KAJ NAM V TEH DNEH POVZROČA PRECEJ JEZE IN SKRBI OH, TA NAŠ LJUBUANA TRANSPORT V lepih poletnih in sončnih dneh hodi precej obča-nov peš. Še več se jih vozi z lastnimi vozili (kolesi, motocikli in osebnimi avtomobili). Jeseni, ko nastopijo hladni, deževni dnevi, pa gredo ta zasebna vozila v - zimsko spanje. Pritisk na vozila mestnega lokalne-ga prometa se - potroji. Začne se obdobje pretiranega navala na trolejbuse in avtobusne postaje. Začne se obdobje ,,živčne voj-ne", katere značilnosti so (zlasti ob prometnih koni-cah, ko odhajajo Ijudje na delo in ko se vračajo do-mov): gneča na avtobusnih in trolejbusnih postajah, prerivanje in prerekanje pri vstopanju, med samo vožnjo in ob izstopanju. Na zborih volivcev, na raznih drugih sestankih in v samem tisku se stopnjuje kritika nad nemogočimi razmerami v mestnem javnem prometu. KAJ STORITI? Vodilni uslužbenci ekonomske enote mestnega lokal-nega prometa, kakor tudi vodilni uslužbenci in samo-upravni organi celotnega podjetja Ljubljana-transport si razbijajo glave, kako odpraviti preobremenitev v mestnem javnem prometu, kako zadovoljiti obča-ne, ki uporabljajo njihova vozila. Ugotovili so, da brez temeljitega znanstvenega pro-učevanja in analitičnega študija teh problemov ne more biti ustrezne rešitve. Zaradi tega so podjetje Ljubljana transport, Ijubfjanski urbanistični zavod in Ijubljanski mestni svet skupno financirali obsežno ana-litično študijo, ki naj ugotovi: — kako se bo v prihodnje razvijal lokalni mestni promet, - kaj in kako bi kazalo spremeniti oziroma dopol-niti lokalni mestni promet, da bi bil ta hitrejši in učinkovitejši. OBČANI, SODELUJTE! Prav tisti, ki uporabljamo trolejbuse in avtobuse lokalnega mestnega prometa, pač najbolje čutimo slabosti in vidimo, kaj in kako bi bilo potrebno to in ono spremeniti, da bi se ta promet zboljšal. Dajte nam svoje predloge, da jih objavimo v našem listu ter s tem prispevamo k ureditvi tega problema! DOSEDANJI RAZVOJ UUBLJANSKEGA JAVNEGA PROMETA V PRETEKLIH 70 LETIH Pred nekako sedemdesetimi leti, ko je imela Ljub-Ijana skupno s svojimi predmestji le 40.000 prebi-valcev, so se začele porajati prve želje po električni cestni železnici. Na pobudo Ijubljanskih mestnih oče-tov, ki jim je načeloval župan Ivan Hribar, je bil 29, novembra 1897 izdelan in potrjen idejni projekt za 11 prog v skupni dolžini 13.865 m. Tozadevni pro-tokol sta med drugimi podpisala tudi župan občine Spodnja Šiška Franc Kaušek in župan občine Zgor-nja Šiška Adolf Galle. Slavnostna otvoritev Ijub-Ijanske električne železnice je bila 6. septembra 1901. Ljub-Ijana je takrat dobila 14 mo-tomih voz in 4 prikolice. Vsa ta vozila, ki so do takrat vo-zila po Dunaju in Gradcu, so bila stara in popolnoma od-prta. Le voznika je ščitila pred padavinami skromna strešica. BORBA ZA NADALJNJO MO-DERNIZACIJO Kmalu so nastale potrebe po nadaljnji spopolnitvi in modernizaciji Ijubljanskega lo-kalnega prometa, toda pod-jetje Siemens, ki je bilo pre-težni lastnik Ijubljanske Sploš-ne maloželezniške družbe, je bilo zainteresirana le za čim večje izkoriščanje vloženih sredstev, ne pa tudi za na-dajnjo modernizacijo. Šele po 26 letih (1927) je Ijubljanska mestna občina od-ktpila 2 tretjini delnic te druž-be in postala tako njen odlo-čujoči lastnik. UUBLJANSKA ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA Do leta 1930 je imela Ijub-Ijanska Splošna maloželezni-ška družba svoj sedež na Du-naju. Takrat pa se je preime-novala v Električno cestno že-leznico in prestavila svoj se-dež v Ljubljano. Čeprav je bila mestna bla-gajna precej izčrpana zaradi nakupa delnic Splošne malo-železniške družbe, se je ven-darle začelo obdobje počas- nega, toda vztrajnega razvoja Ijubljanskega mestnega