Slev. 221. i uinim v inrra m 30. se:icmnra m pas.*,™ mm » vm m Leifl Lil. Naročnina za državo SHS: Din 20 . 12« . 240 na mesec .••«•« u pol leta . • • « . u celo leto . . • . za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... . 60 Cene lnseralom: Enostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 1'5C in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2"50, veliki po Din 3"— In 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSlnina [iiučanfl v ooiovinl, Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne spre-jemajo Uredništva telefon 50. upravnifttva 328. Političen iisf za slovenski naroi Uprava je v Kopitarjevi ulici 6 Čekovni račun; Ljubljana 10.650 in tO.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 59 011 Proga in Dunaj 24.797. Nemčija in Društvo narodov. Ženeva, 27. septembra 1924. V svojem pomembnem govoru na seji plenuma 4. septembra se je g. Mac Donald bavil tudi z vprašanjem vstopa Nemčije v Društvo narodov in je nemško vlado kategorično pozval, da čimpreje vstopi, češ: »Društvo narodov si ne more privoščiti luksuza delati brez Nemčije in nemogoče je razpravljati o razorožitvi, o sigurnosti, o garancijah za obstanek malih narodov in katerem-koli vprašanju sploh, dokler nam v tej dvorani reži nasproti grozeča praznina. Tudi v interesu Nemčije same ni, da bi še dalje ostala izven Društva narodov; kajti pogajanja z osamljenim Berlinom ne bodo vodila do rezultata. Londonska konferenca je ustvarila med Nemčijo in ostalimi državami nove odnošaje; ti pa se morajo sedaj učvrstiti s prihodom Nemčije v dvorano te skupščine. Nov evropski sistem bo šele takrat gotov, kadar bodo naši stari sovražniki prenehali biti naši ne-prijatelji in bodo prišli sem, da pri skupnem delu prevzamejo del odgovornosti. Upam, da se ta cilj ne glede na nekatere tehnične težkoče lahko takoj ostvari...« In če bi Nemčija temu pozivu tudi takoj sledila, bi se njen vstop gotovo izvršil brez posebnih zaprek kot radosten in od potrebne večine zaželjen dogodek. Na mesto tega pa je nemški nacionalizem bolj kakor do tedaj pel svojo visoko pesem in zahteval od vlade, da najpreje takoj izroči vsem vladam tako imenovano noto o odgovornosti za vojno. Vlada g. Marxa iz notranjepolitičnih razlogov tej sicer neodgovorni agitaciji ni nasprotovala, marveč je oklevala in šele po treh tednih, ko je uvidela svojo napako, sporočila preje nepričakovano javnosti svoj sklep o pripravljenosti za vstop v Društvo narodov. Po treh tednih se je ugodno razpoloženje precej ohladilo in posebno v krogih francoske delegacije se na te berlinske sklepe gleda z nemalim nezaupanjem v njuno iskrenost. Sicer se je v tukajšnjih krogih, dasiravno so bili večinoma to.no informirani o korakih uglednih faktorjev, ta sklep berlinske vlade sprejel z zanimanjem, ker je to sploh prva direktna izjava s strani Nemčije o njenem razmerju napram Društvu narodov. Splošno se je pričakovalo, da bo temu sklepu neposredno sledila tudi prošnja za vstop, kar se pa do danes ni zgodilo. Smatra se, da tega koraka nemška vlada tekom lega zasedanja, ki bo trajalo še par dni, najbrže sploh ne bo podvzela, marveč da bo to v ugodnem slučaju storila v teku prihodnjih mcsecev, na kar bi se vršilo v januarju prvo izredno zasedanje Društva narodov. Na tem zasedanju bi bila razen Nemčije sprejeta še Turčija, ki je tudi že storila ne-oficielne korake. Glede nekaterih momentov, ki so v zvezi s pripravami za vstop Nemčije, pa sem se obrnil za informacije na nemškega poslanca g. Breitscheida, ki se že od začetka zasedanja nahaja v Ženevi kot ofi-cielni nemški »opazovalec«. Dasiravno zelo prijazen, je bil v svojih odgovorih zelo previden, ker pač zelo občuti odgovornost svoje delikatne uloge. Stalno je v zvezi predvsem z angleško in francosko delegacijo in je dobro poučen o vseh tendencah. G. Breitscheid se je rad odzval moji prošnji in mi dal na moja vprašanja sledeia pojasnila: _. »Sklepi nemške vlade o vstopu v Društvo narodov so ponekod sprejeti z iz-nenadenjem. Ali je potovanje g. dr. Nan-sena v Berlin morda v zvezi z naglim preokretom mišljenja nemške vlade?« — »Na sklepe vlade g. Marxa so vplivale največ intervencije uglednih nemških osebnosti iz Ženeve in tudi od drugod, ki so dobro poznale pravo razpoloženje in pa odločen nastop enega dela javnosti v Nemčiji sami. Socialno-demokratska stranka je n. pr. neposredno pred tem vložila v parlamentu ostro interpelacijo o zavlačevanju vstopa. G. dr. Nansen pa je delal samo kot prijatelj Nemčije. Njegova akcija je čisto njegova osebna zadeva in je on v Berlinu samo obvestil kanclerja in druge odgovorne faktorje na položai v Ženevi glede Vstopa.« — »Poleg objavljenega komunikeja namerava nemška vlada izročiti državam, ki so zastopane v svetu Društva narodov, tudi še poseben memorandum. Ali Vam je znana vsebina in pogoji za vstop? — »Memorandum, ki ga imate v mislih, je že izročen vsem državam, ki so zastopane v svetu. Popolnoma netočno pa je vse, kar prinašajo listi o njegovi vsebini. Nemška vlada v njem znova povdarja svojo željo in pripravljenost vstopiti v Društvo narodov, ne postavlja pa nobenih zahtev in nobonih pogojev. Pač pa se v njem razpravlja o nekaterih vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Prvo je vprašanje stalnega mesta Nemčije v svetu Društva narodov. To vprašanje pa je med tem že ugodno rešeno, kajti nobena od zainteresiranih držav nima nič proti temu, da bi se ugodilo tej upravičeni želji. Kolikor ja meni znano, nameravajo pri tej priliki število članov sveta zvišati od 10 na 15. Nadaljno vprašanje se nanaša na določbe članov 1(3 in 17 pakta. Nemčiji je mnogo ležeče na tem, da se oslobodi od obvezne oborožene pomoči kaki napadeni sosedni drŽavi, ker ona take pomoči vsled malega kadra vojaštva ne bi mogla nuditi. Mi mislimo pri tem predvsem na možnost rusko-poljskega konflikta. Izražene so še nekatere želje, med temi tudi ta, da nemški narod trajno ne more sam nositi odgovornosti za svetovno vojno. Po mojem osebnem mnenju bi bilo bolje storjeno, če bi se to sploh opustilo. Končno se izraža tudi nacla, da bo Nemčiji v bodočnosti dana možnost sodelovali tudi pri upravi nad kolonijami.« — »Ne mislite tudi Vi, da bi bilo marsikatero vprašanje ugodneje rešeno za Nemčijo, če bi že dosedaj sodelovala v Društvu narodov; tako n. pr. Vprašanje Saara, Gdanskega, Gorenje šlezije in dru-giii?« — »Prepričan sem, da bi sodelovanje Nemčije gotovo vplivalo na drugačne rezultate in upam, cia se bo to v bodočnosti tudi zgodilo, kajti jasno je, da jo direkino sodelovanje v Ženevi v družbi zastopnikov vseh narodov velikega pomena. Zelo dvomljivo pa je, če bi bilo vprašanje saarske kotline mogoče rešiti drugače. Mogoče da se bo dala" doseči nova rešitev po vstopu Nemčije z direktnim sporazumom med Francijo in Nemčijo. Vzhodna obmejna vprašanja kakor vprašanje poljskega koridorja, gorenje šlezije in druga so vsekakor takega znaiaja, da si moramo želeti novih odločitev. Seveda # nima Nemčija nobenih namenov niti možnosti izsiliti tako odločitev z orožjem, dasiravno so nekatera vprašanja kakor n. pr. poljski koridor zelo mučna in pereča. Zelo važno je za nas tudi vprašanje garancijskega pakta. Ce bi bila Nemčija v Društvu narodov, ne bi obstojala nevarnost, da bi bila ost lega pakta naperjena proti njej.« _ »V zvezi z vstopom Nemčije se mnogo govori o možnosti revizije mirovnih pogodb in trdi se, da bi mogla Nemčija pri tem računati na podporo Anglije. Verujete v možnost skorajšnje revizije mirovnih pogodb sploh in specielno v tem slučaju?« — »Mislim, da v Nemčiji ne obstoja tako mišljenje in da se tudi ne računa na podporo Anglije, dasiravno je po čl. 17. pakta podana možnost, da se doseže revizija posameznih pogodb in smatram, da se bo moralo mnogo določb akomodirati, ker je praksa pokazala njihovo nelogičnost. Ko-i nečno pa je tudi nedavno doseženi »lon-| donski sporazum« neke vrste revizija takih i odločb. Vendar pa smatram, da je sedaj ; popolnoma napačno in sploh škodljivo upo-: rahljati izraz revizija, ker je že on sam nesimpatičen zaveznikom. Sčasoma se bo z dobro voljo in iskrenostjo ustvaril ugodnejši položaj.« — »Tudi se poudarja ravno z nemško strani, da bo Nemčija v Društvu narodov posebno delovala na izpopolnitvi pogodb o varstvu manjšin. Koliko se pri Vas dosedaj veljavne določbe glede tega smatrajo za nepopolne?« — »Vse države bi se morale obvezati, da bodo dale manjšinam potrebno svobodo posebno na kulturnem polju in po možnosti tudi na političnem in upravnem. Z a Nemčijo to vprašanje ni tako važno, ker biva na njenem teritoriju samo malo število pre-blvalsrtva slovanskih manjšin. Glede novih diiav, kjer so manjšine naseljene kom- paktno v večjem številu kakor n. pr. na Češkem, pa sem mnenja, da vprašanje po-litično-upravnih svoboščin manjšin ne more biti aktralno. dokler se te države popolnoma ne konsolidirajo in ne učvrstijo svojega jioložaja. Naglasiti pa se mora vedno, da ima Nemčija mnogo interesa, da se dajo nemškim manjšinam potrebne kulturne pravice.« — »Morda še par besed o Vaših impresijah o letošnjem zasedanju Društva narodov, gospod poslanec?« — »Letos prisostvujem prvič osebno zasedanju Društva narodov in lahko rečem, da je delovanje napravilo name ugoden vtis posebno glede mogočnega razvoja delo- kroga. Društvo narodov je postalo središče svetovne politike. V sedanjem svojem značaju pa za nas nikakor ne more biti še ideal, vendar je dobro izhodišče za vesoljno organizacijo za čuvanje svetovnega miru in kulturnega sodelovanja vseh narodov. Žalibog so pri nas premalo poučeni o delovanju Društva narodov in do nedavno se jc celo sovražno gledalo na to institucijo, ker je bila ustvarjena z versajsko mirovno pogodbo. Treba bo mnogo dela, preden se v javnosti predrugači mišljenje.