Štev. 215.
V Trstu, v petek, 4, avgusta 1916,
Letftlk XLI.
Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
UredniStvo: Ulica Sv.' Frančiška AsiSkega št. 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj se puSUj*jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprej .majo in rokopisi se ne vračajo. Izdalsidj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsoicij lista .Edinost- - Tisk tiskarne „Edinosti" vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As'škega st. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za |>ol leta ... -.............
za tri mesece........ • * .......
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta................
• " \ »T		
	V.--"* 1 ( 1 V-vŠI	
2.60
Posamezne številke „Edlnjsit* se piodujcjo po 6 vluarj$y.. zastarde številke po 10 vinarje/.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosli ene kolqne. Cene: Ogiaii trgovcev ih otetriikov . . . ; .. mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, otflasl denarnih zavodov ...............m m po 20 vio.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . »2.-*
Mai! oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek »Edinosti*. Naročnina to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti — Plača in toži se v Trstu.
(Jprava In inseratnl odde\e!c se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — PoštnohriniLiučai račun Št. 841.552.
Pregled nojnoveliffl doSDtSKou.
Ruska bojišča. — Ruski napadi pri Vele-snjovem, jugozapadno in zapadno Bro-dov. ob železnici Kovel—Sarni, pri Lub-ješovem i t i ob Nobelskein jezeru odbiti; drugače v\ fronti bistveno mirneje.
Italijan ' 3 bojišča. — Naš uspeh v bor-kolskem »useku; jugozapadno Faneveg-gija laški napad odbit.
Dogodki na morju. — Naše torpedne ladje obstreljevale Molfetto ob južni Ad-riji Si k) pad na morju. Laški letalski napad na Drač. Uspeh naših letal; eno laško letalo zbilo na tla. Naša torpedna ladja > Magnet« poškodovana po sovražnem podvodniku.
Zapadna bojišča. — Angleški in francoski napadi v soinmskem okolišu odbiti. Francozi vzeli zasedje Monacu m dele jarkov severno odtod. Pred Verdunom francoski uspeh 11a Poprovem robu m laut-feeškem gozdiču. Ob utrdbi rhiaumontu in jugovzhodno Fleuryja Francozi odbiti.
Balkanska bojišča — Nič novega.
Turška bojišča. — Na desnem krilu kavkaske fronte so se v ofnotskem .odseku Turki urneknili po težkih, za Ruse izgubo-nosnih bojih. Rusi so vzeli Polathame._____
urn^na poroOIo.
DUNAJ. 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. avgusta 1916, popoldne.
Rusko bojišče. -Pri Velesujo-vem so naše čete sovražni oddelek, ki je na ozki fronti vdrl v naš jarek, zopet do zadnjega vrgle iz njega. Armada generalnega polkovnika pl. Bohm-Ermolhja je zavrnila jugozapadno in zapadno »rodov napadne poizkuse. Tudi ob železnici iz ^arnov v Kovel in ob dolnjem Stohodu so se izjalovili ruski sunki. Drugače je bil sovražnik bistveno mirnejši, kar ie pac predvsem treba pripisovati njegovim prekomerno visokim izgubam.
i i a 1 i i a n s k o bojišče. — Pn uspešnih manjših podjetjih smo včeraj v borkolskem odseku zajeli 140 Lahov, meu nitmi dva častnika, in dve stropu puški. Na vrhovih jugozapadno Paneyeggi*a smo 1 avgusta zopet ob najtežjih izgubah odbili dva italijanska bataljona.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-
izpremenieno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, ftul.
Dosodk! na morju.
DUNAJ. 3. (Kor.) Uradno se razglaša: Skupina torpednih ladij je 2 avgusta zjutraj obstreljevala vojašae stavbe v fetti Porušena je bila letalSKa iopa, v nekaterih tovarnah ie nastal požar, druge pa ,0 bile poškodovane. Ko so se vale, so te torpedne ladje in križarka »A^pe-rru, ki se HmTe pridružila, imele kra ek strel-n boj s sovražnim oddelkom, ki ga je tvorila ena križarka in šest rušilcev. Ko smo dosegli nekaj zadetkov, so sovražne enote krenile proti jugu in izginile. Nase enote so se vrnile nepoškodovane. V u-traniih urah istega dne so v Dracu v zmlela pomorska ieiaia nemudoma zas edo-vala pet sovražnih letal s kopnega ki so metala bombe na Drač, ne da bi bila napravila kaj škode. Eno sovražno letalo je eno naših pomorskih letal (voditelj pomorski praporščak pl. Fritsch, opazovalec pomorski praporščak Sewera) vrglo iz zraka in je zaseglo le lahko poškodovano. Od obeh letalcev, ki sta pobegnila, so pozneje naše čete ujele enega častnika. Torpedno ladjo »Magnet« je 2. avgusta sovražni podvodnik napadel s torpedom in ;o zadel na zadnjem koncu. Ubita sta bila dva moža, štir* ranjeni. sedem se jih pa pogreša. Ladjo smo spravili v pnsta-
nišče
Poveljništvo brodovja.