pro-meta. Poglejmo nekaj najpo-membnejših podatkov! TRAMVAJSKE PROGE SE ŠIRIJO NA VSE STRANI Ze leta 1931 je bila tram-vajska proga podaljšana do Sentvida in Viča. Tri leta za-tem je tramvaj vozil že do Ijubljanske splošne bolnišnice. Leta 1938 je bila zgrajena tramvajska proga do Žal in do Rakovnika, dve leti pozneje pa tudi do Most. Tako so bili z lokalnim mest-nim prometom povezani vsi najbolj naseljeni predeli me-sta Ljubljane. Do Ježice je vo-zil avtobus in sicer od leta 1929 do 1932, pozneje pa je bila uvedena zasebna avto-busna zveza do Črnuč, ki je bila ukinjena z okupacijo Ljub-Ijane. POČASNA MODERNIZACIJA TRAMVAJSKIH VOZIL Čeprav se je do leta 1930 Ijubljanski lokalni promet že 13 krat povečal, je Ijubljan-ska mestna občina šele po 29 letih (1930) nabavila 10 novih tramvajev. Dve leti pozneje je kupila še 5 novih tramvajev. Leta 1935 je bilo nabavljenih 10 starih motornih vozil in 3 prikolice. Leta 1939 je po Ijub-ijanskih ulicah začelo voziti 7 novih motornih vozil. Leta .1942 so bila dokupljena 3 stara in 2 novi motorni vozili. POVOJNI NAGLI RAZVOJ LO-KALNEGA PROMETA Po osvoboditvi je bila vsa domovina, zlasti pa Ljubljana s svojim širšim zaledjem, pred težkimi problemi obnove, elek-trifikacije in industrializacije ter razvijanja in utrjevanja novega socialističnega druž-benega sistema. Leta 1947 je bilo odkuplje-nih še 10 novih tramvajskih ¦prikolic. Tako je tega leta vo-zilo po ulicah in cestah Ljub-Ijane in njenega neposredne-ga zaledja skupno 24 starih in 24 novih motornih vozil ter 5 starih in 10 novih prikolic. Vendar to ni zadoščalo vedno večjemu navalu in pritisku na Ijubljanski lokalni promet. Po-trebne so bile radikalne re-šitve. REKONSTRUKCIJA MESTNE-GA PROMETA Ker so bile Ijubljanske ulice preozke za dvojne proge tram-vajev in za tovrstno moderni-zacijo lokalnega cestnega pro-meta, je 13. maja 1953 mestni Ijudski odbor Ljubljane osvo-jil predlog komisije za rekon-strukcijo mestnega prometa. Nastopilo je obdobje postop-nega uvajanja trolejbusnega in avtobusnega prometa in postopnega ukinjanja doteda-njega tramvajskega prometa. Obnovljene so bile delav-nice in garaže in napeljano trolejbusno omrežje. Nabav-Ijenih je bilo 20 trolejbusov in 15 avtobusov . Leta 1958 se je Frane Mil-činski - Ježek (v podobi sta-rega avstoogrskega cesarja in kralja Franca Jožefa I.) v zad-nji tramvajski vožnji po Ljub-Ijani poslovil od starih časov primitivne električne cestne že-leznice. Ljubljano in njeno za-ledje so popolnoina osvojili moderni, gibčnejši in hitrejši ter udobnejši trolejbusi in av-tobusi. NADAUNJI POSPEŠENI RAZ-VOJ LOKALNEGA PROMETA Vedno hitrejši gospodarski razvoj in napredek je bistveno vplival na naraščanje prebi-valstva v Ljubljani. V njenih predmestjih so bila zgrajena nova naselja. Polja so se hitro spreminjala v tovarne, stano-vanjske soseske itd. Pritisk na lokalni mestni promet stalno narašča. Zlasti močan je v hladnejših in deževnejših dveh tretjinah leta, ko je vožnja s kolesi, motocikli in zasebnimi avtomobili zelo omejena. LJUBLJANA TRANSPORT Ljubljanski lokalni mestni promet je prerastel v novo podjetje Ljubljana transport. To je sedaj največji prometni kombinat v naši državi, ki za-jema vse vrste cestnega pro-meta in tovrstnih usjug. Razen tega se bavi še s pospeševa-njem turizma in gostinstva. LJUBLJANSKI LOKALNI PRO-MET DANES Danes itna Ljubljana s svo-jim zaledjem za lokalni promet na razpolago 33 trolejbusov, 68 avtobusov in 9 prikolic, kar predstavlja prostor za skupno 9423 potnikov. Ta vozila vozijo na 11 lokalnih pro-gah, ki so v eni smeri dolge skoraj 100 km (točno 93,1 km). Ljubljana dobi kma-lu še 12 novih tro-lejbusov in 15 mo-notralov ter bo ta-ko v vseh vozilih prostora za skupno 25 tisoč potnikov.