in nagrado Prešernovega sklada ter pred tremi leti Puharjevo nagrado. (STA) CELOVEC - Iz mestnega proračuna 85 tisoč evrov Spominska razstava o Jorgu Haiderju pod Križno goro dviguje vedno več prahu CELOVEC - Dobra dva meseca pred načrtovano slovesno otvoritvijo spominska razstava o Jorgu Haiderju v bunkerju pod Križno goro v Celovcu vse bolj buri duhove. Dela v bunkerju, katerega so zgradili in uporabljali nacisti med drugo svetovno vojno, so v polnem teku, ta teden pa je bila razstava tudi predmet seje senata mesta Celovec, na kateri naj bi sklepali o predlogu finančne podpore v višini 85.000 evrov za ureditev spominske razstave pokojnemu deželnemu glavarju. Vlagatelj, celovški podžupan in mestni svetnik Albert Gunzer (BZO), je prošnjo za podporo sicer umaknil, toda s tem ni pokopal projekta, temveč je poudaril, da je podpora bila odobrena že s sprejetjem mestnega proračuna za leto 2009 in da zato ni potreben poseben sklep. Pristavil je še, da bo o razstavi podrobneje informiral javnost ob navzočnosti vdove Claudie Haider v okviru tiskovne konference. Spominska razstava o Haiderju pa medtem dviguje vse več prahu. Mestna svetnica Zelenih v Celovcu Andrea Wulz se je že pred sejo mestnega senata odločno postavila proti subvenciji iz mestne blagajne, socialdemokratska podžupanja Maria Luise Mathiaschitz pa je poudarila, da se s takim načinom poveličevanja ni strinjala tudi takrat, ko je šlo za spominski muzej za bivšega deželnega glavarja in strankarskega prijatelja Leopolda Wa-gnerja. Celo nekateri člani ljudske stranke (OVP) so menili, da je še preveč odprtih vprašanj okrog spominske razstave o Haiderju, na katera bi radi dobili odgovor. Kot je znano, naj bi razstava o Hai-derju bila v nekdanjem protiletalskem zaklonišču v rudniškem muzeju pod Križno goro na severozahodu Celovca. Rov, katerega so zgradili nacisti leta 1942 po povelju Adolfa Hitlerja, je bil med drugo svetovno vojno tudi centrala nacističnega gauleiterja Rainerja, ki je iz istega bunkerja proti koncu vojne pozival prebivalce, naj vzdržijo. Od tam naj bi izrekel tudi stavek »Pazite mi na mojo Koroško«, rek, ki ga je uporabil tudi Haider, POLETNI FOTOUTRIP '09 S PRIMORSKIM v DNEVNIKOM Razstavo bodo odprli v nekdanjem nacističnem bunkerju pod Križno goro LUKAN ko je bil leta 1991 odstranjen s položaja koroškega deželnega glavarja, ker je hvalil »vzorno zaposlovalno politiko tretjega rajha«. Isti rek, samo v nekoliko spremenjeni obliki, so po Haiderjevi smrti uporabljali tudi člani njegovega zavezništva BZO, ki je medtem postalo najmočnejša politična stranka na Koroškem. Razstavo o Haiderju naj bi odprli 10. oktobra, torej ob prvi obletnici Hai-derjeve smrti in hkrati tudi ob 89. obletnici koroškega plebiscita leta 1920, ko so Korošci večinsko glasovali za obstanek južnega (dvojezičnega) dela Koroške v Avstriji in proti priključitvi h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obiskovalci spominske razstave o Haiderju - v treh mesecih, v katerih naj bi bila odprta, pričakujejo blizu 70.000 ljudi - si bodo lahko ogledali osebne predmete in slike tr spoznali ključne etape Haiderjevega življenja. Tako naj bi poleg obširne galerije Haiderjevih slik (kot politika in človeka) na razstavi pokazali tudi Haiderjevo delovno mizo deželnega glavarja iz urada koroške deželne vlade, njegove tekaške čevlje, nadalje pisma ter pomembne govore. V dogovoru z njegovo vdovo Claudio pa naj bi bilo razstavljenih tudi nekaj »kritičnih predmetov«. Vsekakor pa ne bo razstavljen popolnoma uničen službeni avto, s katerim se je Haider v zgodnih jutranjih urah 11. oktobra 2008 nekaj kilometrov južno od Celovca močno vinjen in s hitrostjo blizu 180 kilometrov na uro drvel v smrt. Na kraju nesreče v Ilovju na cesti proti Ljubelju pa so mu že postavili manjšo spominsko obeležje, pri katerem se vsak dan ustavlja množica ljudi in v njegov spomin prižiga sveče, še več pa jih je - še posebej ob koncu tedna - na kraju njegovega zadnjega počitka na Rutah v občini Bistrica v Rožu. To spominsko obeležje pri družinski kapelici na senčni strani Karavank je postalo pravi romarski kraj, obiskovalci, pristaši in občudovalci pokojnega desničarskega populista prihajajo iz tedna v teden na njegov grob iz vseh predelov Avstrije (še posebej iz njegove rojstne dežele Zgornje Avstrije, a tudi iz Nižje Avstrije, Štajerske, itd), v velikem številu pa tudi iz Nemčije. In to ne le z osebnimi avtomobili, temveč tudi v nabito polnih avtobusih! Ivan Lukan Benetke biennale LOREDANA PRINCIC 4 Sobota, 8. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Tema na koncu asfaltiranega predora Vojko Flegar / Skoraj natanko leto dni je minilo, kar je s stropa sveže odprtega in astronomsko dragega šentviškega avtocestnega predora v Ljubljani odpadajoči protipožarni omet povzročal vsesplošno zgražanje in posmeh. Še nekaj mesecev prej se je javnost z grenkobo zabavala z iskanjem krivca za spolzka betonska vozišča v skoraj vseh slovenskih avtocestnih predorih; po nekajmesečnih omejitvah hitrosti na zgolj 60 kilometrov na uro (v primeru dežja), so beton zraskali in obnovili njegovo oprijemljivost, še danes pa ni znano, kdo bi ta dela namesto slovenskih davkoplačevalcev pravzaprav moral plačati. Ker tudi ni znano, kdo je kriv, da so vozišča v predorih, nekatera komaj po letu ali dveh od odprtja, postala nevarna. In ker nikoli doslej nihče ni za nič odgovarjal, v predorih hitre ceste čez Rebernice (od Razdrtega proti Vipavski dolini oziroma Novi Gorici) čaka voznike in davkoplačevalce nov »primer« - asfaltno vozišče. Državna družba za gradnjo avtocest Dars je z njim (po njenih podatkih) prihranila celih 150.000 evrov; za toliko bi bilo namreč dražje betonsko vozišče, ki ga za predore te vrste zahteva slovenska zakonodaja. Kako je Dars - in to po tistem, ko je predor že asfaltiral - dobil gradbeno dovoljenje za spremembo vozišča, ni jasno. Strokovna javnost se zgraža, »običajna« javnost zgraža, čudi in naveličano kima, češ saj smo vedeli, politika s pristojnim prometnim ministrom Pa-trickom Vlačičem na čelu pa molči. Zgodba je na las podobna tisti iz šent- viškega predora, ko so v imenu prihranka in pravočasnega (pred lanskimi parlamentarnimi volitvami) odprtja predora namesto privijačenih protipožarnih plošč mimo tehnične dokumentacije in navzlic svarilom stroke na stene in strop nametali omet, ki se je zaradi vibracij, vlage in nečiste podlage po nekaj dneh začel krušiti in odpadati. V primerjavi z več kot trikrat dražjim predorom, kot naj bi bil po predračunu, in glede na siceršnje zamude pri gradnji je bil tudi takratni Darsov »prihranek« pri denarju in času nekako tolikšen kot pri reberniških predorih. Neznaten. Drugače rečeno, Dars je davkoplačevalcem z njim na papirju prihranil toliko, kolikor jih je stal en nastop vojaških lipicancev na eni izmed državnih proslav. S 150.000 evri je namreč mogoče »pokriti« stroške paradnega konjskega koraka na zgolj eni proslavi, nastopili pa so, ponosni slovenski lipicanci, v treh letih le na treh. A če hočejo majhne države imeti vse, kar imajo velike, jih operetno posnemanje pač stane. Je pa navsezadnje 150.000 evrov občutno manj od 80 milijonov, za kolikor bo morala Slovenija v naslednjih štirih letih nakupiti emisijskih kuponov, ker je Bruselj ugotovil, da ji zmanjševanje izpusta to-plogrednih plinov ne gre od rok v skladu s kjotskimi obveznostmi. Uradna razlaga za »težave« oziroma prekoračitve emisij krivi tranzitni promet, a hkrati je vlada, denimo, kradoma za eno leto preložila veljavnost novega pravilnika o gradnji in sanaciji objektov, s katerimi bi investitorje dolgoročno prisilila k energetsko varčnejši in okolju prijaznejši porabi energije. In medtem, ko je kriv tranzitni promet, se je vlada neformalno očitno tudi že odločila, da bo podprla načrte za gradnjo novega termoenergetskega bloka (na lignit) v Šoštanju, ki bo predvidoma stal 1,2 milijarde evrov. S 150.000 evri, menda prihranjenimi v reberniških predorih, bo tudi težko preusmeriti tranzitni promet z avtocest na železnico. Za slednjo Slovenija od projekta posodobitve in razširitve nima še niti prve črke na papirju (za drugi tir od Kopra do Divače se, recimo, že kakšno desetletje iz predala v predal selijo študije o »variantnih rešitvah«), prav tako kot večja mesta z Ljubljano na čelu nimajo nobenih projektov za razširitev javnega potniškega prometa. Največ, do česa so prišle mestne uprave, so takse za vstop v mestno središče - z njimi nameravajo zmanjšati število osebnih avtomobilov na mestnih ulicah, ki onesnažujejo zrak v tolikšni meri, da so vznemirjeni celo v Bruslju. Slovenija je država, v kateri se javni denar varčuje po žličkah (in še to na nepravih koncih), da bi ga lahko razmetavali z lopato, ne, z bagerji in buldožerji. Država, v kateri predsednik vlade kavo zase in svoje goste plačuje iz lastnega žepa, njene banke in skladi pa odkupujejo deleže zasebnih podjetij ter z desetinami in stotinami milijonov evrov davkoplačevalskega denarja renacionalizirajo gospodarstvo. PLANINSTVO - Danes protest na vrhu Triglava Predlog o premestitvi Aljaževega stolpa v muzej razdvaja planince MOJSTRANA - Predsednik Planinske zveze Slovenija (PZS) Franc Ekar je pred časom predstavil pobudo, da bi se Aljažev stolp, ki krasi vrh Triglava, prestavil v muzej. V civilni iniciativi Prijatelji Triglava za kaj takega ne vidijo potrebe, v pobudi pa vidijo tudi komercialen interes. Za danes napovedujejo tudi protest na vrhu Triglava. Igor Zlodej iz civilne iniciative Prijatelji Triglava je izrazil prepričanje, da premestitev stolpa v muzej ni potrebna, saj je stolp v zelo dobrem stanju: "Ze leta 2005 smo ga namreč v naši iniciativi očistili ter odstranili napise in nalepke z njega. Popravili smo tudi zastavico, ga prebarvali in popravili je-klenice." V želji po premestitvi stolpa v muzej bi šlo lahko po Zlodejevih besedah tudi za komercialni interes. "Ze pred časom je predsednik PZS Franc Ekar povedal, da bi bil stolp kot tak magnet za obiskovalce Slovenskega planinskega muzeja, ki ga bodo avgusta 2010 odprli v Mojstrani," je poudaril. V protest proti prestavitvi stolpa namerava zato iniciativa danes na vrhu te najvišje slovenske gore pripraviti shod, na katerem nameravajo izraziti nestri-njanje z morebitno prestavitvijo stolpa v muzej. Shod bo po besedah Zlodeja trajal od 11. do 12. ure zjutraj, želijo pa si, da bi se ga udeležilo čim več ljudi. Predsednik PZS Franc Ekar je za STA pojasnil, da so predlog o tem, da se razmisli, kaj narediti s stolpom, podali pred pol leta, ko je bil stolp pregledan in ko se je ugotovilo, da ni v najboljšem stanju. Takrat je bila dana pobuda, da stolp pregledajo strokovnjaki, nato pa se ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije odločita, kaj s stolpom narediti, vendar za zdaj končne odločitve o tem še ni. Aljažev stolp je namreč po Ekarje-vih besedah spomenik prve kategorije državnega pomena, "zato brez soglasja ministrstva oziroma zavoda s spomenikom ni mogoče delati ničesar". Je pa Ekar opozoril tudi na nerešena razmerja med lastnikom stolpa in državo. "Po oporoki Jakoba Aljaža je namreč lastnik stolpa PZS, zato je nekoliko nenavadno, da slednja kot lastnica nima pravice odločati o tem, kaj s spomenikom narediti," je dejal in dodal, da bo treba urediti razmerja med državo in PZS. Sam je sicer prepričan, da s spomenikom ni mogoče delati tako, kot predlagajo nekateri, "da se ga malo 'po-klepa', popravi in vrne nazaj. Gre namreč za spomenik, ki ga ni mogoče kar tako poljubno obdelovati in spreminjati," je prepričan. Odzval pa se je tudi na izjave, da gre v ozadju želje po premestitvi za komercialni interes, da bi si s spomenikom povečali obisk v Slovenskem planinskem muzeju. Če je nekdo lastnik, ima po njegovem pravico, da s stvarjo, ki jo ima v lasti, svobodno razpolaga. Ob tem pa je tudi poudaril, da bo o tem, kaj bo s stolpom, odločilo ministrstvo za kul- turo, ko bo končan strokovni pregled spomenika. Stolp na Triglavu je leta 1895 postavil takratni župnik na Dovjem Jakob Aljaž, pred tem pa je za pet goldinarjev kupil vrh Triglava in Kredarico. Stolp je imel štiri manjša okna, visok je bil 1,90 metrov, v premeru pa je meril 1,25 metra. Narejen je iz debele pocinkane pločevine, prvega pa je izdelal Anton Belec. Postavljen je na betonske temelje in ozemljen s strelovodom. 9. septembra 1999 je bil z odlokom države razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, v odloku pa je zapisano: "Aljažev stolp je simbol, ki označuje najvišjo točko slovenskega ozemlja, vrh 2864 metrov visokega Triglava. Valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu je bila postavljena kot mejnik, ki je označil slovensko lastnino vrha slovenske gore. Celota je izjemen krajinski motiv, nenadomestljiv simbol Slovenije." (STA) PISMO UREDNIŠTVU Nabrežina: Župan Ret odgovarja Veroneseju Gotovo ima občinski svetnik Massimo Veronese prav, ko trdi, da je nabrežinski trg zanemarjen, pozablja pa pristaviti, da je tako že 50 let! Razlika je v tem: predno sem prišel jaz, ni obstajala še nikakršna vizija, niti najmanjši osnutek projekta, še manj pa kako upanje. Sedaj se resno pogajamo z javnimi ustanovami za obnovitev naše bivše šole, pogajamo se in bomo kmalu zaključili transakcijo z nabre-žinskim jusom za določitev upravljanja sporne lastnine na trgu. Vsekakor je bil ta trg vključen v triletni načrt javnih del. V pričakovanju rešitve, na katero čakamo že petdeset let, sedaj urejamo pločnike in cesto, ki iz Nabreži- Mlfi ne Postaje pelje v Nabrežino Kamnolome, ne da bi pri tem pozabili na asfaltiranje in razsvetljavo ceste, ki od pokopališča vodi v staro vas, da sploh ne omenimo nogometnega igrišča, otroškega igrišča, razsvetljave spomenika padlim, srednje in osnovne šole itd. Rad bi, da bi svetnik Veronese navedel, kaj je sam storil v obdobju, ko je bil večinski svetnik in odbornik. Kolikor je meni znano: nič. Župan Devina-Nabrežine l.r. kom. Giorgio Ret SKLAD MITJA CUK SVETUJE Za polnost življenja Pravijo, da optimisti živijo dlje, so bolj zdravi in bolj zadovoljni. Optimist je človek, ki v življenju uspeva bolje. S tem, kako človeku omogočiti, da bi zaživel polno življenje in da bi uspeval na vseh področjih, se ukvarja relativno nova veja psihologije, ki jo imenujejo pozitivna psihologija. Pozitivni psihologi nočejo kot tradicionalni le obravnavati duševnih bolezni, pač pa poskusiti narediti posameznikovo življenje čim bolj polno in dovršeno. Tako se njihova pozornost usmerja od depresij in nevroz k dejavnikom kot so človekova moč, odlike in resursi. Elita pozitivnih psihologov se je pred kratkim sestala na svojem prvem svetovnem kongresu v ameriški Filadelfiji. Udeležilo se ga je 1500 strokovnjakov. Začetke pozitivne psihologije postavljajo v leto 1954, ko je humanistični psiholog Abraham Ma-slow objavil v angleščini knjigo Motivacija in osebnost. Kot novo področje psihologije pa se je ta psihologija začela uveljavljati leta 1998, ko je Martin Seligman, katerega imajo mnogi za očeta tega modernega gibanja, izbral prav pozitivno psihologijo za temo v času svojega predsedovanja Ameriškemu psihološkemu združenju. Dr. Seligman pojasnjuje, tako lahko preberemo v nemški reviji Focus, da duševno zdravje ni le umanjkanje duševne bolezni, pač pa je tudi razpoložljivost za še druge stvari, zlasti za pozitivne emo-cije. Kako torej priti do pozitivnih občutkov, kako jih človek dobi? Lahko se tudi vprašamo, ali je mogoče take, pozitivno usmerjene občutke ohranjati trajno, zlasti v družbi, ki pripisuje vse več pomena denarju? Pa tudi v vsakdanjiku, ko skrbi in konflikti v družini, z otroki, s partnerjem, s prijatelji lahko vplivajo rušilno na pozitivne emocije. Kako se torej človek lahko brani? Kako iz pretežno negativnih v pretežno pozitivne emo-cije? Ko so humanistični psihologi Abraham Maslow, Carl Rogers in Erich Fromm razvijali svoje teorije, so vanje vključili človeško srečo. Pozitivni psihologi pa so nedavno tega njihovi teoriji o človeškem uspešnem življenju dali z izsledki raziskav tudi empirično podlago. Hkrati pa se pozitivna psihologija še naprej razvija v nove specifične smeri. Mnogi raziskovalci s tega področja so v najrazličnejših ameriških državah in v Kanadi. V ZDA deluje tudi psihologinja Barbara Fredrickson na Univerzi v Severni Karolini, ki raziskuje tako človeške emocije kot pozitivno psihologijo. Največje zasluge ima na področju raziskovanja in utrjevanja teorije o pozitivnih emocijah, po kateri naj bi te emocije vodile v neobičajno, širše zasnovano ali celo raziskovalno človekovo vedenje, kar dolgoročno vodi v pomenljivejši in trajnejši vir resursov, to so znanje in družbene veščine. V Illinoisu deluje profesor Ed Diener, na univerzi v Claremontu Mihaly Csikszent-mihalyi, madžarski strokovnjak, rojen na Reki, ki se je priselil v ZDA in je sedaj vodilni raziskovalec v opisani psihološki smeri. Na univerzi v Kansasu je deloval do svoje smrti (l. 2006) Charles Richard Snyder, ki je svojo teorijo o upanju praktično eksperimentiral in dokazal leta 2000 v oddaji Good morning America z uspešnim poskusom v živo z gledalci showa. O faktorju sreče je napisal zelo prodano knjigo (The Luck Factor) tudi angleški raziskovalec prof. Richard Wiseman z Univerze v Hertfordshireju v Veliki Britaniji. Na tako imenovanih «domiselnih» področjih psihologije, ki vključujejo iluzije, humor, srečo in para-normalno sfero, si je kot raziskovalec kaj kmalu pridobil mednarodni sloves. Zelo veliko nastopa v medijih, kjer udejanja z gledalci tudi masovne eksperimente. Lahko poiščemo korenine za pozitivno psihologijo v zgodovini religij in filozofije. Aristotel je npr. trdil, da je sreča najvišje dobro. Buda pa, da ni poti do sreče, pot je -biti srečen. Razpravljanje o sreči se vleče skozi grško filozofijo od Sokrata do Platona, epikurejcev in stoikov in čez. Večna sreča je od Boga obljubljena Judom, muslimanom kot poseben paradiž, kristjanom pa v onostranstvu. Cilj je srečno in zadovoljno počutje izpolnjenega človeka. Nekateri raziskovalci sodobno pozitivno psihologijo delijo na tri področja: raziskovanje znotraj »prijetnega življenja - veselega življenja« išče, kako ljudje izkušajo, posredujejo in uživajo ob pozitivnih občutkih v normalnem, zdravem načinu življenja. Raziskovanje »dobrega življenja ali angažiranega načina življenja« išče resnico o dobrodejnih učinkih življenjskega sloga človeka, ki se v svoje primarne dejavnosti naravnost potopi in se jim popolnoma posveti in prepusti. Tretje področje pa so raziskave načina življenja, ki je »napolnjeno s pomenom - življenje pridruženosti«, ko želijo raziskovalci izvedeti, kako se odzivajo ljudje, ki se čutijo del neke večje celote, ki je trajnejša od posameznega človeškega življenja. Prav že omenjena prof. Barbara Fredrickson s sodelavci postavlja hipotezo, da pozitivne emo-cije preprečujejo učinke negativnih občutkov na kardiovaskularni sistem. Stres namreč človeku prinaša hitrejši srčni utrip, krvni sladkor, padec telesnih imunskih sposobnosti in podobno, kar se dolgoročno lahko spremeni v prava obolenja srca in ožilja, ki povečujejo število smrtnih primerov. Tako laboratorijske raziskave kot terenski eksperimenti dokazujejo, da pozitivne emocije pomagajo ljudem, ki so bili pod stresom, nazaj v sprostitev in osnovno fiziološko stanje. Prof. Fredricksonova meni, da je od količine pozitivnih občutkov neposredno odvisno, ali se bo človek v življenju razcvetel ali pa se bo le pustil zibati od življenjskih valov. Ljudje si niti od daleč ne predstavljajo, v kolikšni meri lahko nadzirajo svoje občutke. Človeški občutki so odvisni od tega, kako jih človek interpretira, vsakemu negativnemu občutku morajo po njenem mnenju slediti vsaj trije pozitivni. O tem je Fredricksonova izdelala lestvico za kvocient sreče, ki ga lahko vsakemu izmeri s posebnimi testi. Na pensilvanski univerzi Carnegie Mellon so raziskovali, ali so optimisti dejansko v povprečju manj podvrženi boleznim. Skupino poskusnih oseb so osamili v nekem hotelu, jih okužili z virusom gripe in za tem dnevno kontrolirali zdravstveno stanje posameznikov. Optimistično naravnane osebe so zbolele kasneje in pri njih so bili znaki bolezni lažji. Podobno so v Kentuckyju raziskovali pri skupini 180 redovnic vpliv optimistične človekove nastrojenosti na dolžino posameznikovega življenja. Ugotovili so, da so optimistke živele v povprečju deset let dalj od onih, ki niso bile pozitivno naravnane. V normalnem življenju, pravi raziskovalec Ed Diener, kjer v nasprotju s samostanskim kraljujejo alkohol, cigarete in promiskuiteta, se življenje optimistov podaljša povprečno za pet let. Kdor se torej raje opira na svoj moč, namesto da bi razglabljal o svoji šibkosti, živi, na osnovi prikazane teorije, tako poklicno kot zasebno veliko srečnejše življenje. O tem bomo lahko še razmišljali. (jec) / ITALIJA Sobota, 8. avgusta 2009 s POLITIKA - Predsednik vlade opravil obračun 14-mesečnega delovanja Berlusconi: »Vlada odlična, nimam okostnjakov v omari« Premier napadel TG3, ker kritizira vlado - Ostri odzivi časnikarjev in opozicije RIM - Silvio Berlusconi se je odločno uprl trditvam opozicije, ki je nakazala, da bi bil predsednik vlade zaradi številnih seksualnih škandalov lahko tarča izsiljevanja. »Premier nima nobenih okostnjakov v omari,« je včeraj v Rimu poudaril Berlusconi. Tako je odgovoril tudi na namigovanja, da bi lahko v javnost prišle še bolj pikantne podrobnosti o njegovem zasebnem življenju. »Ni ga mogoče izsiljevati in ne bo se pustil izsiljevati,« je o sebi še dejal Berlusconi, ki je poudaril, da se nima nobenemu opravičevati, »niti svoji družini«. Ob tem je še menil, da se proti njemu vodi kampanja obrekovanja, ki je škodila in še škodi Italiji. Sicer pa je Berlusconi uro trajajočo tiskovno konferenco izkoristil za hvaljenje dela svoje vlade. Nihče pred njim ni bil po njegovih besedah v 14 mesecih tako učinkovit, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da mu zaupa 68,2 odstotka Italijanov. »To je absolutni rekord,« je poudaril. Berlusconi je pri tem podrobneje naštel, kaj vse je vlada naredila. Povedal je, da je uspel ohraniti socialni mir, kljub težkim razmeram, v katere je Italijo pahnila svetovna gospodarska kriza. Branil je ukrepe, ki jih je vlada sprejela za oživitev gospodarstva. Da so bili ustrezni, naj bi potrjevala tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), po kateri italijansko gospodarstvo najhitreje okreva na evropski ravni. Berlusconi je zagovarjal vrnitev Italije k jedrski energiji, češ da se bo na tak način energija v Italiji pocenila. Spomnil je na rešitev krize z odpadki v Kampaniji. Omenil je številne ukrepe, s katerimi je vlada okrepila javno varnost, pri čemer je poudaril, da se je uporaba vojske na tem področju dobro obnesla. Kar zadeva zunanjo politiko, se je Berlusconi pohvalil z vrhom G8 v LAquili, češ da je izredno uspel, posebno pa je