Torpedna ladja »Magnet« ie bila splavljena leta 1896., dolga 67, široka 8 2 m, 510 ton, 6 topov po 47 cm, cevi za lansiranje torpedov, stroji 5000 konjskih sil, hitrost 26 ^morskih milj, moštva 80.
Cesar Viljem v našem glavnem stanu.
DUNAI 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Cesar Viljem je posetil vrhovnega armadnega poveljnika vojnega maršala nadvojvodo Friderika v na-stanišču vrhovnega armadnega povelj-ništva.
RUSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročila ruskega generalnega štaba.
30. julija, popoldne. — Zapadna fronta: Postojanka naših čet na levem bregu Sto-Iioda sc razširja. V smeri proti Kovelu in Brodeni in južno Dnjestra so naše čete napredovale in zasledujejo sovražnika.
30. julija, zvečer. — Zapadna fronta: Bo« ob Stohodu je potekel za nas ugodno. Tekom 29. julija s^o zajeli tam 21 častnikov, 940 vojakov in štiri strojne puške. V smeri proti Kovelu južno železnice Ro-žišče—Kovel so naše čete predrle sovražno fronto in j>rodirajo dalje. Zajeli smo 19 nemških častnikov, 300 nemških vojakov in štiri strojne puške. Stotnija nekega strelskega polka, ki je vdrla so-
vražniku za hrbet, je osvojila sovražno baterijo.
31. julija, popoldne. — Zapadna fronta:]
V	okolišu severovzhodno in jugovzhodno Baranovičev obojestranski srdit ogenj. Ob Stohodu so naše čete bojujoč se napredovale. Ob nekem Stohodskem pritoku smo tekom svojih napadov zajeli med drugimi ves 31. honvedski polk s polkov-nim poveljnikom in polkovnim štabom vred. Na drugih točkah ob Stohodu smo zajeli 21 častnika in 914 vojakov ter štiri strojne puške. V smeri proti Kovelu se nadaljujejo srditi boji. V smeri proti Brodom so naše čete zasleduje sovražnika dosegle reki Graberko in Seret.
31. julija, zvečer. — Zapadna fronta: Ob Stohodu prodiramo dalje. Mestoma je sovražnik nenadoma pričel streljati z artiljerijo. V okolišu Brodov je sovražnik z najtežjo artiljerijo oostreljeval samo mesto Brode in prehode čez Boldurko. Na vsej fronti se vrše srditi boji. Sovražnik napenja vse moči, da bi vzdržal svode črte. V ta namen priteguje čete odpovsod, celo posamezne bataljone.
1. avgusta, popoldne. — Zapadna fronta: Na črti Sjelce—Vjelick—Kuhari v stohodskem kolenu so nase čete vrgle sovražnika in so po boju prodrle preko te črte proti zapadu. Ob cesti Kovel—Luck smo zavrnili vse sovražne protinapade. Po napadu na vas Dubjenko, 5 verst južno Monastercrske, so naši hrabri polki, do vratu v vodi, prebredli močvirnati Ko-ropjec. ker je sovražnik razdejal vse mostove. Na zapadnem bregu so zajeli nad tisoč avstro-ogrskih vojakov in so se ustanovili tamkaj.
1. avgusta, zvečer. — Zapadna fronta:
V	okolišu Stobihva—Sinolari je nemška pehota zelo srdito napadla naše čete na zapadnem bregu. Naši hrabri polki so vrgli sovražnika ob velikih njegovih izgubah. Boj še traja.
Neresnična ruska trditev.