« Po kratkem razgovoru o razmerah v Jugoslaviji, ki je g. poslancu skoraj popolnoma neznana dežela, sem se poslovil od g. Breitscheida. Viktor Schvveiger. NAPORI RADIKALNE STRANKE, DA S CETEK JAVNEGA OBRAČUN Belgrad, 29. sept. (Izv.) V političnih krogih se smatra, da je položaj vlade po kraljevi vrnitvi popolnoma pravilen. Smatra se, da bo končnoveljavno rešeno vprašanje vstopa HRSS v vlado in da bodo do četrtka določeni člani HRSS prevzeli svoje resore. Nekoliko radikalnih poslancev je danes v radikalnem klubu razpravljalo o položaju. Nekateri radikali ocenjujejo položaj še precej pravilno. Smatrajo, da je Pašic storil veliko napak. Potrebno bi bilo najti nek izhod, da bi tudi radikalna stranka ali vsaj en del igral neko vlogo pri nadaljnjem reševanju političnih vprašanj. — Mnogi politični krogi pa mislijo, da se jim tudi to ne bo posrečilo. Nasprotniki sedanje vlade pa trdijo, da je avdienca načelnika generalnega štaba pri kralju najbrže snak nezaupanja proti sedanji vladi, posebno še, ker kralj ni sprejel v avdienco nobenega člana sedanje vlade. Po pravici se pa soglaša, da avdienca načelnika generalnega štaba nima nobenega političnega j značaja in je le navadno poročilo kralju kot vrhovnemu poveljniku vojaštva. Vsa zborovanja, ki so jih radikali sklicali za včeraj in za soboto, so prešla neopa-ženo. Radikali so napovedali, da bo na shodu v Novi Pazovi govoril tudi Pašič. To- E REŠI SVOJE PASIVNE VLOGE. — ZA-A V RADIKALNI STRANKI. da Pašič na ia shod ni prišel. Ta slab uspeli radikalnih shodov in Pašiceva odsotnost na shodu v Novi Pazovi smatrajo kot posledico slabega položaja v radikalni stranki. Misli se, da ie hotel Nikola Pašič porabiti odsotnost Ljube Jovanoviča, ki je včeraj prisostvoval slovesnostim v Kragujevcu, za to, da se s svojimi prijatelji svobodno posvetuje, kako najti izhod iz današnjega položaja, ki je zelo poguben za edinstvo radikalna stranke. S kongresom neodvisnih radikalov v soboto in z uspehi Nastasa Petroviča je za radikale ustvarjen mučen vlis v stranki, ki ni zadovoljna s Pašičem. Pašiča in njegovo najbližjo okolico mnogo re-voltira Mihajlo Rankovič s pisanjem v »Smotri«, ki vodi ostro kampanjo proti ko-rupcionistom v radikalni stranki. Radi tega so Pašič in njegova okolica organizirali sestanek članov okrožnega odbora radikalne stranke v Šabcu, ki je imel namen, Ranko-viča in njegove somišljenike izključiti iz radikalne stranke. Včeraj je na tem sestanku v Šabcu prišlo do razcepa med radikali, ker večina udeležencev tega ni hotela storiti. Ta pojav v Šabcu se mnogo komentira in se smatra, da je velike važnosti, ker je začetek javnega obračuna med .radikali. HTOlSfeil PODREJENI ORGANI SABOTIRAJO VLADNE ODREDBE. - HRSS ZAHTEVA IZPOPOLNITEV NEZASEDENIH MEST. Zagreb, 29. sept. (Izv.) Včeraj od 6. do tričetrt na 8. je bila v stanovanju Stje-pana Radiča seja predsedstva IIRSS, katere se je udeležil tudi predsednik Hrvatske Zajednice dr. Lorkovič. Na seii so obširno razpravljali o političnem položaju in ugotovili, da se razmere na Hrvatskem v upravnem oziru niso niti malo izpremenile in da bi bilo treba izvršiti celo vrsto stvarnih in osebnih sprememb, da se onemogoči sabo-tiranje ministrskih naredb s strani podrejenih organov. Ugotovljeno je namreč, da podrejeni organi posameznih ministrstev pogosto ne samo sabotirajo, marveč delajo uprav nasprotno od onega, kar jim ministrstvo ukaže, da naj izvrše. Sklenjeno je, da potuje podpredsednik dr. Maček v Belgrad in na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo predsedništvo HRSS, intervenira v posameznih ministrstvih, da se spremembe, ki so bile določene, začno takoj izvajati. Dr. Maček je nocoj ob pol 9. v spremstvu načelnika pravosodnega oddelka pri pokrajinski upravi v Zagrebu dr. Obora odpotoval v Belgrad. Misli se, da se bo ob tej priliki rešilo tudi vprašanje izpopolnitve še nezasedenih mest pri pokrajinski upravi v Zagrebu. češkoslovaškim žrtvam. Belgrad, 29. sept. (Izv.) Včeraj je bil na slovesen način odkrit spomenik češkoslovaškim vojakom, ki so bili usmrčeni v Kragujevcu. Slovesnosti se je udeležilo odposlanstvo iz Češkoslovaške in veliko število družin pokojnih voiakov. Protestantski vladika je imel službo božjo. Prisostvovali so ministra dr. Korošec in Iirdžič, belgraj-1 ski češkoslovaški poslanik Šeba, kraljev odposlanec, podpredsednik češkoslovaškega parlamenta Burival. Vladika Kiril je odkril spomenik. Nastopilo je več govornikov: župnik kragujevslce garnizije kragu-jevski župan, češkoslovaški poslanik, ki jc govoril hrvatsko, in demokratski poslanec Miloš Radosavljevič. Nato se jo vršil pregled čet. Na banketu v častniškem domu je govoril Lj. Jovanovič. Kralju in dr. Masa-ryku je bila odposlana pozdravna brzojavka. Danes je en del udeležencev odpotoval v Oplenac, kjer so položili vnec na grob pokojnega kralja Petra. Del udeležencev je pa odpotoval v Belgrad. Nocoj bo belgrajska občina pogostila češkoslova- ške goste. Jutri se vrši banket v Topčideru, nakar odpotujejo na Češkoslovaško. ZBOROVANJE ZEMLJORADNIŠKE STRANKE. Belgrad, 29. sept. (Izv.) Včeraj se je začel v Belgradu kongres zemljoradnikov iz vse države. Ob 10. se je začelo zborovanje, kateremu je prisostvovalo okoli 4000 zemljoradnikov, Tuu\i zastopniki SKS iz Slovenije so došli. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen bivši poslanec Čeda Stankovič. Nastopilo je več govornikov, med njimi Vojislav Lazič, predsednik zem-Ijoradniškega poslanskega kluba. I. Mer-molja jc pozdravil zborovalce v imenu slovenskih kmetijcev. Popoldne je bil otvor-jen V. kongres zemljoradniške stranke, katerem je bilo okrog 400 delegatov. Za predsednika kongresa jc bil izvoljen Mi-hajlo Stajic, bivši zemljoradniški poslanec. V imenu zemljoradniških emigrantov iz Bolgarije je pozdravil Kosta Todorov, bivši poslanik v Belgradu. Izvolili so razne sekcije in poslali pozdrav kralju. Tajnik glavnega izvrševalnega odbora Uroš Stajic je poročal o delovanju glavnega izvrševalnega odbora. O poročilu sc je razvila de- bata, nakar je bilo poročilo sprejeto. Danes se jo zborovanje nadaljevalo. Predsednik zemljoradniškega poslaniškega kluba je poročal o klubovem delu. V debati jo govorniki ostro napadali P.-P. režim in ga obsojali. Sedanjo vlado bodo podpirali. Poročilo je bilo sprejeto. Zborovanje je bilo zaključeno s plesom kola. Popolno zaupanje kralja v vlado. NAVDUŠENJE ZA VSTOP HRSS V VLADO. Belgrad, 29. sept. (Izvir.) Predsednik vlade Lj. Davidovič je bil zvečer od 5—7 pri kralju. Ko je odhajal iz dvora, so se okoli njega zbrali časnikarji in Davidovič jim je rekel: «Poročal sem kralju o položaju in kaj smo napravili. Obvestil sem ga, kaj se sedaj dela. Rekel sem, da sc prihodnji teden sestane skupščina. Poročal sem mu, da so razni zakoni v načrtu in obtožnice gotove. Na to sem kralja obvestil, kaj je treba storiti, da se položaj ustali. Kralj je odgovoril: Pa kako more biti položaj labilen, ko imate večino v parlamentu in moje popolno zaupanje?« Ko so časnikarji odhajali po razgovoru z Davidovičem iz predsedstva vlade, je bila zunaj zbrana velika množica ljudstva, ki je povpraševala, kaj je Davidovič povedal. Ko so slišali, so vzklikali: Živio kralj, živio Davidovič, živio sporazum! Belgrad, 29. sept. (Izv.) Po nocojšnjem razgovoru Davidoviča s kraljem je razči-ščenje položaja ugotovljeno. Politični krogi verujejo, da bo ukaz o novih ministrih podpisan najkasneje jutri ali pojutrišnjem. Izgleda, da obstoja samo še ena želja, da se izve, s kakim razpoloženjem bo sprejet vstop zastopnikov HRSS v vlado. V ta namen se bo jutri Nastas Petrovič razgovarjal s kraljem v tej stvari. More se trditi, da vlada v Belgradu navdušenje za vstop HRSS v vlado in da se pripravljajo velike ovacije. Po nocojšnji avdienci Lj. Davidoviča je nastala pri radikalih in samostojnih demokratih prava panika. Vidijo, da so izgubili vse šanse. Zanimivo je, da je prišel v Belgrad dr. Žerjav. Gotovo je, da intrigira zopet proti današnji vladi ali njegove intrige kakor tudi intrige njegovih kompanjonov bodisi samostojnih demokratov bodisi radikalov so doživele popolen fiasko pri zdravi politik današnje vlade narodn. sporazuma. MINISTRSKI SVET. Belgrad, 29. sept. (Izv.) Nocoj se je od od 5 do pol 9 vršila seja ministrskega sveta. Od 5 do 7, dokler je bil Davidovič v avdienci, je predsedoval dr. Korošec, Izvoljen je poseben ministrski odbor, ki podpisuje vse odloke v razvrščanju uradnikov. V odboru so: dr. Hrasnica, Pečič, Šumenko-vic, dr. Kulovec, Sprejeto je končnoveljavno besedilo zakona o pobijanju korupcije. Jutri bo ta zakonski načrt predložen kralju, nato pa narodni skupščini. Zunanji minister je poročal, da je albanska vlada protestirala pri Društvu narodov radi vpada plemen Kučev in Vasojevičev na albansko pleme Klimenti. Zunanji minister je takoj dal nalogo predsedniku naše delegacije pri Društvu narodov dr. Kumanudiju, da poroča, kako so Albanci odvedli živino, nakar so naši vdrli za njimi, da jim ugrabljeno odvzamejo. — Razpravljali so nadalje o avtonomni carinski tarifi, ki bo služila pri pogajanjih z raznimi državami. To vprašanje še ni končnoveljavno rešeno, Minister Hadžič je poročal, da je letos 337 gojencev dovršilo Vojno akademijo z dobrim uspehom. Ukaz o novih podporočnikih bo kmalu podpisan, Najboljši uspeh je pokazal gojenec - Hrvat, za tem pridejo trije Slovenci, Srb je še-le na petem mestu. — Zatem so razpravljali o progi Bar—Virpazar, ki je last italijanske družbe. Pogodba poteče 1925. Sedaj je treba pogodbo podaljšati ali pa železnico odkupiti. Ta družba je oproščena vseh taks, čemur se sedanji minister za finance pro-tiv. Ta zadeva je že 5 let na dnevnem redu, Prejšnje vlade niso rešile tega vprašanja, Sušnik bo to vprašanje proučil in stavil predlog. Ministrski predsednik je poročal o svojem razgovoru s kraljem. MINISTRI ZOPET V BELGRADU. Belgrad, 29. sept. (Izv.) V Belgrad so se vrnili ministri dr. Korošec, dr. Kulovec, Hadžič, dr. Spaho, Pečič in Petrovič. IZ MINISTRSTVA ZA SOCIALNO POLITIKO, Belgrad, 29, sept, (Izv.) Za načelnika splošnega oddelka v ministrstvu za socialno politiko je imenovan Hrvat Ivan Magov- ; čevič, dosedanji nadzornik v istem ministrstvu, — DR, KUMANUDI ČLAN ARBITRARNEGA SODIŠČA V PARIZU. Belgrad, 29. septembra. (Izv.) Zunanji minister je določil dr. Kosta Kumanudija kot našega zastopnika pri arbitrarnem sodišču v Parizu, na katerem se bo reševalo načelno vprašanje ali je kraljevina SHS nova aH stara država. Dr, Kumanudi je danes odpotoval iz Ženeve v Pariz, Po členu 297 verzajskega miru imajo vse zavezniške države pravico do sekvestracije in likvidacije vsega imetja nemških podanikov. Naša kraljevina se smatra za staro državo, ker je izvrševala sekvestracije in likvidacije imetja nemških podanikov. Proti temu so Nemci vložili protest pri arbitrarnem sodišču in zahtevali odškodnino 10 milijonov zlatih Din. Nemci pravijo, da je naša država nova, in da nima pravice okoristiti se s členom 297, Naši zastopniki so že pred dvema letoma dokazali, da je kraljevina SHS mednarodnopravno samo razširjena predvojna Srbija, Arbitrarno sodišče je to naše stališče sprejelo in nemške pritožbe odbilo. Vendar velja to samo za predvojno Srbijo, Sedaj so Nemci znova sprožili to vprašanje za nove kraje in o njem se bo v Parizu sedaj razpravljalo. OBČNI ZBOR .TNIJ. Sušak, 29. sept. (Izv.) Danes se je tu pričel časnikarski zbor, ki so ga udeležuje okoli 100 časnikarjev. Mesto je v hrvat- SK1D /rfisiuuui. op.nune ju II i.una uitouia občina časnikarjem banket, na katerem je Časnikarje pozdravil sušaški župan dr. Ku- tič. Zvečer so časnikarji priredili večerjo na čast predstavnikom Sušaka in Hrvatskega Primorja. OBČINSKE VOLITVE V KRALJEVIČI. Kraljeviča, 29. sept. (Izv.) Včeraj so se vršile občinske volitve. Izvoliti je bilo treba 7 odbornikov. Zmagala je lista HRSS, katero so volili tudi pristaši Hrvatske Za-jednice. Pribičevičevi demokrati in radikali niso dobili niti enega mandata. VPADI ALBANCEV V NAŠO DRŽAVO. Belgrad, 29. septembra. (Izv.) Po vesteh iz Podgorice je skaderski prefekt obiskal našega konzula v Skadru in mu poročal o vpadu albanskih razbojnikov v našo državo. Izjavil je, da bo skrbel, da se preprečijo nadaljnji vpadi. Albanski poslanik je v Belgradu vložil protest proti vpadu Črnogorcev v Albanijo. ITALIJA NAJ POSREDUJE. Pariz, 29. septembra. (Izv.) »Petit Pa-risien« poroča, da so je albanska vlada obrnila na laško vlado s prošnjo, da posreduje v Belgradu zaradi obmejnih sporov med Albanijo in Jugoslavijo. BELO V ŽENEVI. Ženeva, 29. septembra. (Izv.) Tretja komisija je končala svoje delo. Poročilo