omenil tudi rešitev kolonialnega vprašanja z Libijo. Sicer pa Berlusconi tudi včeraj ni mogel iz svoje kože. Na tiskovni konferenci je ostro napadel časnikarko televizijskega dnevnika TG3, češ da je njegov dnevnik večer prej štirikrat napadel vlado. »Ni dopustno, da javna televizija z javnim denarjem napada vlado,« je menil. Ta Berlusconijev izpad so takoj mnogi kritizirali, od sindikata časnikarjev RAI do predstavnikov opozicije. Vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro je menil, da samo diktature imajo takšen odnos do medijev. Načelnica Demokratske stranke v senatu Anna Finocchiaro pa je pripomnila, da če bi Berlusconi res predsedoval »najboljši vladi na svetu«, potem bi ne prirejal samo-hvalnih tiskovnih konferenc 7. avgusta. Predsednik vlade Silvio Berlusconi GOSPODARSTVO - Istat BDP v letošnjem drugem četrtletju padel za 0,5%, na letni ravni pa za 6% MILAN - Italijansko gospodarstvo se je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s prvim trimesečjem skrčilo za 0,5 odstotka, kažejo včeraj objavljeni podatki italijanskega statističnega urada (Istat). Na letni ravni se je italijanski bruto domači proizvod (BDP) sicer zmanjšal za 6 odstotkov. Uradni podatki so nekoliko boljši od napovedi analitikov, saj so ti za drugo četrtletje napovedovali 0,7-od-stotno skrčenje v primerjavi s prvim in 6,1-odstotno skrčenje gospodarstva na letni ravni. V prvem četrtletju se je gospodarstvo Italije skrčilo za 2,7 odstotka. Italijanska vlada sicer za celotno letošnje leto napoveduje 5,2-odstotno zmanjšanje BDP, v prihodnjem letu pa naj bi nato sledila 0,5-odstotna rast. Okrevanje italijanskega gospodarstva pozitivno ocenjuje tudi zadnje poročilo OECD, o katerem podrobneje pišemo na 11. strani. VARNOST - Od danes izvajanje ukrepa Sever za obhodnice Pomisleki na jugu RIM - Notranji minister Roberto Maroni bo danes podpisal odlok o dejavnosti in vlogi t.i. obhodnic za javno varnost, ki so predmet ostrih polemik in razhajanj. Obhodnice najbolj podpirajo v Lombardiji in Venetu, kjer je Severna liga zelo močna, drugod pa imajo takšne ali drugačne pomisleke. Predvsem v južnih deželah, kjer ljudje obhodnicam v glavnem nasprotujejo. To izhaja iz raziskave časnika Corriere della Sera, ki ugotavlja, da obhodnice odklanjajo tudi na Tržaškem in v skoraj vsej Furlaniji-Julij-ski krajini. V Trstu se je proti ob-hodnicam večkrat opredelil tudi sam župan Roberto Dipiazza. Njegovo mnenje delita tudi župana Pordenona in Vidma, ki pripadata levi sredini. Pomisleke nad Maronijevem odlokom je izrazila tudi milanska županja Letizia Moratti. Z njo soglaša kolegica iz Genove Marta Vincenzi, medtem ko predsednik Si- Notranji minister Roberto Maroni cilije Raffaele Lombardo pravi, da so obhodnice po njegovem povsem nepotrebne. Največji zagovornik prostovoljnih obhodnice je župan Verone Flavio Tosi, ki pripada Severni ligi. Njegov kolega iz Padove Flavio Za-nonato (Demokratska stranka) sicer ne nasprotuje Maronijevim ukrepom, je pa prepričan, da obhodnice niso ravno pravo »orožje« v boju proti pouličnemu kriminalu. Proti obhodnicam se je opredelil turinski župan Sergio Chiamparino. PROMET - Nov cestni zakonik z nekaterimi spornimi določili Na cestah pričakujejo »črni vikend« Od danes tudi veliko strožje kazni RIM - Nediscipliniranim voznikom se pišejo hudi časi: danes, 8. avgusta, bo stopil v veljavo zakon 94, ki predvideva zelo stroge kazni in uvaja tudi nekatere sporne novosti. Začnimo kar s temi: voznike, ki jih bo policija zasačila pri metanju smeti skozi avtomobilsko okno, čaka globa v višini od 500 do 1.000 evrov. Končno, bo marsikdo pripomnil: siti smo gledati, kako skozi okna »letijo« razni papirčki in cigaretni zavojčki. Nekoliko protislovno pa je, da bi pešec, ki bi storil isto »necivilno« dejanje, bil kaznovan z globo v višini 23 € ... Drug člen, ki bo nedvomno dvignil veliko prahu, je člen 219-bis. Avtomobilist, ki so mu zaradi prekrška odvzeli vozniško dovoljenje, ne bo smel šofirati niti motorčka ali kolesa. Prav tako pa naj bi mu odvzeli vozniške točke, če bo prekršek naredil za »krmilom« kolesa ali motorja. Tisti kolesar, ki zagreši prekršek, a nima vozniškega dovoljenja, pa seveda ne bo kaznovan ... Ostala določila novega zakona želijo spodbuditi voznike k pozornejši vožnji predvsem ponoči. Cela vrsta prekrškov (od vožnje v vinjenem stanju do nespoštovanja hitrostnih omejitev) bo strožje kaznovana, če bo do prekrška prišlo med 22. in 7. uro. Zaradi vožnje v vinjenem stanju (več kot 1,5 g/l) ali pod učinkom nedovoljenih snovi, predvideva zakon zaplembo avtomobila samo v primeru, da je vinjeni šofer tudi lastnik avtomobila. Novost je sedaj v tem, da čaka voznika, ki ni lastnik avtomobila, podvojena kazen. Na italijanskih cestah medtem danes pričakujejo 16 milijonov ljudi. EVRO 1,4357 $ -0,09 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. avgusta 2CC9 valute evro (povprečni tečaj) 7.8. 6.8. ameriški dolar japonski jen 1,4357 136,89 1,4370 137,31 98164 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,8084 45,4450 68 5760 44,9510 684010 II IUMJNG I UUIJCI danska krona hntsn^ki ti mt UO,J / uu 7,4448 0,85670 uiVtv i J 7,4450 0,85240 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 10,3008 8 7515 10,2707 8,6635 1 1UI VCjKa M Ul \0 češka krona 25,910 1,5288 25,944 1,5290 3viv.aiji\i Malih. estonska krona inan7?ircKi TAnnt 15,6466 272,80 15,6466 269,89 1 1 ICULGIJKI ll_ll II 1 L poljski zlot 4,1670 1 5540 4,1450 1 5416 l\Gl laUjM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7161 1 9558 1,7067 1 9558 UUIUal Jl\l 1CV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2168 3,4528 4,2121 3,4528 IILUVjM IILaj latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7023 2,6336 0,7025 2,6129 Ulo¿.liloIVI ICTal islandska krona ti lira 290,00 2 1300 290,00 2 1220 LUljlVa lila hrvaška kuna 7,3350 7,3359 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 7. avgusta 2CC9 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2756 LIBOR (EUR) 0,4812 LIBOR (CHF) 0,4612 0,9075 0,8393 1,117 1,51 1,3312 EURIBOR (EUR) 0,521 0,881 1,131 1,348 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.633,49 € -197,22 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. avgusta 2CC9 V zaporu družabnik Gianpaola Tarantinija BARI - Finančni stražniki so včeraj aretirali v Bariju Massimiliana Verdoscia in Stefana Iacovellija pod obtožbo posesti in prekupčevanja kokaina ter drugih prepovedanih drog. Z njimi naj bi med drugim oskrbovala »zabave« v vilah raznih petičnežev in mogotcev. Kot kaže, zadeva presega krajevno raven, saj je bil Verdoscia družabnik podjetnika Gianpaola Tarantinija, ki je postal širši javnosti znan po tem, da je vodil »dekleta na poziv« v rezidence predsednika vlade Silvia Berlusconija. Včerajšnji aretaciji sta dozoreli prav v preiskavah o podkupninah, prostituciji in trgovini z mamili, ki jo vodi javno tožilstvo v Bariju in v središču katere je Tarantini. Umrl legendarni alpinist Riccardo Cassin LECCO - Na svojem domu blizu Lecca je umrl Riccardo Cassin, eden najbolj znanih italijanskih alpinistov. Star je bil 100 let. Po rodu je bil Furlan, saj se je rodil v kraju San Vito al Tagliamento. V svojem dolgem in razgibanem življenju je preplezal približno 2.500 vrhov po vsem svetu, kakih 100 kot prvi. V zgodovino alpinizma se je med drugim zapisal leta 1938, ko je preplezal greben Grandes Jo-rasses na Mont Blancu. Leta 1958 je vodil odpravo na Gashrbrum IV. na Himalaji, leta 1961 je osvojil vrh Mckinley na Aljaski itd. Za svoje delovanje je prejel več priznanj, med drugim zlato medaljo za športne zasluge. Moški ubil ženo, oba otroka in naposled še sebe VARESE - V kraju Gornate Olona blizu Vareseja se je v noči na petek odigrala okrutna družinska tragedija. 42-letni Maurizio Delciero je v spanju ubil 41-letno ženo Marto ter 9-letnega sina Fabia in 5-letne-ga sinčka Mattia. Nato se je zaprl v avtomobil v garaži, prižgal motor in počakal, da so ga zadušili izpušni plini. Morijo je odkril sorodnik, ki je včeraj zjutraj vlomil v hišo, potem ko je zaman trkal in zvonil. Delciero je pred nedavnim zapustil službo. Skupno z ženo je delal v podjetju tasta. Kaže, da je v ozadju celotne zgodbe nerazumevanje med zakoncema, ki sta se pripravljala na ločitev. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 9,95 IMTTIDCI IDADA A/ir> -0,40 -1 69 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,60 -0,49 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,05 166,30 -0,08 -0,40 TELEKOM SLOVENIJE 303,45 168,73 +0,36 +0,28 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,00 AERODROM LJUBLJANA 30,24 DELO PRODAJA - CTni -1,85 -0,07 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ ISTRABENZ 34,00 1040 -1,45 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,72 -1,43 KOMPAS MTS - - Mil/A pivovarna laško POZAVAROVALNICA SAVA probanka SAI MS IIMBI IANA 31,17 14,78 455 00 -4,45 +1,09 SALUS, I_IMBI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 237,00 +0,44 -1,04 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 20,40 -0,92 MILANSKI BORZNI TRG 7. avgusta 2CC9 FTSE MIB: +1,29 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,23 5,33 1604 +0,65 +0,38 -1 11 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,04 1 36 +1,17 +1 80 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,48 111 +2,45 EDISON ENEL ENI 3,9 162 +2,40 +1,50 FIAT FINMECCANICA 8,28 10 71 +0,50 +0,96 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,19 +0,09 +0,25 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,83 149 +4,52 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,53 +0,40 +0,34 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,23 9,67 1 73 -0,24 +0,31 -0 11 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,31 12 49 -0,63 +1 79 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,12 +1,11 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,07 5,49 1 07 +0,90 -0,54 +1 51 TENARIS TERNA 10,86 2 45 +1,59 +1 66 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,31 9 85 +2,09 +1 55 UNICREDIT 2,36 +1,72 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 70,84 $ -0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. avgusta 2CC9 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.183,99 1.032,20 -0,52 -0,54 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.913,27 +0,71 FIRS,' Banjaluka - - Ralaviç Dmnr^ raí 7Q _1 QQ SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 269,44 1.829,91 -2,90 +0,30 Dir/\, JÛI OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.957,73 2.497,87 +0,39 -0,87 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.369,85 1.619,49 +1,23 +1 20 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.010,45 1.059,23 5.458,96 +1,34 -0,23 +1,66 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 4.731,56 3.521,14 2.362,11 +0,87 +1,25 +0,48 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.141,4 2.706,22 -0,23 +1 66 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.412,09 2.549,35 20.375,37 3.260,69 15.160,24 +0,23 -2,00 +2,50 -2,85 -2,28 1 8 Sobota, 8. avgusta 2009 RUBRIKE APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu AVTOCESTE - Sklep skupščine delničarjev družbe Autovie Venete Mandat za sklenitev nove koncesijske pogodbe Predsednik Giorgio Santuz posredno potrdil jesensko zvišanje cestnin Skupščina delničarjev družbe Autovie Venete, ki se je sestala včeraj na svojem sedežu v Ul. Locchi v Trstu, je predsedniku Giorgio Santuzu podelila mandat za podpis nove koncesijske pogodbe v dokončni obliki, kot je bila dogovorjena z državno cestno družbo Anas. Pogodbo s prilogami bo nato odobrila skupščina delničarjev, ki bo sklicana v izredni obliki. To zadnje dejanje prenove koncesije za upravljanje avtoceste A4 Trst-Be-netke pa predvideva še nekatere dodatne spremembe, ki so potrebne zaradi imenovanja izrednega komisarja za emergenco na avtocesti A4. Te spremembe bodo morali odobriti tudi v družbi Anas, kjer bo lahko prišlo do dodatnih popravkov. Šele takrat bo nova koncesija pripravljena na dokončno ratificiranje skupščine delničarjev koncesionarske družbe. Za konvencijo o koncesiji, ki jo je družba Autovie Venete podpisala z družbo Anas novembra 2007 in je bila nato odobrena z zakonom 6. junija 2008, je bila potrebna posodobitev, potem ko je ministrski svet z uredbo dne 5. septembra 2008 imenoval predsednika Dežele FJK Renza Tonda za izrednega komisarja za gradnjo tretjega voznega pasu na avtocesti A4. Novosti, ki jih je vnesla vladna uredba, so posegle v koncesijski odnos, zato je bila potrebna sprememba oziroma prilagoditev sheme konvencije. Pa ne samo to. Druga vladna uredba, ki jo je predsednik ministrskega sveta podpisal maja 2009, je razširila pooblastila izrednega komisarja in tako spremenila prejšnjo konvencijo, še posebno glede izgradnje tretjega voznega pasu na avtocestnih odsekih Quarto d'Al-tino - Trst in Vileš-Gorica, pa tudi na povezanih odsekih, kjer je to potrebno. Stroške, ki izhajajo iz izvajanja odredbe in se nanašajo na omenjene posege, bo morala kriti družba Autovie Venete v okviru vsot, ki so predvidene v ekonomsko-fi-nančnem načrtu, priloženem h konvenciji, ki jo je Autovie Venete sklenila z družbo Anas novembra 2007. V drugi odredbi je predvideno, da je koncesionarka Au-tovie Venete »pooblaščena za izvajanje plačil tudi v drugačnih rokih in zneskih, kot je predvideno v ekonomsko-finan-čnem načrtu«. Naslednje etape tega postopka, ki bodo zelo hitre, so: do konca avgusta mora družba Autovie Venete denarne postavke za dela, ki so v pristojnosti komisarja, vnesti v nov ekonomsko-finančni načrt in pri tem poskrbeti za njihovo uravnovešenje, nato pa ga mora posredovati družbi Anas, tako kot predvideva spremenjeno besedilo konvencije. Pred koncem letošnjega septembra mora Anas načrt preučiti in ga dostaviti ministrstvu za infrastrukture in transport in ministrstvu za finance. Spremembe, ki jih je treba vnesti v konvencijo, zadevajo v prvi vrsti razdelitev del na tista, katerih realizacija je prešla pod pristojnost komisarja, in tista, ki bodo ostala v pristojnosti družbe Auto-vie Venete. Pri pripravi novega ekonom-sko-finančnega načrta pa tehniki uporabljajo iste kriterije in načela, ki so bili uporabljeni pri prvem načrtu in ki bodo morali biti upoštevani tudi v fazi priprave novega načrta za Anas. Pri tem načrtu se spremembe nanašajo v glavnem na revizijo vrednosti del, potem ko je bilo opravljeno podrobnejše projektiranje, in na anticipiranje rokov za realizacijo posegov v pristojnosti izrednega komisarja. Ob robu včerajšnje skupščine je predsednik Autovie Venete Giorgio San-tuz posredno potrdil, da ima družba v načrtu zvišanje cestnin, ker potrebuje denar za tretji pas. To naj bi se zgodilo čez poldrugi mesec, potem ko bo Anas odobril nov ekonomsko-finančni načrt. Cetninska postaja na avtocesti A4 pri Moščenicah ARHIV SREDIŠČE MESTA - Izvajanje urbanističnega načrta Prusst Obnova s problemi Dobri izgledi na nabrežju - Zamude v Rojanu z bivšo kasarno prometne policije URBANISTIKA Problem Banov: Ukmar pojasnjuje Tržaški občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar glede usode bivše vojašnice pri Banih pojasnjuje, da je mestna skupščina sprejela urbanistični načrt, ki bo zdaj romal na Deželo, vmes pa bo čas za ugovore in pritožbe. Šele potem sledi dokončna odobritev, pred katero mora župan Roberto Dipiaz-za podpisati ustrezni dogovor z vojaško domeno (državo). Če bo do tega sploh prišlo, bo vojaška domena morala najti zasebnega kupca za 10 hektarsko območje pri Banih, pravi UKmar. Tržna cena naj bi se sukala med desetimi in dvajsetimi milijoni evrov. Če bo državi uspelo prodati, se bo 15 odst. izkupička zlilo v občinske blagajne, kot predvideva zakon. To območje je treba urbanizirati v celoti, ker tako predvidevajo pravila urbanističnega načrta. Se pravi, da je lahko več kupcev, ampak prodaja po kosih je nemogoča, oziroma bi le upočasnila ves postopek. «Vsekakor bomo občinski svetniki Demokratske stranke na razpolago Banovcem in vsem ostalim občanom za katero koli pojasnilo in pomoč pri pripravi morebitnih skupinskih in zasebnih ugovorov na ta, res nesramni, komaj sprejeti tržaški urbanistični načrt«, podčrtuje še Ukmar. Deželna vlada je preverila izvajanje velikega urbanističnega načrta za obnovo nabrežja (foto KROMA) in območij središča Trsta (uradni naziv Prusst), ki je vreden skoraj 25 milijonov evrov. Sporazum za urbanistično-obnovitvena dela sta pred šestimi leti podpisala župan Roberto Dipiazza in tedanja deželna odbornica Federica Se-ganti, ki je danes spet na tem mestu. Obnovitvena dela na nabrežju in v centru Trsta so stekla in v glavnem končana. Bazen Bruno Bianchi so npr. že porušili in tam uredili parkirišče, isto velja tudi za obnovo in ureditev Trga Stare mitnice (vrednost posega okoli 1,5 milijona evrov) in Trga Puec-her pri Sv. Jakobu (nekaj več kot milijon evrov). Odbornica Seganti je zadovoljna s temi posegi, manj zadovoljna pa je s problemi in težavami, ki so nastali v Rojanu. Iz načrta so medtem izločili parkirišče pod Sv. Justom in to zaradi velikih pomislekov, ki jih je ta projekt povzročil. Zamude z ureditvijo območja nekdanje kasarne prometne policije v Rojanu Seganti pripisuje dejstvu, da je bilo treba čakati na lokacijo nove vojašnice. Odločitev o tem je bila vsekakor sprejeta, tako da se bodo dela v Ro-janu lahko kmalu pričela. Zamude so so se pojavile tudi z zapleteno urbanistično prenovo območja nekdanje tovarne Stock, za katero je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine namenila skoraj šest milijonov evrov. CORRIERE DELLA SERA - Polemika z Ligo in s šolsko ministrico Magris: Tržačani bi lahko za himno izbrali »No go le ciave del porton« Severna liga predlaga, naj si vsaka italijanska dežela in pokrajina izbere svojo himno, v Trstu bi se lahko odločili za ljudsko »No go le ciave del portón«. Pravi pisatelj Claudio Magris v odprtem pismu, ki ga je z dnevnika Corriere della Sera poslal šolski ministrici Mariistelli Gelmini, potem ko je ministrica »pokazala razumevanje« tako za poučevanje dialektov na državnih šolah, kot za deželne in pokrajinske himne. Gelminijeva sicer nasprotuje ukinitvi Mamelijeve državne himne, je pa pripravljena na soočenje z Ligo o krajevnih himnah in o lokalnih učnih programih. Magris, ki navadno piše zelo resne članke, je tokrat v največjem italijanskem dnevniku sprostil svojo polemično in hudomušno žilico. Po njegovem bi morali Michelangela in Leonarda študirati le v šolah v Toskani, saj sta bila velika umetnika doma iz te dežele, v Trstu pa bi morali končno postaviti na stranski tir Claudio Magris Verdija, Mozarta in Wagnerja, saj se v mestu gotovo bolj prepoznavamo v priljubljeni La mula de Parenzo. Če smo že ustanovili ob-hodnice (v it. ronde), naj se jih usposobi tudi za nadzor nad knjigami, ki morajo biti vse na pravem mestu oziroma v pravem kraju. Magris, seveda vedno v ironičnem tonu, poziva ministrico Gelmini ne samo naj sprejme, temveč naj še »razširi« zahteve Severne lige. Pisatelj je npr. rojen v Ul. Del Ronco v Trstu in bi moral zaradi tega prebirati le pisatelje in pesnike, ki so tam rojeni ali tam prebivajo. Mednje vsekakor ne sodi Umberto Saba, ki je prebival v drugi mestni četrti, da ne govorimo o pesniku Biagiu Mari-nu, ki je bil doma iz Gradeža. »Doslej smo mislili in upali, da predanost celovitosti Italije ni v nasprotju z ljubeznijo do domače zemlje in lastnega narečja. Za nas v Trstu je dialekt nekaj normalnega in lepega, še posebej zato, ker ga nam nihče ne vsiljuje«, piše Magris. Prav zaradi tega je pisatelj užaljen »zaradi ideoloških izkrivljanj, ki hudo prizadenejo ne toliko Italijo, kot njene različne in raznolike obraze, ki oblikujejo njeno vsakdanjo stvarnost«. Magris se zato popolnoma prepoznava v Dantejevem stavku, ki se je vse bolj čutil navezanega na Firence, ker je pil vodo iz Ar-na, Dantejeva domovina pa je širni svet, kot je morje domovina za ribe. Zanimivo bo videti, če bo ministrica Gelmini odgovorila na Magrisovo odprto pismo. / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. avgusta 2009 7 KMEČKA ZVEZA - Ob robu obiska ministra za kmetijstvo O Zaievem obisku in sramotnem zapostavljanju slovenščine Stanovska organizacija vsekakor pozitivno ocenjuje ministrov pristop do našega kmetijstva Ob robu ponedeljkovega obiska italijanskega ministra za kmetijstvo Luce Zaie je Kmečka zveza posredovala sledeče sporočilo za javnost, v katerem predstavništvo stanovske organizacije ocenjuje ministrov obisk in pa nedopustno zapostavljanje slovenskega jezika na uradni slovesnosti na Proseku. Priznanje kontrolirane označbe porekla DOC Prosecco je bil povod za obisk ministra za kmetijske, gozdarske in pre-hrambne politike na Tržaškem. Pobudnik obiska sta bila Kmečka zveza in Konzorcij Doc Kras, ki sta smatrala, da gre za edinstveno priložnost za proslavitev omenjenega dogodka. Kmečka zveza je smatrala in smatra, da gre za priznanje, ki je za proizvajalce vina DOC Prosecco izrednega pomena, saj jih zavaruje pred goljufijami v državi sami in izven nje. Nihče si odslej namreč ne bo mogel lastiti tega imena, z izjemo vključenih v proizvodno območje, ki ga določa tozadeven pravilnik. Pozabiti pa ne gre, da je ime naše, saj je vezano na naš Prosek - čeprav v italijanski enačici Prosecco, in da daje ime istoimenskemu slovitemu vinu. Iz te vasi izhaja sorta glera, ki je v deželi Veneto dobila ime po izvornem kraju in s tem imenom je zaslovelo tudi vino. Proseški vinogradniki so privolili v rabo imena svoje vasi za označbo vina in zato je prav, da se njim in ostalim tržaškim vinogradnikom oz. širše celotnemu primarnemu sektorju nudi primerno »protivrednost«, ki jo je Kmečka zveza posredovala tako ministru samemu kot deželnemu resornemu odborniku Claudiu Violinu, v obliki izvedbe posegov v korist tržaškega vinogradništva in kmetijstva. Na srečanju med predstavniki kmečkih organizacij in KONTOVEL Sergiju v spomin Veliko znancev in prijateljev se je pred kratkim na Kontovelu poslovilo od prerano umrlega domačina Sergija Pertota (v kratkem bi dopolnil 53 let), ki so ga vsi poznali kot Sergija Brvinca. Vse, ki so ga poznali, je zelo prizadela njegova nenadna smrt. Sergija lahko imamo za pravega prebivalca Proseka in Kon-tovela. Oče je bil namreč Konto-velc, mama pa je doma s Prose-ka, kjer je pokojni obiskoval osnovno in srednjo šolo. Nekaj časa je igral nogomet pri Primorju, zelo mlad pa se je zaposlil v sva-kovi karoseriji na Proseku, kjer se je izkazal kot sposoben in vesten delavec. Po izkušnji z avtomobili je Sergij ubral pot morja in bil zaposlen pri tržaški pomorski družbi Tripcovich. Njegovo veliko veselje so bili motorji, katerim je posvečal mnogo prostega časa. Drugače je bil Sergij zelo družaben človek, ki je imel veliko prijateljev, s katerimi je delil mnogo lepih trenutkih. Prav zaradi tega bo pri