DUNAJ. 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo z dne 31. julija vsebuje trditev, da so Rusi ob nekem pritoku Stohoda zajeli ves 31. honvedski polk s poveljnikom vred. Ta trditev ne odgovarja resnici. Rusom se je v omenjenem odseku posrečilo, da so zajeli oddelek tega polka, ki je v močvirnatem, nepreglednem ozemljil izgubil zvezo z glavno silo ter je bil obkoljen po veliki sovražni premoči. Podobnim sLučajem se v močvirnatih gozdnih ozemljih, kjer se obkolitev lažje izvrši ter je težje vzdržati stalno zvezo med posameznimi četnimi oddelki, ni zmerom mogoče Izogniti. Da so Rusi v kratkem času že dvakrat skušali s potvarjanjem dejstev omadeževati čast celega polka, dokazuje pač nizko moralo ruskega uradnega poročevanja.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 1. avgusta: V adiški dolini se nadaljuje sovražno artiljerijsko delovanje, na katero mi energično odgovarjamo. V astiški dolini smo 31. julija zvečer gladko zavrnili sovražni napad proti našim postojankam 11a Monte Ci-monu, ki ga je uvajal izdaten artiljerijski ogenj. Ista usoda je zadela drug sovražni napadni poizkus proti našim postojankam jugozapadno Castelletta. V Travi-njolski dolini so se naše čete ustanovile v Paneveggiju. ki ga imajo že nekaj dni v svoji posesti. V tofanskem odseku je sovražnik obstreljeval v noči na 31. julij z artiljerijo vseh kalibrov naše postojanke. Pri Forcelli Bois je napadel z ogromnimi močmi, a smo ga odbili in s protinanadom pognali v beg. pri Čemer številni mrtveci, ki so obležali na bojišču, kažejo velikost izgub. V Arganski dolini je sovražna artiljerija povzročila v vaseh včeraj nekoliko požarjev, ki smo jih pa hitro pogasili. S soške fronte se ne da poročati nič pomembnega.
Italijanske ministrske konference.
RIM, 3. (Kor.) Ministrski predsednik Boselli je imel dolgo konferenco z ministrom zunanjih stvari, vojnim ministrom, mornariškim ministrom, državnim tajnikom za municijo, podnačelnikom generalnega štaba in generalnim ravnateljem letalstva. Listi pripisujejo tej konferenci posebno važnost, ker tvori podlago važnih sklepov današnjega dne.
Hensšbo uradno poročilo.
BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. avgusta 1916.
Zapadno bojišče. — Severno Som me se ie po močnem sovražnem pripravljalnem ognju mogel pričakovati med Ancro in Som m o velik odločilen napad. Zaradi našega zapornega ognja pa je prišlo samo do časovno in krajevno ločenih, toda težkih bojev. Na obeh straneh ceste Bapaume Albert in vzhodno tronneškega gozda so razpadli močni angleški napadi. Med Al a u repa som in Sommo se je sovražni naskok ponovil do sedemkrat V žilavem boju so naše čete ostale v posesti svoje postojanke. Sovražnik je vdrl samo v zašel je Monacu in v del larka severno odtod. Južno Somrte smo pri Bw1euxff
in Estreesu zavrnili francoske sunke. Na desni strani Može je sovražnik zastavil močne sile v napad proti Poprovemu robu in na široki fronti od utrdbe Thiaumon-ta do severno utrdbe Laufće. Na zapadnem delu Poprovega roba in jugozapadno Fleuryja se je ustanovil v delih naše prednje črte in je zopet vzel v laufseš-kem gozdiču predvčerajšnjim izgubljene kose jarkov. Ob utrdbi Thiaumontu in jugovzhodno Fleuryja smo gladko zavrnili sovražnika, v gorskem gozdu pa smo ga po začasnem vdoru vrgli s protinapadom ob velikih njegovih izgubah. Pri sovražnih bombnih napadih na belgijska mesta ie bilo med drugimi v Melrelbeke, južno Geuta, ubitih ali težko ranjenih 16 prebivalcev, med njimi devet žen in otrok. Naši letalci so napadli sovražna brodovja In so jih prisilili, da so se vrnila. Eno se je umeknilo preko nizozemskega ozemlja. V zračnem boju je bil sestreljen angleški dvokrovnik južno Roulersa, sovražno letelo, trinajsto poročnika Windgensa, pa jugovzhodno Peronne. Z obrambnim ognjeni smo po eno sovražno letalo sestrelili pri Boesinge in severno Arrasa.
