ENAKOPRAVNOST EQUALITY \ NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ' ■■ ■ p-siTcr Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest jWytcrojrr! ! Slovene Daily g&t Buy | in Ohio ^jgl ^JxJJ j Best Advertising JyWsJS« _Medium_[ffjaimfi 1 XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). OCTOBER 21, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 246 Nemci v strahu pred zajetjem bežijo s Krima hihajlovič foORI, PAR- ®ANl PA IE BORIJO Protest "Svobodomiselnih Slovenk," št. 2 S. D. Z. Članice društva "Svobodomiselne Slovenke" št. 2 S. D. Z., so na svoji redni seji, dne 14. o-ktobra sklenile, kar najodločneje protestirati proti dnevniku "Ameriška Domovina" in njenim dopisovalcem, ki v teh, za slovenski narod v domovini, tako kritičnih časih s svojim škodljivim natolcevanjem in o-brekovanjem naših zaslužnih voditeljev SANSa, namenoma u-stvarjajo neslogo med našimi ljudmi. Me članice društva "Svobodomiselne Slovenke" št. 2 S. D. Z. imamo vso vero in zaupanje v nesebično prizadevanje voditeljev, kot so Adamič, Kristan in drugi, in jih bomo po svoji najboljši moči podpirale gmotno in moralno, ker vemo, da se bore za smoter, za katerega naš nesrečni rod v domovini pretaka svojo kri! Zatorej, Slovenski ameriški narodni svet, naprej do cilja! Za društvo št. 2 S. D. Z. Nežka Kalan, preds. Josephine Petrič, taj. Mary Somrak, blag. MUSSO BAJE BOLAN; SE MU JE ZMEŠALO MADRID. — Iz Vichyja se poroča, da se Benito Mussolini nahaja v nekem sanatoriju v Beneških Alpah kritično bolan, in da v nezavesti obdržava govore kot da je fašistična Italija zmagala v vojni. Druge vesti iz Vichyja pravijo, da Nemci v Trstu devajo na kose delno izgotovljeno bojno ladjo "Impero", in pošiljajo kose v nemške tovarne za upora-vo v vojne namene. VEST PRAVI, DA JE EDOUARD HERRIOT UMRL MADRID. — Glasom nekega poročila iz Vichyja je zadnji predsednik francoskega parlamenta, Edouard Herriot, nenadoma umrl. Domneva se, da je umrl v nekem sanatoriju blizu Pariza, kjer je bil držan brez vsakih vezi z zunanjim svetom, ker je bil osumljen, da skuša zbežati iz dežele. Novi grobovi ANNA ZIVČIČ Včeraj ob 5:20 uri popoldne je po dolgotrajni bolezni preminila Anna Zivčič, stara 47 let, stanujoča na 927 E. 237 St. Po-kojnica je bila rodom iz Karlov-ca na Hrvatskem. Pogreb se bo Vršil iz hiše žalosti v soboto pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda. Podrobnosti bomo poročali jutri. ANTONIA KOSS Kot smo včeraj poročali, je v torek večer preminila na svojem domu Antonia Koss, rojena Zgonc, stara 58 let. Stanovala je na 18007 Waterloo Rd. Pokojnica je bila doma iz vasi Cerknice pri Rakeku na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Bila je članica društva Strugglers št. 614 S. N. P. J. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, ki zadnjih 18 let vodi konfekcijsko trgovino na omenjenem naslovu, hčer Frances, poročeno Mo-žina, in dva sinova, Franka, ki je tajnik društva Strugglers, in Pvt. Edwarda, ki se nahaja pri vojakih v Texasu, ter mnogo sorodnikov. Pogreb «e bo vršil v soboto ob 9:15 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija in nato na Calvary pokopališče. GEORGE LUKANC V Charity bolnišnici je umrl osem mesecev star George Lu-kanc, ml. sinček družine George in Elizabeth Lukanc, stanujoča na 1514 E. 33 St. Poleg staršev zapušča sestrico Donno in več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi, v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. SVATBA Nadaljnji prispevki za kampanjo župana Frank J. Lauscheta S kampanjskega ura,da za ponovno izvolitev župana Frank J. Lauscheta se nam poroča, da so sledeči rojaki prispevali v kampanjski sklad. John Skoff, 1170 E. 174 St., $20.00; Mr. in Mrs. Joseph Roitz, 6621 Bonna Ave., $5.00; Ludvik Med-vešek, 17634 Lakeport Ave. $5.00; Pauline Stampfel, 6108 St. Clair Ave., $5.00; John Lupsina, 10201 Prince Ave., $5.00; Anton Ter-bovec, 6233 St. Clair Ave., $5.00. Dan volitev se hitro bliža. Ako še niste poslali vašega prispevka, ste proše-ni, da to storite takoj in s tem zasigurate zmago našega odličnega župana i n zavednega slovenskega A-merikanca na dan volitev 2. novembra. Naslovite vse prispevke na: Lausche for Mayor Committee, 801 N. B. C. Building, Cleveland, Ohio. IS SOVJETSKE (ETE PRITISKAJO HA sprejeta v senat« POLOTOK S SEVERA IN VZHODA Višje vsote določene za žene in otroke vojakov Predloga v Beli hiši LONDON, 21. oktobra. — Br- šest milj dalje in dospeli do že- zojavke iz Moskve poročajo da- lezniške proge, ki teče v mesto nes, da je v teku masen beg Krivoj rog, kjer se nahaja važ- Nemcev s krimskega polotoka, no železniško križišče in center WASHINGTON, 20. oktobra.! medtem ko ruske čete prodira- železne industrije. V tem izpa- — Senatna zbornica je včeraj osvojila predlogo za zvišanje podpore osebam, ki so odvisne od vojakov v armadi. Sedaj gre predloga v Belo hišo. V končni obliki, v kateri je bila poslana predsedniku Roose-veltu v podpis, predloga določa, da žena vojaka z enim otrokom prejme $80 mesečne podpore in dodatnih $20 za vsakega na-daljnega otroka. Sedaj dobiva vojakova žena z enim otrokom $62 podpore na mesec in dodatnih $10 za vsakega nadaljnega otroka. Mladi šampijon V soboto, ob 9. uri dopoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Kristine Edward W. Susel in Miss Mildred Glodenis. Ženin je sin Mr. in Mrs. Anton Susel, 15900 Holmes Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se poročnih obredov udeležijo. Mlademu paru čestitamo! Vfesti iz Hrvaške BERN, 13. oktobra. — Hrvaški veliki strateg, vodja hrvaške kmečke stranke, Vladko Maček, odklanja tudi v najnovejši Paveličevi krizi vsakovrstne ponudbe za podpiranje mari-jonetne vlade. Petnajst tisoč oboroženih partizanov, ki imajo v svojih rokah precej ozemlja v okolici Zagreba in drugih mest, ter tudi nekatere predele objirvaško-madžarski meji, smatrajo, da je dr. Maček v svojem zaporu njihov veliki vodja. Pavelič, ki bi bil rad sestavil bolj popularno vlada v Zagrebu, se je zopet obrnil k 72-letnemu hrvaškemu voditelju v njego- j vem zaporu — toda pogoji dr.; Mačeka so bili taki, da bi bili pomenili odstop Paveliča. Ti pogoji zahtevajo razpustitev u-staških organizacij in njih politične in vojaške sile, amnestijo vseh političnih ujetnikov in formacije nove vojaške vlade. DRUGA OBLETNICA SMRTI V petek, ob 7. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala za-dušnica za pokojno Terezijo Pri-jatel, ob priliki druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. PISATELJ, UJETNIK NACIJEV, BAJE UMRL Iz Londona se poroča, da je glasom berlinskega radia umrl v nacijskem koncentracijskem taboru sloviti francoski pisatelj Romain Rolland, star 77 let, katerega je Lev Tolstoj nekoč i-menoval "vest Evrope". (Nemška novinarska agencija DNB pa je poročilo o Rollandovi smrti zanikala.)' Rolland je leta 1915 dobil Nobelovo nagrado za roman "Jean Cristophe" in je 24 let preživel v Švici v prostovoljnem izgnanstvu, odkoder se je vrnil v Francijo leta 1936. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je napisal vrsto pekočih napadov na francoske in nemške militariste, radi česar je bil od strani francoskih nacijonalistov zelo obso-vražen. DESETA OBLETNICA Ob priliki 10. obletnice smrti Helene Marzlikar, se bo v petek, ob 6:30 uri zjutraj brala ; zadušnica v cerkvi sv. Vida. So-jrodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeležijo, i _ HIMEN V soboto ob 9. uri zjutraj se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Dorothy Alice Zugel, hčer-| ka poznane družine Mr. in Mrs. Martin A. Zugel, 6308 Carl Ave in Mr. Cyril Stanonik, 1116 E 167 St. Novoporočencema čestitamo in želimo vse najboljše i zakonskem življenju! Past za nacije ob Dnjepru jo, da zapro zadnjo pot za.nem- du so ruske čete pobile 1,500 ški umik od severa in trgajo po Nemcev, slednjo skorjo protekcije za nacije od vzhoda. Informacije, ki so bile prine- j S temi operacijami skušajo šene v Moskvo skozi nemške li- Rusi očividno zajeti nemške če-nije, ustvarjajo vtis, da nemške te, ki branijo linijo na ovinku posadke na Krimu bežijo preko Dnjepra. Ako se ruski načrt ob-zadnje železniške proge, ki jim nese, bo položaj nacijev na Krije še odprta, in katera drži pre- mu postal nevzdržen, ko Perekopskega zemeljskega j Poleg tega so Rusi očistili en mostu. nadaljni d i s t r i k t Melitopola, Nemci so desperatni vzhodno od Krima, kjer se na- Nemci desperatno zbirajo re- hajajo Nemci že več kot teden zerve in bombnike v ozemlju ob dni na brezupni obrambi. Dalje ovinku Dnjepra, ampak Rusi, ki od Melitopola se raztegajo na so na severu že prodrli zapadno milje daleč ravne stepe, kjer je od Krima, so vrgli svoje kolone obramba nemogoča. * Naši fantje-vojaki Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! VAŠ DAR BO POMAGAL REŠITI ŽIVLJENJA Naciji pobijajo civiliste, požigajo domove v Italiji, ko se 4 umikajo pred zavezniki 14-letni, pegavi in rdeče-lasi "Red" Ginsberg iz New Yorka je dobil prvo nagrado v nedavnem kontestu za najboljši model vojnega letala. Prva nagrada je bil vojni bond. Glavni zavezniški stan v Al-žiru. — Naciji so včeraj pod grožnjo brzega ameriškega napredovanja, ki znaša pet milj, naplavili umik iz doline reke Volturno in zavzeli nove postojanke na liniji v hribih, pustiv-ši za seboj sliko neverjetnega razdejanja., Umik na novo linijo Nemci se umikajo z očivid-nim namenom, da se utrdijo na novi črti gorovja Massico, ki je bila zasidrana okrog mesta Mondragone, ležečega šest milj severno od izliva reke Volturno v morje, in katera se ima razte- j zati 27 milj daleč severnovzhod-no do mesta Venafro, Uradne brzojavke z glavnega stana ameriške pete armade pravijo, da naciji požigajo i hiše, streljajo civiliste, pokon-čavajo živino, trgajo železniške proge, dinamitirajo ceste in zažigajo seno, da z oblaki dima zakrijejo svoj umik. Nemška besnost na višku Nemška besnost proti Italijanom je očividno dosegla nov višek, kajti slika razdejanja, ki jo puščajo za seboj naciji, presega vse, kar se je videlo do sedaj v krajih, iz katerih so se morale nemške čete umakniti. Nova nemška obrambna linija sestoji iz števila visokih gorskih grebenov, presekanih z glo-, bokimi dolinami, skozi katere j se vijejo glavne ceste iz Neap-1 lja proti Rimu. Napredovanje ameriških Čet je včeraj postavilo prednje postojanke pete armade v trge U i g n a t a r o, Roccaromana in "Dragom. To pomeni, da se prednje črte ameriške vojske nahajajo 11 milj severno od reke Volturno. Va .Kupuj** KU^E BONDEI WfcKKr Najstarejši M 80y slovenski dnevnik v Ohio iSpw Oglasi v tem listu ^^^^ so uspešni !?U)MEXXVL-LETO XXVT. >1 je, da sedaj je Qpravljen za boj do j ^ ' Partizanske čete V*?^® nemški poizkus tj ,,Canje na dalma- % obali. se Poroča' da Je K ia ra^a Mihajlovič podal \ v k izJavo v teku mese-i kfit'u odgovoril svo-Vir ' ki Sa dolžijo so- ■ tlttj z Nemci, medtem ko & generala Tita vče- 1 Poizkus Nemcev za na dalmatinski obali. % ^ Vl<5 je izjavil, da je stal Ni sJ kti in pol na braniku \,r^ku, sedaj pa da je mi nM "poraziti skupnega ^hit in da bo to stori1. So r° lnu zavezniki pre-^ kostno pomoč. jjL,0nUdba za pobotanje? B^'°vičeva izjava partizan- pttio generala Tita nikjer f°®enja, toda v njej Se i' "edinstvo naše do-j ZaPečateno v skupni i kar žetemu sovražni-iVi j.Se v Londonu in Kairi Stic Znak' da je Miha;i" ivljen na pobotanje s L. aj ■ vi j Jugoslovanske za- Pravijo, da Mihaj-|vgoedinice nadaljujejo z ,\JSni in Hercegovini in So '' da nJeg°ve čete kon-del črne gore. JO So včeraj vrgli na-ladJe, ki so prinesle J t>Jn skušale zasesti pol-fVVac v Dalmaciji, le-t|NvK?lit0m in Dubrovni-\ bllžini otokov Mljet in SjjL .ofenziva na liniji Su- V ^e * 4. 80 včeraj p°d" r^d suvna partizansko lini-!-\aš,Ušakom in Ogulinom V bo Tn tNemci-ki 80 p°- \ 0 Čn tankov> so Partl" j! Hi6st. 0 Predrli in okupirali VSe' Potem ko so vrgli kHl'2 Predmestij, ki so ^ m držali skozi več te- radio poroča, da ^S v ofenzivo proti parti-poslana ena Po1" k*' JUg divizija iz severne I- V Prav°Slovanski viri v Lon- da nemška ofen" 6 Posiliti čete gene- Ul*iik iz vse Istre — J 0V SIN ODKLO li 0 ODLIKOVANJE N^GTon. _ Senatbi je odkril, da C V Poročnik Frank- \ Sa elt jr- odklonil rec ker smatra ■::r,|, <3r0/ jo je dobil na ro Ca ®raPnela, prema odlikovanje. Pred V ^k^' 8in Je bil ranjet aktivne službe ' V Vf? morju-k0 je hi 3,385 začasno oproščenih Preiskava lista "Plain Dealer" je ugotovila, da se nahaja v raznih uradih zvezne vlade v državi 3,385 samcev in zakoncev brez otrok, ki so začasno o-proščeni vojaške službe. V tej številki je vključenih 1,725 civilistov, ki so zaposleni pri armadi, 819 civilnih uposlencev mornarice in 941 uslužbencev raznih agencij federalne vlade. POROKA V cerkvi sv. Lovrenca se bosta v soboto ob 10. uri zjutraj poročila Ann Magdalene, najmlajša hčerka družine Mr. in Mrs. Frank Magdalene, Prince: Ave., in Raymond Sternot, sin Mr. in Mrs. Frank Sternot, Sylvia Ave. Ženin se nahaja pri mornarici v Great Lakes, 111., odkoder bo prišel na dopust za devet dni. Naše čestitke! Kupujte vojne bonde in vojno-varčevalne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! Na dopustu se nahaja za de-s e t dni poročnik Rudolph J. Matko, sin Mr. in Mrs. Jacob Matko, 1133 E. 167 St. Preje je družina več let stanovala na Renwood Ave. Na svoje službeno mesto v Camp Stewart, Ga., odide v soboto. Pvt. Louis Vesel, sin Mr. in Mrs. Louis Vesel, 18901 Nau-man Ave., je prišel domov na. dopust. Prišel je iz Fort McCle-% i lland, Alabama, vrnil se bo pa prihodnji četrtek v Californijo. j Prijatelji so vabljeni, da ga o-biščejo. Celo pri nas v Ameriki, ni bila nobena šala, ko so bi-i li tisoči odvisni za grižljaj od dobrodelnih ustanov, ki so I delile pomoč žrtvam depresije. Ampak pomislite na gorje ljudskih mas v krajih, skozi katere divja bojna vihra. Pomoč za te uboge ljudi je nujna, in čim več denarja bo na razpolago, temveč življenj bo rešenih. Zato poležite v žep in darujte, kolikor morete za Vojni sklad. I Kampanja je sedaj v teku in do 28. oktobra, ko se bo za-I ključila, moramo v našem mestu v ta namen zbrati vsoto i $5,540,000. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 21 oktobra, 21; UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" Peter Lipa (O. N. A.): Mnoga in zelo pereča vprašanja se razmotrivajo na konferenci v Moskvi Ko bodo izšle te vrste v tisku, se bodo morda že vršile seje konference v Moskvi med našim državnim tajnikom Cordell Hullom, angleškim zunanjim ministrom Anthony Edenom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, Vjačeslavom M. Molotovom. O čemu bodo govorili ti trije vodilni državniki? Lahko si mislimo, da bodo hoteli Sovjeti kot domačini govoriti prvi. Molotov bo najbrže vprašal: Kdaj vam bo mogoče, vam Angležem in Amerikancem, da izkrcate Urednikovi pošta Naročnik se oglaša Colegrove, Pa. - Cen J redništvo "Enakopravno*. Jaz, spodaj podpisani n ^ vašega lista, tem P°t0 ljam poštno nakazn«10 letno naročnino ter za ^ za Mrs. Annie Jaksetic. ^ vas, da ne boste, zamer . nisva o pravem času P^ midva najraje čitava pravnost", ker je najW'J^ list. Rada čitava o i P ^ čeprav vidimo, da P J rih listih nazivajo « , Kot piše "Ameriška na", ki se ne strinja z ^ pa žalostno za nase Sloveniji. Bratski pozdrav! , Frank P" močne vojaške sile v zahodni Evropi, da tako odvrnete del nemških čet z ruskega bojišča? Predsednik Franklin D. Roosevelt in Premier Churchill sta oba z vso jasnostjo povedala, da nameravata izvesti te vrste izkrcavanja. Obenem pa sta tudi objasnila, da ne bosta začela teh operacij prej, predno'ne bo kolikor toliko sigurno, da se ne morejo ponesrečiti— tudi ne en sam dan poprej. Najbrže so bili Sovjeti "obveščeni"—kot pravijo diplomati—o tem, kdaj mislimo, da bo ta dan prišel $den in Hull bosta najbrže odgovorila, da morajo priti dodatne tozadevne informacije iz ameriških in angleških vojaških krogov. Sovjeti trde, da so tako zelo izčrpali Nemčijo, da bi se naša invazija že zdaj posrečila. Morda celo mislijo, da Angleži in Amerikanci zato zavlačujejo dan svojega nastopa, da bi ruski vojaki prav do malega sami dokončali krvavo delo uničenja Nemčije—toda, če bi-to povedali, bi bila konferenca razbita. Ako Rusi tega nočejo, potem bo morala konferenca preiti na druge predmete. Naslednja točka bo najbrže: Kako naj se uredi uprava zasedenih dežel—sovražnih in zavezniških—vse dotlej, dokler ne bodo zmožne, da se vladajo same? Pri tej točki bodo predstavniki Angležev in Ameri-kancev morda hoteli najprej razčistiti vprašanje, katere dežele je smatrati za sovražne, in kakšna so svojstva držav na konferenci. Ker Kina ne bo imela svojega pred-stavnika v Moskvi, bo šlo v tej zadevi le za evropske dežele. Kei pa Britanija in Zedinjene> države nimata nobenih zahtev v Evropi, bo šlo le za sovjetske meje. Prav posebno bo morda ta konferenca obravnavala status onih ozemelj, katera si je Rusija prisvojila v teku vojne. Po razsulu Poljske so zasedli Sovjeti približno polovico poljskega ozemlja—kot so bile državne meje takrat začrtane. Po svoji zimski vojni (1939-40) proti Finski, je Rusija zasedla še nekaj več teritorije. Spomladi leta 1940 so postale Estonija, Latvija in Litvanija del ruskega državnega ozemlja, in malo nato so sovjetske čete vkorakale v Besarabijo ter severno Bukovino. Sovjetsko stališče je, da so te dežele pristopile k zvezi Sovjetske Unije na podlagi plebiscitov, ter da so vsled tega ravno tako upravičeno del Sovjetske države kot je Kalifornija del Zedinjenih držav. Washington in London pa še vedno priznavata neodvisnost teh treh baltiških držav, in tudi drugih teritorialnih sprememb nista nikdar priznala. Obe stališči sta si preveč v na-sprotstvu, da ne bi enkrat prišlo do spopada, in moskovska konferenca je po mišljenju mnogih ravno tako pripravna za to, kot katera koli druga. Kot izgleda, imata Velika Britanija in Zedinjene države dvoje različnih načrtov za postopanje v zasedenih deželah, prvega za sovražna ozemlja, drugega za priznane zavezniške dežele. V Italiji se je ustanovila zavezniška vojaška uprava, imenovano AMG. Smatra se, da bo pozneje prevzela vlado civilna uprava—ki bo pa še vedno pod zavezniško kontrolo—katere naloga bo, da izvrši volitve nove odgovorne italijanske vlade. Precej podobne bodo razmere, ki bodo nastale v Nemčiji, Madžarski, Ru-muniji in na Bolgarskem. Britanski in ameriški državniki so izjavili, da A.M.G. ne bo prevzela uprave v deželah naših zaveznikov. Na Norveškem na pr., ali v Jugoslaviji je seveda mogoče} da pride do neke vrste vojaške uprave, dokler sovražnik ne bo popolnoma pregnan iz dežele. Norvežani in Jugoslo- j vani iz obeh vlad v izgnanstvu bodo najbrže soudeleženi v teh vojaških upravah začasnega značaja. Čim prej mogoče pa se bodo vlade v izgnanstvu povrnile v svoje kraje in prevzele same vse upravne posle. Kaj nameravajo storiti Sovjeti v tej zadevi, ni povsem jasno, ampak izrazili so že svojo nezadovoljnost z AMG. Z vlado v izgnanstvu, katere ozemlje bodo dosegli prvo, so pretrgali diplomatične odnošaje, tako da je morda treba iskati pojasnenja o tozadevnem ruskem mišljenju v komitejih "Svobodne Poljske" in "Svobodne Nemčije," ki so bili formirani v Moskvi in so se izjavili za demokratični režim v svojih deželah, a so navidezno pod vplivom komunistov. Dejstvo, da žele Velika Britanija, Amerika in Rusija v teh zadevah sodelovati, je razvidno iz organizacije Sredozemske komisije, v kateri so zastopani vsi trije in Francija. Čeravno je dejal Hull, da je ta komisija poklicana le, da poroča o izvršenih dejstvih, je vendar prva skupna stvar treh velikih zaveznikov in bi mogla pridobiti na važnosti. Pogajanja v Moskvi bodo pokazala, kaj bo. Toda še ena naloga, bolj važna in usodepolna, stoji pred trojico zunanjih ministrov v Moskvi. Pripraviti morajo skupno konferenco svojih predstojnikov, Roosevelta, Churchilla in Stalina. Sestanki voditeljev držav ponavadi ne rešujejo temeljnih političnih vprašanj. Do takih razgovorov pride takrat, ko so vsa bistvena vprašanja že razčiščena, in se išče le praktična pota dejanske izvedbe. Dokler ni do-i sežen sporazum v načelnih vprašanjih, se voditelji držav sploh ne sestgnejo. V slučaju