prijateljih in znancih s Proseka in Kontove-la ostal zapisan v lepem spominu. Od leve: Franc Fabec, minister Luca Zaia, Benjamin Zidarič in Edi Bukavec v Zidaričevi kleti v Praprotu KROMA ministrom ob njegovem obisku so bile potrebe po posegih in njihova narava ponovno v ospredju pogovorov. Minister je pokazal zavzetost za potrebe tržaškega kmetijstva, kar je tudi potrdil s svojim obiskom. Če dodamo, da je tudi deželni odbornik pokazal pozitiven pristop do potreb našega primarnega sektorja, ni preveč optimistično trditi, da se bodo tej dejavnosti morda le pisali boljši časi. Cilj, ki si ga je Kmečka zveza zastavila z vzpostavitvijo stikov z ministrstvom in deželnim odborništvom za kmetijstvo, je bil po našem mnenju dosežen. Kmečka zveza si noče lastiti pri tem posebnih zaslug, želi pa le izpostaviti svojo vlogo pobudnika ministrovega obiska in oblikovalca posegov zgoraj omenjenih protivrednosti. Za potek in izvedbo s tem povezanim dogajanjem na Proseku so bile zadolžene in nosijo odgovornost druge inštitu-cije, tržaška občina in primis. Pri tem pa je prišlo do nesprejemljive in obsodbe vredne pomanjkljivosti, ki sicer kronično spremlja obnašanje sedanje tržaške občinske uprave, se pravi sistematično di- skriminiranje slovenskega jezika tudi tam, kot se je to zgodilo na Proseku, kjer je od vedno prisotna slovenska beseda in kjer so slovenski vinogradniki prvi gojili glero (današnji Prosecco). Doslednemu zapostavljanju slovenskega jezika se je »izneveril« le minister s svojim »dober dan«. Tudi zaradi tega je pustil med nami dober vtis. Če potegnemo črto pod celotno dogajanje, seveda ne moremo skrivati svojega zadovoljstva nad ministrovim obiskom in njegovim pristopom do našega kmetijstva, kar seveda ne more izbrisati temne točke zapostavljanja slovenske besede. NABREŽINA - V sredo se začenja praznovanje sv. Roka Praznik v duhu domačnosti Domače društvo Igo Gruden bo poskrbelo za bogato bero zanimivih razstav - Na stojnicah domače specialitete Nabrežinski »plac« bo prihodnji teden gostil večdnevno praznovanje domačega zavetnika sv. Roka. Vse se bo začelo v sredo, 12. avgusta, ko bo praznik, ki ga prirejajo domače kulturno društvo Igo Gruden, SK Devin, krožka Ajser 2000 in Pro loco Mitreo v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina, stopil v živo. Društvo Igo Gruden bo obiskovalcem postreglo z bogato bero razstav. Najobsežnejša bo tista v pritličnih prostorih društva, v dvorani Gruden, kjer bo na ogled staro orodje za vinogradništvo. Naslovili so jo Iz vinograda v klet in ponuja vpogled v dolgo in bogato tradicijo vinogradništva v vasi. Domačini so članom društva izročili vrsto domačih dragocenosti; ob res številnih sodih vseh velikosti bodo na ogled noži za lupljenje kolov, ročna škropilnica, mehi, škarje, koši, jerbasi, brente in brentice, liji, zajemala, pletenke, čebri, merilna letvica, naprava za žveplanje sodov, mlini, pre-še, mreže in še marsikaj. V dvorano bodo postavili tudi voz, s katerim so vozili grozdje od morja oziroma Brega pod Nabreži-no do doma, na zidovih pa bodo visele stare črno-bele fotografije, ki pričajo o tej zakoreninjeni tradiciji. Pred namišljeno kletjo pa bodo odborniki odprli celo »osmi-co«, kjer bodo nudili vina DOC. Zanimiv bo tudi obisk dvorane Sergija Radoviča, kjer bodo razstavljene šahovnice z vsega sveta iz zbirke Dušana Kal-ca, v drugem nadstropju pa bodo na ogled slike goriškega likovnika Vladimirja Klanjš-čka, ki ga bo v sredo na odprtju ob 18.30 predstavil umetnik Deziderij Švara. V Kavarni pa bo svoje fotografije o Barcolani razstavljal Miloš Zidarič. Sicer pa bo razstava tudi v župnijski dvorani sv. Roka, kjer Pokukali smo v Grudnovo dvorano, kjer je razstava starih predmetov že skoraj postavljena KROMA bodo na ogled dela Tonkine klekljarske šole iz Slovenije, združenje Ajser pa bo vabilo v Kamnarsko hišo, kjer bo na voljo slikarska razstava Devin-Nabrežina vhodna vrata tržaške pokrajine - Glasba in barve. Na »plac« bodo postavili tradicionalne stojnice z domačimi specialitetami in vini, ki jih bodo upravljali člani društev Gruden in Devin. V sredo bodo po odprtju razstav (ob 18.30), nabrežinski godbeniki ob 19.30 slovesno odprli prireditev. Vsak večer pa bo poskrbljeno za glasbo in ples; v nedeljo bosta dopoldne maša in procesija ob spremljavi domačih godbenikov, popoldne pa nastop skupina Kraški šopek iz Sežane. Omembe vredni pa so tudi nedvomno tudi bogat srečelov, razstava vin Štreklja iz Komna v kleti Petelin in pa zbiranje prispevkov za delavce papirnice Burgo v Devinu. (sas) Še nekaj mest za mednarodni tabor Skavtski dom Alpe Adria pri Božjem polju bo od 18. do 27. avgusta gostil mednarodni tabor za mlade, ki ga prirejajo združenja Cacit, Inter ethnos in Tenda per la pace. Tabor spada v sklop projekta Mreže, mostovi in medkulturni dialogi. Nedvomno gre za priložnost za spletanje novih prijateljstev, za zabavo in izlete, pa tudi za spoznavanje različnih kultur in prehrambnih tradicij. Udeležilo se ga bo 10 mladih iz tržaške pokrajine (eden od teh bi lahko bil ti), 5 Hrvatov, 4 Srbi in 10 Bosancev. Dopoldnevi bodo posvečeni pogovorom in debatam, popoldne pa bodo zaživele delavnice mozaikov, gledališča, snemanja in pa risanja. Predvidenih je več ekskurzij po Trstu in Krasu, udeleženci bodo obiskali mladinski dom v Pliskovici in se celo podali na ogled Benetk. Zvečer pa napovedujejo ob balkanski glasbeni animaciji še večer posvečen mladini iz Irana in pa nogometnemu turnirju. Vsak udeleženec bo prispeval 100 evrov za stroške, ki ki vključujejo prenočišče, hrano, aktivnosti, izlete in pa zavarovalnino. Na voljo je nekaj mest, zato pohitite in pošljite sporočilo na elektronski naslov tenda-pace@gmail.com oziroma pokličite 349/7499526 (Genni) ali 349/8745303 (Anja). Explora na znanstveno križarjenje v irske vode Ladja tržaškega eksperimentalnega geofizikalnega observatorija Explora se spet odpravlja na svojo raziskovalno pot. Zaplula bo proti Keltskemu morju južno od Irske, kjer bodo tržaški raziskovalci opravili vrsto meritev podmorskih tokov, da bi ugotovili njihov izvor. Nadalje bodo raziskovali vpliv ledenih ploskev v severnoatlantskem oceanu, da bi bolje dojeli potek velikih oceanskih tokov, ki odločilno vplivajo na klimo na planetu. Ladja Explora bo odplula na znanstveno križarjenje, poimenovano s kratico Glamar, danes iz irskega pristanišča Galway, po treh tednih raziskav pa se bo konec meseca vrnila v pristanišče Cork. To bo prvo znanstveno raziskovanje italijanske ladje v irskih vodah, obenem pa bo italijanski prispevek k mednarodnemu letu severnega tečaja. Znanstveno ekspedicijo bo vodil raziskovalec tržaškega geofizikalnega observatorija Daniel Praeg. Mreže so bile pretežke in čoln se je potopil V miljskem »portiču« se je včeraj dopoldne sedemmetrski ribiški čoln poimenovan Rosa potopil. Po prvih podatkih, naj bi se čoln, ki je last Miljčana Adriana G., prevrnil zaradi pretežkih oziroma slabo postavljenih ribiških mrež. Posegli so člani pristaniške kapitanije, gasilci in potapljači. Ranjencev k sreči ni bilo, čoln pa so uspešno potegnili iz vode. Kontrole nad pribežniki V okviru kontrol nad nezakonitimi pribežniki so včetrtek zvečer tržaški, miljski in devin-sko-nabrežinski karabinjerji obiskali več internet postojank, call centrov in money transfer točk. Identificirali so 37 oseb , od katerih je bilo 12 italijanskih državljanov in 25 tujcev. Dva tujca nista imela potrebnega dovoljenja za bivanje in bosta morala zapustiti državo. 8 1 8 Sobota, 8. avgusta 2009 RUBRIKE REPNIČ - Glasba brez meja V slovo priljubljeni dalmatinski melos Letošnji upešni niz se je zaključil z nastopom dalmatinske klape Leut Organizatorji so z letošnjo izvedbo nadvse zadovoljni KROMA Letošnja poletna prireditev Glasba brez meja se je uspešno zaključila pred-sinočnjim, in sicer v kraškem okolju bivšega kamnoloma pri Repniču z nastopom dalmatinske glasbene skupine Leut. Pred samim nastopom glasbenikov iz Dalmacije je na oder stopil Andrej Petaros, ki se je v imenu organizatorjev, in sicer KD Druga muzika, zahvalil vsem prisotnim, ki so v zadnjih tednih spremljali prireditve v Praprotu in Repniču, ter sponzorjem in pokroviteljem, ki so tudi dejansko omogočili letošnjo izvedbo Glasbe brez meja. Dalmatinsko klapo Leut iz Zadra sestavlja vsega skupaj šest glasbenikov, pri petju pa svoj vokal spremljajo z zvoki iz mandoline in dveh kitar. V četrtek zvečer so se kraški publiki predstavili s celo vrsto ljudskih in ponarodelih dalmatinskih viž, od tistih bolj otožnejših vse do bolj veselih in poskočnih. Da je dalmatinska muzika med na- šimi ljudmi zelo priljubljena, dokazuje tudi dejstvo, da so bili vsi stoli med belimi stenami kamnoloma v Repniču polno zasedeni, dobra stotina ljudi je zato morala izvajanju glasbenikov slediti pokonci ali sedeč na travi in kamnih. Dalmatinski glasbeniki v črnih hlačah, belih srajcah in rdeče črnih telovnikih so se tako podali v izvajanje pesmi, ki pojejo o morju, o Marijani. Po slabi desetini počasnih viž pa so se prepustili po-skočnejšim ritmom, ki pojejo o dalmatinskih ribičih in splitskih nočeh, rdečih rožah in glavni zadrski ulici Kalelarga. Med vsemi pa seveda niso mogle zmanjkati niti pesmi najbolj znanega dalmatinskega izvajalca našega časa, Oliverja Dragojevica namreč. Uradni del programa se je namreč zaključil z njegovo Cesarico, na toplo željo publike pa so se nastopajoči še dalje potrudili in tako malce podaljšali prijeten kraški večer pod poletnim zvezdnatim nebom. (ps) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 8. avgusta 2009 DOMINIK Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.24 - Dolžina dneva 14.27 - Luna vzide ob 21.08 in zatone ob 8.21 Jutri, NEDELJA, 9. avgusta 2009 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,7 stopinje C, zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, veter 10 km na uro, severnik, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,9 stopinj C. [I] Lekarne Do sobote, 8. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 210121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »San Valentino di sangue 3D«, prepovedan mladim izpod 14. leta. ARISTON 18.15, 20.00 »Il mondo di Horten«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Ken il Guerriero - La leggen- da di Raoul«; 18.00, 22.00 »La rivol-ta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers: La vendetta del ca-duto«; 16.00 »Coraline e la porta magica 3D«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je rezervirana. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.30, 22.15 »La misma luna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Coraline e la porta magica«; 18.45 »Fortapasch«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Niente velo per Jasira«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.30, 23.50 »Snubitev«; 20.30, 22.10 »Tujci«; 17.30, 19.20, 21.10, 23.00 »Brue-no«; 16.50, 18.40 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov«; 17.10 »Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 22.15 »Una notte da leoni«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 20.00, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 22.20 »La rivol-ta delle ex«; Dvorana 4: 18.15, 20.15 »St. Trinian's - Il piu esclusivo college inglese«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ghost Town«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.00, 21.30 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 2: 19.50, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Matrimonio all'ingle-se«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Due partite«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Appaloosa«. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter v dneh 13., 14. in 17. avgusta. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta ter dne 14. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo potekala preverjanja za odpravljanje primanjkljajev v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. H Čestitke Od Križa do Brega naj se zna, da v Boljuncu BORIS BONETA 60 let ima. Nazdravi in izspi kozarček ali dva in praznuj kar se da. Sestra Edvina in brata Danilo in Sergij z družinami. Danes slavi naš dragi BORIS 60 let. Ob tem pomembnem življenjskem jubileju mu želiva, da bi še naprej užival svoje dni v zdravju, sreči in veselju, njegova Silvana in Erik. Naj se sliši, naj se zna, da BORIS danes okrogla leta ima! Zdravja, sreče in kar si sam želi, mu voščimo mi vsi, udeleženci jutranje telovadbe Š.D. Breg. Naš »Pesnik« BORIS BONETA praznuje danes 60. rojstni dan. Želimo mu sreče, zdravja in veliko ustvarjalnega navdiha. Prijatelji iz kleti. -/ SABINA in KRISTJAN iz Ležeč se bosta danes poročila in si zvestobo obljubila. Sreče, ljubezni in radosti polnih dni vama želijo Jožica, Berto, Nerina in Bruna. Štorklja je na Opčine priletela in malega MATEJA mamici Katerini in očku Davorinu izročila. Da bi pridno pestvovala to jima želita teta Sonja in Igor. MATEJ se je rodil, mamico Ka-terino in očeta Davorina razveselil. Povečani družini želiva obilo zdravja, sreče in veselja. Čestitava tudi teti Mari. Monika in Rodney. In že spet bomo nazdravljali, tokrat bomo prihod Mateja pozdravljali. Sodelavki Katerini in očku Davorinu čestitamo, malemu Mateju pa želimo obilo brezskrbnih dni. Vsi pri Aurori Danes si bosta v zakon podala roko Matjaž Kodrič in Barbara Radonjic Z njima se veselimo vsi v družini in jima želimo obilo sreče, ljubezni in veselja na skupni poti. Matjaž Kodrič se je vdal, in se bo danes v Štanjelu svoji Barbari predal. Iskreno jima čestitajo SKD, MZ Lonjer-Katinara in KK Adria 13 Prireditve 5.FESTIVAL MORJA- Združenje za Križ v sodelovanju z vsemi vaškimi društvi vabi v park Ljudskega doma v Križu na ogled Puccinijeve enode-janke Gianni Schicchi v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Alessandro Svab. Premiera bo danes, 8. avgusta, ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od nedelje, 9. do srede 12. avgusta ob 21. uri. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvel-barja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. MILJE - Franco Furlani Čar miniaturnih jadrnic, svetilnikov ••• Do 14. avgusta se v galeriji San Giusto predstavlja Franco Furlani. Morje, jadra, veter, jadrnice in svetilniki: univerzum, ki diši po slanem in odpira srce toku misli. Tako se izraža Franco Furlani. Skozi izdelavo miniaturnih jadrnic, ladij in svetilnikov. Veter, morje, zvok pripon, ki jih maje veter in vonj po soli v nosnicah so sugestije, ki jih ponuja Mareviglie, razstava, ki bo na ogled do 14. avgusta. Vsak izdelek terja veliko potrpežljivosti na vseh stopnjah: od izbire dragocenega lesa za izdelavo ladijskega ogrodja do prepletene bakrene žice, iz katere je izdelana ograja svetilnika, od blaga, ki je sešito v jadra, do notranjega, prav tako miniaturnega pohištva. To je univerzum, ki vabi obiskovalca, da se vanj potopi in se prepusti plimovanju razstave Franca Furlanija, rojenega in živečega v Miljah, ki je svojo umetniško žilico in ljubezen do izdelovanja čolnov, ladij in jadrnic od- kril šele v zrelih letih. Izdelovanje la- uro. dij pa ni le kreativno delo, saj umetniku pomeni tudi odločenost, da razišče preteklost in je zatorej vsaka stvaritev tudi sad skrbnih raziskav o morski tehniki in zgodovini. Razstavo Mareviglie si je mogoče ogledati do 14. avgusta, in sicer od ponedeljka do petka med 18. in 20. Hip, hip, hura! Štorklja je na Opčine priletela, malega Mateja je pustila in vseh razveselila. Mamici Katerini in očku Davorinu voščim veliko srečnih dni in mirnih noči. To želi nona Neva / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. avgusta 2009 9 Organizacije iz Bazovice vas prijazno vabijo na tradicionalni Vaški praznik Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela ANSAMBLA VENERA IN SOUVENIR Delovali bodo dobro založeni kioski! S izleti TPK SIRENA]^ prireja tradicionalno KARAMALADO od 7. do 10. avgusta DANES, 8. avgusta: ples z ansamblom "ALTER EGO" V nedeljo, 9. avgusta: ples z ansamblom "ALTER EGO" V ponedeljek, 10. avgusta: ples z ansamblom "OLD STARS" Odprtje kioskov ob 19.00 uri, ples začne ob 20.30. si: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. 13 Obvestila KMEČKA ZVEZA prireja v sodelovanju z vsedržavnim Združenjem upokojencev - ANP, Konfederacijo kmetov Italije CIA štiridnevni izlet na praznik upokojencev v Turin, Arono in Albo, ki bo od 10. do 13. septembra. Cena izleta 300,00 evrov za osebo. Vpisovanje do ponedeljka, 10. avgusta, na sedežu KZ, tel. št. 040 - 362947. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA sporočajo urnik izleta v Forni di Sopra v nedeljo, 9. avgusta: odhod iz Bazovice pred spomenikom ob 6. uri, ob 6.15 pri centru Lanza na Proseku, ob 6.30 Nabrežina trg in ob 6.40 v Štivanu. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo 12. avgusta na romarski izlet v Belo Krajino. Otroci in pogumni odrasli se bodo lahko peljali po Kolpi z raftingi. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s Sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in z Opčin ob 7.05. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH organizira izlet za člane v ponedeljek, 14. septembra. Program predvideva obisk vinske kleti Gelisi v San Quirinu (Pordenon) in pršutarne Morgante v San Daniele del Friuli. Prijave sprejemamo v uradu zadruge do 14. avgusta. KRD DOM BRIŠČIKI organizira 11., 12. in 13. septembra izlet v Salzburg. Za rezervacije in informacije lahko pokličete na tel. št. 040-327062. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpi- □ Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT obvešča, da so od junija dalje društveni prostori odprti z naslednji urnikom: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 13. ure. TPK SIRENA prireja tradicionalno »Karamalado« do 10. avgusta. V ponedeljek, 10. avgusta ples z ansamblom Old Stars, danes, 8. in v nedeljo, 9. avgusta ples z ansamblom Alter Ego. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. VERSKA SKUPNOST NA JEZERU vabi na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Lovrenca, ki bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 17.30. Slovesno somaševanje bo vodil g. Jože Pegan, župnik v koprski stolnici. Sledila bo družabnost. Vabljeni. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yc-cupa.org ter na spletni strani www.yc-cupa.org. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. Društveni prostori bodo zaprti od 10. do 14. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. Od 10. do 14. avgusta bo knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta od 10. do 31. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 10. do vključno 14. avgusta 2009. ZSŠDI obvešča, da bosta od 10. do 14.avgusta urada v Trstu in Gorici zaprta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi zaprti od 10. do 14. avgusta. Do 11. septembra pa bodo uradi poslovali od 9. do 13. ure. OBČINA DOLINA obvešča občane, da bo v torek, 11.avgusta prekinjena dobava vode od 8.30 do 13.30 v Ricma-njih na Bardah, v Borštu in v Zabrež-cu zaradi popravil na vodovodu. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTA-BOR) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: v sredo, 12. avgusta: »Barve vode«, »Začarane pripovedke«; v petek, 21. avgusta: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Znaki...stripov«. Za infor- macije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ORGANIZATORJI KRAŠKE OHCETI vabijo harmonikaše, ki bodo sodelovali v nedeljski povorki, na sestanek v četrtek, 13. avgusta, ob 20. uri v Bub-ničev dom v Repnu. VELIKI ŠMAREN NA REPENTABRU -v četrtek, 13. avgusta, ob 20.30 otvoritev razstave Štefana Grgiča, predstavitev romana domačinke Vime Pu-rič »Burjin čas« ter zgoščenke romarske poti. V petek, 14. avgusta, ob 21. uri koncert kitarista Gabriela Cur-ciotti. Na Praznik: Ob 10. uri bo ma-ševal dosedanji tržaški škof Evgen Ra-vignani. To bo tudi zadnje maševanje na tem griču v službi tržaškega škofa. Popoldanska pobožnost z sveto mašo in petimi litanijami se bo začela ob 17. uri. Vodil jo bo dr. prof na rimski univerzi Jože Bajzek. Nato sledi koncert pritrkovalcev. Na nedeljo župnija slavi svojega zavetnika Sv. Roka. Sv. maša ob 10. in 19. uri. Zvečer nam bo kot že vrsto let nabrežinska godba na pihala. Vse dni bodo delovali kioski z domačimi kraškimi dobrotami. Vabljeni OBCINA REPENTABOR obvešča, da družine s stalnim prebivališčem v občini Repentabor in s šoloobveznimi otroki, ki obiskujejo šole v Trstu, lahko vložijo prošnjo za brezplačno dodelitev letnih dijaških vozovnic za linijske avtobuse. Letna vozovnica bo dodeljena brezplačno na podlagi družinskega bruto dohodka za leto 2008, ki ne sme presegati 39.127,75 z odbitkom 4.000,00 evra za vsakega vzdrževanega otroka. Vzorec prošnje za brezplačno dodelitev letne avtobusne vozovnice, je na voljo v tajništvu občine Repentabor, v uradnih urah od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00, tel. 040 327335, Rok za predstavitev prošnje zapade 14. avgusta. DUHOVNE VAJE za žene in dekleta bodo tudi letos v Domu Blagrov (Le Bea-titudini) od ponedeljka, 17. avgusta zjutraj, do srede, 19. avgusta zvečer. Vodil bo pater Silvin Krajnc. Prijave na tel. št. 040 - 299409 (Norma). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME vabijo otroke od 4. leta dalje, osnovnošolske otroke in dijake nižjih srednjih šol na oratorij, ki se bo vršil v Slomškovem domu v Sv. Križu, od 17. do 21. avgusta. Za vpis in vse ostale informacije se čimprej oglasite na tel. št.: 040-220693 ali 347-9322123. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Plisko-vici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040-635628, email: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpis-nine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 334-6989857, Fulvio Battistuta 338-3681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. tio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Ban-delj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Zekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in globalizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Op-činah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višje-šolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040215033 (Ana) v večernih urah. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 340-8321902 (Marta); 040-327019 (tenzo) v večernih urah. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje v Bo-ljuncu; kuhinja, dnevna soba, dve spalnici in kopalnica. Zainteresirani naj se oglasijo na tel. št.: 340-2762793 (Nataša). DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje pri sv. Jakobu študentom ali nestalno-bivajočim v Trstu. Tel. 347-8187056. NABREŽINA CENTER v dvonadstropni stavbi prodajamo mansardo, 170 kv. m. z že prisotnimi priključki vode, plina in elektrike, avtonomno ogrevanje in z načrtom za eventuelno razdelitev na eno ali dve stanovanji. Cena 125.000 evrov. Tel. 335-205539. PRODAM avto bmw 330 CD coupé, november 2003, samo 80.00 prevoženih km, srebrne barve, v odličnem stanju, za 15.000 evrov. Tel. št.: 3398243934. PRODAM knjige za vse razrede znanstvenega liceja. Pokliči na tel. št. 3476868225. PRODAM peč 40.000 kalori znamke Atlas na drva, gas ali na diesel in železna vrata 2x80m ter hladilnik (frigo) s tremi predali znamke Detroit. Tel. št.: 040-814212. PRODAM v Lokavcu pri Ajdovščini starejšo prenovljeno in opremljeno hišo, 74 kv.m, z vrtom 323 kv.m, na izredno lepi lokaciji, v mirni okolici s čudovitim razgledom. Te./fax: 040420243. PRODAM GUMENJAK 4,10 m z motorjem 20 HP in prikolico. Vse v zelo dobrem stanju. Tel. 338-7412320 PRODAM KNJIGE za prvi razred lice-ja: Obča geografija, Intrecci, trame e canti (narrativa) in L'Italiano: gram-matica e scrittura. Tel. 040-213011. PRODAM celotno zbirko Cankarjevih del in zbirko Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Tel. 3346148351 ali 349-4958823 (najraje od 10. do 13. ure). PRODAM motor honda CBR 125 R v odličnem stanju. Tel. št. 347-5279853 ali 340-7682864. PRODAM otroško posteljico/stajico za kamping »baby relax«, mere 125 cm x 65 cm x h.80 cm, stolček »Prima pappa Peg Perego« in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na tel. št. 040-946702. V AVTOKAMPU LANTERNA blizu Poreča je na prodaj dobro ohranjena kamp prikolica (3+2 ležišča). Kdor želi dobro kupčijo naj pohiti, saj je cena več kot ugodna: samo 2.500 evrov za vse, kar rabi pri kampiranju. Tel. št.: 040-228074 (ob uri kosila) ali 3398160558. V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 SV. JAKOB BLIZU TRGA prodam opremljeno stanovanje: dve spalnici, bivalna kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Samostojno ogrevanje. Tel. ali SMS: 329-1099409 AGRITURIZEM NUJNO ZAPOSLI KUHARJA/ICO ob koncih tedna. Mob.: (+39)393-9995562 Id Osmice NA KONTOVELU pri Deanu smo odprli osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. Tel. 040229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. Tel. 040-220708. V MEDJEVASI sta odprli osmico Mavrica in Sidonja. Tel. št.: 040-208987. Vabljeni! Prispevki V spomin na dragega Francesca Cor-succija daruje družina Cesar Albino 20,00 evrov za KD Skala Gropada -pevski zbor. V spomin na Sergija Pertota daruje Nadja Rapotec 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob nepozabnem potovanju v Stuttgart daruje družina Puric 25,00 evrov za SOMPD Vesela Pomlad - Opčine. Ob obletnicah rojstva staršev daruje Zmago 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor Križ in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob 100-letnici rojstva mame Milene Glavina vd. Leban se je vedno spominjata Anuča in Uči z družino ter darujeta 50,00 evrov za ŠKC v Lonjerju. V spomin na drago Ivanko Vertovec darujejo Alma, Magda in Sandra Pertot z družinama 70,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na mamo Slavico daruje hči Sonja 50,00 evrov za AGMEN. V spomin na Igorja Luxo darujeta Mira in Robi Franco 30,00 evrov za ŠD Kontovel. 10 Sobota, 8. avgusta 2009 KULTURA TOMIZZEV DUH Kva succede? Milan Rakovac Cio muoj, ma propio buli so bli (vi Primorci, če se ne motim, ne poznate dvojino, enako kot jaz?), uona tutta in rossoroseo, uon u kravati pričižoj; ško-metin da sta šefa protokolov to planirala - intanto, uspeh garantiran. KVA SUCCEDE? Prave Koprčanke Irena in Tanja (razza mista, come dio comanda - slo-cro-friul-ita und so weiter) na otoku Unije gledajuči na Teve ovu idilu-in-rosa u Trakoščanu, krasnom dvorcu slavnih grofova Dra-škovič. KVA SUCCEDE, ingeniozna lingvistična obmejna domišljija. Ma guarda un po, diria el bon Frassica, Kučan i Tudman nisu mogli niš, pak niedan drugi za njima, tutti 'sti presidenti delle Repubbliche e dei Go-verni ed intiera marmaglia delle Nomenklature cro-slo, pak vero nanka prvi narodni frajeri Jasnez&Ivo; e 'desso 'sti do, einz-zwei-drei e tutto in regola. Ma propio tutto-tutto!? A ne bih ih čovek iz kupusa iste-rao, bi rekli Srbijanci! Ne da bin hi ja stiha ufienditi, ma su kako pioniri-male-ni, almeno ako se domislimo, kaj jaz vem, Kardelja in Bakariča - ča su bili re-gulali kunfin u Istri tik-tak, tako da deboto niedan niš ni zna! Ma alora ča da je propio vero la-ko regulati stvari? A je, je, AKO pensaš hi regulati - hi regulaš! Ma ča da su uo-ni suoje pameti i kuraja uvo regulali, ča nisu bili kapaci regulati največe mara-veie i ganci in najboljši slovenski ino hrvaški sinovi iz Zagreba i Ljubljane? Ako su sami, kapa dolje! M'inchi-no e mi raccomando e baso la loro ma-nina. Ma valja moren anke šušpettai, a ča? Dvajset lit se barožimo kako i dva jaruha, dva mlada praza, dva ovna, dva trubasta jarca za svaki milimetar Piranskega zaliva, i sad na bot, sve je re-gulano. OK, ma vero me par da su hi MERIKANI STISLI, A KI DRUGI, UVI CIRKUSANTI IZ EU-HIJERARHI-JE??? Dejmo, no! San pisa jur niki dan u Primorskem da Ervin i ja pišemo libar, ma vero bin krepa kurijuož kakovega me je mati muoja Duša rodila, da van ne po-vidan almeno jeno malo šakretega: Mi delamo državu, u libru, uona več al' manj sledi večji kos Ilirije al' pa Oesterehisc-he kuetneland, ossia della defunta Ve-nessia Giulia, samo kaj je Ervin bolj razumen, jaz pak imam iredentistični projekt; Čakovec, Štrigova, Murska Sobota in Lendava (in celotno Porabje, seveda!), Beljak, Celovec, Bovec, Kobarid, Tolmin, Horica ena in druga, Krmin, Tržič, Trst, Koper itn. - Pula, Rijeka ... Boka Kotorska, Drač, Krf... / Ma za ča pak propio sad na moran povidati autorske skrivnosti, nami-sto da san kuntenat da finalmente ne bo več Mrzle vojne na moji (tvoji) brižni ter vbogi Dragonji??? Zato ča ne moren mučati, buoh-špek, tako da ne pensaju u Bieču, Romi, Ljubljani i Zagrebu da je finjeno! Ni finjeno, ne, EU drento-o-fora xe ganz egal para nos otros, i dokle mi sami ne budemo zapovidali, sve je samo pri-vremena (občasna) regulacija meddržavna, a mi stvaramo EUROPU GRADANINA, a ne neku šlampavu merkantilnu uniju, di se ne zna ki za-povida, zato ča države jena drugoj drio man delaju žgambetu, pak najzad i ci-loj Eruropi. Jasno, se hecam, sem vesel, »Zona A - Zona B bit če naše obedvje!«. Ma svejeno pensan, ako ču biti še-rijo - kako ča je uvi patatrac na Dragonji; ma ča propio 'Merikani nan mora-ju dati razumiti ča kapi svako dite »od Vardara sve do Triglava«, da destabili-zirati jedini stabilni odnos medu Južnim Slavenima, izmedu Hrvatske i Slovenije, znači još više destabilizirati tak-i-tak nestabilni Balkan?! Infantilni etatizam i rasitični na-cional-populizam ugnijezdili su se po političkim i medijskim nomenklaturama južnoslavenskih balkanokratura; kratkovidna alternativa jučerašnjem bratstvu&jedinstvu, »jugokomunizmu«. Potpuni kolektivni nestanak jedi-noga što smo imali - zdravog razbora i golog interesa samoodržanja - stvorili su groteskni mentalitet anakronog na-cional-romantizma i divljačke hajduči-je preobražene u ordinarni gangsteraj pod maskom businessa, bogobojaznog rodoljublja i infantilne klaustrofilije: Mi smo Država, i zato nam nitko ništa ne može, i zato nama nitko ne treba! Prav za prav človek ne more verjeti da je zrno modrosti padlo v modro morje Adrijansko. Upajmo da bo tko mogoče ostalo; ker tam prek Mure in Save in Drave in Donave in Kupe in Une in Drine (in Črnega in Belega Drima!) so tudi naši brati. »Valja nama preko ri-jeke«, pjevao je Mak Dizdar prije mnogo deselječa, sluteči katastrofu: Bilateralni sporazum (očito blizak) nije do-voljan, trebaju vrhovi Ljubljane i Zagreba (opet) poči na Istok! Intanto, optimist sam, ma samo zato ča Ela e Lui skrivaju od dornališti ča to su se vrgli da-kordo; jer kad nacional-kolumnisti do-znaju, gledat če sve to zgaziti alarmira-juči »javnost« (šaku budala na nacio-nalnoj desnici). Und so wass - kusch und platz und schluss, marvo! POGOVOR - Pred 24. izvedbo Vilenica primarno ostaja srednjeevropski festival O spremembah, ki jih doživlja pobuda, vodja festivala Miljana Cunta Mednarodni literarni festival Vilenica je v več kot 20 letih zabeležil boljše in slabše čase ter nekaj konceptualnih sprememb. Največja je bila ta, da se je po obdobju, ko je vsebinsko zapustil svojo prvotno srednjeevropsko naravnanost, vrnil k izhodiščem. Ne v političnem, v kulturnem smislu, je za STA povedala vodja festivala Miljana Cunta. Literarni festival Vile-nica letos med 2. in 6. septembrom stopa v 24. izdajo. Na začetku je veljal za festival z izrazito srednjeevropsko naravnanostjo, sledilo je obdobje, ko se je, pogojno rečeno, bolj odpiral svetu. Kje je zdaj? Kakšen pečat ste mu v štirih letih vodenja dali vi? Profil festivala se seveda spreminja, tudi glede na družbene in politične spremembe. Leta 2006 je stopil v veljavo nov statut Vilenice in v tej luči je bilo potrebno razmisliti marsikaj, tudi osredotočenost na Srednjo Evropo, oziroma, v kolikšni meri naj festival ohrani srednjeevropski značaj. V sklopu žirije Vilenice se je na omenjeno temo odprla široka razprava, ki je prinesla pravilna opažanja, da o Srednji Evropi ne moremo več govoriti na enak način kot v 80-ih letih, ko je bil ta pojem konceptualna protiutež takratni ideološki razmejitvi Evrope. Politični naboj se je izgubil, nesmiselno bi bilo iskati podobne ko-notacije. Šli ste torej v drugo smer. Še vedno srednjeevropsko, a na drugačni ravni? Da, iz več razlogov smo sprejeli odločitev, da Vilenica ostaja primarno srednjeevropski festival: ker je to naš prostor in ga najbolj poznamo, smo vanj vpeti, večina članov žirije in svetovalcev je poznavalcev tega geografskega področja. Poleg tega smo Srednjo Evropo videli kot metaforo jezikovne in kulturne raznolikosti. Ta, kot nekakšen credo, Vilenico spremlja že od samega začetka. In še: srednjeevropski značaj daje festivalu dodatno mednarodno prepoznavnost. Število literarnih festivalov narašča kot gobe po dežju in z ozi-rom na to se nam je zdelo bolje poglobiti tisto, kar je naše, naša posebnost, ker bi se morda v nasprotnem primeru zlahka izgubili v množici podobnih manifestacij. Toda vseeno puščate odprta vrata tudi za svet, ni res? Glavnina avtorjev, približno 20, ki sodelujejo tudi v vileniškem zborniku, je iz srednjeevropskih držav, potem pa so tu še t.i. gostje Vilenice, ki so mogoče nekoliko bolj uveljavljena svetovna imena. Nagrada vilenica se še vedno podeljuje le srednjeevropskim avtorjem, prav tako kristal Miljana Cunta vilenice. Toda za naš festival je seveda nujno, da ohranja dialog »s svetom« oziroma, da se srednjeevropska literatura »izvaža« v svet. S tem namenom vabimo literarne posrednike z vseh koncev sveta. Eden konkretnih rezultatov na tem področju je izid knjige lanskega nagrajenca pri ameriški založbi Dalkey Archive Press. Prav v tem času tudi potekajo pogovori z založbo o možnosti izdaje romana Borisa Pahorja, ki je avtor v središču letošnje Vilenice. Koz-mopolitski značaj festivalu daje tudi projekt Manj poznane književnosti Evrope. Tudi v tem primeru presegamo meje Srednje Evrope in se odpiramo v širši evropski prostor, pri čemer seveda še vedno sledimo motu Vilenice o jezikovni in kulturni raznolikosti s spodbujanjem malih, nepoznanih književnosti. Kako naj bo Vilenica profilirana? Naj bo to še eden izmen mnogih festivalov, kjer literati berejo literatom, ali naj se približa širšemu krogu občinstva? Vilenica skuša združevati ožje in širše občinstvo. V 80-ih je morda res veljalo, da je bil to festival za literate, saj je bil velik dogodek že, če so avtorji z Vzhoda obiskali Slovenijo. Zdaj je drugače. Festival ponudi izvrstne možnosti za navezovanje stikov med pisatelji, pa tudi med avtorji in literarnimi posredniki, toda za preživetje in razvoj Vilenice je po mojem mnenju nujno, da išče dialog z javnostjo. Osebno mi je v veliko zadoščenje zelo dober obisk nekaterih dogodkov festivala, na primer slovesnosti v jami Vilenica, na Ljubljanskem gradu, na nekaterih predvečerih in rednih branjih. Tu sva že pri drugem problemu. Slovensko občinstvo, vsaj tako se zdi, ni vajeno množičnega obiskovanja literarnih dogodkov. Ali gre kaj na bolje? Predpostavljam, da živa literatura nikoli ne bo tako množično popularna kot na primer glasba, a kljub temu mislim, da bi lahko v Sloveniji, po vzoru zahodnih držav, več postorili za kultiviranje občinstva za to področje kulture. Prav festival, kakršen je Vilenica, je lahko ta paradni konj, ki utira pot izobraževanju najširše jav- nosti za živo literaturo. Zato se mi zdi dobro vlagati v nekatere bolj slovesne dogodke, na katerih se živa literatura povezuje z drugimi, morda bolj «dostopnimi» umetniškimi zvrstmi. Eden izmed vrhuncev letošnjega festivala bo gotovo dogodek v Trstu, kjer bo potekal pogovor med letošnjim vi-leniškim nagrajencem Claudiom Ma-grisom in festivalskim avtorjem v središču Borisom Pahorjem. Na svoj način se bo oglasil še tretji Tržačan, Fulvio Tomizza. V določeni meri gre za lep splet naključij. Magrisa in Pahorja bo skozi pogovor vodil njun urednik in prijatelj Drago Jančar. Pogovor, ki ne bo le literarne narave, bo potekal na prestižnem prizorišču, v muzeju Revoltella. Ko sem preverjala zgodovino Vilenice, sem ugotovila, da je prvi nagrajenec festivala, Fulvio Tom-izza, preminil pred desetimi leti in vse skupaj je čudežno sovpadlo. V sklopu Vileni-ce bo tako speljan poseben itinerarij, ki se bo začel s krajšim nagovorom na avtobusu iz Lipice v Trst, potem pa bodo udeleženci lahko popotovali po tržaških krajih, ki so jih naseljevali literarni liki iz Tomiz-zovih del, pa tudi tistih, kjer je živel in se družil avtor sam. Takšna literarna pot je vsekakor drugačen vstop v literaturo, toda na Vi-lenici že nekaj let poteka tudi zelo akademski diskurz v obliki komparativi-stičnega kolokvija. Se vam zdi, da tako strokovne teme sodijo na festival, glede na to, da med udeleženci ne pritegnejo veliko zanimanja? Kolokvij je najbolj strokoven del festivala in mu da akademsko težo.Poveza-va celotnega festivala s kolokvijem je v zadnjih letih malce tesnejša, saj si delimo isto temo - letos jo povzema geslo Kdo izbere?. Tako na okroglih mizah kot na kolokviju bodo razpravljalci govorili o mehanizmu izbora knjig na trgu. Vedeti morate, da so na kolokviju, ki sicer organizacijsko sodi pod Slovensko društvo za primerjalno književnost, prisotni znanstveniki svetovnega formata. Tudi zato bi bilo potrebno iskati načine, kako motivirati ljudi za obisk, čeprav moramo glede na strokovno specializiranost tega dogodka ohraniti realna pričakovanja. Imate statistične podatke o udeležbi ljubiteljev literature na Vilenici? Da, natančno smo začeli šteti. Lani se je dogodkov na Vilenici udeležilo skoraj 3000 literarnih privržencev. In število raste. Alenka Vesenjak/STA GRADEŽ - Lagunamovies 2009 Za začetek Sebastiano Somma Z igralcem sta se v sredo zvečer pogovarjala Gian Paolo Polesini in Giovanni Marzini - Drevi srečanje o klimatskih spremembah Sredino srečanje je uvedlo letošnji festival FOTO ROBERTO COCO/FOTOGRAFICAMENTE Igralec Sebastiano Somma je v sredo zvečer uradno odprl gradeški festival Lagunamovies 2009, ki je letos posvečen tematiki »Glo-cal, mali globalni zasloni«. Pred predvajanjem celovečerca »Senza confini. Storia del com-missario Palatucci« je predstavil tudi četrto serijo »Un caso di coscienza«, ki jo je posnel med Gorio in Trstom pod vodstvom režiserja Lui-gija Perellija in si jo bomo lahko na televizijskih zaslonih prve državne mreže RAI ogledali jeseni. Predstavil je tudi kratkometražec, ki ga je v Mostarju posnel v spomin na Marca Luchet-to, Saška Oto in Daria D'Angelo. Osrednja točka otvoritvenega večera je bil pogovor z igralcem, ki sta ga vodila filmski kritik Gian Paolo Polesini in glavni urednik deželnega sedeža RAI za FJK, Giovanni Marzini. Za Marzinija je Somma »prvi pravi nezvezd-nik«, saj je prisrčen in prijazen z vsemi, kljub svojemu uspehu. Neapeljski igralec pa se je med drugim zahvalil organizaciji nagrade Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin, ki mu je omogočila sodelovanje ter izrazil željo, da bi v bodoče pomagal mladim talentom na težki poti uveljavljanja v filmskem svetu. Glede svojih zadnjih vlog pa je povedal: »Večkrat se mi zgodi, da me prosijo za pravne nasvete, ker sem v vseh nanizankah odvetnik ali sodnik. Zato mislim, da ima televizija veliko moči. Moj namen je s pomočjo filma promovirati te teme v javnosti. Furlani-ja-Julijska krajina mi je zelo pri srcu in v veliko veselje mi je, da s pomočjo filma in televizije svetu prikažem deželne najboljše plati.« Polesini je nato pozval gradeško upravo, naj spodbudi snemanje filma, ki bi bil posvečen mestu. »Obstaja nadaljevanka Capri, ne vem, zakaj ne bi smela obstajati nadaljevanka Gradež. V naši deželi je že zaživel filmski turizem z nudenjem lokacij za velike filme, a lahko storimo še več.« Šesta izvedba festivala bo popestrila dogajanje po gradeških ulicah in okoliških otokih, in sicer vse do četrtka, 13. avgusta. Naslednja pobuda bo na sporedu že nocoj, ko bo na otoku Anfora ob 21. uri srečanje z novinarjem-pisateljem Pietrom Spiritom, raziskovalcem En-ricom Mazzolijem in vremenoslovcem Miche-lejem Rabescom, govorili pa bodo o raziskovanju v sedanjem obdobju velikih klimatskih sprememb. Tjaša Dornik / SVET Sobota, 8. avgusta 2009 1 1 GOSPODARSTVO - Po oceni Organizacije za sodelovanje in ekonomski razvoj (OECD) Znaki izboljšanja gospodarskih obetov postajajo vse razvidnejši Večina držav članic že dosegla dno krize - Razmere v Franciji in Italiji še ugodnejše PARIZ - Indeks vodilnih gospodarskih kazalcev (CLI) za države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki predstavlja zgodnji signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih, se je junija okrepil za 1,2 točke na 95,7 točke. V OECD pravijo, da podatki kažejo na vse močnejše znake izboljšanja gospodarskih obetov. V organizaciji 30 razvitih držav so ob objavi podatkov pojasnili, da junijski CLI kaže na vse bolj očitne znake izboljšanja gospodarskih obetov v državah OECD, pri čemer podatki za Francijo in Italijo kažejo na še močnejše znake okrevanja, za Veliko Britanijo, Kanado, ZDA in Nemčijo pa vse bolj jasno kažejo na to, da je kriza v teh državah dosega dno. Krčenje gospodarske dejavnosti se je, kot kaže, stabiliziralo tudi v območju evra, možno dno krize pa je zaznati tudi na Japonskem. Izboljšujejo se tudi razmere v pomembnih gospodarstvih izven OECD. Gospodarska kriza je tako očitno dno že dosegla na Kitajskem in v Indiji, znaki možnega dna pa so tudi v Braziliji in Rusiji, kjer je bilo še maja zaznati padanje gospodarske dejavnosti. CLI za države OECD se je junija okrepil za 1,2 točke na 95,7 točke, vendar je še vedno za pet točk nižji kot junija lani. CLI za ZDA se je prav tako zvišal za 1,3 točke na 93,9 točke, v primerjavi z lanskim junijem pa je bil nižji za 7,2 točke. V območju evra se je CLI junija izboljšal za 1,5 točke na 98,7 točke, v primerjavi z lani pa je bil nižji le še za 1,6 točke. V Veliki Britaniji se je indeks zvišal za 1,1 točke na 99,4 točke, kar je bilo za 0,9 točke manj kot junija 2008. V Franciji se je CLI izboljšal za 1,4 točke na 101,6 točke, v Italiji pa za 2,2 točke na 103,3 točke, tudi v primerjavi z lanskim junijem pa sta bili vrednosti višji, in sicer za 2,7 oz. 4,8 točke. V Kanadi se je indeks okrepil za točko na 95,9 točke (4,8 točke manj kot junija lani), v Nemčiji pa za 1,7 točke na 95,5 točke, kar je bilo še vedno 6,6 točke manj kot junija 2008. Na Japonskem se je vrednost CLI medtem zvišala le za 0,3 točke na 89,5 točke, kar je bilo za 12,7 točke manj kot junija lani. Med štirimi najpomembnejšimi razvijajočimi se državami - Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska (t.i. skupina BRIC) - se je indeks na Kitajskem okrepil za 1,4 točke na 97,7 točke, a bil še vedno 3,7 točke nižji kot lani. V Indiji se je CLI zvišal za 1,2 točke na 97,1 točke, kar je bilo za 3,4 točke manj kot lani. Tudi v Braziliji in Rusiji, kjer je CLI še maja kazal na krčenje gospodarske dejavnosti, so se razmere medtem popravile. V največji svetovni državi se je indeks junija zvišal za 1,2 točke na 89,4 točke, kar pa je bilo še vedno za 17,7 točke manj kot junija 2008 in zato dovolj le za ugotovitev, da je kriza morebiti dosegla dno. V največjem latinskoameriškem gospodarstvu pa se je CLI junija zvišal za 0,4 točke na 95,8 točke, kar je bilo za 11,4 točke manj kot junija lani. Tudi v tem primeru OECD ugotavlja možnost, da je kriza dosegla dno. Indeks vodilnih gospodarskih kazalcev predstavlja signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih oz. prikazuje nihanja gospodarske dejavnosti okrog njene dolgoročne potencialne ravni. Naraščajoči CLI z vrednostmi nad 100 govori o konjunkturi, padajoči indeksa z vrednostmi nad 100 kaže na obrat navzdol, padajoče vrednosti indeksa pod 100 govorijo o upočasnjevanju gospodarske aktivnosti, naraščajoče vrednosti CLI pod 100 pa o okrevanju. (STA) PAKISTAN - Odgovoren naj bi bil tudi za smrt Benezir Buto Vodja pakistanskih talibanov Mehsud naj bi bil v napadu ubit ISLAMABAD - V domnevnem ameriškem letalskem napadu v Južnem Vaziristanu na jugovzhodu Pakistana naj bi bil v sredo ubit vodja ta-libanskih upornikov v Pakistanu Baj-tulah Mehsud. Novico je potrdil njegov tesni sodelavec, ki je želel ostati neimenovan, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dodal predstavnik pakistanskih talibanov, so Mehsuda pokopali že v sredo, trenutno pa poteka odločanje o njegovem nasledniku. Talibani naj bi razglasili novico o Mehsudovi smrti po včerajšnjih molitvah, skupaj z imenom njegovega naslednika, še piše dpa. Pakistanski notranji minister Rehman Malik je medtem za pakistansko televizijo Geo dejal, da imajo "informacije" o Mehsudovi smrti, da pa uradne potrditve in dokazov o tem še ni. Kot dobro je poleg tega označil dejstvo, da podatki o njegovi smrti prihajajo iz njegove skupine, piše francoska tiskovna agencija AFP. V domnevnem napadu ameriškega brezpilotnega letala v plemenskem območju Južni Vaziristan, ki velja za središče pripadnikov mednarodne teroristične mreže Al Kaida in talibanov, naj bi poleg Mehsuda umrla tudi njegova soproga in več varnostnikov. Kot piše AFP, so Američani v zadnjih mesecih večkrat obstreljevali območje. Če bo smrt Mehsuda potrjena, bo to pomenilo veliko zmago za Washington, ki je za njegovo zajetje - živega ali mrtvega - ponudil nagrado v višini pet milijonov ameriških dolarjev, medtem ko je Islamabad obljubil 615.000 dolarjev. Približno 35-letni Mehsud naj bi namreč stal za večino samomorilskih napadov, ki so v državi od leta 2007 terjali okoli 2000 življenj, med drugim za tistim, v katerem je umrla nekdanja premierka Benazir Buto. (STA) Bajtulah Mehsud ANSA V Afganistanu znova žrtve med tujimi vojaki KABUL - Na jugu Afganistana so bili v četrtek v eksploziji bombe in napadu upornikov iz zasede ubiti trije pripadniki misije zveze Nato Isaf, je včeraj sporočilo zavezništvo. Samo v tem mesecu naj bi bilo tako v Afganistanu ubitih že 18 Natovih vojakov, potem ko je julij terjal življenja več kot 70, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nacionalnosti treh vojakov, ki so bili ubiti v četrtkovem napadu, Isaf ni razkril, so pa na nemirnem jugu Afganistana nameščeni večinoma ameriški, britanski in kanadski vojaki. Nasilje v Afganistanu se pred predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale 20. avgusta, krepi. Julij je bil doslej najbolj smrtonosen mesec za tuje vojake v tej državi, saj jih je bilo ubitih kar 76. Aretiran novi vodja tamilskih tigrov KOLOMBO - V Maleziji so v sredo aretirali novega vodjo Osvobodilnih tigrov tamilskega Eelama (LTTE) Sel-varasa Pathmanathana in ga izročili Šri-lanki, kjer ga trenutno zaslišujejo na neznani lokaciji. To so včeraj potrdili tako viri pri tamilskih tigrih kot tudi šri-lanška vojska in obrambno ministrstvo. Pathmanathan, bolj znan kot K.P., je vodenje uporniških tigrov prevzel poleti, kmalu po njihovem porazu s strani šrilanške vojske in smrti dotedanjega voditelja Velupillaija Prabhakarana. Julija je LTTE sporočil, da se je začel na novo oblikovati kot politična organizacija. 