dr. Beneša je komisija odobrila z malimi izpremembami. Ženeva, 29. septembra. (Izv.) V pravni komisiji Društva narodov je prišlo do ostrega nasprotja med Japonci in ostalimi zastopniki. Japonci so zahtevali znatne iz-premembe v besedilu onih paragrafov, ki opredeljujejo besedo »nasprotnik«. Na predlog francoskega zastopnika so izvolili poseben odbor, ki naj to vprašanje prouči in rešL ANGLEŠKO-NEMŠKA TRGOVSKA POGODBA. London, 29. septembra. (Izv.) Potovanje angleškega poslanika v Berlinu, lorda Abernovna, v London ne stoji v nikaki zvezi z obnovo angleško-nemških trgovskih pogajanj. Splošno upajo, da bo nemško-angleška trgovska pogodba gotova koncem novembra. KONFERENCA ZA RAZOROŽITEV. Ženeva, 29. septembra, (Izv,) Veliko j konferenco za razorožitev nameravajo sklicati 15. junija 1925 v Ženevo, BOLJŠEVIŠKA PROPAGANDA NA DUNAJU. Dunaj, 29. septembra. (Izv.) Dunajska policija je zaprla dva inozemca, ker sta osumljena, da sta boljševiška agitatorja in da sta prišla v Avstrijo z namenom, da podpirata štrajk kovinskih delavcev, Pri are-tirancih so našli večjo vsoto dolarjev. PODZEMNA ŽELEZNICA V RIMU. Rim, 29. septembra. (Izv,) Občina Rim je sklenila zgraditi podzemno železnico. Dela so že oddana neki italijansko-fran-coski družbi, Stroški so proračunani na 10 milijonov lir, IZGREDI V PEŠTL Budimpešta, 29. septembra. (Izv.) Socialni demokratje so v nedeljo praznovali 60 letnico obstoja svoje stranke. Po zborovanju so zborovalci odšli v mesto, kjer jih je policija razgnala. Več oseb je lahko ranjenih. GENERAL BUDJENI UBIT? London, 29. septembra. (Izv.) Iz Geor-gije poročajo, da je padel v boju znani sovjetski general Budjeni. BOJ ZA ŠANG-HA.T. Šang-haj, 29. septembra. (Izv.) čete Čekianga so začele ofenzivo proti četam Kiangtau-a in so jih potisnile za 3 milje daleč od mesta. VELIK POŽAR V NEWYORKU. Pariz, 29. septembra. (Izv.) «Matin« poroča iz Newyorka, da je zgorelo na južno-vzhodnem delu newyorškega pristanišča nad 100 hiš. Škodo cenijo na več kot 1 milijon dolarjev. POT «Z III« V AMERIKO. Berlin, 29. septembra. (Izv.) Takoj ko je ameriška vlada dobila poročila, da bo zrakoplov «Z III« čez teaen dni pripravljen za let v Ameriko, je odrecfila, da več vojnih ladij plove v smeri, v kateri bo letel «Z III«. Na eni izmed vojnih ladij je priprava, da se «Z III« lahko zasidra na njej. Francoski kardinali Francoski kardinali so pisali predsedniku ministrskega sveta, Herriotu, pismo, ki ga objavlja vse francosko časopisje in z ozirom na njegovo važnost obširno komentira. Znano je, da je s svetovno vojno kulturni boj popolnima prenehal. Največji svobodomiselci, kakor Briand, Clemen-ceau, Poincare so dali znamenje za konec. Kakor kardinali naglašajo v svojem pismu, je vojska zbližala cerkev in državo, je pozvala vse Francoze k bratski edinosti in zedinila s Francijo Alzacijo in Lo-reno, katerima se je slovesno obljubilo, da se bodo njihove katoliške tradicije spoštovale. Vojna je tudi vzpostavila zvezo med vlado in Sveto stclico, in sic<>r, kakor poudarjajo kardinali, v največjo korist Francije, ki je dobila v Sveti stolici dragoceno pomoč glede na svojo zunanjo politiko in razširjenje svojega vpliva po svetu. Zato je nerazumljivo, kako da sedanja vlada more misliti na zopetno prekinjenje diplomatske zveze z Vatikanom, na uvedbo laičnih postav v Alzaciji in Loreni in na zopetne šiikare proti redovom. Res da — pravijo kardinali — pisana postava govori zoper redove, toda vojska je pokazala, kako da so redovniki v strelskih jarkih in v bolnišnicah žrtvovali sebe za Francijo, in hvaležnost, pravičnost ter enakopravnost govorijo zoper krivično postavo. Francija nima preveč sinov, da bi mogla pogrešati onih, ki delajo prostovoljno za njeno moralno veličino in za njen vpliv med narodi v čast francoskemu imenu. Pismo kardinalov je dostojanstveno, umerjeno ter globoko patriotično. Zaradi tega je napravilo velik vtis. Ogromna večina časopisja je na strani kardinalov in poživlja Herriota, da ne udejstvi svojih kulturnobojnih načrtov, ki bodo Franciji le škodovali, razvneli ljuto borbo duhov in ogrozili pridobitve vojne, ki je Francozom dala notranjo edinost. Organi levice večinoma molčijo, le njeno glavno glasilo »Quotidien« meni, da pismo kardinalov pomeni »manever proti večini 11, maja«. To pa je popolnoma brezpredmeten ugovor, kajti kardinali se niti najmanj ne obračajo proti levici kot taki niti proti njeni ostali politiki. Oni govore samo v imenu cerkve v stvari, ki se tiče svobode cerkve in vere ter edinosti francoskega prebivalstva, ki odklanja kul-: turni boj. Kardinali navajajo neko mesto iz že« nevskega govora g. Herriota, kjer je na-i povedal vojno vojni ter postavil svoj pro-i gram: delovanje za mir, edinost in svobodo. Kardinali izjavljajo, da kot apostoli miru in ljubezni do bližnjega ne poznajo sovraštva. Tudi ne iščejo vojne, Ako bi se jim pa vsilila, jo bodo sicer obžalovali, prenašali pa je ne bodo brez odpora. Zanimivo je, kako bo Herriot na toi odgovoril. Njegove proticerkvene namere se čisto nič ne vjemajo z demokratičnimi smernicami njegove politike na ostalih poljih. V boj zoper cerkev ga ženejo nekan teri strupeni voditelji lože, predvsem zna« ni Cailloux, ki vodi Herriota. Kakšni mo« ejo biti njihovi nameni? Pametni gotovo niso, kajti nasprotstvo z Vatikanom bo Franciji le škodovalo in bo koristilo nje« nim nasprotnikom in tekmecem, ki bodo znali to uporabiti, G, Herriot sledi zelo slabim sveto- vavcem. Občinske volitve v Celju, Pirova smaga »Narodnega bloka«. —- Abstinenca pristašev SLS. — Slaba udeležba nemškega življa. Celje, 29. sept. (Izv.) Včeraj so se vršile ob nadpovprečni udeležbi volitve v celjski občinski svet. Demokrati so zbrali vse razpoložljive sile, da ne bi utrpeli poraza. Oblasti so poskrbele v izdatni meri za javni red in mir. Volilo se je na dveh voliščih. Volivni rezultat je bil sledeči: Narodni blok: 1. volišče 365, 2. volišče 235, skupaj 600 glasov, t. j. 25 odbornikov; So-cialno-gospodarski blok: 1. volišče 257, 2. volišče 228, skupaj 485 glasov, t. j. 7 odbornikov. Socialni demokrati so dobili na prvem volišču 56 in na drugem 37 glasov ter potemtakem samo en mandat. Izvoljeni so bili: na listi »Narodnega bloka«: Dr. Juro Ilrašovec, odvetnik; Dra-gotin Sobec, knjigovodja; Franc Leskovšek, trgovec; dr. Ernst Kalan, odvetnik; dr. Anton Božič, odvetnik; Ivan Rebek, obrtnik; dr. Rudolf Dabovišek, odv. kandidat; dr. Alojzij Goriean, odvetnik; Ivan Prekoršek, upravitelj bolnice; Janko Lesničar, tajnik Zadr. zveze; dr. Martin Rus, drž. pravdnik; Joško Pire, trgovski potnik; Ludvik Seli-cshegg, kroj. mojster; Ivan Pilko, sprevodnik; Drago Širec, trgovec; Josip Majdič, gostilničar; Anton Koren, drž. redar v pok.; Franc Mravljak, profesor; Štefan Ferant, urar; Albin Marčič, arhivar upr. sodišča; Janko Vranjek, pristav; Ivan Ravnikar, trgovec; Ivan Wisjag, krojaški mojster; Ivan Kavs, brzojavni mojster; Franjo Strupi, trgovec. Od socialnih demokratov je bil izvoljen pekovski mojster Franjo Koren. Skupino socialno-gospodarsko orientiranih Celjanov bodo zastopali v občinskem svetu: dr. Anton Ogrizek, odvetnik; Josip Žumer, gostilničar; Franc Rebeu-schegg, hotelir; Maks Janič, posestnik; Avgust Šviga, mizarski mojster; dr. Andro Posavec, lekarnar ter Franc Koschier, kovaški mojster. Voč kot tričetrtinska večina somišljenikov SLS se volivne borbe ni udeležila. Tudi Nemcev ni šlo mnogo volit. Zato je smatrati tzv. Narodni blok kot Žerjavovo gardo, njih volivno »zmago« pa kot 1'irovo zmago par excellence. Kar se tiče trditve glede »klerikalno-nemšlce« skupine, ugotavljamo sledeče: laž je trditev, da sta v tej skupini «samo dva klerikalca, ostali pa da so nemšlcutarji.« Tako n. pr. je znano, da je lekarnar g. Andro Posavec Hrvat in sicer pristaš Davidovičeve demokratske stranke. Demokrati so si s temi volitvami definitivno izkopali svoj politični grob. Rešila jih jo izključno demagogija z nacionalizmom in pa dr. Cekinov, volivni red. -f Občni okrajni zbor Kmetske zveze v Domžalah. V nedeljo, dne 28. t. m. je imela okrajna Kmetska zveza za kamniški okraj svoj redni letni občni zbor v Društvenem domu v Domžalah. V občnem zboru so bile dobro zastopane podružnice Kmetske zveze kamniškega okraja. Zbor je pokazal, da je kmetska organizacija v tem okraju zelo popolna. Predsedoval je poslanec Ivan Š t r c i n , ki je v svojem poročilu povdarjal nujno potrebo politične organizacije, politične in kulturne izobrazbe, navajal uspehe, ki jih je Kmetska zveza v kamniškem okraju priborila pri zadnjih občinskih volitvah in v ostalih političnih in gospodarskih vprašanjih. Pozival je delegate podružnic, da organizirajo krepko agitacijo za »Domoljuba« in drugo kat. časopisje, da 1 naroči vsak član Kmetske zveze Koledarček Jug. Kmetske zveze, da vsi naši kmetje pristopajo h Kmetijski družbi itd. Iz tajniških poročil je razvidno živahno delovanje okrajnega odbora Kmetske zveze SLS. To poročilo so izpopolnili posamezni zastopniki podružnic, ki so poročali o stanju v občinah oziroma farah. Po poročilih je bil izvoljen ponovno prejšnji odbor s predsednikom Štrcinom. — Občni zbor je bil združen z daljšim poročilom o kmetski stanovski politični organizaciji. To poročilo je podal g. Krek in apliciral na sedanje politične razmere v naši državi. S tem je mimogrede točno orisal tudi trenotni položaj. Pri tem je razvil misli — vodnice za delo Kmetske zveze v nastopajoči zimski sezoni. Oboni zbor je zaključila živahna debata o posameznih gospodarskih in krajevnih političnih vprašanjih. -f- Shod krščansko socijalnega delavstva v Tržiču. Preteklo soboto, dne 27. t m. je krščansko socijalno delavstvo v Tržiču sklicalo sestanek v društvenem domu. Dasi ni bilo razen razglasitve nobene agitacije, je bila udeležba zelo dobra. To je znamenje, da se naše delavstvo živahno zanima za organizacijo in javno življenje in to zanimanje nam daje upanje, da bo naše orga-nizatorično delo v zimski sezoni zelo uspešno. Sestanek je trajal od osmih do pol 11. zvečer, poleg naših somišljenikov so bili navzoči tudi socijalisti in komunisti, vsi so vztrajali do konca. Po poročilu o notranjem in zunanjem političnem položaju, ki ga je podal g. Krek iz Ljubljane, se je razvila živahna debata o krajevnih stanovskih in strokovnih vprašanjih. Debata je pokazala, da je med tržiškim delavstvom veliko zdravega, ki bo brez dvojbe premagalo ovira, ki trenotno ovirajo organizacijo. Vsi govorniki so izrazili soglasno misel: »Le v trdni organizaciji je naša rešitev.« + Delavski sestanek na Jesenicah. V nedeljo dopoldne sc jc vršil v »Delavskem domu« na Jesenicah-Sava delavski sestanek radi zavarovanja delavccv za slučaj starostj in onemoglosti. Posl. Gos t in čar je poročal, da je pravilnik za zavarovanje po bratovskih skladnicah sicer gotov, da pa še ni odobren in uveljavljen. Vršila se je nato živahna debata o celotnem delavskem, posebno pa o starostnem zavarovanju delavcev in kmetov. Delavstvo najodločneje zahteva, da se starostno zavarovanje čimpreje uvede. 