Zaupanje v prihodnost
Tita ni več. Ostalo je njegovo ime, nje-govo delo, njegova pot.
To ni tolažba, to je resnica, ki jo je Tito dolgo koval, ki smo jo vsa ta leta ko-vali skupaj z njim.
Ostal je Tito, ki pomeni jugoslovanske narode in narodnosti, ki so spletli bratstvo in enotnost ter vstali iz brezna obupa te-daj, ko so jim vsi že pisali konec.
©stal je Tito, ki pomeni junaško epo-pejo narodnoosvobodilnega boja.
©stal je Tito, ki pomeni naše samo-upravljanje, ki je v zametkih nastalo že leta 1941 in se je potlej širilo v obliki oboroženega boja, po vojni pa je dobilo novo kakovost — kot samoodločba Ijudi in narodov na višji ravni.
Tito — to so tudi njegovi soborci in vsi delovni ljudje, ki bodo nadaljevali njego-vo pot.
Tito — to je boj za mir, za politično in ekonomsko enakopravnost narodov, za ne-uvrščenost.
Vse to — in še marsikaj drugega je Tito.
In kaj bo ta beseda označevala v pri-hodnosti? To bo spet odvisno od nas sa-mih, od naše zvestobe idealom, za katere se je vse življenje bojeval Tito, kot je ob neki priložnosti zapisal Franc Šetinc.
V teh dneh smo izrekli nemalo obljub, zagotovil, priseg. Toda prisege so prema-Io. Premalo je tudi obljubiti, da bomo z udarniškimi akcijami izboljšali gospodar-jenje, kajti stabilizacija pomeni dosleden in kontinuiran boj.
Vse te besede, ki smo jih izrekli, mo-rajo prehajati v dejanja, v zrelo samo-upravno zavest, v uspešno mednarodno ak-tivnost — in beseda Tito bo soznačnica tu-di za našo prihodnost.
Zalost je v naših srcih, toda iz te ža-losti raste veliko zaupanje v prihodnost.
Tita ni več — ostaja Titova Jugosla-vija!