55-letnega Pathmanathana sicer išče Interpol zaradi suma tihotapljenja orožja za tamilske tigre. Išče ga tudi Indija v zvezi z umorom nekdanjega premiera Rajiva Gandhija leta 1991. Novi vodja LTTE je v preteklosti sicer veljal za ključno figuro štiri desetletja trajajočega boja tamilskih tigrov v tujini. Požar v domu za ostarele v Belgiji terjal več življenj GENT - V domu za ostarele v flam-skem kraju Melle na severozahodu Belgije je v četrtek zvečer v požaru umrlo devet ljudi, še kakih 30 je bilo ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnico, trije so v življenjski nevarnosti. Med mrtvimi je sedem moških in dve ženski, vsi pa so bili oskrbovanci doma za ostarele Kanunnik Triest. Umrli so zaradi vdihavanja dima. Ogenj naj bi izbruhnil okoli 20. ure v drugem nadstropju doma. Po nekaterih navedbah naj bi zaradi kratkega stika eksplodiral ventilator, po drugih pa televizija, pri čemer se je vnela bližnja žimnica. V domu je sicer živelo 92 ostarelih, mnogi od njih trpijo zaradi demence ali so na vozičku, zaradi česar je bilo njihovo reševanje še dodatno zapleteno. (STA) KAVKAZ - Ob prvi obletnici petdnevne vojne Gruzijski predsednik Sakašvili: »Rusiji grozi diplomatski poraz« TBILISI - Gruzijski predsednik Mi-hail Sakašvili je ob prvi obletnici petdnevne vojne med Gruzijo in Rusijo zaradi separatistične regije Južna Osetija včeraj v nagovoru narodu poudaril, da Moskvi grozi diplomatski poraz, saj druge države niso sledile njenemu priznanju neodvisnosti Južne Osetije in druge gruzijske separatistične regije Abhazhija. "Zahvaljujoč našim zahodnim prijateljem, se Rusija sooča s popolnim diplomatskim porazom. Praktično vse druge države na svetu so ostale zavezane gruzij-ski ozemeljski celovitosti," je dejal Sakaš-vili. Rusija je nekaj tednov po oboroženem konfliktu z Gruzijo avgusta lani priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, to pa je storila le še Nikaragva. Gruzijski predsednik je tudi izrazil prepričanje, da je pot Gruzije proti EU in zvezi Nato bolj odprta kot kdajkoli prej. Rusija je medtem ob včerajšnji obletnici vztrajala, da je storila prav, ko se je spustila v vojno z Gruzijo, Tbilisi pa ob tem obtožila, da poskuša "izbrisati" prebivalstvo Južne Osetije. V Gruziji in Južni Osetiji so sicer včeraj pripravili ločene slovesnosti, na katerih so zaznamovali začetek petdnevne vojne pred letom dni. V Tbilisiju so hkratno zazvonili zvonovi, pri tem pa so se po vsej Gruziji z minuto molka poklonili žrtvam vojne. Po gruzijskih mestih so tudi zadoneli zvoki državne himne. V mestu Gori, ki je bil med vojno med najhuje prizadetimi, so se mladi zbrali tako, da so oblikovali rde-če-belo gruzijsko zastavo, več sto ljudi pa je ob tem oblikovalo človeško verigo. Južna Osetija bo obletnico vojne obeleževala tri dni, do nedelje. Med drugim bodo v pokrajini pripravili spominske procesije in bogoslužja, prebivalstvo pa bo nagovoril južnoosetijski voditelj Eduard Ko-kojti. Južno Osetijo naj bi danes obiskal tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki tam velja za heroja. Obletnica sledi tednu zaostrovanja napetosti med Rusijo in Gruzijo in obtoževanj z obeh strani, kar je sprožilo pozive mednarodne skupnosti k zadržanosti in previdnosti. Strani druga drugo obtožujeta začetka lanske vojne. (STA) Mihail Sakašvili ANSA IRAK - Mrtvi v Bagdadu in Mosulu Šiitski romarji tarča bombnih napadov BAGDAD - Iraško prestolnico je včeraj pretresla vrsta bombnih eksplozij, katerih tarče so bili šiitski romarji, ki so se vračali z romanja v svetem mestu Kar-bala ob prazniku mid-šaban. Kasneje so bili šiiti žrtev napada z avtomobilom bombo še v mestu Mosul na severu Iraka, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 20 ljudi. V napadih v Bagdadu je bilo ubitih skupno sedem romarjev. Prva bomba je odjeknila malo po 9. uri zjutraj, njena tarča pa je bil manjši avtobus v bagdadski četrti Sadr City. Pri tem so bili ubiti štirje romarji, osem je bilo ranjenih. Malo kasneje sta na vzhodu mesta odjeknili še dve eksploziji, ki sta terjali življenja treh romarjev. Kasneje je močna eksplozija avtomobila bombe odjeknila še pred mošejo severno od največjega mesta na severu Iraka, Mosula, in po navedbah policije terjala življenja najmanj 20 šiitov, ki so se ravno vračali z redne petkove molitve. Več kot 60 ljudi je bilo ranjenih. Čeprav nasilje v drugih delih Iraka upada, Mosul osta- ja prizorišče rednih napadov in velja za še zadnjo urbano utrdbo privržencev Al Kai-de v Iraku. Posebej strogi varnostni ukrepi so sicer včeraj veljali v šiitskem svetem mestu Karbala, kjer se je ob prazniku mid-šaban zbralo več sto tisoč romarjev. Mid-šaban je 15. dan meseca šaban oz. noč zadnje polne lune pred svetim postnim mesecem ramadanom. Znan je tudi kot praznik verovanja in rešitve, muslimani pa verjamejo, da je Alah na to noč še posebej naklonjen uslišanju molitev. Šiiti poleg tega ob mid-šabanu obeležujejo rojstni dan svojega dvanajstega imama Mahdija. Ta naj bi v 10. stoletju čudežno izginil, od takrat pa šiiti čakajo na njegovo vrnitev, ko naj bi rešil svet in prenovil islam. Včerajšnje eksplozije le zadnje v vrsti napadov na šiite v zadnjem času, zaradi česar so vse glasnejša opozorila, da skušajo iraški uporniki znova zanetiti med-versko nasilje, ki je Irak uničevalo v letih 2006 in 2007. (STA) 1 8 Sobota, 8. avgusta 2009 RUBRIKE APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu VILEŠ - Švedska veriga IKEA se pripravlja na svoj prihod na Goriško Gradijo cestne povezave, notranjost opremljajo Županja: Veletrgovino bodo lahko odprli le, ko bo cestna infrastruktura dograjena V Vilešu s pospeškom gradijo prometnice, ki bodo povezale hitro cesto in deželno cesto št. 351 s komercialnim središčem IKEA. Kdor se je v teh dneh peljal mimo Vileša, je lahko opazil, da je večji del povezovalnih cest že zgrajenih, manjka jim le asfaltna kritina. V glavnem dograjeni so tudi viadukti, po katerih se bodo kupci peljali do nove veletrgovine, ki naj bi jo odprli pred koncem oktobra. Halo, pod katero bo 18.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, so že zgradili. Na njeno zunanjost pravkar zaključujejo nameščati modre panoje, tako da na sprednji strani manjka le veliki rumeni logotip IKEA. V teh dneh se začenja tudi opremljanje razstavnih prostorov v notranjosti hale, za kar skrbi furlansko podjetje Progetto 2 iz kraja Carpacco. »Veletrgovino bodo lahko odprli le, ko bodo dograjene tudi vse prometne povezave; do tega naj bi prišlo pred jesenjo,« potrjuje županja iz Vileša Simonetta Vecchi, ki je med največjimi zagovorniki gradnje veletrgovine IKEA. »Od svoje prve izvolitve leta 2001 V Vilešu s pospeškom gradijo nove cestne povezave s centrom IKEA (levo); županja Simonetta Vecchi (zgoraj); do veletrgovine bo vodil viadukt, ki šele nastaja (desno). BUMBACA sem si stalno prizadevala, da bi IKEA odprla svojo trgovino v naših krajih. Prihod švedske verige predstavlja veliko razvojno priložnost za našo občino, seveda pa tudi za vso goriško pokrajino in za deželo Fur-lanijo-Julijsko krajino,« poudarja Vecchijeva in razlaga, da seveda gradnja tako velike infrastrukture prinaša tudi težave in nevšečnosti. Prebivalci iz Vileša se že več tednov soočajo s hrupom strojev in prehodom tovornjakov, vendar županja zagotavlja, da bo težav konec, ko bodo prometne povezave dograjene. »Leta 2006 smo podpisali dogovor z deželo in družbo IKEA, na podlagi katerega mora investitor poskrbeti za gradnjo dela prometne infrastrukture,« pravi Vecchijeva in pojasnjuje, da je bilo v pogodbi tudi predvideno, da IKEA lahko odpre svojo trgovino le, ko bo dograjen večji del prometnih infrastruktur. Županja pri tem pojasnjuje, da bodo ob hali družbe IKEA dogradili še druge trgovine, za njihovo odprtje pa bo morala biti dokončana tudi povezava z avtocestnim omrežjem. Medtem županja napoveduje, da naj bi v prihodnjih tednih začeli graditi krožišče na deželni cesti št. 351, ki je speljana sredi Vileša. Vecchijeva sicer ne ve, kdaj se bo gradnja krožišča zaključila, saj -kot sama pravi - mora občina skrbeti za izdajanje potrebnih dovoljenj, za uresničitev gradbenih posegov pa je odgovoren investitor. Županjo smo povprašali tudi, kaj meni o predlogu, da bi avtocestni izhod v Vilešu porušili in zgradili novo cestninsko postajo v kraju Tapogliano. »Nanašati se moram izključno na uradne akte. Zdaj kot zdaj imamo edino izvršni načrt za širitev obstoječega avtocestnega izhoda pri Vilešu, ki bo po mojem mnenju vsekakor primeren za potrebe naše občine in novega avtocestnega odseka Gorica-Vileš,« poudarja Vecchijeva. Širitev obstoječega avtocestnega izhoda v Vilešu se sicer po predvidevanjih ne bo pričela pred odprtjem veletrgovine IKEA, kar pomeni, da jeseni lahko pričakujemo dolge kolone avtomobilov, ki v vrsti čakajo na izhod iz avtoceste in vhod v modro-rumeno halo. (dr) Sta pozabila plačati? V četrtek zjutraj sta šoferja dveh vozil z italijanskimi registrskimi tablicami na bencinskem servisu Petrol v Rožni dolini na-točila gorivo in odpeljala, ne da bi ga plačala. Voznik kombija znamke Renault Traffic je natočil za 75 evrov, voznik osebnega avtomobila znamke VW Polo pa za 20 evrov goriva. (nn) Novi tatvini na gradbiščih V noči na četrtek je neznanec z delovnega stroja, ki je bil parkiran na gradbišču v Renčah, ukradel 130 litrov dizelskega goriva. S tem je lastnika oškodoval za 200 evrov. Druga tatvina se je zgodila na gradbišču v Kromberku. Ponoči je tat ukradel dve žlici kopača in gradbeno podjetje oškodoval za 2.500 evrov. (nn) Ostaline bodo ovrednotili Deželni odbor je včeraj dal zeleno luč za podpis dogovora z goriško pokrajino, ki bo omogočil ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne. Le-te so razpršene po goriškem Krasu. —: Goričani danes v Lienzu Delegacija goriške občine z odbornikom Guidom Pettarinom na čelu se bo danes udeležila mestnega praznika v pobratenem Lienzu. Na stojnici bodo ponujali vino, med, gubano in druge goriške dobrote. Kolesarski vzpon na Sabotin V Štmavru se bo danes ob 16. uri začel gorski kronometer po Sabotinu, ki ga goriška občina posveča 93. obletnici italijanskega zavzetja mesta. Župan bo ob 19. uri položil venec pred kostnico na Oslav-ju, ob 19.30 bo svečanost z nagovori v spominskem parku. Baročna glasba v Zagraju V cerkvi sv. Mihaela v Zagraju bosta nocoj ob 21. uri v okviru niza dvorne glasbe nastopila Rosario Cicero in Mario D'Agosto, ki bosta izvajala baročne skladbe. V Ronke prihaja Harlekin V okviru niza Lutke brez meja bo drevi ob 21. uri na prireditvenem prostoru v Ronkah predstava Harlekin; nastopila bo skupina Bambabambin iz Emilije. GORICA - Bellavite »Dopust ■ «v* pomembnejši od upravljanja« »Dopust je za goriško desno sredino očitno pomembnejši od upravljanje mesta in reševanja njegovih težav.« Tako poudaj načelniki opozicijskih svetniških skupin v goriškem občinskem svetu Andrea Bellavite, Federico Portelli, Bernardo De Santis, Andrea Alberti, Franco Zotti in Livio Bianchini, ki opozagajo, da se kljub številnim perečim problematikam avgusta avgusta občinski svet ne bo sestal niti enkrat. »Pred občinskim svetom, ki je potekal 20. julija, sta župan Ettore Ro-moli in odbornik za kulturo Antonio Devetag opoza^ala, da je na dnevnem redu zelo pomembne odločitev v zvezi z imenovanjem umetniškega direktorja občinskega gledališča. Potem je med zasedanjem desna sredina ostala brez zadostnega števila svetnikov in občinski svet je bil prekinjen,« pravijo načelniki iz vrst opozicije in poudarjajo, da za ponedeljek, 27. julija, desna sredina ni uspela zbrati niti 14 svetnikov, ki bi zagotavljali sklepčnost zasedanja. Načelniki iz vrst opozicije so za prejšnji četrtek zahtevali sklic srečanja, da bi določili nov datum občinskega sveta, vendar iz vrst desne sredine ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen se ga udeležiti. »Za desno sredino je dopust očitno pomembnejši,« ugotavljajo načelniki iz vrst opozicije. GORICA - Kdo ni vložil prošnje za prispevek? GORICA - Odvažanje odpadkov Preiskovalna komisija bo iskala »pozabljivca« Računi bolj slani Predviden 6,7-odstotni povišek - Ekološki otoki omogočajo prihranek Na goriško občino je načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli vložil zahtevo po ustanovitvi preiskovalne občinske komisije, ki bi preverila vzroke, zaradi katerih je odbor župana Ettoreja Romo-lija »pozabil« pripraviti prošnjo za koriščenje prispevka 68.000 evrov. Znesek, ki bi ga morali uporabiti za razvoj turističnih in trgovskih dejavnosti, bi dala na razpolago Trgovinska zbornica, ki je svojčas v ta namen ustanovila poseben sklad. Zahtevo po ustanovitvi preiskovalne komisije je poleg Portel-lija podpisalo še sedem svetnikov iz opozicijskih vrst, ki so ravno tako zgroženi nad neodgovornim početjem občinske uprave. »V roku dvajsetih dni bo o naši zahtevi moral razpravljati občinski svet, saj se nam ne zdi nikakor prav, da Romoli skupaj s svojimi odborniki zvrača odgovornost za nastalo situacijo na občinske uslužbence,« poudarja Portelli in nadaljuje: »Zadevi hočemo priti do konca, saj hočemo, da se razčisti morebitne odgovornosti tako občinskih upraviteljev in funkcionarjev kot Trgovinske zbornice.« Portelli poudarja, da je treba ugotoviti, ali sta za pozabljivost odgovorna v prvi vrsti župan Romoli in njegov odbor, seveda pa mora biti postavljeno pod drobnogled tudi ravnanje podžupana Fabia Genti-leja, ki goriško občino predstavlja v raz- Federico Portelli BUMBACA širjenem odboru Trgovinske zbornice. Po navedbah Portellija je Gentile skušal pripisati odgovornost za nastalo situacijo svojemu kolegu v občinskem odboru Antonio Devetagu, zato pa je še toliko bolj potrebno razčistiti, kdo je dejansko pozabil vložiti prošnjo za koriščenje 68.000 evrov. »Samo po sebi umevno je, da mora biti predsednik preiskovalne komisije občinski svetnik opozicije, saj bo le-tako njeno delo res poglobljeno in objektivno,« poudarja Portelli in opozarja, da so pripravili tudi pravilnik za delovanje komisije, na podlagi katerega strošek za preiskavo ne bi presegel 900 evrov. »Prepričan sem, da je vredno vložiti nekaj denarja v preiskavo, saj bomo z njo tudi preprečili, da bi se podobni dogodki ponavljali,« zaključuje Federico Portelli v imenu vseh osmih podpisnikov prošnje za ustanovitev preiskovalne komisije. Goriška občina zagotavlja, da bo letošnji povišek računov za odva-žanje gospodinjskih odpadkov nižji od prejšnjih let. Odbor župana Etto-reja Romolija je namreč odobril finančni plan za ravnanje z odpadki za leto 2009, pri čemer so določili, da bo letošnji povišek 6,7 odstotni, medtem ko je v prejšnjih letih presegal 20 odstotkov. Finančni plan sta izdelala občinska odbornika za finance Guido Pettarin in za okolje Francesco Del Sordi, ki sta posebno pozornost usmerila v znižanje stroškov za določene storitve. Na ta način sta prihranila 550.000 evrov glede na vsoto, ki jo je začetno zahtevala družba za javne storitve IRIS, so sporočili s tiskovnega urada goriške občine in pojasnili, da naj bi na podlagi sklepa občinskega odbora bivšega župana Vittoria Brancatija stroški za ravnanje z odpadki za leto 2008 znašali približno šest milijonov evrov. Da bi omejil porast stroškov, je lani Ro-molijev odbor pripravil finančni načrt, s katerim so prihranili 550.000 evrov. Prihranek so dosegli s krčenjem določenih stroškov, hkrati pa so poskrbeli, da so vsi občani poravnali račune za odvažanje odpadkov. V zadnjih letih se je namreč pogosto dogajalo, da so predvsem prireditelji šager in praznikov na prostem »po- zabili« poravnati svoje dolgove, zato pa je bil občina ob lepe denarce. S tiskovnega urada razlagajo tudi, da je Brancatijev odbor pustil za sabo 813.000 evrov dolga, ki ga bo sedanja desnosredinska uprava odplačala v prihodnjih petih letih. Na podlagi finančnega plana za letošnje leto bo torej povprečni po-višek 6,7-odstoten, sicer pa se bodo računi za odvažanje odpadkov za gospodinjstva in javne lokale povišali za devet odstotkov. Do tega bo prišlo, ker šole po novem ne bodo več plačevale davka na odvažanja odpadkov TIA, poleg tega pa je treba upoštevati, da se je v Gorici znižalo število prebivalcev, zaradi gospodarske krize pa je manj tudi podjetij in gospodarskih dejavnosti. V finančnem planu so določili tudi nove količnike za izračun popustov za občane, ki svoje odpadke nosijo v ekološke otoke. Za kilogram papirja, dostavljenega v enega izmed ekoloških otokov, bodo imeli Gori-čani pravico do 9 centov popusta, za kilogram stekla do 11 centov, za kilogram plastike 0,28 centov, za kilogram kovinskih embalaž pa 0,23 centov. Ob tem bodo imeli občani, ki svoje vlažne odpadke kompostirajo, pravico do 20-odstotnega popusta na spremenljivem deležu tarife. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 8. avgusta 2009 1 3 DEVETAKI - Prometna nesreča pri križišču za Lokvico Motor trčil v avtomobil, ranjena motorist in otrok S helikopterjem so ju odpeljali na zdravljenje v katinarsko bolnišnico POKRAJINA »Dežela krši dogovor« Sara Vito o športnih objektih »Deželna vlada Furlanije-Ju-lijske krajine je kršila dogovor v zvezi s financiranjem obnove športnih objektov na območju goriške pokrajine.« Na to opozarja goriška pokrajinska odbornica Sara Vito, ki pojasnjuje, da je deželni odbor Ren-za Tonda sprejel sklep o porazdelitvi finančnih sredstev za obnovo športnih objektov med svojim četrtkovim zasedanjem. »Dežela je sama določila, katerim prenovitvenim projektom zagotoviti finančno podporo; pri tem deželni odbornik za šport ni držal dane besede, saj se je svojčas z nami dogovoril, da bomo skupaj odločili, katerim projektom dati prednost,« pravi Vitova in opozarja, da se je deželni odbornik za šport nazadnje srečal s predstavniki goriške pokrajine in njenih občin konec julija, takrat pa je zagotavljal, da bo financiranje prenovitvenih posegov čim bolj dogovorjeno. »S tovrstnim pristopom se ne strinjamo, saj hočemo določiti skupaj z župani, kako uporabiti milijon evrov, ki nam pripada,« poudarja Vitova in pojasnjuje, da pokrajina je svojčas pripravila načrt za upravljanje športnih objektov, ki ležijo na njenem ozemlju. Načrt temelji na popisu športnih objektov, ki ga je izdelala zveza CONI. Tehniki so namreč obiskali in pregledali preko tristo telovadnic, igrišč, balinišč in drugih športnih struktur, razpršenih po vseh 25 občinah goriške pokrajine, ter ugotovili, katere so najbolj potrebne prenove. »S popisom smo evidentirali 44 objektov, ki so zelo dotrajani, za njihovo obnovo pa bi potrebovali 18.835.000 evrov. Skupaj z župani bi se nedvomno dogovorili o tem, kateri prenovitveni projekti zaslužijo prednost, zato pa smo toliko bolj razočarani, da dežela ni upoštevala našega mnenja in priporočila,« zaključuje pokrajinska od-bornica Sara Vito. Kraj včerajšnje nesreče na deželni cesti št. 55 pri križišču za Lokvico; trčenje je bilo tako silovito, da je triletnega otročiča vrglo iz avtomobila, medtem ko se je motorist iz Tržiča več metrov kotalil po asfaltu. BUMBACA GRADEŽ - Turistična sezona na višku Domačim in tujim gostom ponujajo tudi laguno Turistična sezona v Gradežu je na višku. Obiskovalce privabljajo plaže, morje, terme, zgodovinsko jedro z rimskimi ostalina-mi in visoko koncentracijo gostinskih lokalov ter še marsikaj, zaradi česar, zlasti ob koncih tedna, v Gradežu mrgoli ljudi. Da je najbolj popularni obmorski kraj na ozemlju goriške pokrajine eden od stebrov turizma FJK, je včeraj potrdil deželni odbornik za proizvodne dejavnosti, Luca Ciriani, ki je prišel podpret pobudo za promocijo Gradeške lagune. Predstavili so jo na otoku Ravaiarina in bo potekala 6. septembra pod naslovom »Un bocon de oro, kuli-narika in kultura med gradeškimi "casoni"«. Kot je povedal odbornik, premalo domačih in tujih turistov pozna laguno, »zato je naš namen, da jih presenetimo z gostoljubnostjo tukajšnjega okolja«. V programu so razstave, ekskurzije, gastronomska ponudba, soudeleženi pa bodo tudi tipični "casoni", ki jih bodo njihovi lastniki odprli ljudem; predvideli so tudi brezplačen prevoz med Gra-dežem in otokom Ravaiarina. Udeležba stane 30 evrov za odrasle, 15 evrov za otroke, za prijave in informacije pa naj se zainteresirani obrnejo na Infopoint Turismo Fvg v Gradežu (tel. 0431-877111). Velik uspeh, predvsem pri otrocih, doživlja vlakec, ki ga podjetje APT ponuja za ogled Gradeža. Letošnja proga je nekoliko spremenjena, saj starta iz rajona Citta Giardino in iz centra Pinete. Vožnja traja pol ure; mnogi izkoristijo vlakec kot prevozno sredstvo, ki povezuje razne predele otoka, saj so postaje v drevoredu Italia, v ulici Vespucci ter ob vhodu na plažo in v park z vodnimi tobogani. Letoviščarji lahko vozovnico nabavijo kar na njem in zanjo odštejejo en evro. Ob vikendih (8. in 9., od 13. do 16., 22. in 23., 29. in 30 avgusta) bo vlakec vozil od 16.15 do 18.30 s startom v Citta Giardino, v času od 16.45 do 23. ure pa od centra Pinete do trga Carpaccio (avtobusna postaja) brez vmesnih postankov. Turisti imajo na voljo tudi avtobuse, ki jih APT nudi brezplačno in ustavljajo pred glavnimi vhodi na plaže (vsakih dvajset minut od 8. do 20. ure). (av) NOVA GORICA Kampus, pismu bo sledila še pogodba Izsiljena prednost naj bi bila vzrok prometne nesreče, ki se je včeraj okrog 8. ure pripetila na deželni cesti št. 55 nedaleč od De-vetakov, in sicer pri križišču za Lokvico. V trku sta se poškodovala motociklist in triletni otrok, ki je sedel na zadnjem sedežu avtomobila; oba so s helikopterjem odpeljali v katinarsko bolnišnico pri Trstu. 