Roosevelta, Churchilla in Stalina so politična' vprašanja, za katera gre tako neizmerne važnosti za bodočnost sveta, da so dobili Eden, Hull in Molotov, ki poznajo vse mednarodno-politične ideje svojih predstojnikov, naloga, da pripravijo temelje tega sporazuma, ter da določijo, v kolikem obsegu se te ideje krijejo. Šele potem bo moglo priti do one velike konference, na katero svet že tako dolgo čaka. Med največje probleme človeštva spada gotovo dar porazdeljen ja ali boljše: dar, ki pove človeku, kaj je največje in najvažnejše, torej prvo, kaj drugo in tako naprej. In kako malo ljudi je na svetu, ki bi res znali porazdeliti zadeve tako, kakor spadajo. Ti in jaz, oba sva prepričana o tem, da je vse preveč govorjenja in pisave, ki ne pomenja nič. Pač. Meša zdrave pojme in zavaja ljudi na stranska pota. Mi sicer čitamo po časopisju, ki izhaja v takozvanih demokracijah, da naj ljudstvo le govori, ker s tem se baje jasne problemi. Jaz sem tudi za to, da se govori, kolikor mogoče svobodno, toda odgovorno. To se prav}: kdor nekaj trdi, kar je za nas vse druge problem, ki se reši lahko tako ali tako, ta naj prevzame tudi odgovornost za to. , * V našem kongresu in senatu še danes sede ljuVje, ki so pravili, da imajo dokaza v rokah, *da ne pride do drug^ svetovne vojne. Večina jim je verjela in posledica je bila ta, da so bile naše države kaj slabo pripravljene na vojno. Kaj naj rečemo o Lindberg-hu, Wheelerju, Coughlinu in drugih, ki so vničevali mirne vesti svojo domovino, zakaj delo, ki so ga opravljali, ni bilo drugačno, kakor je navadna izdaja. Skriva se sicer za frazo: pošteno prepričanje, kar pa ne drži. Zakaj kdor se tako pošteno moti, mora tudi pošteno popraviti, potem kaj velja. Vse to mi je prišlo dostikrat na misel med prvo in drugo svetovno vojno, ko sem zasledoval dogodke v Jugoslaviji in se čudil, kako morejo ljudje tako zapravljati dneve svojega življenja in svoje zmožnosti. Nikdar ni bilo človeka, ki bi bil vstal in rekel: bratje, to je prvo in poglavitno—to je sveto vsem. Torej ne grešite v tem vprašanju, da ne zapravimo vsega, kar imamo. In v svet so šle malenkosti, ki bi bile prav lahko ostale nekje med štirimi stenami, pa bi bilo za vse boljše. Vse to pripovedujem zato, ker imamo danes med nami zopet ta problem. Ne vemo menda, kaj in kako bi, pa se zopet lovimo na levo in desno, misleč, da rešujemo narod in domovino. Koliko časa je vzelo, predno smo imeli prvi slovenski kongres? Človek bi mislil, da bodo vsi ljudje v teku enega tedna prepričani o potrebi takega kongresa in da bodo drugi teden že skupaj. Danes smo že precej na jas-n e m in vemo, da mora imeti vsaka organizacija tudi kako podlago,-ker je sicer organizacija brez pomena. In slovenski kongres ali boljše: narodni svet jo je dobil vsled stika s hrvaškim in srbskim. Ali pa tudi vemo, kaj je da nes največje in najvažnejše za nas vse? Rekel bi, da ne, sodeč po tem, kar slišim in čitam. Resnica je, da je naš narod v stari domovini v krvavem boju za svoje življenje, svobodo in bodočnost. Kaj pričakuje od nas? Vse pomoči, kakoršna je sploh možna. Torej je važno, da se uvrstimo za to zahtevo in dajemo, kjer in kakor je mogoče. To se pravi: vsi moramo stati za skupno deklaracijo hrvaškega, srbskega in slovenskega sveta, 1 katerega so podprli tudi Bolga- ri in Macedonči. Ni vprašanja,] kdo se bori. Vse podprimo, kdor j je v boju za svobodo našega naroda. Kakšne vrste in skupine so tukaj, ali tam? Kdo je v tem ali onem gibanju? Brez pomena, če imaš jasen dokaz, da se bore tiste skupine proti nacizmu in fašizmu, tujemu ali. domačemu. •Kdor je resničen sin svojega paroda, ne bo vprašal, kdo, kje in zakaj. So eni, ki so pripravljeni podpirati le gotove ljudi in skupine. To pa zato, ker pričakujejo od njih, da bodo delali za tako bodočnost, kakor bo njim prav prišla. Če te ni, še za drugo ne marajo. Poštenemu človeku je za to, da dobi naš narod svobodo, neodvisnost in varno bodočnost. Kdo mu jo pribori, kdo prinese ali kdo garantira, ni važno. Meni je vseeno, ali pride vse to iz Londona ali Rima, Washingto-na ali Moskve, samo da pride. Žal, da ne mislijo naši tako. Precejšen del naroda se boji tiste in take bodočnosti, ki bi u-tegnila priti iz—Moskve. Zakaj — tega ne vem. Čutijo menda, da se bo s tem marsikaj na svetu izpremenilo. Prav. To se bo zgodilo, pa naj zmaga ta ali o-ni. Sveta, kakor je bil, ne bo nikdar več. Kakšen bo? Oba lahko ugibljeva, če zadeneva, prav, če se motiva, tudi prav. Ali bo vse po naše—kdo bi vedel to? In kdo bo čutil ? Morda mi, ljudje davne preteklosti, ne pa tisti, ki prihajajo danes v življenje. Če mi vemo, da moramo podpirati eno samo stvar, to je: boj za svobodo našega naroda —čemu imamo to lasanje v javnosti? Adamič je pisal knjigo, v katero je spravil dogodke našega majhnega naroda. Kaj je to napačnega? Bodimo veseli, da smo tako imenitni, da pridemo na svetovni trg. In vendar se toliko piše proti njemu oziroma njegovemu delu. Jaz ne vem, kakšno zadostilo i-ma v tem Rev. Ambrožič v člankih, ki so čisto odveč v teh časih. Nikogar ne pridobi ž? njimi in nikogar ne izgubi. Take stvari, kakor jih obdelava on, l^ih-ko čakajo in ko ne bo imel svet čisto nobenega dela več, se bo lahko nekdo spravil za mizo in obdeloval snov, s katero se danes ubija čisto nepoklican Rev. Ambrožič. Kaj je zopet napak v tefri, da zmagujejo dosledno partizani pod vodstvom Josipa Brožovica, znanega pod imenom Tito, moža iz naroda, o katerem se ne more reči drugega, kakor da je ena izmed največjih in najvažnejših prukazni druge svetovne i vojne. Poglejte narode—Italijanov je do 45 milijonov, Franco-I ."ov nad 35—ali premorejo koga, ki bi bil našemu Tutu do kolena ? Brez vsake pomoči je veli- res ša hat slu "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published bj JMi AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: pošteno dosegli- Nalog. J > je, da stopi osebno^, " časopisja v stik z jf • ga bodri k napredku ; zavesti. če 11 i Krivično bi bilo- z gledati resnici v ol*8 ' ; kli da izvolitev Fran* ^ ta županom in ^ f za mestnega zaS j0jen» ' tova in vnaprej do ^ ■ va. Dragi, priznati . „ • položaj ni preveč ^ :> htevalo se bo, ce ^ 3 častno zmagati, da . ra < (t i naš volilec 2. n°ve" j j? lilno kočo in o^a j . naše kandidate. ^1 mišljenje, da so la ^ \r " volitve izvršene ^ v^ " več ali manj ne P° ^ • Temu ni tako, # - si to mislijo in to * j to s storijo, lahko P0"! - da je dober ^ S Poražen in kakšen - servativec izvolj', • svojega nasprotij u - vati, če o njem v ^ - lahko postane ®B ifP " potom moči, pa P° ^ r- prevare. . pr0'1,.;1 i Da se zavaruje^f nim očitkom m p s^V 111 ventualnosti, je »a jn >V ■ J kar nam srce vele ^ ^ e že "narodna dolžn^^j " 365 dni in vsak in e torej skupno 8-76 u>'° s^ to. v primeru, ce e^ s j jemo in poklonimo Qi ^ -! jega bližnjega in ^ ii^J " j da, iz katerega s'0 2» f sto da to uro P°ra,0r^ 0 pomembne svrhe'a>V _1 rajši za skupno jf u 1 katera bo vpisa"® , L našega naseljenosti a! (Nadaljevanje ^ L:plačila-ki g"i a pošteno opravi.