4- Shod SLS v Kapelah pri Brežicah je dne 28. t. m. uspel zelo lepo. Prišli so tudi Urekovi orjunaši, a so se samo osmešili. Poslanec Franjo Zebot je podal poročilo o položaju. Zborovalci so izrekli dr. Korošcu in Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. -f" Vedno naivnejše postaja »Jutrom, odkar smo razgalili brezvestni demokratski načrt, da naj bi demokratsko uradništvo v Sloveniji privijalo davčri vijak na podlagi od P.-P. režima sklenjenega zakona za tekoče finančno leto. Opravičeno se boji, da bi se ta demokratski načrt izjalovil in bi »Jutru« potem cb njegovi nesposobnosti, razpravljati kako stvar z načelnega stališča, zmanjkalo gradiva za hujskanje. Zato se »Jutro« strašno jezi nad tem, da bi se taki demokratski davčni šravfarji premestili iz Slovenije. To jezo skuša prikriti, pa jo le izdaje, ko svojo naivnost dokumentira z nevednostjo, da more davčni odmeritelj postati tudi davčni eksekutivni organ in narobe. Kadar misli »Jutro, da je kako najpametnejšo pogruntalo, pa se ujame. Manjka ovsa iz vladnih jasli, zato pa slabi. + Napačno naslovljen napad. Nedeljski »Slov. narod« se zaletava v obče spoštovanega, zaslužnega poštnega inšpektorja g. Vrbnjaka. Očita mu nezadostno kvalifikacijo in pravi, da je ob času prevrata Narodni svet napravil pogreško, ko je prevzel g. Vrbnjaka, ki je zahteval zase VIII. čin. red, kot prevoznino oprave pa 1G.000 K. Tudi mi trdimo, da je Narodni svet ob času prevrata napravil napako, pa ne raditega, ker je prevzel g. Vrbnjaka. Koliko pride ali ne pride g. Vrbnjak kot poštni ravnatelj v poštev, v to vprašanje se ne vtikamo. Trdimo pa, da se nam ni bati uradnika-vodje s klasifikacijo g. Vrbniaka. Dejstvo, da ima g. Vrbnjak izza cele dobe svojega službovanja precejšnje število uradnih pohvalnih dekretov in vseskozi klasifikacijo »prav dobro«, priča, da je inšpektor g. Vrbnjak naravnost vzor višjega uradnika. Ako pustimo uradne pohvale za vzorno službovanje iz dobe stare Avstrije pri strani, naj omenimo samo službeno pohvalo poštnega ravnateljstva v Zagrebu iz leta 1920. povodom premestitve g. Vrbnjaka iz Zagreba v Ljubljano, v katerem omenjeno ravnateljstvo g. Vrbnjaku »za savjesno i osobito marljivo vršenje službe u svojstvu pomočnika voditelja ovog ravnateljstva izrazi potpuno priznanje i hvalu«. Mar ni sam g. dr. Debelak ob dani priliki označil g. Vrbnjaka napram ministrstvu za pošto kot vestnega, marljivega in enega izmed najboljših funkcionarjev? Dejstvo je, da je ob času prevrata g. Vrbnjak konkuriral za mesto poštnega ravnatelja v Ljubljani z gg. dr. Marečičem, dr. Debelakom, Vagajo in drugimi. Vsak teh konkurentov je stavil svoje zahteve. Ako se je — kakor trdi »Slov. narod« — g. Vrbnjak pregrešil s tem, da je stavil svoje zahteve, no, potem so se vsi drugi konkurenti enako pregrešili. Ni težko, uvideti, da se išče dlaka v jajcu in da ni to nič drugega kot izraz strahu pred lastno senco. -j- Priprave za sprejem hrvatskih poslancev v Krajini. Ta teden odide Džoka Popovič z več poslanci HRSS v svoj volivni okraj Krajino. Popovičevi volivci pripravljajo slovesen sprejem poslancem HRSS. 5 Mariborske vesti. 1. oktobra t. 1. obhaja riŠji revident drž. žel. g. Anton Petek 401etni-co službovanja. Njegovi tovariši mu priredijo nocoj častni večer. — Iz hiše Pobrežka cesta St. 21 se je zaletel predvčerajšnjem 91etni učenec Rudolf Kokol naravnost v neki mimode-roči avtomobil. Blatnik je sunil dečka k sreči v stran, tako da se mu ni ničesar zgodilo. — Nocoj ob pol osmi uri bo predaval svetovni šahist dr. Emanuel Lasker v mali Gotzovi dvorani o šahovski umetnosti. Zanimivemu predavanju sledi simultanska igra. — V soboto okrog polnoči je bila videti v Mariboru re-patica, ki je šla v smeri od jugozahoda proti severovzhodu. Svetloba je bila slična luči avtomobila. Od repatice so padale žareče iskre. § Večerni pouk v knjigovodstvu, dopisovanju, srbohrvaščini, stenografiji in strojepisju se prične s 1. oktobrom. Prijave za vse ali posamezne predmete so sprejemajo ustno ali pismeno na državni trgovski šoli v Mariboru (Zrinskega trg 1, I.) do 1. oktobra. Honorar 5 Din od ure. 6 Zepar v vlaku. Med vožnjo iz Trbovelj V Celje je bila ukradena Ludoviku Potekalu iz Celja črna platnena torbica, v kateri je imel 400 Din gotovine in potni list za Francijo. Dalje mu je bil ukraden tudi nahrbtnik, v katerem je imel razno perilo. — Med vožnjo iz Maribora v Ljubljano je bila ukradena Matildi Vilharjevi iz Ljubljane črna ročna torbica, v kateri je imela nekaj denarja in železniško legitimacijo. š Ukradene krave. Posestniku Jakobu Juljaševiču v Središču na Sp. Štajerskem sta bili ukradeni iz hleva dve kravi in sicer ena 9, druga 6 let stara. Obe sta rdeče barve z belimi lisami. Kravi cenijo na 10.000 Din. š Tatica v klavnici. V Celju so mesarji že delj časa opažali, da jim primanjkuje meso. Dolgo časa so pazili, kdo bi jim kradel meso in so končno osumili domačo uslužbenko in so jo začeli skrivaj nadzorovati. In res so jo kmalu zalotili, ko je prodajala neki stranki na skrivaj meso. Oddali so jo okrožnemu sodišču. š Izgnana sta iz policijskega okoliša Maribor delavec Anton Mežnar, pristojen v Do-brunje pri Ljubljani in sicer za dobo 3 let. — Za vedno pa je bil izgnan iz naše kraljevine in sicer kot. nevaren tat in goljuf Adoli Weiss, doma iz Nemške Avstrije. — Občinske volitve v Radomljah so izpadle za SLS proti pričakovanju sijajno. Toliko so se trudili liberalci za to svojo trdnjavo, sedaj je končno razrušena. Tudi razveljav-ljenje prejšnjih volitev jih ni moglo rešiti. Izid volitev 28. t. m. je sledeči: JDS 24 glasov (2 odbornika), SLS 69 glasov (5 odbornikov), Delavska lista (JDS) 4 glasove (0 odbornikov). Pri prvih volitvah je dobila SLS 58 glasov (4 odbornike), JDS pa 47 glasov (3 odbornike). — Volčji potok: Gospodarska lista 25 glasov (4 odbornike), SLS ,10 glasov (3 odbornike). Pri prvih volitvah je dobila SLS 17 glasov (3 odbornike), Gospodarska lista 19 glasov (4 odbornike). — Cerkveno odlikovanje. Sv. oče je imenoval g. univ. profesorja dr. Matijo Slavi -ča, predsednika pripravljalnega odbora za zadnji katoliški shod v Ljubljani, za svojega hišnega prelata. Naše iskrene čestitke! — Duhovniške vetti. Za a r h i d i a k o -n a sta bila imenovana dr. Tomaž K 1 i u a r in dr. Alojzij Merhar, stolna kanonika v Ljubljani. — Podeljene so župnije: Breznica: Petru K o p r i v c u, župniku v Svibnem, 1 g : Ivanu Iv 1 e m e n č i č u , kaplanu v Mengšu in Sv. Vid nad Cerknico : Ivanu P u c 1 j u , žup. upravitelju istotam. — Za rudarsko delavstvo. Po inicijativi Strokovne zveze rudarjev so se v nedeljo dne 21. t. m. vršili shodi v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku ter nekaj prej v Kočevju. Na teh shodih so poročali poslanci C-ostinčar. Kugov-nik, Kremžar in Škulj. Sprejete so bile resolucije za izboljšanje gmotnega položaja delavstva ter za zopetni sprejem odpuščenih delavcev. Polen; tega so se stavile nekatere lokalno zahteve. Predloge, ki so bili od rudarjev sklenjeni v sprejetih resolucijah, so poslanci Gc-stinčar, Kugovnik in Kremžar izročili ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe, ki je o tem sklepala. Včeraj 29. septembra pa se je na ravnateljstvu Trb. prem. družbe vršilo pogajanje o stavljenih predlogih. Teh pogajanj so se udeležili poslanci Gostinčar, Kugovnik, Kremžar in eden izmed pooblaščenih zastopnikov delavstva iz Zagorja. Zastopniki družbe so izjavili, da je Zveza industrijcev sklenila, da ne sme nobeno industrijsko podjetje pristati na kako izboljšanje plač v sedanjem momentu. Družba pa je vendar le pristala na to, da pomore delavstvu na ta način, da se bodo 18. oktobra izplačali enkratni dodatki, ki So enaki tridinarskemu dnevnemu povišku za dobo treh mesecev. Navzoči poslanci so izjavili, da je taka rešitev nezadovoljiva, ker se delavstvo nahaja v bedi, zato ne odklanjajo tega predloga. Izjavljajo pa, da niti vsota niti izplačilo no odgovarjata dejanskim potrebam, vsled česar bo treba o tem še dalje govoriti. — Glede zahteve, naj se odpuščeni delavci zopet sprejmejo na delo, je družba pristala na ponovno revizijo odpuščenih delavcev ter bodo po tej reviziji delavci zopet sprejeti, če bodo za sprejem prosili. — Družba je tudi pristala na predlog, cia se poročenim delavcem, ki eo jih posamezni obrati zopet sprejeli kot samce, izplačajo družinske doklade za nazaj. Treba je vse talce slučaje javiti osrednjemu ravnateljstvu. — Na opetovane in odločne pritiske poslancev SLS družba ni mogla molčati ter je bila primorana nekaj ukreniti. Seveda s tem položaj delavstva ni bogvekaj izboljšan, ker ne ustrezata niti višina zneska niti način izplačila, ki bi bili pričakovali več popustlijvosti. Da se to ni zgodilo, obžalujemo, ker vemo, da zadeva ni likvidirana. — Smrtna kosa. Dne 28. sept. jo umrl v Dvorski vasi g. Ivan Hočevar, dolgoletni odbornik Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, cerkveni ključar, zvest pristaš SLS. Svetila mu večna luč! — Železniško ministrstvo je dovolilo g. ing. Antonu Matke, inženirju drž. železnic in asistentu na tehnični fakulteti v Ljubljani enomesečen dopust v svrho proučevanja železniških naprav in vodnih stavb v inozemstvu. Smer študijskega potovanja je Avstrija, Češka, Nemčija, Holandska, Anglija, Francija in Švica. — Prijave točilcev (prodajalcev) alkoholnih pijač radi odmere ločilne takse za leto 1925. Do 11. oktobra tek. leta mora vsak točllec (prodajalec) alkoholnih pijač pristojnemu oddelku finančne kontrole predložiti 1-« ort nrlrnnrr, tnriln^ Munlni., iv i ov> — .. .....u-.u - — t..- takse za leto 1925. Kazni za zamude, opustitve ali netočnosti so izredno ostro; v lastnem *-teresu naj torej vsakdo nemudoma zadosti svoji prijavni dolžnosti. Seboj je prinesti: obrtne listine, podatke o dimenzijah točilnih prostorov, o številu miz, stolov, klopi in največ istočasno sedečih gostov, o količinah in izkupičku iztočenih pijač po vrstah v enoletni dobi od 1. julija 1923 do 30. junija 1924 (posebej na drobno, posebej na debelo), izka-ziia o obrtnih pravicah poslovodje in kolek za 5 Din. Vsak naj pride osebno. Oproščeni te posebne prijave so le vinogradniki-točilci vina lastnega pridelka, ki so v posesti dovolila finančne uprave. — Naj se nihče ne izgovarja, češ, saj bi rad spoznal treznostnO gibanje, pa ne vem kako ... Sporočite Vaš naslov upravi > Preroda« in »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10, pa dobite dva lista brezplačno na ogled. — Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Predosljih priredi dne 5., 6. in 7. oktobra sadno razstavo. Trgovci, ako hočeto dobro in hitro kupiti, oglejte si razstavo. Ljubitelji sadja, pozdravite naše sadjarje s svojim posetom. — Nov vozni red. Na glavnem ravnateljstvu državnih železnic bodo dovršili te dni nov vozni red, ki bo stopil v veljavo tekom meseca oktobra. — Pr. Božo Vinkovie f. V Karlovcu je umrl bivši župan in poslanec ter hrvatski rodoljub dr. Božo Vinkovič, Zagovarjal je načela Hrvatske Zajednice. Pokojni je vžival splošno spoštovanje. -- »V«rdar«-cigareto. Monopolna uprava je dala izgotoviti za mednarodno razstavo tobačnih izdelkov v Tilburgu (Holandska), posebno vrsto »Vardar«-cigarpt. Ker je bila iz-gotovljena večja količina, se bodo prodajale ostale cigarete po 14 Din za škatljo, češ da se nahajajo cigarete v boljši embalaži. — Iz roparskega ujetništva oproščena fsta bila, kakor smo že poročali, srezki načelnik Munjič in trgovec Jovanovič. Srezkega načelnika Munjica so roparji odpeljali s seboj v planine in zahtevali od državne oblasti zanj odkupnino v znesku 350.000 Din. Zahtevano vsoto so nabrali rned seboj prebivalci Metohije sami in tako rešili Manjiču življenje. Po svojem povratku iz ujetništva je pripovedoval Munjič, da ga roparji niso mučili, ampak so š njim ravnali lepo. Ko so mu povedali, da je zahtevajo zanj odkupnino od države, jim je Munjič rekel: «Drža-va se ne more tako ponižati! Ubijte me!