Vzhodno bojišče. — Hlndenbur-gova fronta : Na severnem delu fronte nič posebnih dogodkov. Ruski sunki na obeh straneh Nobelskega jezera so se izjalovili. Močan napad je razpadel jugozapadno LubjeŠovega. Ob žeieznici Kovel—Sarni prodirajoče sovražne strelske črte smo pregnali z ognjem. V gozdu pri Ostrovera, severno Kisjelina, smo zajeli nad 100 mož. Na obeh straneh železnice pri Brodeh očividno nameravani sovražni napadi so se izvršili samo proti Ponikovici in smo Hh zavrnili. V ostalem je bilo na fronti manj bojnega delovanja. Pri Rožišču in vzhodno Torčina smo sestrelili rusko letalo. — Bothmerjeva armada: Jugozapadno Velesnjovega smo očistili majhna ruska gnezda.
Balkansko bojišče. — Nič novega.	Vrhovno armadno vodstvo.
Zračni napad na Kngleiho.
BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: V noči od 2. na 3. avgusta je zopet večje Število naših mornariških zrakoplovov napadlo jugovzhodne angleške gro-iovine in posebno London, oporišče brodovja Harwich, železniške in vojaške važne industrijske naprave v grofovini Norfolk, ter jih z dobrim uspehom obme-talo z razstrelnimi in užigalnimi bombami. Zrakoplove so pri doletu napadle sovražne lahke bojne sile in letala, pri napadu pa so jih osvetljevali številni žarometi in so jih tudi srdito obstreljevali. Vrnili so se popolnoma nepoškodovani.
Načelnik mornariškega admiralskega štaba.
LONDON, i. (Reuter. — Kor.) Včerajšnjega zračnega napada se je udeleževalo šest ali sedem zeppelinovcev. Po došlih poročilih ie bilo vrženih šestdeset bomb v večinoma redko naseljenih okrožjih. Neko letalo je napadlo en zrakoplov z obrambnim topom. Videlo se je, kako je padal in izginil v megli.
Asfjuith o pariški gospodarski konferenci.
LONDON, 3. (Reuter. — Kor.) Asquith je včeraj otvoril v dolnji zbornici razpravo o sklepih pariške gospodarske konference z govorom, v katerem je dejal, da je smoter soudeležbe Angleške: 1. da se prepriča sovražnik, da so zavezniki odločeni vojevati se popolnoma enotno na gospodarskem polju kot na vojaškem; 2. pa da se z ozirom na znano stališče Nemčije store priprave za čas po sklepu miru. Nemčija je že organizirala svojo industrijo za napad na trge zaveznikov in krepak, če mogoče, zmagovit napad na trge nevtralcev. Asquith je poudarjal, da je vsakemu posameznemu zavezniku prosto, da izdela svojo politiko v svrho izvedbe sklepov konference. Sklepi niso naperjeni proti nevtralcem, temveč vsebujejo le potrebne ukrepe za samoobrambo »roti gospodarskemu nenadnemu napadu, ki ogroža življenjske koristi zaveznikov.
Italljansko-nemŠka trgovinska pogodba odpovedana.
LUG AN O, 3. (Kor.) »Corriere della Sera« javlja, da je vest o odpovedi ita-lijansko-nemške trgovinske pogodbe verjetna in nravi, da je to posledica pariške gospodarske konference.
S turških Mil
CARIGRAD, 2. (Agence Tel. Milli.)
Glavni stan javlja:
Iraška fronta. — Nič izpremembe.
Perzijska fronta. — Naše čete so zasledujoč Ruse, ki so pobegnili iz Sa-kiza, dosegle Bukan od severa.
Kavkaska fronta. — V bltliškem in muškem odseku slabi krajevni strelni boji. Trdovratni napadi, ki jih je sovražnik pred petimi dnevi z bojno silo, sestavljeno iz sedmih pehotnih in štirih konjiških polkov, podpirano po več kot 30 topovih in havbicah, naperjal proti našim, le slabo branjenim postojankam v ofnotskem odseku, ki so tvorile proti severu obrnjen pomol, so bili krvavo odbiti. V 'tem bojo je imel sovražnik nad 3Q£j
mrtvih. Naše izgube so razmeroma majhne. Prvega avgusta dopoldne je sovražnik z dovedenimi ojačenji po sedemur-nem obstreljevanju ponovno napadel te postojanke, pri čemer je imel zopet o-gromne izgube. Ker se je nadaljno vztrajanje naših namaknienih oddelkov v tej postojanki smatralo za nesmotreno, smo jih umekniii v svoje nekoliko boij zadaj ležeče postojanke. V središču in na levem krilu ob obali nič pomembnih operacij. Sovražnikovo delovanje, da bi dalje porinil črto zapadno Erzindžana, je bilo brez uspeha. Sovražnik je zasedel Pola-thane.