^" ^ Y r ,j Torej: vsi v k^ v* -; mo tiste, ki žrtvuj*" :i vse. NEWYORSKA PISMA Piše Frank Kerže VAŽNOST DELA & oktobra, 1943 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. "OPATOV PRAPORŠČAK" SPISAL FR. REMEC WORLD'S BIGGEST "MAKE-UP^ JOB UNGILDS THE LILY ruješ te ženske, ki žive tod na samoti, a ogibal sem se te, ker se bojim, da me izdaš samostanskim gospodom, pravi o-pat. — Res je! Izdati te moram. To je moja dolžnost. Saj bi še odveze ne dobil, če bi pri spovedi povedal, da sem te zasačil, pa te nisem prijel. — In če bi se jaz branil? Če bi jaz ne hotel iti s teboj? je vpraševal opat. — Ho-ho, se je smejal Matija. Kaj misliš, da bo mene hudič vprašal, če sem hotel iti v pekel? Prav nič ne bo vprašal — kar prijel me bo. Seveda, če mu bom ušel — potem me ne i spravi v pekel. — Nehaj vendar s temi burkami, se je zdaj oglasila starka, in pusti moža v miru. — Burke? Kdo pa uganja burke? Kaj delajo samostanski vojaki burke? Še kadar sem se ga nasrkal, ne delam burk. Ta mož krade samostansko divjačino. Moja dolžnost je, da ga primem *in peljem v samostan. Tak je naš ukaz in jaz sem zvest služabnik premilostnega gospoda opata. Tako je govoril Matija z veliko resnobo. Starka in Poloni-ea sta se čudili, Matija pa se je obrnil do dozdevnega tatinskega lovca in rekel: — Najbolje bo, če greš sam z menoj. Malo te bodo zaprli, pa bo dobro. Prav lahko boš prestal, saj premilostni gospod so dobrega srca in radi odpuste, če se jih prosi. (Dalje prihodnjič) OGLAŠAJTE V- 'ENAKOPRAVNOSTI" When a crew of mountain climbers recently set out to "make-up" 50 square miles of mountains for a movie, they were told their job was to "ungild the lily." The picture was to be taken in technicolor, which emphasizes yellow. The make-up job, therefore, was to subdue the yellow in the cliffs, trees, bushes, flowers and shrubs. Instead of the usual make-up kit of cosmetics, these photographic experts shouldered spray guns filled with Texolite, a paint that is mixed with water, that dries quickly and which can be tinted to any hue desired. They went hiking about, peering through a little spectrum wheel, hunting for whatever looks yellow. Then they would spray it with the proper shade of Texolite. This gigantic "make-up" job was done in the High Sierras, which were chosen as the location of the picture because it looks so much like the Guadarrama Range in Spain, where the story of Paramount's new picture, "For Whom The Bell Tolls" is centered. BANTAM IS BIG BROTHER TO SMALL WAR PLANTS Something is really being done about war. orders for small manufacturing plants. Through the work of the Smaller War Plants Corp., twenty-four factories in various parts of the country, most of them of smaller size and without previous war work, start production in August on the Army's cargo trailer shown in the photograph. A. W. Aspifi, chief engineer of the American Bantam Car Company, who is Seen inspecting it, is Chairman of Army Ordnance's Trailer Integration Committee with headquarters in Butler, Pa., whose job is to see to it that every trailer made by the 24 plants is identical with every other. Working with Army Ordnance officials, American Bantam engineers redesigned this trailer from all steel to part wood, which will save hundreds of tons of critical metal on present and future trailer orders. tegnejo samostan jako mnogo stati. Ali menihi se niso mogli ganiti, ker jim je bilo še vedno prepovedano zapustiti samostan. Med kmeti pa je vrelo. Opat je od njih zahteval vedno več denarja, opatovi gostje pa so kmetske žene in hčere nadlegovali tako, da so večkrat nastali krvavi boji. Tudi Pavel Glogvic se je bil vrnil v samostan in je pogostoma obiskoval grad v Št. Lambertu, da bi si pridobil ljubezen lepe opatove sestre. In kadar je Margareta zopet in zo- All Over The tforld pet odklonila njegove ljubavne ponudbe, se je Pavel Glogvic napil in je z drugimi plemenita-ši divjal po vaseh. Opata je bilo malo videti. Za rana, kadar je v samostanu še vse počivalo, je skrivaj in oblečen kot navaden lovec zapustil samostan in brez spremstva krenil v gozde. Časih ga vse dopoldne ni bilo nazaj. Albertus je. bil vsakdanji gost pri Polonici. Nekega dne je bil nekoliko krvav prišel pred kočo 1 in prosil vode. Povedal je Polo-' niči in njeni stari materi, da je J bil v samostanski službi kot lovec, da pa je pobegnil, ker je pretepal meniha Jurja, ki neke- i mu kmetskemu dekletu silo delal. S tem se je starki močno prikupil. Verjela je, da je tujec zdaj tatinski lovec, saj se je večkrat zgodilo, da je kdo iz samostana pobegnil in se potikal po gozdih, in zaupala mu je tembolj, ker ni nikdar prosil za prenočišče ter se vedno jako i resno in dostojno vedel. Matija, ! ki je redno vsak dan prihajal, i bi bil sicer jako rad videl tega tatinskega lovca, a nikdar se ' mu ni posrečilo, da bi bil nanj naletel. Sicer je pa njegova ne-zaupnost kmalu izginila, ko je od Polonice izvedel, da je skrivnostni tujec nikdar z nobeno besedico ne nadleguje. Prišel je pa dan, ko je bil Matija kaj neprijetno prebujen iz te zaupnosti. Prinesel je bil bučo vina na hrib in zadovoljno srka je ru/io kapljico, sedel v izbi ter dražil Poloničino babico z vsakovrstnimi burkami, ko so se vrata odprla in je v hišo stopil skrivnostni tatinski lovec. Matija je na prvi pogled spoznal opata, opat pa je spoznal njega, a vendar sta se premagala in tega nista izdala. — A — ti si torej tisti tatinski lovep, ki zahaja semkaj, je začel Matija z veliko ravnoduš-nostjo razgovor. Na — pij, da si dušo privežeš! Ponudil je opatu bučo z vinom in ta — misleč, da ga Matija ni spozhal — se ni branil. — Slišal sem že dosti, da va- In a few days well-known New York publishers, Harpers, will release a book which before the end of 1943 will be read by hundreds of thousands of people all over the U. S-, including many important Washington officials, especially those who ■< are working out military, relief and y^Jjji political plans for Yugoslavia and the Balkans. The book is expected to be published also in London and in translations in Russia, Mexico and Brazil. _ My Native Land By Louis Adamič will be of special interest to Slovenians and other Yugoslav Americans, because it is about their and their parents' native land—Slovenia—Yugoslavia—the scene for over two years now of the most amazing warfare which is at once resistance 'against Axis occupation, civil war, revolution