« Junaško držanje Munjičevo je tudi roparjem imponiralo in zato so p njim ravnali jako lepo. Ko pa so roparji dobili zahtevano vsoto, so ga takoj izpustili —. Ravno tako so izpustili trgovca Jovanoviča, in sicer iz strahu, da ne bi oblasti požgaie vseli vasi v okolici. — Mestni funkcijonar — goljuf. Bivši namestnik mestnega kapetana (policijskega šefa) v Novem Sadu, neki dr. Radmilo Gnjatič, si je pred svojo premestitvijo« na Sušak »iz-posodik pri mestni blagajni večjo vsoto denarja. Ker je pri odhodu dejal, da je res premeščen v Sušak, je zaprosila novosadska občina, naj se izterja dotična vsota eksekucij-skim potoni. Te dni je dospela s Sušaka alarmantna vest, da tamkaj ne poznajo dr. Gnja-tiča. Potemtakem je dr. Gnjatič najbrže izginil. — Neznanega vlopljenca so našli v Savi in sicer pri Sevnici. Vtopljenec je moški, okrog 40 let star, srednje postave. Oblečen je bil v plavo delavsko srajco, v siv telovnik in suknjič. Bil pa je brez zgornjih in spodnjih hlač in bos. — V vodi je ležal gotovo že 14 dni. — Velika izguba. Na poti od stanovanja do pristanišča v Zemunu je izgubil Nadina Rafajlovič štirioglato zlato uro in zapestnico iz platina, ki je stala pred 15 leti 1000 rubljev. — Okraden kurir. Med vožnjo iz Sofije na Dunaj je bil ukraden v konvcncijonalnem vozu avstrijskemu kurirju zapečaten paket avstrijskega poslaništva v Sofiji. — O tatu nimajo še prav nobene sledi. — Pobegnil je iz zaporov na Sušaku dvaindvajsetletni mornar Ivan Padjen iz Ledenice. — Odgonskemu spremljevalcu iz Brežic v Zagreb je pa pobegnil zelo nevaren in predrzen žepar Tomo Koritarovič iz Viro-vitice, — Reparacijska vagoni. Te dni je prispela v Belgrad večja partija tovornih vagonov, ki jih je naša država naročila v Nemčiji na račun reparacij. — Drzen vlom v Zagrebu. V noči od petka na soboto so vdrli neznani zlikovci v ma-nufakturno trgovino Aleksandra Herškoviča na Krvavem mostu v Zagrebu ter so odnesli več bal sukna in drugih dragocenosti, obenem pa 300.000 avstr. kron, 1970 frankov, 800 zlatih kron in 3200 Din. — Razme tatvino in vlomi. V Celju je bila ukradena Ilinkotu Sennesu temnomora suknja vredna 1500 Din. — V-Veliki dolini pri Čatežu je bilo vlomljeno v trgovino Jožefa Lazan-skija. Ukradeno je bilo okrog 220 m raznega blaCykles«, vredno 2500 Din in pa 110 Din gotovine. Kolo ima št. 268 in 784 in je belo-rdeče plcskano. — Francetu Filipiču v Ljutomeru je ukradel znan postopač bro\vning-pištolo, 2 uri budilki, boks čevlje, namizni prt in ruto v skupni vrednosti do 1800 Din. — Ivani Vornikovi v Hočah sta ukradla dva na videz znana postopača več metrov flanele, nekaj usnja, čevlje in pa 130 Din gotovine. Domači so tatova opazili, vendar pa sta oba pravočasno pobegnila. Eden od njih je nosil saboj 4 dežnike, katere je tudi gotovo kje ukradel. — Ivanu Zrnu v Bočni je bila ukradena srebrna moška in srebrna ženska ura, Ludoviku Reinerju v Vurmatu pa niklasta ura v skupni vrednosti 1800 Din. — Mariji Jobovi v Mariboru so bile ukradene črno barvane cifre z znamko F. Pere, zelo stare, vredne okoli 300 Din. — Francetu Maherju v Mariboru je bilo ukradeno črno pleskanp kolo znamke »Jermes«, vredno 1600 Din. — Alojziju So-: s t raku v Zimici pri Sv. Barbari je bila ukradena rjava obleka, srebrna ura z verižico in tolarjem Marije Terezije, zlat prstan in samokres. — Viljemu Grobelšku iz Jablance sta bila ukradena dva zlata in en srebrn prstan, srebrna ura, srebrna ovratna verižica, več metrov črnega sukna, par zlatih uhanov, 8 srebrnih kron in pa 600 Din gotovine. — V Debečivasi pri Mokronogu je bila ukradena Antonu Čošu zlata dvokrovna ura okrašena i zelenimi cvetlicami in pa 30 cm dolga srebrna verižica z zeleno cvettičastim obeskom, ki ima v sredi graviran križ, v skupni vrednost' 4000 Din. I! cv Slovencapod št. 5926. — Sadni sejem v Ljubljani priredi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« s sodelovanjem urada ljubljanskega velesejma od 18, do 20. oktobra, na kar sc že sedaj opozarjajo prodajalci in kupci. — Hlinkova 60 letnea. Dne 27. septembra je obhajal znani slovaški narodni vodja svojo šestdesetletnico. Glasilo lidov© stranke >Slo-vakc je izšla na ta dan kot slavnostna številka. — Karel Burian, znameniti operui tenorist, ld je med vojno koncertiral tudi v Ljubljani, jc umrl '26. septembra. — Velika eksplozija v Varšavi, V centralni kurilnici na glavnem kolodvoru v Varšavi je eksplodiral velik stroj. Vsled eksplozije je bil en delavec ubit, dve osebi pa težko ranjeni. — Drugi proces proti morilcem Daskalo-va. Proti morilcem Daskalova bo proces obnovljen. Proces bo vodilo sodišče v Taboru. Kakor znano, so bili morilci Daskalova pred sodiščem v Pragi oproščeni, kar je svojčas napravilo na češko javnost jelo mučen vtis. — Ker je hotela postati vitka. 221etna vnukinja znanega dunajskega bogataša Gut-manna je hotela postati vitka. Začela je uživati neke praške proti debelosti, toda brez zdraviliškega nadzorstva. Vsled preobilega zavživanja praškov je umrla. l — Največje angleško letalo so te dni dogradili. Letalo se imenuje >Atlanta I.< Letalo tehta 13.600 kilogramov. Za 12 urni let potrebujejo njegovi štirje motorji -1500 litrov bencina. — Zdravilo proti tuberkulozi? Madžarski zdravnik dr. Desider Okolicsany-Kuthy je, kakor poročajo listi, izumil novo zdravilo proti tuberkulozi. Medikament se more dobiti iz orehovega lesa in zelenih orehov ter se vbrizgava bolnikom. Dosedanji uspehi so baje nadvse povoljui in je bilo ozdravljenih mnogo bolnikov, ki se nahajajo v drugi fazi tuberkuloze. Zdravilo deluje kakor tuberkulin, samo z razliko, da uporaba ne vede v kvarne posledice. Te dni so pričeli preizkušati novi serum v bu-dimpeštanskih bolnišnicah. — Fabrikacija sladkorja — kemičnim potom? Profesorju kemije ua univerzi Li-verpool dr. Baly-ju jc uspelo ustvariti potom ultravijoličastih žarkov — torej kemičnim potom — sladkor. — Nova repatica. Na zvezdarnici Berlin Babelsbovg so odkrili novo zvezdo-repa-tico sedmega reda. Nahaja so severno od zvezde device in jo je mogoče zaslediti z navadnim daljnogledom. — Stolica za sociologijo revolucije? Co-I um bia-un i verza v Kaliforniji je pozvala ruskega učenjaka Piterima Sorokima, na mesto ordi.narijata za novo stolico sociolo-gije-revolucije. pr Pianist Aleksander Bororski priredi, kakor že javljeno, v petek, dne 3. oktobra svoj pianistični koncert. Na koncertu igra Bachovo fugo in Angleško suito in dve predigri za koral ter Schumanove Sinfonične etu-de. V II. delu pa več ruskih skladb in pa Promenado francoskega skladatelja Po ul en ca. V tej Promenadi nam slika sledeče: Promenado peš, v avtu, na konju, v čolnu, na zrakoplovu, avtobusu, v vozu; v železnici in na kolesu. Umetnik Borovški je naslopil v soboto na koncertu v Zagrebu in zagrebški glasbeni kritiki zaznamujejo njegov koncert kot glasbeni dogodek prvega reda. Predprodaja v Matični knjigarni. Marotfno gledišče. DRAMA: Začetek točno ob S zvečer. 1. oktobra sreda Cyrauo de Bergerac. Izven. 3. oktobra petek Moč teme. Red B. 5. oktobra nedelja. Cjnrano de Bergerac. Tzven 6. oktobra pondeljek Paglavka. Red C. OPERA; Začetek ob pol 8 zvečer. 2, oktobra četrtek Carjeva nevesta. Ped A. 1. oktobra sobota Majska noč. Izven. 5. oktobra nedelja. Cavalleria rusticana in V vodnjaku. Izven. 7. oktobra torek Majska noč. Fod D. Redna gledališka sezona 1824/25 v Narodnem gledališču v Ljubljani začno v sredo, dne 1. oktobra 1924 in sicer z dramsko predstavo francoske Rostandovc drame «Cyrano de Bergerac- v Oton Zupančičevem prevodu. Ta premijera se vrši kot izven predstava. V četrtek 2. oktobra je pa prva predstava v abonmaju in sicer opera «Carjeva nevesta« za red A. Ostale, predstave se vrste po zgoraj označenem redu. Prva operna noviteta je v soboto 4. oktobra iu sicer Bimski-Korsakova opera«Majska noč«. Predprodaja. se začne danes v torek pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10 do pol 12 in od 3 do 5 pop. >Učiteljski tovariš* slab zagovornik. V zadnji številki zagovarja svojega Gangla takole: >In pa Gangla pustite že enkrat pri miru v zadevi imenovanj! Dobro vam je znano, da pri veliki večini stavljenja predlogov in obravnavanja kompetenčnih spisov sploh ni bil navzočen, ker je bil baš takrat kot starosta JSS — v Parizu pri mednarodni olimpijadi.« — Tako torej, ali je bil Gangl v pni vrsti višji šolski nadzornik ali starosta sokolov? Kakor je iz gornjega razvidno, je bil v prvi vrsti Sokol in potem šele, kadar kot Sokol ni imel prav nobenega opravila, potem je bil „]UHAN" vsebuje samo zdrave redilne snovi in šele nadzornik. Če bi bilo obratno, bi se bil v prvi vrsti pobrigal, da bi se službe pravično oddale in bi ne smel prepustiti te važne svoje službene dolžnosti Jelencu in drugim. Ne bodite smešni! s> Učiteljski Tovariš« poroča, da so odposlala brzojavne proteste na gosp. ministrskega predsednika proti odstavitvi viš. šol. nadzornika Gangla vsa UJU-ar-ska društva in vsa sokolska društva. Vprašamo Vas, ali ste UJU-jevci in Sokoli volili g. dr. Korošca in druge naše poslance, ali jih je volilo slovensko katoliško ljudstvo? Dijaški vestnik. d Akademska menza sc otvori v sredo, 1. oktobra. Karte se bodo izdajale danes in jutri od pol 12—12 v Akademskem domu. Kdor pride v Ljubljano, naj sc javi dan preje, da pride v stalež. Do 15. so bo plačeval polni relutum. poglavitne prave sestavine dobre mesne juhe; IE Rokodelski dom v Ljubljani. Pevska skušnja pevskega zbora kat. društva rokodelskih pomočnikov je danes ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Jutri, v sredo, dne ;1'. okiobra je istotam dramatična šola. Prične se ob 8. uri zvečer. Obakrat se vsprejemajo tudi novi člani, ki imajo veselje do petja ali za dramatično umetnost. Dramatično šolo vodi g. Janko Novak. Turistika !n šport. ŠPORTNI PREGLED. Nogomet, Češkoslovaška : Jugoslavija 2:0. Češkoslovaška državna reprezentanca je v nedeljo v Zagrebu zmagala nad Jugoslavijo z 2:0. Tekmi je prisostovalo do 10.000 gledalcev, prisostovali so ji razni visoki državni in konzularni predstavniki. Jugoslavijo je, častno zastopalo kompletno moštvo splitskega Hajduka s Friedrichom od HAŠKa v golu. Igra je bila. izravnana in otvorjena, v prvem polčasu je bilo opažati majhno premoč Jugoslavije, v drugem Češkoslovaške. Ob večji odločnosti naše napadalne vrste, bi ne bilo izključeno doseči neodločen izid. P r v e n s t v en e tekme v Ljub' 1 j a n i so končale s sledečimi rezultati: Ilirija : Jadran 2:0. Heimes : Maribor 2:1, Korotan (Kranj) : Svoboda 2:1 Ilirija rez. : Jadran rez. 12:0 — Jadranu je uspelo z njemu lastno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo razdreti v prvem