35-letni L.V. iz Tržiča se je na svojem motorju znamke Bmw peljal proti Gorici, ko je pri križišču s cesto za Lokvico naenkrat zagledal pred seboj avtomobil tipa Fiat punto, ki ga je upravljal slovenski državljan, 31-le-tni Z.A., ki je prihajal iz nasprotne strani in zavijal v levo, da bi ubral pot, ki vodi v Slovenijo. Tržičan se ni uspel izogniti trku in je s svojim motorjem zadel zadnjo stran avta, kjer je sedel otrok, rojen leta 2006. Trčenje je bilo tako silovito, da je otroka vrglo iz avtomobila, medtem ko se je motorist več metrov kotalil po asfaltu. Ponesrečencema so nemudoma nudili prvo pomoč mimoidoči av-tomobilisti, ki so seveda tudi obvestili službo 118. Reševalci so prihiteli na kraj nesreče le nekaj minut zatem, naposled pa so se odločili, da bodo moškega in otroka prepeljali na Katinaro. Po sprejemu v bolnišnico so zdravniki ugotovili, da zdravstveno stanje poškodovancev ni tako hudo, kot je sprva kazalo. Oba naj ne bi bila v smrtni nevarnosti. Zaradi nesreče je bil promet na deželni cesti št. 55 oviran do okrog 9. ure, ko so gasilci očistili cestišče, po katerem se je izlilo motorno olje, pristojna služba pa je odpeljala poškodovani vozili. Danilo Zavrtanik BUMBACA Novogoriški podžupan Matej Ar-čon, ki te dni nadomešča župana Mirka Brulca, ki je na dopustu, je v zvezi s pismom o nameri za izgradnjo univerzitetnega kampusa ob Kornu povedal, da sta dokument, ki so ga 21. julija letos uskladili člani foruma za visoko šolstvo, župan Brulc in predsednik novogoriške univerze Danilo Zavrtanik že podpisala. Pojasnil je, da so se na občini in na univerzi odločili, da iz podpisa pisma o nameri ne bodo delali dogodka. Ko bosta obe strani podpisnici izpolnili svoje obveze iz pisma o nameri, pa bo sledil podpis pogodbe, kateremu bodo posvetili več pozornosti in ga ustrezno obeležili. Po Arčonovih besedah bi lahko do podpisa pogodbe prišlo še pred koncem letošnjega leta, saj mora Univerza v Novi Gorici do 1. septembra pripraviti in občini posredovati razvojne načrte ter strokovne zasnove urbanistične in arhitekturne ureditve območja kampusa, občina pa mora pripraviti občinski podrobni prostorski načrt za univerzitetni kampus ob Kornu in v doglednem času zagotoviti zemljišča, saj nekatera od zemljišč na območju bodočega kampusa, še niso v njeni lasti. O tem, koliko denarja bo potrebnega za izgradnjo kampusa, Arčon ni želel ugibati, saj naj bi bilo to bolj jasno, ko bo univerza pripravila projektno nalogo in arhitekturno zasnovo. Poudaril pa je, da gre za dolgoročen projekt, ki se bo gradil več let. S podpisom pisma o nameri na novogoriški občini in univerzi soglašajo, da se predlagana lokacija ob Kornu v celoti nameni gradnji kampusa in tako omogoči dolgoročen razvoj izobraževalne, raziskovalne in akademske dejavnosti novogoriške univerze, ki jo trenutno obiskuje okrog tisoč študentov, vseh študentov na Goriškem pa naj bi bilo že okrog 2.600. Prav zaradi prostorske stiske in razvojnih potreb sta se obe strani strinjali tudi, da je treba h gradnji kampusa, ki bo potekala fazno, v skladu s terminskim načrtom, pristopiti v najkrajšem možnem času. (nn) SOLKAN - Pomanjkljivosti so odpravljene, uporabno dovoljenje pridobljeno Mostovno bodo oživili jeseni Sezono bodo odprli zadnji ali predzadnji vikend v septembru, še pred tem pa bodo Mostovno zasedli rolkarji, bikerji in ulični umetniki dal, da bi radi do začetka sezone uredili še Po zaprtju novogoriškega kulturnega centra Mostovna pred pol leta, ker objekt ni imel uporabnega dovoljenja, so bile v juniju pomanjkljivosti odpravljene, tako da je bil v začetku julija opravljen tehnični prevzem, kmalu za tem pa je Mo-stovna pridobila uporabno dovoljenje. »Zadeva je rešena. Sedaj imamo vse potrebne papirje in pripravljamo program za novo sezono,« je včeraj povedal Edvin Pozderovič, direktor zavoda Masovna, ki upravlja z Mostovno. Pojasnil je, da bo že med 24. in 29. avgustom v prostorih Mo-stovne potekala ekološko obarvana delavnica novogoriškega mladinskega centra, od 4. do 6. septembra, ko se bo v Novi Gorici odvijal Urban projekt 09, pa se bo dogajanje zvečer preselilo na Mostovno, kjer bodo rolkarji in bikerji na rampi izvajali svoje trike, ulični umetniki bodo ustvarjali grafite, vse to pa ob ustrezni glasbeni spremljavi oziroma podlagi. »Najverjetneje bomo sezono zares odprli zadnji ali predzadnji vikend v septembru, kar je nekoliko prej kot lani,« je še povedal Pozderovič, ki se ga je med mladimi prijel vzdevek Pijoe, in do- nekaj malenkosti. Dodali bi radi nadstreške nad vhodi v prostore, rolkarsko ram-po je treba nekoliko obnoviti, poskrbeti za okolico, potrebni pa so tudi minimalni popravki notranjega designa zaradi del, ki so bila izvedena v notranjosti. »S ponedeljkom začnemo s konkretnejšimi pripravami na novo sezono, če pa se bo v bližnji prihodnosti pokazala možnost gostovanja kakšnega res dobrega banda, bomo začetek sezone temu prilagodili in ne bomo čakali. Mislim, da bomo imeli v roku štirinajstih dni zelo jasno sliko o tem, kako se bo program odvijal do decembra,« je še povedal Pijoe. O samem zapletu v zvezi z uporabnim dovoljenjem pa je ponovil, da je bil objekt, ko so ga njegovi predhodniki pred leti prevzemali, gol. »Takrat so bile le stene in znotraj nič, tako da se je vsako leto naknadno nekaj dodajalo, in ko je prišla inšpekcija, je Mostovno zaprla, ker zadeve niso bile urejene tako, kot bi morale biti. Zdaj je vse usklajeno z načrtom,« je dodal in pojasnil, da je šlo za več malenkosti, ki so jih delavci v juniju odpravili. Urediti je bilo tre- ba prezračevanje v sanitarijah, ki ga ni bilo, in objekt tako opremiti, da ustreza zahtevam požarne varnosti, tudi celotna elek-tro napeljava je po novem speljana tako, kot je treba, pred vhodom je postavljen še en hidrant za potrebe požarne varnosti, pred Mostovno so začrtali parkirna mesta, na izhode iz prostorov so namestili »anti panik« kljuke in podobno. Mladi iz Nove Gorice, Gorice in bližnje okolice bodo imeli tako od jeseni dalje spet prostor zase, svoje druženje in ustvarjanje. Prav v teh dneh poteka tudi razpis za razstave v sezoni 2009-2010 v Galeriji Tir, ki od leta 2006 deluje v prostorih kulturnega centra Mostovna. Razpis ustvarjalcev ne omejuje ne tehnično niti vsebinsko, kar pomeni, da so dobrodošle tako tradicionalne umetniške zvrsti, kot tudi sodobne, tehnološko podprte zvrsti. V galeriji Tir so dovzetni za vsa področja uporabne umetnosti, video, performans, mali teater, predavanja in še kaj, kar lahko prispeva k obogatitvi tega kulturnega prostora. Razpis je odprt do 31. avgusta. Nace Novak Solkanska Mostovna in Edvin Pozderovič, direktor zavoda Masovna, ki z njo upravlja FOTON.N. 1 4 Sobota, 8. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V mestnih vrtovih ob obletnici jedrskega napada na Hirošimo Lučka miru povezala Kapljice in mirovniški shod Piaggio: Kultura na udaru gospodarske recesije in krepkega krčenja državnega denarja Vesna Tomsič izroča lučko miru Andrei Bellaviteju, ki jo je ponesel v spominski park (levo); otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje je nato zapel mirovniško himno Jaz gradim prijateljstvo (desno) BUMBACA Šestega avgusta leta 1945 je Hiroši-ma razdejala eksplozija jedrske bombe, ki je v trenutku povzročila na tisoče smrtnih žrtev, njene posledice pa so nato s širjenjem neozdravljivih bolezni doživljale še mnoge generacije. Tri dni kasneje je ista usoda doletela mesto Nagasaki. V Gorici so svoj doprinos k razmisleku o tragediji izpred 64 let darovale Kapljice kulture. Pobuda, ki jo v avgustovskih dneh prireja ZSKD v sodelovanju z goriško pokrajino, je bila v četrtek vsebinsko uglašena na temo miru v spomin na Hirošimo. Večer v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu je uvedla Vesna Tomsič, pokrajinska predsednica ZSKD, ki je lučko miru izročila Andrei Bellaviteju, predstavniku skup- gospodarske recesije in krepkega krčenja državnih prispevkov, je spregovoril Roberto Piaggio, vodja goriškega lutkovnega gledališča CTA, ki je navzočim prebral pismo, ki ga je njegova ustanova naslovila na vladne institucije v Rimu. »V obdobju krize pravijo, da umetnost ne spada v dobrine, ki so nujno potrebne za človekovo preživetje. Zato je razumljivo, da se v sedanjih težkih pogojih tako družine kot mestni upravitelji odrekajo emocijam gledališke predstave, dobrega koncerta ali likovne razstave,« je povedal Piaggio. Po njegovih besedah, če že na zadevo gledamo samo iz ekonomskega vidika, moramo priznati, da je v Italiji splošen iztržek gledališke dejavnosti večji od marsikaterega industrijskega obrata. Kapljice kulture so nato stopile v živo. Voditeljici večera, Anna Roveresi in Romina Cijan, sta pred občinstvo pospremili nastopajoče iz obeh Goric. Prvi se je predstavil Luca Brotto s pesmijo »That's What Friends Are For« (Temu služijo prijatelji), s plesno točko pa Mara Rogelja iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra, ki ji je sledil še plesni nastop Martine Tesolini iz Gorice. Bivša profesorica slovenščine Marija Mercina iz Nove Gorice je občinstvu prebrala odlomek iz svojega eseja Poti v Gorico. V nadaljevanju večera so si prisotni lahko ogledali še krajša videoposnetka s sporočilom o miru in človekovih pravicah, ki ju je predstavil pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Prvi je nastal pod pokroviteljstvom občine Medeja, drugi pa iz sodelovanja dijakov goriških višjih srednjih šol in goriške pokrajine. O zdravnikih prostovoljcih, ki se iz človekoljubnega vzgiba podajajo opravljat svoj poklic na krizna območja sveta, kjer razsajajo krvavi spopadi in vojne, je spregovorila aktivistka gibanja Emergency. Da je smeh plemenitejši od sovraštva in nasilja, je nazadnje potrdil humorist Paolo Todisco, ki je z »rafalom« svojih vicev sklenil četrtkov, predzadnji večer Kapljic kulture. (VaS) LEVPA NAD KANALOM - Jutri tradicionalne Mušje dirke Na oslu naskakujejo pokal Ekipe in posamezniki z vseh koncev Slovenije - Prireditev privablja tudi obiskovalce iz Italije, Nemčije in Nizozemske V Levpi nad Kanalom ob Soči se bodo jutri ob 14.30 uri začele tradicionalne 7. mušje dirke, na katerih se bodo pomerile ekipe in posamezniki z vseh koncev Slovenije, glavni protagonisti pa bodo muši oz. osli. Kot je povedal Marjan Jug, predsednik športno kulturno turističnega društva Levpa, ki prireditev organizira, se je letos prijavilo osem ekip iz Slovenije; naja-vljala se je tudi ekipa iz Gorice, od katere pa v zadnjih dneh pred začetkom dirke ni glasu. Vsako ekipo sestavljata dva fanta in dekle ter osel, med seboj pa se ekipe pomerijo v dirkanju in izvajanju raznih opravil v slogu iger brez meja. Program se bo začel s pozdravnim nagovorom predsednika države v izvedbi imitatorja in humorista Marjana Šarca, sledile pa bodo dirke z osli in tekmovanje v družabnih igrah. Zaradi vsakoletnih protestov zaščitnikov živali in borcev za njihove pravice so dirke omejene na dva do tri kroge po urejeni progi, kar pomeni le okrog sto metrov dirkanja, nad dobrim počutjem oslov pa bdita tudi veterinar in inšpektor. Najboljše ekipe bodo prejele pokale in priložnostne nagrade, najhitrejši posamezniki v dirki z osli pa tudi denarne nagrade. Ob 18. uri bo kmečka tombola, kjer bo mogoče zadeti ja-gnje, prašiča, kozliča in osla. Aktiv kmečkih žena bo poskrbel za razstavo in prodajo domačega peciva in za bogato ponudbo domače hrane od jote do frtalje, ocvirkov, žgancev, kislega mleka, odojkov in še marsičesa. Tudi za pijačo bo poskrbljeno. Kot posebna gosta se bosta prireditve udeležila aktualni evropski prvak v body buildingu Janez Zimic in ekstremni kolesar Jure Robič. Ob 20. uri se bo začel ples s skupino Primorski fantje. Lanske mušje dirke si je ogledalo okrog tri tisoč gledalcev; med njimi so bili tudi obiskovalci iz Italije, Nemčije in Nizozemske. Letos jih pričakujejo še več. Jug je kot zanimivost povedal, da v Levpi trenutno ne premorejo niti enega samega osla. (nn) Spopad trmastih.. FOTO N.N. Ženski PeVski Zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca vabi na ORGELSKI KONCERT Mirka Butkovica (Tržič) in Eve Dolinšek (Miren) Jutri, 9. avgusta 2009, ob 20. uri Cerkev sv. Lovrenca [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481-530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 048160170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481711315. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Koncerti MED ZVOKI KRAJEV: 9. avgusta, ob 21. uri v cerkvi v Šlovrencu koncert kvarteta Stradivarius. ŽENSKI PEVSKI ZBOR iz Ronk prireja orgelski koncert v nedeljo, 9. avgu- nosti Arcobaleno. Žareči up, da ne bi nikoli več prišlo do uporabe jedrskega orožja, so na prizorišče Kapljic kulture v prejšnjih dneh prinesli predstavniki mednarodne mirovniške fundacije Beli golob; Bel-lavite je lučko odnesel v spominski park, kjer je v četrtek, sočasno s Kapljicami kulture, potekal mirovniški shod v organizaciji skupnosti Arcobaleno in z nagovoroma duhovnika Alberta De Nadaia in Pao-le Cosolo. Po uvodnem pozdravu in izročitvi plamena je na Kapljicah kulture nastopil otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje z večjezično mirovniško himno Jaz gradim prijateljstvo. O usodi kulture in vseh oblik umetniškega izražanja, ki so v Italiji na udaru sta, ob 20. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Igrala bosta Mirko Butkovič in Eva Dolinšek. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 19.00 - 21.30 »Harry Potter e il principe mezzo-sangue«. Dvorana 2: 19.50 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Matrimonio all'inglese«. Dvorana 4: 20.00 - 22.00 »Due par-tite«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »Appa-loosa«. & Izleti SPDG: vzpon na Monte Pelmo (3.169 m) bo zadnji konec tedna v avgustu. Tura je zelo zahtevna. Zaradi organizacije prevoza in rezervacije prenočišča je obvezna prijava do nedelje, 9. avgusta (tel. 0481-882079, Vlado). V slučaju težav s prenočiščem pride v poštev enodnevni izlet oz. sprememba cilja. H Čestitke V Gorici so vsi veseli, ker je naša MARTINA polnoletna postala! Končno boš dobila vozniško dovoljenje in postala odgovorna za vse kar boš počela! Pazi se, ni tako enostavno kakor zgleda! Vse najboljše in veliko uspehov ti želi prijateljica Christine, ki še vedno ne verjame, da si postala »STARA«! □ Obvestila PRAZNIK SV. ROKA V GORIŠKEM PODTURNU poteka do 16. avgusta vsak dan od 20.30 dalje. V ZAGRAJU, v parku za županstvom, poteka praznik SKP (do 9. avgusta od 18. ure dalje). DRUŽBA ROGOS prireja v ponedeljek, 10. avgusta, v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu večer po- Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 kušnje penečih vin, na katerem bo astrofil spregovoril o zvezdah in o fenomenu zvezdnih utrinkov; informacije na naslov e-pošte inforo-gos@gmail.com ali na tel. 3334056800. NA VRHU SV. MIHAELA bo v nedeljo, 9. avgusta, praznovanje zavetnika Sv. Lovrenca. Maša s procesijo bo ob 10. uri v vaški cerkvi; sledial bo družabnost na dvorišču pred cerkvijo. Prireditve V VINOTEKI BRDA na Gradu Dobrovo bo danes, 8. avgusta, ob 20. uri družabni večer, ki so ga poimenovali Long drink za zvezdni utrin'k. Organizatorji iz vinoteke so k sodelovanju povabili člane amaterskega astronomskega društva Teleskop iz Nove Gorice in krožka CCAF iz Fare, ki bodo na terasi Vinoteke Brda postavili teleskope in daljnoglede. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Giuseppina Scomazzon »Sestra Luciliana« (iz kapele sester) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Teresa Cecotti vd. Volpato (z doma) v cerkvi v Ronkah, sledila bo kremacija. DANES V TRŽIČU: 10.00, Collovat-ti Angela Andreina (iz kapele bolnišnice iz Tržiča) v cerkvi Sv. Pietra in Paola, nato v Trst za kremacijo; 12.00, Marusic Luigia (iz kapele bolnišnice iz Tržiča) v cerkvi Sv. Nikolaja in v Trst za kremacijo. 77777777777777777777777777777777777777777777777777: OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije zaprto od 10. do 15. avgusta 2009 Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcij a@primorski.eu od 10. do 15. ure (ob sobotah od 10. do 13. ure) llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRIREDITVE Sobota, 8. avgusta 2009 1 5 / LJUBLJANA - Uradna odpoved koncerta Madonna na hipodromu Stožice ne bo nastopila Zaradi nepredvidenih logističnih težav je Madonnin nastop, napovedan za 20. avgust na ljubljanskem hipodromu Stožice, odpovedan. Novico je včeraj zjutraj potrdila agencija Live Nation, medijem pa jo je posredovala njena lokalna partnerica, hrvaška agencija za organizacijo koncertnih dogodkov Lupa promocija. Iz Live Nationa so še sporočili, da bo kraljica popa kljub odpovedi ljubljanskega nastopa nemoteno koncertirala v Munchnu 18. av- gusta in v Budimpešti 22. avgusta. Vsem kupcem vstopnic bo omogočeno vračilo kupnine na vseh prodajnih mestih Eventima od ponedeljka, 17. avgusta, dalje. Agencija Lupa promocija kot lokalni partner za promocijo koncerta nastalo situacijo obžaluje, saj bi nastop kraljice popa na ljubljanskem hipodromu prav gotovo postavil novi mejnik v zgodovini organizacije koncertnih dogodkov v Sloveniji, so še zapisali organizatorji. (STA) AJDOVŠČINA - Prenovili spletne strani Pilonove galerije Po novem več informacij o galeriji in preglednejši oris Pilonove ustvarjalnosti Pilonova galerija predstavlja svoje nove spletne strani, s katerimi se želi bolj približati javnosti, predvsem pa mladim uporabnikom preko spleta, ki danes močneje nagovarja kot ostali mediji. Potreba po posodobitvi strani se je pojavila, ker so v galeriji želeli dopolniti in nadgraditi obstoječe strani ter jih sestaviti v uporabniku primernejšo strukturo, predvsem pa razširiti ponudbo informacij in bolj celostno predstaviti Vena Pilona, Pilonovo galerijo in njeno dejavnost. Nove spletne strani omogočajo tudi možnost samostojnega ažuriranja podatkov in nalaganja fotografij, ne da bi se galerija morala za te usluge obračati na programskega ponudnika. Nove spletne strani so se vsebinsko bogato razširile in so pregledno razčlenjene na več segmentov. Prvi je namenjen osrednji osebnosti Venu Pilonu in ponuja slikarjevo podrobno biografijo, v strokovne namene pa smo dodali tudi seznam njegovih razstav in bibliografskih enot, ki jih bo mogoče sproti dopolnjevati. Naslednji sklop predstavlja Pi-lonovo galerijo skozi njene zbirke, saj poleg matične zbirke del Vena Pilon galerija hrani tudi bogati zbirki del Pilo-novih prijateljev in kolonije Vipavski Križ, vse opremljene s tekstovnim opisom ter izbranimi reprodukcijami. Področje razstavne dejavnosti omogoča spremljanje tekočih razstav, ki se mesečno odvijajo v pritličju galerije, seznam pa sega vse do prve razstave leta 1973, v katerem si radovedneži lahko ogledajo, koga vse je galerija gostila v zadnjih 35 letih svojega obstoja. Na spletnih straneh so natančno podane informacije o ponudbi galerije; strokovni in pedagoški dejavnosti, urniku ter publicistični dejavnosti s seznamom publikacij, ki so v galeriji tudi naprodaj. Tako kot v praksi tudi na svojih spletnih straneh Pilonova galerija ne želi biti izolirana od svojega kulturnega prostora, zato vanje vključuje tudi tovrstne informacije; tako lahko izbrskate podatke o pomembnih ajdovskih protagonistih ali sodelavcih Pilonove galerije, kot sta na primer prvi slovenski lutkar Milan Klemenčič in arhitekt Svetozar Križaj, ki je obenem tudi avtor prenove galerijskih prostorov, okronane s Plečnikovo nagrado. V svoje okolje se spletna stran umešča tudi v segmentu povezav z drugimi ustanovami, saj najprej vabi k ogledu zbirk v njeni neposredni okolici, kar prinaša koristne informacije predvsem za tiste, ki načrtujejo obisk Vipavske doline, povezave pa vzpostavlja tudi z zamejstvom, s katerim Pilonova galerija sodeluje ter tamkajšnje umetnike uvršča v svoje zbirke in program že od svojih začetkov. Kot likovna galerija želijo vzdrževati tudi primerno estetsko celostno podobo, zato so k sodelovanju povabili mladega oblikovalca Roberta Doljaka iz Nove Gorice, ki se uveljavlja tako na področju svoje matične stroke, t.j. industrijskega oblikovanja (med drugim je avtor steklenice za vodo Costella, hranilnika Euro delfin za Banko Koper, darilne škatlice za imensko tablico za Banke Koper, ...), kot v grafičnem oblikovanju, ki zajema celostne podobe, logotipe, oblikovanje internetnih strani, publikacij in tiskovin ter oblikovanje novih fontov na področju tipografije (Doljak je mdr. avtor celostnih podob za Business Solutions, Hotele Piran, Gorico Leasing, Gongfest, občino Vogrsko; logotipov za Kairosmovies - srebrna nagrada na mednarodnem festivalu vizualnih komunikacij Magdalena l. 2002, Svet za radiodifuzijo, spletnih strani za Simzor, ter več lastnih črkovnih vrst). Oblikovno se je Doljak z redukcijo barv in prečiščenimi oblikami orientiral v okvirih elegantno minimalistične celostne podobe PGA Ranka Novaka, temelječe na rumeno/modri kombinaciji, ki jo je za galerijsko fasado izbral Sve-tozar Križaj, sam pa ji je vdahnil tudi svoj pečat. Tako si je za osrednji koncept izbral vizijo galerije, ki narekuje horizontalno postavitev, zato se teksti in reprodukcije nizajo zaporedno, kot bi viseli na razstavi, in se ne nadaljujejo navzdol, kot je sicer bolj običajno pri spletnem oblikovanju. Poleg estetskih in funkcionalnih razlogov je prednost tovrstne postavitve tudi neomejeno dodajanje novega materiala na spletne strani, ne da bi bila obremenjena njihova celostna podoba. Ob vstopu na spletne strani obiskovalca pozdravi avtorjeva originalna animacija - poklon Pilonu kot izvrstnemu risarju, pa tudi vse slikovno gradivo, uporabljeno za dekoracijo strani, ima idejno in praktično izhodišče v Pilonu in dejavnostih, povezanih z umetnikom. Doljak se je namreč premišljeno poigral s slikovnim materialom, ki prihaja izključno iz Pilonove galerije, najsi gre za reprodukcije umetnin, fotografije ali galerijske publikacije, pri čemer je posamezna slikovna predloga vedno sugestija na vsebino segmenta, ki ga zastopa - umetniški sladokusci lahko tako poleg informacij poiščejo še asociacije med posameznim tekstom in sliko. Ob zavedanju razsežnosti in sodobnega pomena in-ternetnega medija se bo bogata spletna stran v prihodnosti še dopolnjevala in tako nudila dostop večine digitaliziranega gradiva Pilonove galerije, kar bo omogočilo lažje raziskovanje tako Vena Pilona kot drugih osebnosti, povezanih s Pilonovo galerijo, ter enostavnejše spremljanje programa in dejavnosti galerije. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Trg Hortis Danes, 8. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Atmosfere d'avanspettacolo«. Jutri, 9. avgusta ob 21.00 / Predstava gledališke skupine »Proposte teatrali« z delom »A piedi nudi nel parco«. V ponedeljek, 10. avgusta ob 21.00 / Predstava nove gledališke skupine: »Operetta operetta«. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Gledališka skupina Teatro Incontro bo podala delo »Sarto per signora«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Veliki trg Jutri, 9. avgusta ob 21.00 / Koncert: Drummeria. V torek, 11. avgusta ob 21.00 / Spektakel: »Magica la notte, gran premio dello spettacolo«. V sredo, 12. avgusta ob 21.00 / Koncert: Rodolfo Vitale Swing Orchestra "Memorial Sinatra". V četrtek, 13. avgusta ob 21.00 / Koncert: Righeira. V petek, 14. avgusta ob 21.00 / Koncert: Dari. V soboto, 15. avgusta ob 21.00 / Koncert: Lelio Lutazzi, Overfunk and friends. STARE MILJE V soboto, 15. avgusta ob 21.00, / Veliki šmaren v glasbi - koncert za glas, saksofon in klavir: Ennio Ficiur, Walter Geromet in Luigi Palombi. PRISTANIŠČE SAN ROCCO (MILJE) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00, / Veli- ka komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Ges-si. REPENTABOR V cerkvi V petek, 14. avgusta ob 21.00 bo v okviru mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev s celovečernim koncertom nastopil kitarist Gabriele Curciotti. KRIŽ Park Ljudskega doma Puccinijeva enodejanka »Gianni Schicchi« v izvedbi članov Mednarodne operne akademije Križ, ki jo vodi basist Alessandro Svab. Premiera bo danes, 8. avgusta ob 20.30. Vstop samo z vabili. Ponovitve vsak dan od jutri, 9. do srede, 12. avgusta ob 21.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 V torek, 11. avgusta ob 20.00, Atrij Ur-šulinskega samostana / Glasba na križpotjih kultur in časa, Hortus Mu-sicus. V sredo, 12. avgusta ob 20.00, Križanke, viteška dvorana / Volodja Balža-lorsky - violina in Hinko Hass - klavir. V ponedeljek, 17. avgusta ob 20.00, Atrij Uršulinskega samostana / Came-rata Lysy. Alberto Lysy - violina, Pineiro Nagy - kitara, Mikro Duo (Pedro Luis, Miguel Vieira da Silva) - kitara. V torek, 18. avgusta ob 20.00, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. V sredo, 19. avgusta ob 20.30, Križanke / Asimetrías, Andrés Marin's in flamenco balet. V četrtek, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Občinska umetnostna dvorana Giuseppe Negrisin, Trg Marconi 1: do 18. avgusta je na ogled antološka razstava Silvia Pecchiarija. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce mi- ru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik av- torice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 8 Sobota, 8. avgusta 2009 RUBRIKE APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Žreb za zadnji krog kvalifikacij lige prvakov in evropske lige Fiorentino čaka neugodna portugalska ovira Maribor proti Sparti iz Prage, Roma z ekipo Košice, Genoa z Odensejem in Lazio z Elfsborgom NYON - Krvnik Maribora v kvalifikacijah lige prvakov Zürich je imel srečo pri žrebu zadnjega kroga kvalifikacij za LP. V skupini državnih prvakov se bodo Švicarji namreč pomerili z latvijskim Ventspilsom. Evropsko popotovanje vijoličastih pa se bo nadaljevalo v zadnjem krogu kvalifikacij za uvrstitev v evropsko ligo, v katerem bodo igrali proti praški Sparti. Tekme zadnjega kroga kvalifikacij bodo na sporedu 18. oziroma 19. avgusta ter 25. in 26. avgusta, deset zmagovalcev pa se bo pridružilo žrebu skupin lige prvakov, ki bo na sporedu 27. avgusta v Monacu. Poraženci se bodo avtomatično uvrstili v glavni del evropske lige. Fiorentina pa bo v 4. krogu kvalifikacij igrala proti liz-bonskemu Sportingu. Trener »vijoličastih« Cesare Prandel-li, je portugalski klub že označil za nevarnega nasprotnika. Eden bolj zanimivih parov bo vsekakor v skupini klubov, ki niso bili državni prvaki, med Arsenalom in škotskim velikanom Celticom. V evropski ligi (nekdanji pokal UEFA), se bo Roma pomerila s slovaško ekipo Košice, Genoa bo igrala proti danskemu Odenseju, Lazio pa s švedskim Elfsborgom. LIGA PRVAKOV - Skupina klubov, ki niso bili državni prvaki: Olympique Lyonnais (Fra) - Anderlecht (Bel), Celtic (Ško) - Arsenal (Ang), Temišvar (Rom) - VfB Stuttgart (Nem), Sporting (Por) - Fiorentina (Ita), Panathinaikos (Grč) - At-letico Madrid (Špa); skupina državnih prvakov: Šerif (Mol) - Olympiacos (Grč), Salzburg (Avt) - Maccabi Haifa (Izr), Ventspils (Lat) - Zürich (Švi), Koebenhavn (Dan) - Apoel (Cip), Levski Sofija (Bol) - Debrecen (Mad). EVROPSKA LIGA: Sparta Praga (Češ) - Maribor (Slo), Roma (Ita) - Košice (Slk), Genoa (Ita) - Odense (Dan), Lazio (Ita) - Elfsborg (Šve). DRŽAVNI SUPERPOKAL - Danes bodo v Pekingu podelili državni superpokal. Pomerila se bosta državni prvak Inter in zmagovalec državnega pokala Lazio. Tekma bo ob 14. uri (po Rail). Na tržaškem Velikem trgu predstavili Triestino Na Velikem trgu v Trstu so sinoči, v okviru poletnih večerov Serestate, javnosti predstavili nogometno ekipo Triestine, ki bo nastopala v B-ligi. Predsednik Stefano Fantinel, športni vodja Toto de Falco in vsi ostali nogometaši so navijačem obljubili, da bodo tudi letos dali vse od sebe. Prva resna preizkušnja čaka Triestino že jutri, ko bo na tržaškem Roccu, v okviru 2. kroga državnega pokala, gostila Foggio. Tekma se bo začela ob 20.30. POGLED S TRIBUNE - Na kvalifikacijski tekmi lige prvakov Maribor - Zürich Promili in decibeli izpuhteli, nad Ljudskim vrtom ostal le mesec Od zadnjega nogometnega obiska Maribora ob priliki reprezentančne tekme se je kar nekaj stvari spremenilo. Morda se niti najbolj zvesti bralci ne spominjajo, da imam le lučaj stran od štajerskega »žogobrcarskega« svetišča neprecenljivo bazo v obliki vsakič bolj seksi kolegice, ki si je za dodatno spremembo v času od zadnjega obiska nadvse prikupno uredila podstrešno stanovanje. Ker si vsaj majhen delček zaslug za odlično izbiro notranje opreme lastim tudi sam, saj sem bil dobavitelj vseh mogočih revij, ki v naslovu vsebujejo besedo »casa«, je bilo samo po sebi umevno, da tudi tokrat za gostoljubje na Strossmayerjevi ne bo težav. Žal za kolegico je bil obisk kar masoven, saj je fata morgana (za katero si seveda nismo mislili, da bo zgolj to in nič več) Lige prvakov spravila v pogon pomembnosti dogodka primerno številno druščino. Za nekoliko nepričakovano pustošenje vseh hladilniških in shram-benih zalog smo se ji dostojno odkupili: po ne vem točno kakšnem naključju smo iztaknili dodatno vstopnico in tako si je lahko tudi zobozdravnica drugega mariborskega golmana Mateja Radana prvič v življenju ogledala nogometno tekmo v živo. V mestu, ki ga je napovedovalec krstil za »najbolj nogometno mesto na svetu«, je seveda nogometna izobrazba na odličnem nivoju. Vsi vedo vse in naj za primerjavo povem, da kolegice ni zanimal hitri tečaj na temo »kaj je ofsajd«, temveč zgolj potrditev njenih skoraj pravilnih misli na temo »kaj je pasivni ofsajd«. Genialno, če pomislite, da se Bis-cardi in druščina vsak teden kregajo po ure in ure okrog tega, kar je za mariborske pojme nogometno nepismeni osebi kristalno jasno! Po zmagi v Švici je že okoli Ljudskega vrta kar sumljivo vladalo prepričanje, da je povratna tekma bolj for- Mariborske »viole« so bile po tekmi razočarane malnost kot kaj drugega. Kdorkoli ima izkušnje z obiskovanjem nogometnih tekem, pozna vsaj nekaj vrst ozračja: no, v sredo nekaj pred osmo med vijoličastimi privrženci ni bilo čutiti tiste naelektrenosti (»bo, bo??), ampak bolj pričakovanje praznovanja po tekmi. Čeprav pravega začetnega navala FC Zu-richa, ki je vendarle startal z domačega poraza 2:3, ni bilo, smo kmalu presodili, da bodo prvi zadeli gostje. Domneva je bila pravilna, kar pa ni ustavilo huronskega navijanja domačih privržencev, ki v novi »bomboneri« nimajo kaj zavidati vzdušju na južnoameriških igriščih. Niti šok drugega švicarskega gola, ki je resnici na ljubo prav tako kot prvi visel v zraku, ni dokončno umiril Viol na južni tribuni. Umestno je tu vprašanje, če jih je v neprizadeti veri v končni uspeh bolj vodila ljubezen do vijoličastih barv ali do zlatorumene tekočine v zelenih steklenicah ... Kot v posmeh promilom, ki so puhteli iz grl ultrasov in ne-ultrasov (čisto mirnih navijačev v Mariboru ni), se je med reklamnimi napisi prikazoval tudi tisti Pivovarne Laško. Nekako tako, kot bi se na tržaškem Roccu vrtela reklama za osmice: popolnoma nepotrebno! Če je reklama za Pivovarno Laško popolnoma odveč, bi se veljalo tudi vprašati kakšen status ima reklama za Infond - to je namreč še eno izmed tistih slovenskih podjetij, ki se je v zadnjih mesecih znašlo pod udarom stomili-jonskih dolgov in v vrtincu špekulacij ali kot bi kdo po domače rekel gospodarskega kriminala. V drugem polčasu so bili torej Mariborčani tisti, ki bi morali na vsak način zadeti. Hvala tudi izbiram trenerja Darka Milaniča, ki je v igro poslal napadalca Jeliča (morali bi ga vključiti med možne profile Facebookovega testa »Kateri nepotrebni in smešni bomber JADRANJE Alinghi 5 s helikopterjem pristal v Genovi i & ■ JBPW -i . j^äi ■ * VI T* toSSi S 4 ' ■■. /■■ i f V' H ■■■ si?«), je zadetek kljub neutrudnemu Ta-varesu ostal le pobožna želja. Ko so Švicarji zadeli še tretjič, je bilo vsem jasno, da je pravljice konec in romantične duše so se predale opazovanju začetnemu veslanju meseca iznad strehe vzhodne tribune proti temnomodremu nebu. Celo decibeli Viol so doživeli skoraj popoln zlom, zato pa so se neizmerno veselile kake tri stotnije »švicarskih« navijačev. Za 300 ljudi, ki prihajajo iz Švice, a se na nogometni tekmi derejo goli od pasu navzgor, pred stadionom pa jih čakajo avtobusi »Milojevič Bus« in »Mujkič Transport GmbH«, si nekako nisem utegnil predstavljati, da bodo v petek v kravati uglajeno sprejemali stranke v Bank Suisse ali izdelovali ure. Kar se nas tiče smo le modro ugotovili, da se večeri, kakršnega smo (v podobni zasedbi) doživeli pred desetimi leti proti Lyonu, zgodijo le enkrat. D. Križman GENOVA - Katamaran Alinghi 5 je včeraj varno pristal v genovskem zalivu. Trup jadrnice so pretovorili z največjim helikopterjem na svetu, nato pa je z manjšim helikopterjem dospel v Genovo še 52 metrov visoki jambor. V naslednjih tednih bodo jadralci ekipe Alinghi trenirali v ligur-skem morju. Medtem so iz štaba izzivalca Bmw Oracle sporočili, da se ne bodo pritožili glede na izbiro prizorišča kot so napovedali pred nekaj dnevi (branilec naslova Alinghi je v sredo napovedal, da bodo pokal Amerike pripravili v Ras al-Khaimahu v Združenih arabskih Emiraih). Kramar Bmw Oracle Russlle Couts je pojasnil, da bi radi Pokal Amerike izpeljali brez zavlačevanj, torej že februarja. Ballan še v rumeni majici ZAKOPANE - Norvežan Ed-vald Hagen Boasson (Columbia) je zmagovalec predzadnje etape kolesarske dirke po Poljski. V šesti etapi dirke ProToura, 162 kilometrov dolgi preizkušnji od Krošcienka nad Du-najcem do Zakopan, je premagal Italijana Alessandra Ballana in Marca Marcata. Ballan je kljub temu obdržal skupno vodstvo pred današnjo zadnjo etapo.Od dvojice slovenskih kolesarjev na dirki je bil predzadnji dan boljši Tadej Valjavec (AG2R), ki je bil 20. s 36 sekundami zaostanka, prav tako 20. (+ 1:07) pa je tudi skupno. Borut Božič (Vacansoleil) je bil 91., skupno pa je 72. (+ 19:25). Roddickova 500. zmaga, Safina pa izgubila WASHINGTON/LOS ANGELES - Američan Andy Roddick, prvi nosilec teniškega turnirja v Was-hingtonu (1,4 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada), je v 3. krogu premagal rojaka Sama Querreyja. To je bila njegova petstota zmaga v karieri. Roddick je postal šele četrti med aktivni igralci (zaostaja za Fede-rerjem, Moyo in Hewittom), ki je prišel do tega izkupička, ter 36. v zgodovini odprtih teniških turnirjev. Na teniškem turnirju v Los Angelesu (700.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) pa je v 3. krogu Kitajka Zheng Jie, 23. igralka sveta, premagala Rusinjo Dinaro Safino, prvo nosilko in prvo z lestvice WTA. Košarkar NBA Lewis zaradi dopinga ob 10 tekem NEW YORK - Rashard Lewis, branilec severnoameriškega košarkarskega moštva NBA Orlando Magic, je kaznovan z desetimi tekmami suspenza, ker je imel med dopinško kontrolo v krvi povišano raven testosterona. V minuli sezoni je Lewis drugič v karieri nastopil na tekmi zvezd All-Star in bil obenem eden od ključnih igralcev Orlanda, ki je na poti do finala prvenstva izgubil proti poznejšim zmagovalcem lige, Los Angeles Lakers. / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. avgusta 2009 17 ODBOJKA - V 1. slovenski ženski ligi Marko Kalc odslej na klopi Hita Nove Gorice Z goriškim klubom je podpisal enoletno pogodbo, še naprej pa bo treniral pri Boru mladinske ekipe NOVA GORICA - Tržaški odbojkarski trener Marko Kalc bo v naslednji sezoni vodil žensko ekipo Hit Nova Gorica v 1. slovenski ligi. Trener se v najvišjo slovensko 1. ligo vrača po enajstih sezonah. V sezonah 1997-98 in 1998-99 je namreč treniral Koper, s katerim je nastopal tudi v pokalu prvakinj in evropskem pokalu CEV. Pred tem je v Sloveniji vodil žensko člansko reprezentanco (1996-99). V minuli sezoni je sedel na klopi Talmassonsa v ženski C-ligi (po zmagi v rednem delu je bila ekipa izločena v polfinalu), pri Boru pa je vodil mlade igralke v prvenstvu U13. Kalc ima obenem izkušnje v B1 in B2-ligi, v A-ligi pa kot pomožni in kon-dicijski trener. Z novo funkcijo je Kalc zadovoljen. Ekipa je prenovljena: v goriškem klubu je namreč prišlo do generacijske zamenjave, tako da ostajata od lanske dvanajsterice samo nosilki igre Testenova in Spacalova, ki sta sicer tudi slovenski reprezen-tantki. Klub so zapustile številne igralke, med katerimi obe Srbkinji (Milosavljevic in Krstic) ter reprezentantki Jontes in Potokar. Glavnino torej sestavljajo mladinke, ki so bile sicer že lani vključene kot rezerve v člansko ekipo. »Glede na to, da gre za mlado ekipo, je glavni cilj obstanek v ligi,« je pojasnil Kalc. Hit Nova Gorica, ki je lani bil slovenski podpr-vak, se je odpovedal evropskim nastopom in srednjeevropski lig. Slovenski odbojkarski trener, ki ima poleg mednarodne licence FIVB tudi najvišjo (3) trenersko stopnjo v Italiji in Sloveniji in je poleg tega pri zvezi FIPAV opravil tudi izpite za fizično pripravo, je z goriškim klubom podpisal enoletno pogodbo. Kot v prejšnji sezoni bo tudi letos vodenje članske ekipe usklajeval z treniranjem mladih odbojkaric Bora. KOLESARSTVO - Na velodromu Denis Milic ekipni deželni prvak V minuli sezoni je Marko Kalc treniral Talmassons v ženski C-ligi. Po rednem delu je bila Kalčeva ekipa prva, v končnici za napredovanje pa je bila izločena v polfinalu. Pri Boru pa je vodil ekipo Bor Co.a.la v prvenstvu U13 KROMA Denis Milic prvi od leve proti desni V nedeljo se je v kraju Basedo di Chions pri Pordenonu odvijala cestna dirka za kategorijo naraščajnikov za 13. memorial Adriana Zanona. Med naraščajniki je tekmoval tudi slovenski kolesar iz Šempolaja Denis Milic (Team Isonzo-Pedale Ronchese), ki je na dirki, dolgi 77 kilometrov, zasedel 3. mesto. V tem tednu se je obenem v kraju San Giovanni al Natisone vršilo tridnevno deželno prvenstvo na vel-odromu. V torek je Denis tekmoval v disciplini »dirka na točke« in je zasedel 5. mesto. V sredo je tekmoval v ekipi treh kolesarjev v zasledovalni vožnji in postal deželni prvak, skupaj s sotekmovalcema Simonejem Mila-nijem in Davidom Mianijem (vsi Team Isonzo-Pedale Ronchese). Naslednji dan pa je tekmoval v disciplinah »madison« ali »americana« in zasledovalni vožnji. V obeh disciplinah je zasedel 2. mesto. Denis Milic je bil zahvaljujoč dobrim rezultatom izbran v deželno reprezentanco in bo prve dni septembra tekmoval na velodromu v Caserti na državnem mladinskem prvenstvu. 13 Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta od 10. do 14. avgusta urada v Trstu in Gorici zaprta. AŠK KRAS NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da se bodo v ponedeljek, 10. avgusta, začeli treningi za vse članske in mladinske kategorije. Prvi trening in sestanek bo ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Urniki treningov bodo nato izobešeni na vhodnih vratih telovadnice. AŠD BREG - košarkarska sekcija, obvešča, da se bodo pričeli treningi za letnike '95, '96, '97 v ponedeljek, 17. avgusta, ob 18. uri v telovadnici Silvano Klablan v Dolini. Vabljeni tudi fantje, ki bi radi spoznali košarkarske veščine. OK VAL in ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Standrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Standrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 3281511463 (Ingrid) ali 3932350925 (Sandro v večernih urah). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Cheerleading Free Open Day v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F. Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com NOGOMET Triestina bo v kriške Vesne V četrtek, 13. avgusta, se bosta na nogometnem igrišču v Križu srečali na že tradicionalni prijateljski tekmi B-ligaš Triestina in Vesna, ki bo letos nastopala v promocijski ligi. Začetni sodniški žvižg bo ob 18. uri. Vesna bo priprave na novo sezono začela v ponedeljek. Zbor igralcev bo ob 18. uri, medtem ko se bo trening začel ob 19.00. KOLESARSTVO Po FJK: Vidoni med MONTENARS - Včerajšnja četrta 87 kilometrov dolga etapa 36. mednarodne dirke po FJK od kraja Cordovado do Montenarsa je pripadla Gianmacu Geremii (Cicli Maggi). Proga je bila v prvih kilometrih ravninska, cilj pa se je po krajših vzponih zaključil s strmim vzponom na Montenars. Člani tržaške ekipe Eppinger Saab TS 20 so bili včeraj v ozadju. Vodja ekipe Ivo Doljak je pojasnil, da so na uvrstitve vplivale taktične napake. Najbojši član tržaške ekipe je bil slovenski kolesar Andrej Guček, ki se je uvrstil med prvih trideset kolesarjev. Roberto Vidoni, ki je bil v tretji etapi absolutno 12., je tudi po 4. etapi obrdžal stik z najboljšimi v kategoriji junior. Danes bo karavana vozila od Mon-tenarsa do kraja Venzone. KOŠARKA - Zveza objavila sestavo skupin D-lige Kontovel v »beli« skupini s tremi ekipami z Videmskega Deželna košarkarska zveza je včeraj objavila sestavo skupin za naslednje D-ligaško prvenstvo, v katerem bo Kontovel edini slovenski predstavnik. Zaradi pomanjkanja ekip iz tržaške in goriške pokrajine, so bivšo vzhodno skupino preimenovali v »belo« in vanjo vključili kar tri ekipe z Videmskega. Do tega je prišlo, ker so Goriziano kljub izpadu spet vključili v deželno C-ligo, In-termuggia in Poggi pa se nista vpisala. Poleg Perteol, ki so tako in tako že celo vrsto let zastopale videmsko pokrajino med »vzhodnjaki«, bosta od oktobra v novi »beli« skupini igrala tudi Geatti Basket Time in Pallacanestro Sbrindella, ki sta sicer lani nastopali v deželni C-ligi oz. promocijskem prvenstvu. Videmski moštvi se bosta najbrž pritožili zaradi šte- Marko Švab (Kontovel) KROMA vilnih oddaljenih gostovanj. Kljub premikom pa bo letos v obeh skupinah D-lige nastopalo le 13 ekip, tako da bo vsako moštvo odigralo po štiriindvajset tekem in dvakrat počivalo, le eno pa bo ob zaključku prvenstva izpadlo v promocijsko ligo. Kot lani bo prvouvrščeni vsake skupine neposredno napredoval, dodatno napredovanje pa si bo zagotovil zmagovalec play-offa med ekipami od drugega do petega mesta obeh skupin. Sestava skupin D-lige v sezoni 2009-10 Bela skupina: Don Bosco, Kontovel, Basket Time UD, Pall. Monfal-cone, Perteole, San Vito TS, Asar Romans, Nab Tržič, Dinamo Gorica, Pall. Grado, Pall. Sbrindella UD, Libertas Villesse, Isontina. Rdeča skupina: Tricesimo, Tar-cento, Gemona, Pall. Portogruaro, Humus Sacile, Casarsa, Basket Club San Vito, Fossaltese, Aviano, Fontanafredda, Sistema PN, Tolmezzo, Pall. Buia. (M. Oblak) Goriški in tržaški košarkarji trenirali v Gorici, v Pevmi in na Opčinah Športno združenje Dom, v sodelovanju s košarkarskim projektom Jadran in ZSŠDI-jem, je letos prvič organiziralo košarkarske treninge v mesecu juliju. Treninge je vodil profesor telovadbe in državni trener Andrej Vremec s pomočjo Davida Ambrosija ter drugimi mlajšimi trenerji. Pobuda domovcev je bila kar zanimiva. Mladi košarkaši iz tržaškega in goriškega so dvakrat na dan skupaj trenirali v Gorici na igrišču Dijaškega doma, na novem igrišču v Pevmi ter na Opčinah pri Prosvetnem domu. Prevozi iz ene pokrajine v drugo so bili poskrbljeni s kombijem, med jutrišnjim in popoldanskim treningom pa so se udeleženci lahko razvedrili ob morju ali bazenu ter s pohodi v naravi. Ko vreme ni bilo naklonjeno, so treningi potekali v Kulturnem domu v Gorici ali pa v telovadnici Ervatti na Proseku. K sreči treningov na zaprtem je bilo malo, tako da so se fantje lepo spotili pod soncem. Vzdušje je bilo res na vrhuncu, pa tudi treningi so bili kakovostni in naporni. Pobuda Doma je bila uspešna in se bo gotovo še ponovila v naslednjih letih. 1 8 Sobota, 8. avgusta 2009 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat spregovorila o stavki delavcev ajdovske predilnice, ki se je v teh dneh zaključila z dobro obiskanim shodom. »Po daljši in živahni debati, na kateri se je vprašanje o štraj-ku konečno rešilo, je bila vsprejeta sledeča resolucija. Stavkujoči delavci predilnice in barvar-nice v Ajdovščini izjavljajo, da je neposredni povod stavke bilo skrajno surovo postopanje in trpinčenje delavstva od strani preddelavca Avgusta Kovača in nekaterih drugih delovodij, ter da se je potom stavke doseglo odstraniti pred-delavca A. Kovača iz tovarne. Povdarjajo še, da je izbruhnila navedena stavka radi grdega postopanja gori omenjenega preddelavca in drugih uslužbencev v predilnici ter radi neopravičene odslovitve tovariša podmojstra Ivana Simoniča in predilca Antona Brecelja.« V času, ko svetovno tekstilno tržišče ni najbolj naklonjeno povi-škom in drugim gmotnim izboljšavam, se je stav- kajočim delavcem posrečilo izsiliti poletni povi-šek in sedem mesečno doklado na mezdi. Delavci so v resoluciji tudi zabeležili, »da je predsedstvo akcijske družbe na slovesen in neovrgljiv način obljubilo, da bo v kratkem, kakor hitro se trgovski položaj povrne na normalni tir, zboljšajo mezde tovarniškim delavcem in delavkam, jemljejo na znanje obljubo vodstva predilnice, da se bo z delavstvom postopalo tako, kakor je dolžnost vsaki tovarni z ozirom na zakonite predpise in na zahteve humanitete, ter da se bo posebno nadzorovalo postopanje in ravnanje predilniškega vodje gospoda A. Ganza z delavstvom. Z ozirom na vse to sklenejo stavkajoči delavci in delavke tu zbrani, da se takoj zopet podajo na delo in pozivajo vse tovariše in tovarišice, naj se vsi oklenejo Narodne delavske organizacije, da se v čim krajšem času dosežejo njim pristoječe pravice gmotnega značaja.