and counter-revolution, and a hint of what is going to happen in the rest of Europe and probably in other parts of the world. In "My Native Land," Louis Adamic tells of the full exciting story of the South-Slavic lands and peoples from the seventh century to the present. § Why did the "Old Slavs" leave Russia and settle in the Balkans and in Central Europe? And do their descendants now want to go "back home" to Russia? § Why are Slovenians Slovenians? How did it happen that Croatians became Croatians? And that Serbians became Serbians? Croatians and Slovenians are Catholics and write latinica, while Serbians are pravoslavni and write cirilica. Why? § Did Primož Trubar save the Slovenians as a nation? Why and how did the "Yugoslav idea" start in Croatia? How did Napoleon, Jernej Kopitar, Vuk Karadjič, Bishop Strossmayer, Ivan Cankar, Peter Radič, King Peter I, Svetozar Pribičevič, Anton Korošec and Yugoslav immigrants in America contribute to the devefcpment of the "Yugoslav idea?" § What went on in London and on Corfu during 1916—18? What sort of man was Nikola Pašič? Why did he and Sforza become close friends? What sort of man is Sforza? Why were Primorsko and Istria sold out to Italy? § Was Yugoslavia created too hastily in 1918? Whose fault was that? What were some of the other mistakes committed in Belgrade, Zagreb and Ljubljana? Did King Alexander order Peter Radič killed? Why did he exile Pribičevič? Why did Korošec serve Alexander and Prince Paul during the dictatorship? § Who killed King Alexander and why? Why did he appoint Prince Paul as chief regent? Why did Paul sell out Yugoslavia to Hitler and Mussolini? What about Milan Stojadinovič, Milan Nedič, Ante Pavelič, Miha Krek, Prane Snoj, Marko Natlačen? § What really happened in Yugoslavia in March and April 1941? Why was the Yugoslav army unable to resist Hitler even for a few days? Who betrayed whom? § Who is Draža Mihajlovič? Who are the Partisans? Who is Tito? Are Josip Vidmar and Boris Kidrič the new leaders of Slovenia? Why did the Slovenian Partisans kill 15 priests? Are they "criminals" or patriots? Why did they kill the Reverend Lambert Ehr-lich in front of his church in Ljubljana? Why did they assassinate Natlačen? § Is Vladko Maček, the Croatian leader, a Slovenian? What has been his role in Yugoslavia before and after 1941? § How many Serbians were killed by Pavelič's Ustashi? How many Croatians were slaughtered by Mihajlovič's Chetniks? § How many Slovenians were killed by Italians and Germans? How many Slovenian villages were burned? Will anything be left of Slovenia after the war? § What about Primorsko and Trieste and Istria, Rieka and Zadar? Will Italy keep them? Are pan-Serian politicians still working with Sforza? If so, why? * § Has Yugoslavia a future? How strong are the Partisans? § Who will control the South-Slavic countries after the war—America, Britain or Russia? Might not the Balkans be sovietized? What kind of arrangements in southeastern Europe is the Vatican working for? § Is a South-Slavic or a Balkan federation possible? Will Britain permit it? § Why is President Roosevelt thinking about Yugoslavia, about the Balkans, about the postwar problem generally? Will he run in 1944 and be reelected? If not, how will that affect the future of the Balkans, of Yugoslavia, of Slovenia? § What can you do to help bring about a better future for the Slovenian, Croatian and Serbian peoples? Send gift copies of "My Native Land" to tfie boys in the Army and Navy. If you can buy several copies, present them to your local public, college and high-school libraries and to prominent people in your city or neighborhood— to editors and radio commentators, to clergymen, teachers and club officials —to everybody who ought to know about Slovenia and Yugoslavia. LOUIS ADAMIC, MILPORD, NEW JERSEY Please send me............................copies of "My Native Land" at $3.75 each. I enclose check or money order for $......................... My address (write clearly): (Nadaljevanje) — Mati, vi ste neumni. Prav ^es> da ste neumni. Kaj je hi- ^brez moškega? Farovška ku- anca, tista Lojzka, ki je prej služila v št. Vidu, mi je enkrat , eMa: Matija, če že ni moške- saj en par mogkih hlač mo- ra biti vedno pri hiši. Tako mi Je Plavila Lojzka, in to je bila Umetna ženska. In zato vam jeseni par hlač, da jih obe- na vrata — t tujim ljudem /J strašilo, vam pa za tolažbo, cUva nad vami sam Matija Jazbec. , Tepec — to je bilo vse, ar je odgovorila starka. ^ """" Tepec? Kdo je tepec? Ali ^ jaz tepec? Strela božja, če še enkrat rečete, vam Jrevrnem kolibo. Meni je Ro-p naročil, naj čuvam vas in ° onieo in jaz izpolnim svojo JUbo. če vam je to všeč, ali ^vaai ni všeč -— je meni vsee-^utri prinesem hlače in te ^ a° visele na vratih in vsak 2vn>m prihajal zjutraj ali pa v. e^er, da vidim, kako je pri hi-' *ako bo in nič drugače, tarka še odgovora ni dala, So je šla v hišo, Matija pa je ji t Polonice na klop in ^ k°likor je njemu sploh bilo Š°če nežno začel praviti: Ali si že kdaj videla, kako pme jastreb svoj plen? I sene°t' °° vPra^anje Pre" Seveda sem videla! [ nelT • ne — jastreb kroži švj kipov po zraku, potem pa dol • ak°r strela z neba niz-ltrp111 — Plen je v njegovih ti.amPljih. Vidiš, punca — Ma-Se je Primaknil bližje in za-50ti^°v°riti s pritajenim gla-t,^ ~~~ vidiš punca, na svetu je test m°ških, ki so kakor del Ce bi te kateri teh visi^, 1 tudi švignil nizdol in te Sal v kremplje dobiti. Sem v m°to se sicer težko kdo 11 ali mogoče je vendar, bojte se zame, je pri-Polonica. Ponoči se no- iben človek ne upa sem gor po-' dnevi pa je dosti sosedov, ki bi ' prihiteli na pomoč, j — Nikdar se preveč ne zana-j šaj na sosede. Zanašaj se sama nase. In če bi se ti približal kak jastreb — brani se. Matija je segel v svoj jopič in vzel iz žepa fino izdelano bo-dalce. — To-le, Polonica, nosi vedno pri sebi. Nekdaj je to bodalo nosila pri sgbi imenitna italijanska gospa. To bodalce ti bo v večjo pomoč, kakor če obesiš na vrat še toliko škapulirjev. _ Zdaj je v samostanu vse polno vitezov in njihovih hlapcev. To so nevarni ljudje, ki nobene ženske ne puste v miru. Če bi kdo iztegnil svojo roko po tebi — kar suni. — • _ • — Hvaia vam, je odgovorila Polonica in vzela bodalce, katero je občuduje ogledovala. Vi ! ste res dobri. — Kajpak da sem dober, se je smejal Matija. In po Rovanu nič ne žaluj. Teh par tednov, kar bo na potovanju, boš že prebila. Saj ni šel med divjake, da bi se mu moglo kaj zgoditi. No, in če že ne pride nazaj ali si pa izbere drugo, pasja dlaka — če bi drugače ne šlo, te pa vzamem — jaz! In zdaj' se je še Polonica vzlic svoji žalosti zasmejala na glas. XII. t Minulo je več tednov, odkar s