polčasu vse napadalne akcije Ilirije. Junak dneva, je bil pri tem. mladi vratar Jadrana Vidmar, ki. je imel izredno srečen dan ter ubranil serije naj-ostrejših strelov. K uspehu Jadrana je mnogo pripomogla seveda netočna kombinacija in slab stoping Ilirije. V drugem polčasu je Ilirija silno popustila, posebno krilska vrsta. Oba gola sta padla zadnjih 10 minut. — Her-mes je dosegel nad Mariborom zmago šele po trdem boju, v katerem pa je imel izvzemši začetka drugega polčasa rahlo premoč. V Hermesu sta igrala dobro vratar Mihelčič in desni half Zemljak, v Mariboru se je odlikoval srednji half Sajovic in leva zveza Vog-rinec. Skupna igra jo bila ua. strani Her-mesa boljša. — Korotan in Svoboda sta podala sicer ambicijozno, toda zelo primitivno igro. Premoč Korotana je bila večja, kakor so izraža v rezultatu 2:1 — Rezerva Ilirije je imela proti rezervi Jadrana lahko delo. Rezultat 12:0 odgovarja poteku igre. Hazena. Ilirija : Hermes 7:0. Prvenstvena tekma ženskih družin Ilirije in Hermesa je zaključila s pričakovano zmago Ilirije. Igra je bila precej enostranska, hazena Hermesa je sestavljena večinoma lz mladih igralk, ki napram bolj izurjenim močem Ilirije naravno niso mogle uspeti. Lahka atletika. Srednješolsko Lahkoa-tletsko tekmovanje za prehodno darilo Športne zveze so jo z uspehom absolviralo v nedeljo na prostoru Primorja. Tekmovalo je 8 srednješolskih zavodov s skupno nad 60 tekmovalci, ki so dosegli mestoma izvrstna rezultate. Pokal Športne zveze si je pridobila I. drž. gimnazija v Ljubljani s 23 točkami, nato slede Srednja tehnična šola (21), realka (16), III. drž. gimnazija (8), mariborska realka (6), Trgovska akademija (3), IL drž. gimnazija (3) in gimnazija v Kranju (1). Najboljši rezultati so: 100 m Stepišnik CL & g.) 13.1 sek., 800 m Persche (IIL d. g.) 2:LL4, 3000 m Hoffer (Marib.) 10:9.5, Skok v daljavo Stepišnik 588 cm, Šbok v višino Borštnar (Sr. t. š.) 153.5 cm, skok ob palici Štrekelj' (realka.) 295 cm, met krogle Zmerzu (L d. g.) 927 cm, met. diska Slamič (Sr. t, š.) 3L13, met kopja Orehek (I. d. g.) 40.58 cm. V Celju se jo vršila prvenstvena rogom, tekma med Celjem ln ljubljanskim Primorjem, ki je končala z 2:1 za Primorje, Člani tezkoatlelične sekcije SK Slovan imajo redni trening vsak pondeljek, sredo in petek od 7.-9. zvečer v telovadnici drž. realna gimnazije na Poljanski cestL Vsi člani težkoatletiene sekcije se pozivljejo, da se imenovane dni točno udeležujejo treninga- Načelnik Poizvedovanja. Izgubila se je od Ljubljane do Drenft vega griča torbica, ki naj sc odda v našo® .uredništva Gospodarstvo. J. T.: Angleško bankarstvo. Angleško bankarstvo je docela svojevrstne strukture. V primeri s položajem pred vojno so očitne predvsem spremembe gledo stališča Bank of England, nadalje nacionalna koncentracija in internacionalno karteliranje angleških bank. I. Na čelu vsega bankarstva je Bank of England, bankir in blagajnik države in banka vseh bank. Opravlja tudi službo čuvaja narodnega zlatega zaklada, na podlagi katerega izdaja bankovce. II. Velike angleške delniške banke joint-Stock-banks, ki opravljajo promet vlog in plačil v državi sami in so bile do predvojnega časa samostojne in so se po vpjni amalgami-rale v velike inštitute. Med temi so tri različne grupe: City-Banks, 2. Suburban-Banks, 3. Provincial-Banks za poljedelstvo. Klienta City-Banks sta predvsem velenidu^trija in pipmet: London County and Westminster-Bank, London Joint-Stock-Bank. Med vojno so se pečale te banke tudi z inozemstvom in ustanovile podružnice na kontinentu in razširile svoj delokrog na akcepte in na diskontiranje odprtih vknjiženih tirjatev. Preje so se bavili z depoziti predvsem privatni bančniki: Paar, Barclay Coups. Med kreditnimi in trgovskimi bankami, ki se bavijo s finansiranjem, menicami in tirjatvami so glavne Merchant Ban-kers. Redno se pri njih pojavljajo blagovne transakcije. Te banke so finančniki sveta, ino-zemcev: Baring Bros, Rotschild Natan, Hut Frederic, Frtihling in Goschen, Sweyer Br;«, Rally Bros, Sassoons itd. III. Colonial- in Foreign-Banks. So prvič •predvsem angleške banko in gojijo prekomor-ske bančne in blagovne kupčije, so specializirane po prekomorskih pokrajinah: za Kanado, Južno Afriko, Avstralijo, Jamaico. Zapadno-afriške banke imajo svoj sedež v Liverpoolu; finansirajo import in export draguljev, zlato, srebro. Drugič to niso samo instituti, ki so omejeni na angleška gospodarska ozemlja, ampak tudi inozemske banke, ki imajo tu svoj sedež. Podružnica Anglobanke, Credit-Lyon-uais itd. Leta 1919. so ustanovili Britich-Over-Sea-Bank. Poživila se je namreč tendenca: pospeševanje zunanje trgovine in pobijanje nemškega vpliva v inozemstvu. British Trade Corporation Limited s podružnicami po Braziliji -je na mestu povsod, kjer je treba povečati angleški vpliv na polju trgovine ali obrti. —- Kar so tiče dejstva, da so izginjale angleške privatne in provincialne banke,'je temu pripravila' Vojska hitrejši konec ' kakor še' je mislilo. Združenje angleških bank s škotskimi, irskimi in prekomorskimi instituti je nov pojav v gradnji internacionalnega denarnega trga. Razlike med »Metropolitan« in »Coun-try« banko že leta 1920 ni več. Takrat so že londonske banke absorbirale zadnje velike provincialne institute. Prvi poizkusi interesnih združitev English-Banks in Colonial- and Fo-eign-Banks so bili že leta 1916—1917. Pojavi so že ustanavljanje p r vili trgovskih bank (sistem mešanega bančnega gospodarstva). Gonilne sile vseh teh dejstev so povsod iste. Predvsem so utemeljene v naziranju Angležev glede nalog in namenov bank na splošno in »english-bankers« še posebej. Drugič v zunanjih spremembah trgovskih potov in zvez Mark Twain: Kož lirez spansa. (Konec.) Ko sem bil že prav strupeno jezen, eerti si slednjič mislil, da bi šel tudi brez ene nogavice vun. Vstal sem torej, da bi — kakor sem mislil — sel proti vratom, pa sem bil nenadoma pri razbitem ogledalu. Kar sapa mi je zaostala; spoznal sem, da sem zgrešil pot, niti sanjalo se mi ni, kje bi bil. Ko sem se zavedel tega, se seveda nisem premalo jezil. Če bi bilo v sobi le eno ogledalo, bi se bil še kako spoznal. A bilo je dvoje ogledal — in to je pomenilo toliko, kakor bi jih bilo tisoč. Vrhu tega 6ta bila na nasprotnih stenah. Pač sem videl nejasne obrise oken, a ker sem tolikr kolovratu okrog, nisem pravzaprav vedel, kje so bila okna in sem bil radi njih bolj Vmešan, kakor pa, da bi mi bila kaj pomagala. Korakal sem naproj, da sem — prevrnil dežnik. Ko je štrbunknil na trde pod-toice, ki ni bilo na njih nikake preproge, je tako zaropotalo, kakor bi bil kdo ustrelil z revolverjem. Stisnil sem zobe in sem zadrževal sapo — Harris se ni zgenil. Počasi in 8 premislekom sem naslonil dežnik na ste-tio, a komaj sem ga izpustil, že je štrbunknil na tla. Stresel sem se in sem v nemi tezkacenosti prisluškoval nekoliko časa —-hič hudega, vse je bilo mirno. Z največjo previdnostjo in skrbjo sem spet postavil dežnik, a ko sem ga izpustil iz rok, je spet padel na tla. Ves sem bil iz sebe. Če bi ne bilo v tej pusti, veliki sobi tako temno in sveča-nostno, gotovo bi bil rabil take izraze, ki bi jih ne bilo mogočo sprejeti v kako knjižnico za nedeljsko šole, ne da bi bili knjižici med različnimi deli britanskega imperija ln drugim inozemstvom. Kar se tiče prvega, velja predvsem prepričanje: banke sprejemajo tekoči denar morda v obliki vlog ali na tekoči račun; nasprotno pa morajo one z denarjem in drugimi sredstvi, ki so potrebna za trgovino in produkcijo, skrbeti enakomerno in neprestano za splošnost. Da morejo priti tej nalogi v okoni, morajo naložiti svoja sredstva tako, da morejo zadostiti novim zahtevam. V tolmačenju teh kupčijskih poslov, ki so pripravni za zadostitev terjatev, je bila že pred vojno glavna razlika med pravimi londonskimi bankami, ki so porabljale svoja sredstva izključno v Londonu in so eskontirale samo svojim stalnim odjemalcem prvovrstne bančne in blagovne menice in jim dajale kredite, in drugimi bankami tja do merchant bankers, Dis-count and Acceptance Houses. To hierarhijo razdelitve dela so zunanje razmere docela spremenile. Od 69 English-Banks v letu ,1914 jih je samo še 37; med njimi zavzemajo »Big-Five« v Londonu in sicer: London-Joint City and Midland-Bank, Lloyds-Bank, Barclays-Bank, London County VVestminster and Parrs-Bank, National Provincial and Union Bank in Bank of Liverpool and Martins Limited vodilno mesto v združenem kraljestvu s približno 70 . odstotki vseh razpoložljivih sredstev. Pečajo se vse z vsemi posli >ordinary banking«, vštev-ši trgovino z devizami in imajo izmed omenjenih vse razven prve in zadnje sorodne institute ali so drugače udeležene v vseh petih delih sveta. Ravnotako kot med English-Banks opažamo, gibanje za koncentracijo in za ožje združenje med Colonial- in Foreign-Banks. Stalno rastoči pomen teh bank, ki so ustanovile poleg centrale v Londonu že tudi podružnice v provincah, je posledica velikih političnih in gospodarskih sprememb v svetovnem položaju dominionov in južnoameriških držav. Pred vojno so bili sedanji dominioni v vseh zadevah odvisni od Londona, saj so si letno izposojali do 100 milijonov funtov. Po vojni so vsled posebnega pravnega položaja v britanskem imperiju enakopravni z .Anglijo. Ustanovitev lastnih centralnih bank za izdajanje bankovcev in široka dovoljenja za rediskon-tacijo bančnih in trgovskih menic v Južni Afriki in Indiji so le gospodarski korelat k političnemu zakonu o dominionih. Medtem ko je v prejšnjih časih šla vsa trgovina skozi London, so danes dominioni medsebojno in z inozemstvom v neposrednem prometu, čegar obsežnost in pomen z vsakim letom raste. To so dejstva, ki šo izredno pripomogla k tater-nacionaliziraUju angleških velebahk (defenzivne odredbe, da se zavre lokaliziranje londonskega trga), in katerih vpliva na nadaljni razvoj svetovnega denarnega trga še ne moremo dovoljno oceniti. Vendar razpolagata britanska industrija in trgovina še vedno s celim sistemom »British-Banks«, katerih notranje zveze so na vseh mestih strnjene in kakor mreža ovijajo cele dežele. Te banke so bile pred vojno samostojne v gotovih ozirih, medtem ko izvršujejo danes transakcije klientov z afiliiranimi in aso-ciiranimi zavodi po posebnih stavkih in imajo ž njimi skupno gospodarsko poročevalsko službo. Tehniška elasticiteta je postala vsled razvoja zadnjih let izredno fina. Pa saj razpolagajo te banke na depozitiv s preko 4000 milijonov funtov šterlingov (okrog 1200 milijard dinarjev!). g Izkaz Narodne banke z dne 22. sept. 1924. (Vso v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 15. septembra. Aktiva: metalna podloga 473.6 (1-5.6), posojila na monlce in vrednostno papirje 1500.1 (—0.1), račun za odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasne zamenjavo 389.9, državni dolg 2966.3, vrednost drž. domen 2138.3, saldo raznih računov 275.9 (+32.2), skupaj 8952.6; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.2, bankovci v obtoku 5879.7 (—15.1), račun začasne zamenjavo 389.9, državne torjatve 44.3 (+27.1), razne obvezo 405.9 (+25.3), vrednost državnih domen 2138.3, ažija 63.0, skupaj 8952.6. g Čajno tržišče. Kakovost sedanjo