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Te dni so na redni seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta med drugim obravnavali tudi vprašanje ustanovitev slovenske in italijanske nižje srednje šole na področju devinsko-nabrežinske občine. Župan Dušan Furlan je prebral pismo in resolucijo, ki jo je predložil svetnik Pietro Sguerzi. V resoluciji se omenjeni svetnik zavzema za ustanovitev italijanske nižje srednje šole v ribiškem naselju Sv. Mavra ter navaja številne razloge v prid ustanovitve te šole. »V tej zvezi je prišlo do daljše razprave. Tako je najprej župan poudaril, da je to koristen predlog, s katerim se je strinjal tudi svetnik Srečko Colja. Toda ta je poudaril, da veljajo tudi za otroke slovenske narodnosti isti pogoji kot za one italijanske narodnosti, saj morajo eni in drugi vstajati zjutraj ob peti uri, zato da pridejo pravočasno v šolo (Trst ali Tržič) in se vračajo domov šele okoli tretje ure popoldne. To je zvezano z nemajhnimi stroški in veliko izgubo časa. Zato je predlagal, da bi se resoluciji svetnika Sguerzija dodal predlog občinskega sveta, da se ustanovi nižja slovenska srednja šola v Nabrežini, in sicer tako za devinsko-nabrežinsko občino kot tudi za kraje, ki težijo na Na-brežino (Križ, Zgonik, itd). Tudi odbornik Legiša se je zavzel za ustanovitev obeh nižjih srednjih šol, pri čemer je poudaril, da se marsikakšni starši ne morejo odločiti za šolanje svojih otrok tudi iz razloga, ker ne morejo pustiti - iz varnostnih razlogov - svojih deset ali enajst let starih otrok na tako dolgo pot. Ko je govoril o potrebi ustanovitve slovenske nižje srednje šole, pa je poleg ostalih razlogov navedel tudi razloge moralnega značaja. Če bi namreč ustanovili samo italijansko nižjo srednjo šolo, bi se ustvaril vtis, da so bili slovenski otroci zapostavljeni in da so v podrejenem položaju. Občinski svet je nato sprejel resolucijo svetnika Sgurzija z dodatkom, da se poleg italijanske ustanovi tudi slovensko nižjo srednjo šolo.« FILMI PO TV Nedelja, 9. avgusta, Rai 3, ob 23.25 Fascisti su marte Režija: Igor Skofic in Corrado Guzzanti Igrata: Corrado Guzzanti in Andrea Pur-gatori Igor Skofic je sin Gine Lollobrigide in njenega prvega moža, doma iz Maribora. S Corradom Guzzantijem sta si pred tremi leti zamislila film, ki pripoveduje, kako so si fašisti prizadevali, da bi se izkrcali na Marsu, ter s tem zasedli in kolonizirali tudi del vesolja. Seveda gre pri tem za izmišljeno potegavščino, ki pa je naletela na izjemen uspeh. Nedelja, 9. avgusta, rete 4, ob 23.30 Il laureato - The graduate Režija: Mike Nichols Igrajo: Anne Bancroft, Dustin Hoffmann in Katherine Ross Benjaminu so starši pripravili praznovanje ob zaključku univerzitetnega študija. Sramežljivi diplomant pa se je raje umaknil v svojo spalnico, kjer ga je obiskala družinska prijateljica, gospa Robinson. Kljub starostni razliki sta Benjamin in Mrs Robinson postala ljubimca in njuno razmerje traja, vse dokler Benjamin ne spozna njene hčerke Elaine in se vanjo tudi zaljubi. Za glasbeno kuliso sta poskrbela Simon in Garfunkel. Četrtek, 13. avgusta, Rai 3, ob 21.10 Colazione da Tiffany Režija: Blake Edwards Igrajo: Audrey Hepburn, George Peppard, Patricia Neal in Buddy Ebsen Film, ki je docela zapečatil kariero Audrey Hepburn pripoveduje o Paulu Varjaku, ne-wyorškem pisatelju, ki živi dokaj dandyjev-sko aivljenje. Ko se preseli v novo stanovanjsko sosesko, spozna Holly Golighty, očarljivo in živahno sosedo, ki je obsedena z newyorško visoko družbo in njenim življenjem. To Paula dokaj zmede, hkrati pa ga seveda privlači. Holly se premika v družabnem življenju elegantno in prefinjeno. Naduto teka od zabave do zabave in neu-trudljivo išče primernega partnerja, s kate- rim bi docela uresničila svoje sanje. Petek, 14. avgusta, rete 4, ob 16.15 LLOro di ^/JhiV^ Napoli Režija: Vittorio De Sica Igrata: Toto in Sophia Loren Po istoimenski knjigi Giuseppeja Marotte, je De Sica povzel film, ki se dogana v Neaplju. Ameriška skupinica nepridipravih načrtuje krajo kipca svetega Gennara. Ob prihodu v Neapelj se seveda nasloni na krajevne tatiče, ker upa, da jih bo poceni okoli prinesla in izrabila njihovo prebrisanost. Iznajdljivi Neapeljčani pa pristanejo na sodelovanje z istimi nameni... Risijeva satirična pripoved, kljub razvidnemu pretiravanju poskrbi za simpatični opis partenopej-ske stvarnosti. Petek, 14. avgusta, ob 23.30 Proposta indecente Režija: Adrian Lyne Igrajo: Demi Moore, Robert Redford in Woody Harrelson Nadarjeni arhitekt David in privlačna borzna posrednica Diana sta že dolgo let srečno zaljubljena, sedaj pa sta našla popolno lokacijo za njuno novo hišo. Najameta posojila, David izdela načrte in njune življenjske sanje se pričnejo uresničevati. Toda kmalu zatem pride recesija in ju potisne v velike dolgove, zaradi katerih lahko izgubita vse, kar sta ustvarila. V obupnem poskusu zbereta ves preostali denar in se odpravita v Las Vegas, kjer nameravata v igralnici staviti na vse ali nič. Sreča ju pusti na cedilu, toda bogataš John Gage opazi lepo Diano in ji predlaga, da bi za milijon dolarjev preaivela eno noč z njim. Diana in David se tako znajdeta v moralni dilemi, ki ju privede do hudih pomislekov. Ali je njuna ljubezen res brezpogojna, oziroma kakšen vpliv bo imel denar na njun odnos? (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ODDALJEN, ODMAKNJEN KRAJ NAJVIŠJA GORA V TURČIJI BONBON IZ 2GANEGA SLADKORJA VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK LETOVIŠČE NA SICILIJI IT. TERORIST. ORGANIZAC. IT. OPERNA PEVKA KRATEK MOŠKI PLAŠČ, SUKNJIČ KRAŠKA ČRNINA SLANO JEZERO V KAZAHSTANU TURŠKI VELIKAŠ SREDIŠČE ŠTAJERSKE PRENOS VPISA NA DRUG RAČUN MESTECE JUŽNO OD BOCNA DELAVKA NA STATVAH ANT. MESTO PRI TEBAH AFRIŠKO GLASBILO, ČRNSKI BOBEN URADNA PREISKAVA ČILSKI TENISAČ OČKA TRINITRO-TOLUEN BERI PRIMORSKI DNEVNIK MESTECE PRI CUNEU ATLET Z NAJBOLJŠIM REZULTATOM BRAJDNIK POMEMBNA NAGRADA ZA NAŠE UČENCE STIKALIŠČE DVEH PLOSKEV KLAVDIJ TUTTA ODGOVOR NA KONRO MORSKI POLŽ RUSKA IGRALKA SAVINA GLAVNO MESTO GANE KOLO BREZ SOGLASNIKOV SL. NOGOMETAŠ OBLAK SL OCEA-NOGRAF / LEVI PRITOK PADA DESNI PRITOK VOLGE SL. IGRALEC (FRANJO) ITALIJANSKI PEVEC IN SHOWMAN (RENZO) EGIP. BOG UMETNIKOV TROPSKI SADEŽ DENIS DIDEROT KOMEL IGOR LOKALNI PATRIOT URAD PREDSTAVNIŠTVA FAKULTETE PERZIJSKA SVETA KNJIGA ONASSISOV VZDEVEK DALJŠE OBDOBJE PRIPADNIK VERSKE LOČINE RANA, POŠKODBA; ŽALITEV PREŠERNOVA PESEM PRAOČE BOGOV, SIN URANA IN GEE IVAN RENKO DREVO Z NAPILJENIMI LISTI REKA V NEMČIJI OBLIKA PROTESTA ITAL. CESTNA SLUŽBA NAŠA NOVIN. SUHADOLC ITALIJANSKI SKLADATELJ (ANTONIO) ZIMBAB-VEJSKI POLITIK KORDILJERE STANE ČESNIK JUGOSLOV. DRŽAVNIK (JOSIP BROZ) PRESTOLNICA ASIRJJE SINJSKA VITEŠKA IGRA OLIVER GOLDSMITH KRAJ PRI BOCNU NAUK O ZVOKU SLOVAŠKI PENSNIK GOBICE, SPRH V USTIH FR. DESNIČ. ORGANIZAC. ANGL. PISATELJ FLEMING PRIPRAVA ZA DOLOČANJE KOLIČINE KISLINE STROKOV. ZA ITALIJANSKI JEZIK ANDY GARCIA ČRTA NA ZAČETKU NOTNEGA ČRTOVJA ITALIJANSKI REŽISER (PUPI) REMIJU PODOBNA IGRA S KARTAMI ROPOTIJA, KRAMA, NAVLAKA ITALO SVEVO PRIROJENO TEŽENJE K DOLOČENEMU RAVNANJU TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA KRAJ PRI POREČU UDAV TRSKA SLOVARČEK - BLAŽ = slovenski igralec • EGA = kraj pri Bocnu • IJA = ruska igralka Savina • NKOMO = zimbabvejski politik • OROP = antično mesto vzhodno od Teb • RIOS = čilski tenisač (Marcelo) • ST1RN = slovenski oceanograf / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. avgusta 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Otroška risanka Clic & Kat 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Nan.: Un ciclone in convento 10.55 Nan.: Lady Cop 11.45 Aktualno: Pongo & Peggy... Gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 23.30 Dnevnik 13.55 Nogomet: Inter - Lazio (supercoppa) 16.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Nan.: L'ispettore Derrick 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Cuori in onda (kom., Indija, '05, r. S. Anand, i. S.A. Khan, P. Zinta) 23.35 Variete: Varieta - Speciale Franco Franchi e Ciccio Ingrassia 0.35 Aktualno: L'appuntamento 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.20 Aktualno: Capitani in mezzo al mare, sledi Inconscio e magia 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.00, 13.00, 20.30 Dnevnik 8.20 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.05 Variete: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik L.I.S. 10.35 Nan.: La peggiore settimana della nostra vita 11.20 Aktualno: Qualitaliadop 13.25 Aktualno: Sereno variabile estate 14.00 Film: Wendy Wu - Guerriera alle prime armi (akc., ZDA, '06, i. B. Song) 15.30 Nan.: L'Africa nel cuore 16.15 Nan.: Streghe 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: La complicata vita di Christine 18.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.15 Nan.: Law & Order - I due volti del- la giustizia 20.10 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje lota 21.05 Film: La vendetta di Julia (triler, Nem., '05, r. W. Gremm, i. F. F. Smith, A. Brendler) 22.35 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia (i. A. Neldel) 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 23.55 Tg2 Eat Parade 0.10 Aktualno.: Tg2 Dossier, sledi Tg2 Storie ^ Rai Tre 7.10 Aktualno: Ieri & Oggi - Condominio Mediterráneo - Marocco 8.10 Aktualno: Sotto i cieli del mondo 9.05 Film: Abbasso la miseria (kom., It., '45, r. G. Righelli, i. A. Magnani, N. Basozzi) 10.30 Risanke 11.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr L'Italia de Il Setti- manale 12.45 Nan.: Arsenio Lupin 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Dnevnik - Kratke vesti 15.20 Film: Dossier Odessa (dram., V.B., '74, r. R. Neame, i. J. Voight, M. Tamm) 17.30 Športna oddaja Rai Sport: Skyrun- ning, kolesarstvo 18.55 Vremenska napoved 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Nan.: I misteri di Murdoch 21.05 Film: Collateral (triler, ZDA, '04, r. M. Mann, i. T. Cruise, J. Foxx) 23.10 Deželni dnevnik 23.30 Film: Carter (akc., ZDA, '71, r. M. Hodges, i. M. Caine) 0.30 Dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.25 Dnevnik - Pregled tiska 6.45 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 8.00 Nan.: Nonno Felice 8.25 Nan.: Magnum P. I. 9.50 Variete: Non ho l'eta 11.30 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 12.25 Nan.: Distretto di polizia 6 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Nan.: Perry Mason 16.05 Nan.: Psych 17.55 Dok.: Donnavventura 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Dokumentarec 20.30 Nan.: Nikita 21.10 Nan.: Criminla Intent 23.10 Nan.: Shark 0.00 Nan.: N.Y.P.D. 1.40 Nočni dnevnik in pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.35 Film: La fabbrica di giocattoli (kom., Nem., '07, i. D. Raacke, J. Hillmann) 9.35 11.40, 0.55 Dnevnik - kratke vesti in morske vesti 11.00 Film: Patch Adams (kom., ZDA, '98, r. T. Shadyac, i. R. Williams) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Film: La principessa cerca lavoro (kom., Nem., '05, i. M. Baumeister) 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.40 Nan.: Carabinieri 7 17.40 Nan.: Il Giudice Mastrangelo 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Variete: Scherzi a parte 23.35 Film: Ladri ma non troppo (kom., It., '03, r. A. Grimaldi, i. V. Ma-strandrea, C. Natoli) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.10 7.00 7.50 10.45 11.50 12.25 13.40 14.05 15.00 16.00 17.00 18.00 18.30 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo Nan.: Cleopatra 2525 Risanke Nan.: Perche a me? Nan.: Aliens in America Dnevnik in športne vesti Nan.: Le regole dell'amore Film: Summer dance - Amore ad Ibiza (kom., Niz., '01, i. G. Verba-an) 23.55 Dnevnik - kratke in morske vesti Film: Nick e Koobar - Amici per sempre (kom., Nem., '05, r. U. Jan-son, i. M. Mack) 20.00, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Give Me Five Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Super Bunny in orbita (anim., ZDA, '79, r. C. Jones, P. Monroe) 21.10 Film: I Flinstones in Viva Rock Vegas (kom., ZDA, '00, r. B. Levant, i. M. Addy, S. Baldwin) 23.00 Film: Detention - Duro a morire (akc., i. D. Lungren, A. Karzis) 1.00 Aktualno: Poker1mania Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 0.00 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Glasb.: Palco, gli eventi in Tv 12.50 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 14.00 Variete: Qui Cortina 14.10 Aktualno: Hard Trek 14.35 Aktualno: Tractor Pulling 15.30 Dokumentarci o naravi 16.20 Šport: Super Sea 17.00 Risanke 19.00 Variete: Udin e Conte 19.10 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 20.00 Dok.: Yunnan - Viaggio nella terra a Sud delle Nuvole 20.30 Deželni dnevnik 21.30 Koncert: Festival Show 2009 LA 6.00 7.30 9.40 10.45 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.05 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, prometne vesti Film: La strada della felicità (kom., ZDA, '47, r. K. Vidor, L. Fenton, i. P. Goddard) Nan.: Il tocco di un angelo Film: Sansone contro i pirati (pust., It., '63, r. T. Boccia, i. K. Morris) Dnevnik in športne vesti Nan.: New Tricks Nan.: Hustle - I signori della truffa Film: Police da scasso (kom., ZDA, '78, r. W. Friedkin, i. P. Falk) Film: Bastano tre per fare una coppia (kom., ZDA, '80, r. J. San-drich, i. G. Hawn, C. Chase) 1.00 Dnevnik Nan.: Doctorology Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Porte aperte (dram., It., '90, i. G.M. Volonté) (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Iz popotne torbe (pon.) 7.50 Risanka 8.15 Zlatko Zakladko (pon.) 8.30 Pod klobukom (pon.) 9.10 Kino Kekec: Selik in Katarina 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Dr. Who 14.00 18.40 Risanke 14.15 Film: Ati s štirimi (pon.) 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damjanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: New York, New York 22.40 Prvi in drugi - Oči nostalgije 22.10 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 23.40 Film: Trk (pon.) 1.15 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 8.8.1991 (t Slovenija 2 6.30 0.55 Zabavni infokanal 8.40 Skozi čas 8.50 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 8.8.1991 9.15 Dosje: Upokojeni in revni? (pon.) 10.30 Circom Regional 11.00 Primorski mozaik (pon.) 11.35 Dok. serija: Uganke Svetega pisma (pon.) 12.25 Nad.: Samo bedaki in konji (pon.) 13.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 14.55 Fiesta Latina: Simfoniki Rtv Slovenija 16.50 Film: Potovanje v Indijo 19.30 Nogometni magazin FIFE 20.00 Maribor, nogometna tekma Maribor - Olimpija (prenos) 22.10 Slovenski magazin 22.35 Nad.: David Nolande (pon.) 23.25 Koncert: Coldplay Live at BBC 0.10 Nad.: Številke Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.25 16.20 16.35 17.00 17.30 18.00 18.40 19.00 19.25 19.35 20.00 20.30 21.05 21.45 22.15 23.15 0.35 9.00 11.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.15 19.40 20.00 20.15 20.30 22.00 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dokumentarna oddaja Avtomobilizem Globus Vesolje je ... Zoom - mladi in film Brez meje 0.15 Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Jutri je nedelja Mlad. odd.: Ciak junior Potopisi Srečanje z ... Folkest v Kopru Avtomobilizem Arhivski posnetki športnih prenosov, nogomet, Udinese - Werder Koncert prijateljstva Adriatic Ensemble Čezmejna TV - TDD - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 12.00, 0.30 Videostrani Dnevnik TV Primorka (pon.) Hrana in vino (pon.) Kasaške dirke Kultura Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) Settimana Friuli Kulturni utrinek (pon.) Duhovna misel Tedenski pregled Film: Mortadelo & Filemon Glasb. odd.: Postaja GO Splitski festival 2009 (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Istrska srečanja; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sobotni morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletna sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 9.45 Arheološki spomenik v Simonovem zalivu; 10.45 Mu-šje dirke v Levpi; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.10 Gradovi na Slovenskem; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Dnevnik medicincev iz Kenije; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 15.57 Richard Wagner - Tristan in Izolda; 16.10 Baletna glasba; 18.00 Izbrana proza; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Sobota, 8. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE o J6/27 X.T „„ATENE " ,^3/32 ^ C Nad našo deželo bodo v naslednjih dneh v višjih slojih ozračja postopoma dotekali bolj vlažni tokovi. V ponedeljek se nam bo približala atlantska fronta. Nad severno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Od vzhoda priteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 20.24 Dolžina dneva 14.27 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.08 in zatone ob 8.21 A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 26,0 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.52 najnižje -60 cm, ob 12.30 najvišje 44 cm, ob 18.16 najnižje -20 cm, ob 23.42 najvišje 32 cm. Jutri: ob 6.12 najnižje -54 cm, ob 12.54 najvišje 45 cm, ob 18.50 najnižje -20 cm, ob 0.07 najvišje 23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 24 2000 m ..... .....11 19 2500 m ..... ....... 8 14 2864 m ..... ....... 6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel po nižinah 8, v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona o GRADEC 15/27 CELOVEC O 15/26 /S M. SOBOTA . 014/28 TOLMEČ O 13/27 i V VIDEM o ■¡s 17/30 O PORDENON 18/29 TRBIŽ O o11/24 12/26 0 11/24 & ČEDADO^* 18/29^-n^ KRANJSKA G. TRŽIČ <\-">> 14/27 u O KRANJ o 13/25 S. GRADEC CELJE 14/28 O 015/27 „ PTUJ O ¿š 20/30 18/31 ^¿jL LJUBLJANA GORICfln° N. GORICA 16/28 N. MESTO 15/27 5?5LCA O POSTOJNA o O 14/26 ^ --- ,- -, KOČEVJE 4 > TRST O Vi/ O 24/30 ^ W PORTOROŽ O ---- ČRNOMELJ 17/31 „„,,,■..,, REKA 20/31 OPATIJA , ZAGREB 17/28 O PAZIN O N NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo zmerno oblačno z verjetnimi meglicami in visoki koprenastimi oblaki. V hribovitem svetu bo spremenljivo, popoldne bodo možne plohe in nevihte, zlasti na zahodnem pasu. Dopoldne bo ob morju pihal burin, čez dan pa šibki krajevni vetrovi. Stopnja vlažnosti bo nekoliko višja v primerjavi s prejšnjimi dnevi. Danes bo večinoma sončno, na Primorskem bo občasno pihala šibka burja. Čez dan se bo v gorah oblačnost povečala, popoldne bo tam nastala kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem do 31 stopinj C. TOLMEČ O 15/26 < ., > VIDEM O 19/31 O PORDENON 20/30 M TRBIŽ O 14/25 O GRADEC 15/25 o 12/23 KRANJSKA G. ČEDAD O 20/30^ GORICA O ° N- GORICA 22/31 w 14/25 CELOVEC > O 16/23 o 14/25 S- GRADEC PTUJ TRŽIČ cŽJ CELJE ¿4/2V KRANJ J^T ^— MARIBOR 016/27 M. SOBOTA O 14/28 O LJUBLJANA 16/28 POSTOJNA O 14/25 KOČEVJE N° N. MESTO 16/28 O ZAGREB 16/29 O REKA 20/31 (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob morju bo spremenljivo vreme in soparno. V hribovitem svetu bo v glavnem oblačno z možnimi zmernimi padavinami in tudi kakšno posamezno nevihto. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Jutri bo prevladovalo sončno vreme. V gorskem svetu bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo posamezne plohe. V ponedeljek bo pretežno oblačno. AVSTRALIJA - Premier Rudd: Utelešala je duh Avstralcev VELIKA BRITANIJA - Zaradi bolezni Poginila koala Sam, ki je Veliki ropar vlaka preživela hude gozdne požare Ronnie Biggs na svobodi Koala Sam pije vodo iz steklenice gasilca SYDNEY - Koalo Sam, ki je zaslovela februarja letos, potem ko je preživela najhujše gozdne požare v Avstraliji, so v četrtek evtanizi-rali, potem ko je zbolela za spolno prenosljivo boleznijo klamidija in ji niso mogli več pomagati, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Februarja so svet obkrožile fotografije koale Sam, kako pije vodo iz steklenice nekega gasilca, ki so ogrele srca in postale simbol upanja za Avstralce, ki so jim uničujoči požari severno od Melbourna spremenili življenje. V njih je življenje izgubilo 173 ljudi, pogorelo je 1800 domov, 7500 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Štiriletna koala je v požaru dobila hude opekline, čez nekaj časa pa so pri njej ugotovili kla-midijo, bolezen, ki sicer močno ogroža koale v Avstraliji. Po besedah Peite Elkhorne, predstavnice zavetišča za živali, je bolezen že tako napredovala, da koali niso mogli več niti lajšati bolečin. Spominu koale se je poklonil celo avstralski premier Kevin Rudd. Kot je dejal, je bila utelešenje duha Avstralcev in je svetu pokazala, da Avstralci lahko preživijo uničujoče požare. "Koala Sam je bila del tega simbolizma in tragično je, da ni več z nami," je še dejal. (STA) HRVAŠKA - Med snemanjem filma mu je zakril reklamo Češkega režiserja Jiržija Menzla v Dubrovniku napadel gostinec ZAGREB - Priljubljeni, z oskarjem nagrajeni češki režiser Jirži Menzel je doživel neprijetno izkušnjo v Dubrovniku, kjer je snemal dokumentarni film o Hrvaški. Kot poroča Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani, je režiserju in njegovi ekipi fizično grozil nek dubrovniški gostinec, ker so v času snemanja zakrili reklamo za restavracijo. Čeprav so Menzel in njegova ekipa poskušali prepričati jezno osebje dubrovniške restavracije, da se ne bodo mudili več kot nekaj minut, je prepir dosegel vrh, ko je, po besedah prič, sin lastnika restavracije udaril češkega oskar-jevca, nadaljuje splitski časnik. Dodaja, da je Menzel izjavil, da je neznani gostinec žalil njega in njegovo ekipo, gostinče- va žena pa je celo z roko udarila po kameri snemalca, ker naj ne bi želela, da bi posnel omenjeni prepir. Kasneje se gostinci niso želeli pobotati niti s češko ekipo, ki je "ponudila roko pomiritve". Kot je še neuradno zvedela Slobodna Dalmacija, so producenti dokumentarnega filma suspendirali snemalca iz Menzlove ekipe, ker naj bi prispeval k prepiru. Policija v Dubrovniku je za splitski časnik potrdila, da zaenkrat ni sprejela nobene prijave glede omenjenega incidenta. Časnik poudarja, da je Menzel znan kot veliki prijatelj Hrvaške ter da v Dubrovniku spremlja tudi poletni festival, potem ko je v prejšnjih sezonah režiral Hamleta in še nekatere predstave. (STA) LONDON - Britanske oblasti so iz zapora izpustile Ronnieja Biggsa, ki je znan po velikem ropu poštnega vlaka leta 1963, v katerem je skupaj s pajdaši odnesel 2,6 milijona funtov. Kot je sporočil britanski minister za pravosodje Jack Straw, se je za pomilostitev odločil, ker je Biggs že star in hudo bolan. Kot je povedal Straw, ima Biggs težko pljučnico in ni pričakovati, da si bo opomogel. Ta konec tedna bo sicer veliki ropar vlaka dopolnil 80 let, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Biggs je bil eden izmed skupine roparjev, ki so avgusta 1963 oropali poštni vlak iz Glasgowa v London. V "ropu stoletja", kot so ga poimenovali, so odnesli 2,6 milijona funtov. Danes bi bilo to podobno, kot če bi odnesli 50 milijonov funtov (skoraj 60 milijonov evrov), navaja AP. Biggsa so sicer ujeli in obsodili na 30 let zapora, a je že leta 1965 ušel iz zapora in pobegnil v Brazilijo. Leta 2001 pa se je prostovoljno vrnil nazaj v Veliko Britanijo in se predal policiji. Straw je sicer o Biggsovi prošnji po izpustitvi na prostost odločal že prejšnji mesec. A tedaj ga je zavrnil, ker ni pokazal "povsem nikakršnega obžalovanja" glede svojih zločinov. (STA)