je bil Rovan odšel v Rim. V za- ^ tiškem samostanu ie bilo še P J o vedno polno gostov, ki so veselo in brezskrbno živeli in si kratili čas s pijančevanjem, z j lovom in z i/rami. Tudi javni j d cesarski notar Leutbin iz Ljub- j k ljane se je mudil v samostanu v in imel menda mnogo opravil, k ker je cele ure presedel v opa-, £ tovem stanovanju. Menihi so p bili skrajno nezadovoljni, ker L so slutili, da je cesarski notar j t ' Leutbin prišel v zadevah, ki u-: h These are some of the questions answered in "My Native Land," Louis Atlantic's eleventh and most substantial book. It deals with Slovenia, with Yugoslavia, but also with the whole European problem as it concerns us as Americans whether we were born in Yugoslavia or not. THESE ARE 530 PAGES OF SMOOTH, EXCITING READING; 7 MAPS AND OVER 60 PICTURES, INCLUDING DRAWINGS OR PHOTOGRAPHS OF* LJUBLJANA, TRIGLAV, BOHINJ; OF PRIMOŽ TRUBAR, ANTON KOROŠEC, IVAN CANKAR, OTON ZUPANČIČ, AND LAMBERT EHRLICH LYING DEAD IN FRONT OF HIS CHURCH WHERE THE PARTISANS KILLED HIM . . . ipDue to paper shortage, only a limited number of copies of "My Native Land" Ar-1 are being printed immediately, while the demand for the book is bound to jl 4L be great. If you want one or more copies, order them AT ONCE to insure 4L ♦J getting them. Go to your local bookseller, tell him how many you want, /• H^and ask him to reserve them for you and to notify you when they arrive. V Use the order blank below and you will receive copies autographed by Louis Adamic. Order for your friends, for your lodge or club, as many copies as you wish; only order as soon as possible. Price $3 75 a copy * Order Today! flj^PORDER BLANK FOR AUTOGRAPHED COPIES ( rmm i ENAKOPRAVNOST 21. oktobra, ^ TOUR AIJJED WARTRONTSI Konjička bom kupil... | Gospodarska zgodba SPISAL: F. S. FINŽGAR (Nadaljevanje) ' "Zares lepa rž!" "Kako je to pšenico vrglo! . "Kako se pozna črv na tem travniku." Takole sta se pi£tv po malem menila vso pot do štucinovih. Ko je France zagledal Metko, je oživel. Vesel je bil in ponosen, ko je prišla iz hiše in tlesknila z rokami: "Jejhata, France, kako imaš lepega konjička!" In prišla je še mati, tipala mehek sedež na kolesij u, in sestra in sosedje in vsi so se čudili in hvalili. Ko so spra vili konja v hlev in so se sosedje, pokimavajoč si, da vedo, kaj pomeni ta obisk, razšli, so sedli pri štucinovih za mizo,in boter škabrne je izpregovoril: "Štucinka, ali naj ti povem, čemu sva prišla? Ni treba; saj vsi vemo, kaj ne. Torej, ali mu daš Metko ali ne?" In začelo se je tehtanje dote, "ugovori in prigovori, celo brez solz ni minulo. Ali minulo je, kljub ugovorom, in sicer tako, da se peljeta France in Metka v torek dopoldne na faro postavljat okolice in da bo koj prihodnjo nedeljo izklicano enkrat za trikrat. In ko je bilo vse to dognano in je boter škabrne povedal modrih naukov dolgo vrsto, sta napregla in se odpeljala. France je bil vesel, da se mu CLEVELAND ORCHESTRA Erich Leinsdorf, dirigent SEVERANCE četrtek, 21. okt. 8:30 DVORANA sobota, 23. okt. 8:30 TOSSY SPIVAKOVSKY, violina MARCEL DICK, violo $1.10-$1.40-$1.65-$2.20-$2.75 v Severance dvorani CE. 7300 celo Heriko nič več ni smilil in ga je sam prignal z bičem in besedo. Ko sta se pripeljala 'do vasi, je stala pred krčmo gruča mož in fantov, ki so se. ozrli, ko so zaslišali voz. "Boter, za kozarec vina dam, ko sva tako lepo opravila." "Pa daj," je rekel škabrne. France je zavil po klančku, ki je vodil od ceste proti gostilni. Možje pred gostilno so prekinili glasni pogovor in so gledali konjička. Kar se hipoma Isredi klančka konj ustavi. "Ljudi se je zbal," je izpregovoril France. "Hi, kaj bi se obiral," ga je pognal boter. Konj je začel iti ritenski. "Zavri," je velel škabrne in segel po vajetih in biču. "No, hodi!" švignil je po zraku z bičem. Konj je rinil nazaj, da mu je zlezel ob zavrtem vozu komat na ušesa. "Kajon!" je zavpil boter in vsekal konja. Heriko je začel biti in vrgel noge čez štrange. France je skočil z voza. "Pojdite doli, boter. Prestrmo je." "Kaj? Prestrmo! Po strehi mora speljati s takim vozičem dva človeka. Hi!" Izpred gostilne se je oglasil smeh. Nekdo je zaklical: "France, tišči mu! Hahaha!" France je prijel konja za brzde. Toda Heriko se je vspel, da je zapokalo oje. "štatljiv je, mrha," je zamr-mral boter in lezel z voza. Možje izpred krčme so se bližali vozu. France je pogovarjal LONDON, ENGLAND (Soundphoto)—General Jacob J. Devers. left, is shown as he met two of the United States senators, out of a party o i six, who arrived in London, England, recently on the first stop of their tour of Allied war fronts. Senator Henry Cabot Lodge, Republican, from Massachusetts is shown, center, witih Senator Albert Chandler, Democrat of Kentucky, right. General Devers commands U. S. Ground Forces in England. This soundphoto was radioed from England. konja, ki je kopiti j al na cesti in se poganjal sem in tja in nazaj, samo naprej ne. Iz gruče so streljale pikre opazke: "France, preveč ovsa ima in premalo biča!" "Eno kilo bonbončkov mu kupi!" "Oh, na voz deni to kozo in ti pel ji, če ona noče!" "Oblance bi vzel s seboj in mu jih posmodil pod rep." "Pusti ga, naj se nastoji sredi ceste. Do jutri se bo že naveličal." France je bil ves trd od jeze in sramote, škabrne je ostal miren in resen. "Stran," je zavpil in stoječ na tleh ob vozu prijel vajeti. France je spustil konja, stopil h koleslju in rinil. "Hi-jo-hot!" je zavpil boter, udaril po konju, napel vajti. Heriko se je yspel, ali že mu je priletel bič na pleča — in v skoku je planil vrh klanca. "Je-e-ha! Stoj!" je zavpil boter pred krčmo in privezal konja. "Ala, šimen krčmar, vina!" Pri vozu sta izpila. France ni izpregovoril besedice, boter je pa pred ostrimi sodniki — sosedi dobro zagovarjal konja. Nato sta sedla in se naglo odpeljala. Ko je bil konj v hlevu, je stopil boter pred Franceta in mu rekel: "Križ božji — in povem ti, takoj od hiše s to mrho!." "Ali se ne bo podal?" "Proč z njim, ti pravim. Kdaj poteče dan odprte kupčije?' ' "V. torek." "France, proč z njim. Boga hvali, da se ga moreš (iznebiti. To je dvakrat kajon ta konj." "Nekoliko hudoben je res. Mene je udaril na stegno, da imam še sedaj črnico. In danes med .naukom sem mu trikrat skoro v jasli ušel." "Vidiš! Proč z njim in takole bo. Poslušaj: Jaz ti posodim našega • sirčka. Še pred dnem jutri naprezi in takoj v Dolgo vas. Do noči se lahko vrneš." "Ali res mislite?" "Kar tako mora biti, če imaš kaj pameti. Kdo bo imel tako zver, ki ima vse slabe lastnosti. Bije po domačih, pelje, kadar se mu zljubi — pasja noga — zastonj ga ne maram, če boš hotel konja, ga midva kupiva. Torej jutri ob štirih bo že moj sirec nakrmljen. Kar ponj pridi. Tega cigana