letine čaja se je izkazala proti vsemu pričakovanju kot zelo dobra. — Posebno nekatere partije so lepe črno barvo in listje jo fino dišeče. — Najboljše blago je po večini že našlo odjemalcev, tako da so sedaj istega le še malo ponuja. — Na kitajskih trgih je zaloga boljših vrst izčrpana in se iste iščejo po zelo visokih cenah. — Na trgu pa jo dovoljna količina drugo vrste čaja, katero blago pa vsled slabih listov do sedaj še ni našlo kupca. Cene so skoro za vse vrste Panyong čaja in Souchong poskočilo za 10 % in je tendenca še nadalje trdna. Vse vrsto Coylon čaja in Orange Pekos so v ceni poskočile, ker so cene z ozirom na večjo porabo po zimi zelo visoke. Na Javi se je produciralo letos 8 tisoč zabojev, katera količina pa se je skoro vsa razposlala ter jo tudi Rusija nastopila kot kupec te vrste čaja. g Carinska konferenca na Rakeku. Na Rakeku so vrši dne 30. t. m. ob 6 popoldne v prostorih carinarnice redna carinska konferenca. g Nove proge. Po podatkih prometnega ministrstva, ki zadnjo čase razvija izredno živahno delavnost, bodo sledečo v gradbi se nahajajoče proge šo v teku jeseni gotovo in se bo na njih začel promet. Velcs—Š tip 53 km, GraČac—Knin 67 km, Ormož—Murska Sobota 38 km. Titel— Orlovat 28 km, Užice —Vardišto 56 km. Proga Niš—Prokupljo, katero so pozno začeli graditi, do jesoui še no bo gotova. V projektu jc graditev sledečih prog: Belgrad—Obren ovac, Štip—Kočano, Skoplje—Tetovo—Gostivar (normalni tir), Peč—Kosovo, Uvac na Limu—Prijepoljo —Podgorica, Krapina— Rogatec— Rogaška Slatina, predor pod Ivan-planino, Kočevje —Moravice. Po vojni jo bilo zgrajenih novih ■ prog 500 km, kar je velikega pomena, ker jo bilo tožko najti denarnih sredstev. Sedaj dela na vseh progah okoli 8000 delavcev. Delavske plače se gibljejo med 30 do 50 Din dnevno. .g Nova izvozna železniška tarifa. Kakor poročajo belgrajski listi, bo uveljavljena nova železniška tarifa šele koncem meseca oktobra in bo za izvozno blago za 20—30 odstotkov nižja kakor sedanja. g Bleer in jadranska proga. Glavno ravnateljstvo državnih dolgov objavlja: Vlada je prodala definitivno banki Bleor & Co. iz Newyorka za tri milijone dolarjev šestod-stotnih blagajniških bonov, katerih iznos jo namenjen izključno dovršenju že začetih železniških prog. Emisija, ki je bila izvršona v Newyorku je popolnoma uspela. Istočasno je vlada dala Bleeru & Co. pogojno pravico opcije za druga dva milijona dolarjev v slučaju, da bo vlada potrebovala ta denar za dovršitev teh prog. Pogodba o graditvi jadranske železnice je podaljšana do 31. marca 1925. Vlada bo predložila parlamentu predlog o definitivni trasi to proge.« Finančni mtni-stor jo po Narodni banki žo prejol 100 milijonov dinarjev v gotovini od Bloor & Co. V, kratkem bo dobil še 100 milijonov dinarjev. g Kongres srbskih kmetijskih zadrug. V Užicah so jo otvoril dno 25. t. m. kongros srbskih kmetijskih zadrug, ki jo trajal dva dni. Kongres jo bil obonom tridesetletni jubilej srbskega zadružništva. g Telefoni v Italiji. Listi javljajo, da bo italijanska vlada odstopila tolefone neki privatni družbi za 500 milijonov lir. Obenem bi se ta družba obvezala, da porabi za telefone; šo 800 milijonov lir. g Švicarska mlečna industrija. V preteklem letu je izvozila Švica 8433 ton svežega mleka, v vrednosti 1.4 milijona švicarskih' frankov, potom 25.323 ton kondenziranoga in steriliziranega mleka v vrednosti 31.9 mili-, jona frankov. Raznih vrst sira so jo izvozilo 17.711 ton v skupni vrednosti 67,7 milijona švic. frankov, čokolado 6444 ton za 25 ln pol milijona frankov. g Boljšanjo v nemških državnih financah. Izkaz o nemških državnih financah ka-i že, da je bilo v drugi desetini septombra den hodkov 230 milijonov zlatih mark, Izdatkov; pa 16 milijonov. Iz toh podatkov jo razvidno, da izkazujejo nemško državne finance zna-^ ton prebitok dohodkov nad izdatki. Pa pre-. bitok znaša, od 1. aprila 1924. pa do 21. sopt, 1924. skupaj 159 milijonov zlatih mark. Borze. 29. septembra 1924. DENAR. Zagreb. Italija 3.1490 do 3.1790 (3.1520 do 3.1820), London 321.40 do 324.40 (321.50 do; 324.50), Newyork 71.30 do 72.30 (71.20 do 72.20), Pariz 3.79 do 3.84 (3.8150 do 3.8650), Praga .2.1525 do 2.1825 (2.16 do 2.19), Dunai 0.10095 do 0.10295 (0.10075 do 0.10275), Curih! 13.75 do 13.85 (13.65 do 13.75), efekt, dolar 70.50 do 71.50, Amsterdam 28.10 do 28.40. Curih. Belgrad 7.30 (7.30), Budimpešta 0.0068 (0.0068), Berlin 1.245 (1.25), Italija 22.9875 (23.05), London 23.405 (23.47), New-york 524.40 (524.50), Pariz 27.50 (27.70), Praga 15.70 (15.75), Dunaj 0.0074 (0.007425), Bu-karešt 2.70 (2.70), Sofija 3.775. Dunaj. Dovize: Belgrad 982, Milan 3099, Kodanj £12.205, London 316.500, Newyork 70.935, Pariz 3727, Varšava 13.580. - Valute J dolarji 70.460, angleški funt 314.700, francoski frank 3685, lira 3085, dinar 979, češkoslovaška krona 2102. Praga, Dovize: Lira 148.75, Zagreb '47.25< Pariz .179.5, London 151.425, Newyork 33.95, VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska posojilnica, d. d., Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—240, Merkantilna banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916—922, Strojne tovarne in livarne v Ljubljani 148—1156, Združene papirnice, Vevče 123 (blago), 4 in pol. odstotne kom. zadolž-nice Kranjske deželne banke 90 (blago). Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Za* greb 109.50—111, Hrv. slav. zeni. hipotekama1 banka, Zagreb 56—57.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 105—108, Ljubljanska kreditna banka, Zagreb 222—227, Prva hrvatska štedionica Zagreb 915, Dioničko društvo za eksplo-ataciju drva, Zagreb 95—97, Hrv. slav. d. d. za industriju šečera 865, Guttman 850—890, Slavonija 73—74, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 410 (ponudbe), Združene papirnice, Vevče 132.50 (ponudbe), vojna odškodnina 113.75—114, 7 odstolno državno investicijsko posojilo 63. Dunaj. Živnostenska banka 799.000, Alpi-> ne 321.000, Greinitz 138.000, Trboveljska dražba 390.000, Jugoslovanska banka 100.000, Hr-vatsko-slav. dež. hipotekama banka 53.500, Avstrijske tvornico za dušik 170.000, Mundusl 649.000, Slavonija 70.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Trami merkantilni, te sani, 5 m dolž., 16-22 cm, fco meja 21 vag., 418, 424, zaklj. 418; trami merkantilni, tesani, 7 m dolž., 19-24 cm, fco meja 11 vag., 418, 424* zaklj. 418; remeljni 4—5 m, 8-10 cm, fco meja 10 vag., 804, 812, zaklj. 804; hrastovi plohi Ia, 3, 5, 6, 8, fco Ljubljana 1500; hrastovi frisi, 5, 6, 7, 8, fco Ljubljana 1500; oglje Ia, vilano,; fco meja 113.50; drva, suha, bukova, 1 m dolž.< fco nakladalna postaja 26.50. — Žito in 1>oljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 370; pšenica bačka,, foo bačka postaja 360; koruza bačka, fco bačka postaja 285; oves bački, fco bačka postaja 265; oven bački, fco Ljubljana 335; suhe gobe, srednje, fco Ljubljana 60; Laneno seme medjimursko, fco Ljubljana 620, 650; konopla mandžur., b-n. foo Ljubljana 880; repica divja, fco slavonska postaja 255; krompir uzančni, fco nakladalna, postaja 120. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 525; fižol ribni-čan, b-n, fco Postojua trans., čiščen 650; fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 450; fižol pn> peličar, z roko izbrng, fco Ljubljana 550; fižol mandolori, orig., fco Ljubljana 350. — Mast, slanina, sir: Ia garant, banat-ska čista svinjska mast, za kg fco magazin Ljubljana 35; la soljena samo hrbtna slanina* za kg fco magazin Ljubljana 36; Ia prekajeaa slanina, fco macazin Ljubljana 34» v veliko škodo. Če bi ne bil moj razum že toliko utrpel radi vseh teh kolovratenj, bi bil pac zmožeh napraviti kaj pametnejšega, kakor je bilo to, da sem poizkušal v temni noči postaviti dežnik na gladke podnice. Celo pri belem dnevu bi pri takem opravku prišel komaj en uspeh na štiri neuspehe. Vendar sem imel še eno tolažbo: Harris je bil tih in miren, ni se zgenil. Dežnik mi tudi ni mogel pokazati prave poti. V sobi so bili štirje dežniki in vsi so bili enaki. Pa sem si dejal, da bom tipaje šel ob steni in bom tako našel vrata. Dvignil sem se in sem poizkušal to storiti, ko sem koj vrgel neko sliko s stene. Slika ni bila velika, a je zaropotala, da je bilo ropota dovolj kar za vso pokrajino. ' Harris ni dal glasu od sebe, vendar sem slutil, da se bo gotovo zbudil, če bom še nadalje delal poizkuse s slikami. Bolje, da sploh ne mislim več na to, da bi šel vun. Gotovo — našel bom spet okroglo mizo — nekolikokrat sem bil že pri njej — in mi bo služila kot izhodišče pri mojem raziskovalnem potovanju, da bom dobil tudi vrč za vodo. Potem si bom pogasil žgočo žejo in bom spet legel. Pa sem spet lezel dalje po vseh štirih in se mi je ta način zdel boljši, ker nisem mogel pri tem ničesar prevrniti. Čez nekaj časa sem zadol zares ob mizo —z glavo, in ko sem si nekoliko podrgnil bučko, sem vstal in sem šel z razprostrtimi rokami dalje. Dotipal sem se do nekega stola, potem sem obtipal steno, potem sem tipal spet po stolu, nato sem tipal po zofi, potem sem začutil neko turi-stovsko palico, nato je bila spet neka zofa. To me je zmedlo, zakaj menil sem, da je bila le ena zofa v sobi. Spet sem poiskal mizo, da bi iznova začel hoditi odondot. Pa sem našel le veliko stolov. Zdaj mi je prišlo na mar, česar bi se bil moral spomniti že prej, da je miza okrogla in kot taka ne more služiti za izhodišče. Pa sem šel kar na slepo dalje, sem zašel v čudno zmedo samih stolov in zof, sem dospel v meni nepoznane kraje, sem vrgel svečnik s kamina, sem tipaje iskal svečnik, pa sem pri tem prevrnil neko svetiljko, sem potipal po svetiljki, pa sem prevrnil vrč za vodo, ki je padel z velikanskim ropotom na tla. Že sem si mislil: »Končno sem te vendar našel. Bilo mi je že, kakor bi bil popolnoma odstranjen od tebe.« Tedaj je hipoma vzkliknil Harris: »Morilci! Tatovi!« In potem še: »Ves sem preplavljen!« Radi trušča je zbesnela vsa hiša. Mi-ster X. je planil v sobo v dolgi nočni srajci, z gorečo svečo v roki. Za njim jc planil mladi J., spet s svečo. Skozi druga vrata je prispela kar procesija ljudi s svečami in svetiljkami; gospodar, dva nemška gosta v nočnih oblekah in neka dekla, ki je bila oblečena prav tako. Ozrl sem se. Zagledal sem Harrisovo posteljo, ki je bila za cel nedeljski izlet oddaljena od mene. Tu je bila tudi le ena zofa, je bil le en stol, ki sem se zadeval obenj. Polovico noči sem se bil vrtel krog njega, kakor kak planet in sem se bil zadeval obenj kakor kak komet. Razložil sem, kaj sem storil in zakaj. Potem se je odstranil gospodar z drugimi ljudmi, midva sva se pripravljala za zaj-terk, ker se je že danilo. Skrivaj sem se ozrl na svoj pedometer in sem videl, da sem bil prehodil sedeminštirideset angleških milj. Pa me je to prav malo genilo, saj sem bil tako in tako namerial napraviti kak peš izlet. Cerkveni vestnik. c Obletnica prenovitve cerkve sv. Krištofa v Ljubljani. Na rožnivenško nedeljo, dne 5. oktobra obhaja cerkev sv. Krištofa svojo prvo obletnico prenovitve cerkve in posvečevanja zvonov. Da se ta obletnica praznuje kar najbolj mogoče slovesno, bo na rožnivenško nedeljo ob osmih sv. maša z blagoslovom in govorom g. prof. Gašperja Porente iz škofovih zavodov. Popoldne ob petih bodo pete litanije. Darovanje za cerkvene potrebe bo zjutraj ob osmih po govoru in popoldne ob petih. Ljubljančani se vabijo, da se te cerkvene slovesnosti udeleže v obilnem številu. c Kongregacija za gospode ima prvi sestanek v sredo, dne 1. oktobra ob pol osmih zvečer v kapeli pri sv. Jožefu. Polnoštevilno! Novi tečaji za strojepisje, stenografijo In knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Lega to vi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. 5197 Izpred sodišča. Usmilili so se sra... Hlapec pri mestni pristavi na Kodeijevem je obolel za neko nerodno boleznijo. Javil se je bolan in je dobival od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani bolniško hranarino. Nadzornik bolnikov pa ga je zalotil pri delu in naprtili so fantu tožbo, da je osleparil Okrožni urad za 319 Din hranarino in fant jo bil obsojen na en teden zapora in v povračilo 319 Din. Hlapec Lojze pa se je pritožil. Priznal je sicer, da je res delal in dobival hranarino, zagovarjal pa se je prvič, tla res ni vedel, da ne sme delati, posebno ker je bil voznik. Bolan pa je bil res in je to kar je zaslužil z vožnjo še posebej porabil edino le za posebno hrano, katero mu je zdravnik radi bolezni strogo predpisal in ker tudi običaje hrane res ni smel in tudi ni mogel uživati. Senat je upošteval njegov zagovor in je fanta, oprostil. Nič nisem naredil, pa sem dva meseca dobil. Tako je utemeljeval šo mlad fant Vinko Hrovat iz Vodmata svoj priziv. Zasačil ga jo namreč gospodar Ivan Ruš, ki se je vrnil nepričakovano iz polja domov, ker je prišel nekaj Iskat, v svoji hiši in sicer ravno ko je pritekel fant iz njegove kuhinje v vežo in mu je prestrašen padel naravnost v naročje. Obtoženec se je zagovarjal jako nerodno, skoro bi rekel smešno. Trdil je namreč, da ni imel namena krasti, marveč, da je šel v zaklenjeno hišo samo pogledat, koliko je ura. Obsojen je bil radi poskušene tatvine na dva meseca zapora. Ker njegovemu zagovoru tudi vzklicni senat ni verjel, je ostala kazen neizpremenjena, da si bo fant lahko temeljito premislil hodit na uro gledat v tuje zaklenjeno stanovanje. Jugoslovanska knjigama v Uubljan. GOSPODARJEM priporočamo sledeče knjige: Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvnimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Humek. Okusno vezana njiga 120 Din. Sadno vino ali sadjevec. Priredil M. Hu« mek, višji sadjarski nadzornik. Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja Din 20. Domači vrt. Praktični navod, kako ga ure. dimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik t Ljubljani. 48 Din, vezano 60 Din. Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek. Cena 12 Din. Nauk o čebelarstvu. A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina, Z dodatkom Alber-tijev-Žnidaršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil M. Humek. Cena 24 Din. Kubična računica. V novi meri s pride-, jano naštevanko do 100. Pregledna in praktična knjiga za posestnike in lesne trgovce. 20 Din. Vse navedene knjige se naročajo t Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cenik knjig brezplačno na razpolago. MAI Vsaka drobna vrstica Din 1'50 eli vsaka beseda 50 par. Naj. manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računujo više. Za odgovor znamko! Sprejme se več GOSPODOV na dobro domačo HRANO. Cena ugodna. — Vpraša se Križevniška ulica štev. 10, li. nadstropje. 5960 Veletrgovina z mešanim blagom in železom ALBERTA KOPAČA v Slo ven j gradcu ■ SPREJME dva močna - amHSBH&HnaKRanHB Industrijskih poslov kakor: knjigovodstvo, materialna uprava, ekspedicija, računovodstvo itd. in tudi vseh jamskih del vešč uradnik išče službe. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »Uradnik« 5958 Spalno opravo primerno za samce ali prenočišča, vse skoro novo, prodam po ugodni ceni. - Poizve se: Cankarjevo nabrežje št. 91. PSICA, VA leta stara, izborila varuhinja, se za 500 Din PRODA. Pripelje se lahko v Ljubljano. — ježe HAVLI-CEK, gozdar, Krvava peč, p. Vel. Lašče. 5957 Krojaški POMOČNIK išče službe. Nastop 1. nov. - Ponudbe upravi pod štev. 5999. IPSP- IŠČE SE POTNIK s fiksno plačo za takoj. — Naslov v upravi pod št. 5981. IŠČEMO IZURJENEGA zastopnika ki je prav dobro vpeljan pri trgovcih z železnino, pri stavbnih podjetnikih in industriji. Ponudbe z referencami na naslov: H. FEDER, Wien X1X/'1. Peter Jordan Strasse 14—16. 5956 Sprejme se DIJAK z vso oskrbo za 1000 Din. PRODA se omara /a obleke iz mehkega lesa za 300 Din, 2 umivalnika iz trdega lesa, politirana, za 300 Din, in 1 m kvadrat miza za 200 Din ter navadna železna postelja za 200 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5993. KONTORISTINJA ki je bila zaposlena že 2 leti pri lesni trgovini, išče službe. Ponudbe na upravo lista pod »LESNA« štev. 5992. FIŽOL vse VTSte, kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Dva ŠIVALNA STROJA iz predvojne dobe, Singer, v najbojšem stanju, za šivilje in krojače, naprodaj. Cena ugodna. — Istotam naprodaj kompl. trg. ŠTEL A ŽE, pulti, vrata (dvokrilna). - Več pove Mihael VONČAK, čevljar — Rajhenburg 83, pri kolodvoru. PRODAM 5000 kg betonskega železa močnega 7—9 mm, dolžine 12 m, za ceno kg po 3.30 Din, pri odvzemu cele množine — franko Škofja Loka - kolodv. Anton OGRIN, Školja Loka. RADI ŽENITBE išče 30 letni manjši trgovec priprosto gospodično ali vdovo od 25 do 35 let z nekaj premoženja. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »TIHO ŽIVLJENJE.« 6001 Orožniški vpokojenec zmožen slov., nem. in srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi, išče primer, službe. -Ponudbe na upravo pod šifro »Zanesljiv« štev. 5991. PRODAJALKA pridna in poštena, s četrtletno prakso, želi premeniti mesto v kaki mešani trgovini. — Ponudbe na upravo pod 5820. PERJE Storže kokoSje nrfK in Move bo^e Ur žE gosji puh, oddaja vsako - , v ' množino po zmerni j iTUCIUS ceni tvrdka LJUBLJANA, Tabor 2. E. Vajda, čakovec ^nhaa*iPJS perfektna, ki dUMCtil Ilfd je storila v boljših hišah, vajena vseh hišnih del, se išče k majhni slovenski družini. Nastop s 1. okt. Plača dobra. - Ponudbe z navedbo dosedanjega p službovanja na: Franja JA-' KIL — Karlovac (Hrvatsko). Prostovoljna javna DRAŽBA POHIŠTVA i (salonska garnitura) gostilni-1 ških STOLOV, SODOV do j 100 litrov, slik in vič drugih j antikvarij, se vrši dne 3. okt. i 1924 na Prulah 17, od 9—12 ; ure in od 2—5 ure. < Drva trboveljski premog n. Pefrič Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 NAPRODAJ eiekfro-motor 8 PS, 300 volt, enakomerni tok. Ogledati od 11—15 vsak dan pri Tehn. dr. »JAKOR«, Kotnikova ul. poleg elektrar. AGILEN ZASTOPNIK IŠČE zastopstvo večjih tvrdk Izvežban je za vse široke. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zastopnik št. 5895«. HiriVtap BAKER, MED, f\UVHit2 PAKFONG, ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo po-šliemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261. 5208 PERJE kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju Josip Brozovič ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja Na ljubljanskih velesejmih zaslovele Jarčeve KRANJSKE KLOBASE razpošilja od 5 kg naprej tvrdka K. JARC, Ljubljana, Hradeckega vas 35. 5172 KOT DRUŽABNIK in SODELAVEC k dobroidočemu podjetju ali trgovini pristopim s 100.000 do 150.000 Din. Sem trgovsko naobražen in vsestransko uporabljiv. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »SAMOSTOJEN« 5943 MEHANIKI, POZOR! Spomladi se bo oddal pripraven prostor za delavnico z avtogaražo pri hotelu »Stara pošta«, Kranj. Pogoji se izvejo pri g. Gor-janc, istotam. 5938 VAJENEC ki ima veselje do trgovine, se sprejme. Pogoj: primerna šolska naobrazba in oskrba pri svojcih. Naslov v upravi i »Slovenca« pod štev. 5949. Telegrafične drogove, kostanjeve, jelove in bukove kupuje FRUCTUS, Ljub-Ijana, Tabor št. 2. 5862 MLIN in ŽAGA naprodaj na veliki, stalni vo. di, kjer ni voda nikdar ne prevelika in ne premajhna. Jez naraven. Mlin je s 6 pari kamnov in stope. — Vse v najboljšem stanju. - Naslov v upravi lista pod štev. 5235. Modistka Horvat STARI TRG prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih cenah. Žalni klobuki v zalogi. TRGOV. IZOBRAŽEN vsestransko uporabljiv gospod srednjih let, vešč tudi pisarniških del, išče službo, na željo položi kavcijo do 100.000 Din. - Ponudbe pod šifro »ZANESLJIV« 5944 na upravo »Slovenca«. Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Nejceneisi nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk. klota, belega in rjavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, Žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebSEin za šivilje, krojače, Sollngen in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. Zahvala. Vsem, ki so med dolgo, mukepolno boleznijo izkazovali krščanska dela usmiljenja naši dobri mamici, gospej Elizabeti Kette in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, bodisi v Kamniku, bodisi na Bledu, kakor tudi darovalcem vencev in cvetja, izrekava prisrčno zahvalo. Istotako se zahvaljujeva vsem za mnogo-brojne izraze sožalja. — BOG PLATI! Kamnik, dne 24. septembra 1924. OTON in MARA KETTE. Za centralne kurjave najprimernejši jc visokokalorižni Trobnodolski premog. Dobavlja ga po originalni rudniški ceni gl. zostopnik premogokopa TROBNIDOL DOM. ČEBIN TRG. S PREMOGOM LJUBKJANA, Wolfova ul. l./II. Inserirajte v »Slovencu«! .SLOVENEC* Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku, veliki ali pa tudi v priprosti je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom po deželi naj-Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov 1IH Stalno in bogato skladišče vseh radio-polrebščin marke ..SlLVERTOWN" London, kakor: Kondenzatorji nepre-menljivi in premenljivi (Drehkonde-satorenj transformatorji, „Cossor" svetil, ke, kristal-detektorji, šumevci, vretenca, slušalice, anodne baterije, akumulatorji in vsi ostali deli za sestavo vseh mo* gočih aparatov za sprejemanje. Vsi dovršeno in masivno izvedeni aparaU renomirane angleške radio-industrije. Cene zmerne! preprodavaid znaten popusti SAVE l uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je ^Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj IVAN ZAROTNIK Telefon št. 379 mestni tesarski mojster Telefon St. 370 Ljubljana, Dunajska cesta 46 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja hiše, vile, tovarne, cerkve in zvoniki; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov. Parna iaga Tovarna furnirja Associated iriim muMrers (Rear Eist) LIS. im ZAGREB. Sfljmlšte 56. B ■ia I I I I I ,J Pravijo da kupiš dobro blago najceneje pri A. Šinkovec nisi. K.Soss Ljubljana. Mestni trg 19. Velika zaloga perila, pletenin, svile, nakita, rokavic, nogavic za dame in gospode. Prodala s m-20% tmilm. Kreditni zavod zo trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica št. SO (v lastnem poslopju) ObPE8fopan'a floti, nahup In proda'a roahn-prsinih prednostnih paplrtv, dep z In valnt. borzna naročila, predujem! In hredltl Mah prste, Bsftompt In Inhaso menic ter nahazlln p tu- In Inozemstvo. safe-deposltl Itd. Itd. Brzojggfte: Kredit Ljubljana Tel. M, ¥57,518