pa priveži k njemu, naj caplja prazen. Toda Kaj ona pozdravi, da se mu bo nos zavihal do pleše. Lahko noč!" Pa ni bila lahka Francetu, ko ni zatisnil oči vso noč. VI. Konjička nazaj. že ob treh je France vstal in se začel napravljati za pot. Tiho je hodil po sobi, tiho šel iz hiše v hlev krmit konja. Toda mati ga je naglo začutila. Bede je razmišljala, kam bi se na-pravljal sin. Ko se le ni oglasil, je vstala in ga šla vprašat. "France, kam greš tako zgodaj?" Njen glas je bil žalosten. "E, kdovekam," je France odgovoril zadirčno in si snažil čevlje. "Ljubi sin, nikar tako. Vem, da nama ni nič mar, ko smo ti izročili, ali majčkeno ljubezni sva pa z očetom le še vredna Tako življenje — je tako trpljenje, kakor ga ni še bilo pri naši hiši." "Konja peljem Kajonu na zaj," je razodel sin hladno. Ob tem mu je padla krtača iz rok in mati je videla, da se mu je roka tresla. (Dalje prihodnjič) Urednikova pošta (Nadaljevanje z 2. strani) Dragi rojaki in rojakinje iz 32. varde, nikogar naj ne bo med nami, da bi se 2. novembra odtegnil volitvam ter s to odtegnitvijo koristil nasprotniku našega rojaka in sedanjega župana Frank J. Lauscheta in njegovega podpornika v mestni zbornici John J. Princa. — Pojdimo voliti in mirno nam bo pri srcu, da smo zadostili narodni dolžnosti. Odbor "Lausche for Mayor and Prince for Council" 32. Ward. Za delavce MOŠKI 16 do 60 let stari DOBIJO DELO DOBRA PLAČA Goodman Mattress, Inc. 275 E. 131 St. Za delavce Moške se sprejme DA PODPREJO NAPAD Naše delo je vojno delo; mi izdelujemo isti produkt v mirnem času; pridite, da se pogovorimo. Mnogo del odprtih Ne zahtevajo predznanja Lepa prilika služiti dober denar, dokler se učite dobičkanos-nega dela. Visoka plača na uro z avtomatičnim zvišanjem po štirih tednih na produkciji. Veliko overtime Potrebujemo tudi mizarje pomagače pri kleju. pomagače pri formiranju Willard Storage Battery Co. 246 E. 131 St. (blizu St. Clair) OSKRBNICE Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 zj. šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN Delni čas: 1424 Argonne Rd., South Euclid Tri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN Delni čas: 1588 Wayne Rd., Rocky River Tri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN Če ste sedaj zaposleni pri o-brambnem delu, se ne priglasite EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva se zahteva THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect Ave. Soba 901 NEIZKUŠENI TEŽAKI NUJNO VOJNO DELO Plača od ure in "overtime" Easy Assembly 5405 EUCLID AVE. SNAŽILKE za našo novo moderno CAFETERIA KUHINJO Visoka plača od ure in bonus Damo uniformo in obede Thompson Aircraft Products Company 23555 Euclid Ave. CAFETERIA DELAVCI MOŠKI ALI ŽENSKE KUHI PEKI COUNTER DEKLETA WAGON OPERATORJI MOŠKI ZA SKLADIŠČE PORTERJI, ITD. Dobra plača od ure, izvrstne razmere Zglasite se pri FRED SCHILLFORTH Cleveland Pneumatic Aerol Inc. 20001 EUCLID 'AVE. TEŽAKI za STOCK HANDLING SPREJEMNI ODDELEK ODDAJNI ODDELEK STAVBINSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA ZUNAJ Plača od ure THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77y2C na uro 2enske 62'/fee na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. Mali oglasi Družina s 4 odraslimi osebami želi dobiti v najem stanovanje s 4 a i sobami, na St. Clair Ave., J pa med E. 70 St. in E. 118j*' v bližini St. Clair Ave. K® ima za oddati v najem, naj Pu sti naslov v uradu Enakopravnosti. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. - HEndJS<^ "vse karkoli potrebuje se od zobozdrav®*. bodi izvlečenje zob, P0^. zob in enako lahko dobite v ^ še polno zadovoljstvo Pn Župniku, ne da bi zgubili p" dosti časa. Vse delo jevfarf}ra(j! kadar vam čas pripušča, ni naslov: vhod na 62. cesti Knaunovo poslopJ 6131 St. ClairAv^ čE POTREBUJETE vaj0 novo streho ali pa če je gSl streho popraviti, se obrnite do ^ tr. vršimo velika in majhna * govskih poslopij in domovih, ni proračun. Universal Roofing Ser* 1106 St. Clair Ave. CH. 8376—8371 Ob večerih: ME^™^^ V Collinwoodu je naprodaj hiša za s 8 sobami. Cena je , AVe. haja se blizu Grovewood j, Lastnik živi v drugem meS.aSlJ. bi rad prodal v kratkem Vprašajte pri MATT PETROVIČ^ Real Estate & Insure" 595 E. 140 St. ^ J KE. 2641 alij^^l Mr. in Mrs. Joe Sustarsic gostilna 6702 St. Clair'Ave- i„ Prijazno vabimo pr»f1 itil-znance, da posetijo našo g ^ no, kjer bomo ob vsak' nje»1 postregli z dobro pivo, zg^. in vinom ter okusnim P ve-kom. Vsak petek in ^ čer je na razpolago fina za zabavo. _______"§1 If You Suffer F'0"! CONSTIPATIOJ; Try T his Famous British * y $> Softs Now Being Mod* « „. In a glass of hot water at>ou„0te» ful of Kruschen Salts and arm 20 ^p an hour before breakfast. " ' aKf»*Ut{ later follow with your usua '" jtiitn "mI of hot coffee or tea. Usually ctlve ' minutes you Bet prompt ana bt a"rnjple and should begin to feel Oft"c freshed again. Be sure to ro"u oaBy directions. .trate"'.,« If0"'. Now keep this up for 5 VM,:^ just see If you too don't d «">verd jtrffgr eands have found hot water <»t dill" gel Salts so beneficial In relieving 'yfeeling stlpated "out-of-sorts" be»df,, tiru t 6 Kruitrhcn Sall3 today—at aii^^^^, ■■■■ijlrtd Froo Booklet Toll' Discovery; New Hop• '"^tif* % One of the most sensational ^»tl-^ coveries of modern time* hair I, Iflcr/ncT- have also discovered th® P'Lto'*^ tamin that Is necessary gepJ^jt* or to the hair in such caj"*^ o1 tests made indicate rema""" jrti^f Not a dye—not a tint-*0'.. foo^M* a medicine! It to a valuflQ-plement. If you are »mt>n*]ve» of people who find them** ^a^) capped, in business or soo""*' (of ^ gray hair, mail coupon be'° ^f^i for free booklet about tn^ijii« new vitamin discovery- ' or obligation, so send -------------. United Vitamin Products.» w _ Chicago, III., Dept. 5 ^ Send me FREE BOOKlJTfv ANTI-CRAY HAIR VITA**" Nanu..................f- ^^ Address................ a*1"'" i ............... J ' ' ' t Pride V CLEVELAND war irnn show i SPONSOR!D BY THEU. 5. TREASURY DEPARTMENT, I THE SATURDAY EVENING POST AND THE MAY CO. I * VIDITE Normana Rockwellove, o- riginalne slike "Štirih svobod," predstavljajoč simbole idealov, za katere se Amerika bojuje. * BREZPLAČEN Set reproduci- ranih slik "Štirih svobod" v barvah, primerne za vložbo v okvire, se bo nudilo vsakemu kupcu bonda, od sedaj do 30. okt. Nobene vstopnine . . . . * VIDITE živahne programe v zabavo, pri katerih nastopijo osebno umetniki gledališča, filmski igralci in radijski umetniki. * mm lUI/l kupovanje bondov tekom te predstave vam bo nudilo priliko biti deležni pri distribuciji dragocenih originalnih u-metnosti Saturday Evening Posta. SEDMO NADSTROPJE Otvoritveni dan Ponedeljek, 25. okt. THE MAY COMPANY