Ob črnomorski obali smo sestrelili rusko letalo. Letalca, mornariškega častnika in vojaka, smo ujeli, letalo pa zajeli. — 30. julija se je vzhodno otoka Sama kakih 500 roparjev, ki so bili oblečeni v obieko razne vrste, pod zaščito sovražnih vojnih ladij izkrcalo na obali Dipi Burnu. Zaradi našega odpora in protinapadov pa niso mogli prodirati, temveč so morali pobegniti na svoje ladje, pri čemer j«m je naš srditi ogenj zadal izgube. V severovzhodni smeri od Katlje so naša letala dosegla z bombami zadetke v polno. Pred dvema dnevoma sta sovražna pomožna križarka in oborožen transportni parnik, ki sta priplula v akabsko pristanišče, bombardirala Akabo in okolico ter skušala izkrcati čete. Kor pa zaradi našega ognja nista mogla izvršiti svojega namena, sta se morala umekniti. V teh bojih je imel sovražnik razmeroma resne izgube.
IZ ROMUNSKE.
BUKAREŠT, 2. (Kor.) »Steagul« piše: Dve leti smo priča boja ined nemškim, na ohranitev miru usmerjenim, in angleškim, nalašč za vojno ustvarjenim zistemom. Odpad Italije je imel za posledico, da smo tudi mi odpadli od nemškega obrambnega zistema. Od takrat je naša dežela razdeljena v dva tabora: eden, ki ga zastopa konservativna stranka, hoče slediti tra-dicijonalni politiki dežele, drugi pa je re-volucijonarnejši ter hoče prevreči vse temelje, ki so nas dovedli do nemškega zistema. Ura odločitve za Romunsko ne more biti več daleč. Voliti mora med odbojno državo proti Rusiji in med državo, ki bi jo Ui'sija samo trpela. List pobija nazor, da bi se moglo romunsko vprašanje rešiti proti Nemčiji na strani Rusije! S tem bi se dala Romunska v roke entente ter bi se sama odrekla temeljem, na katerih je evropska politika ustvarila državo ob dolnji Donavi. Ruska zmaga bi bila za Romunsko morda počasna smrt. Vojna ob ruski strani pa bi bil prostovoljen samomor.	_
Odhod grškega vojaštva iz Soluna.
AMSTERDAM, 2. (Kor.) »Times« javljajo iz Aten: Grška vlada je sklenila, da vso grško pehotno posadko v Solunu odpravnin jo premesti v Tesalijo.
PARIZ, 2. (Kor.) Vest agencije Havas pravi, da se na povelje vojnega ministra 11. grška divizija premesti iz Soluna v Lariso. V Solunu ostane samo en bataljon. Njegovi odnošaji napram četarn zaveznikov ne bodo mogli dajati povoda za spore. Sklenilo se je to po posvetovanju med kraljem in vojnim ministrom in se je stvar naznanila zastopnikom ententnih držav. Kralj je nadalje odredil izpremembe na prefekturnih mestih in je imenoval osebe, ki popolnoma jamčijo za pravilnost parlamentarnih volitev.
Srbski prestolonaslednik v Solunu.
SOLUN, 2. (Havas. — Kor.) Srbski prestolonaslednik je na krovu rušilca torpedov^ včeraj dospel semkaj.
Casement usmrčen.
LONDON, 3. (Reuter. — Kor.) Sir Rogger Casement je bil danes ob 9 usmrčen.
AMSTERDAM, 3. (Kor.) Iz poročila Reuterjevega urada ni razvidno, aJi je bil sir Casement obešen, ali kakor je bilo najprej javljeno, ustreljen.
Razne politični vesti.
Hindenburg vrhovni poveljnik na ruski fronti. S poučene strani se poroča o overitvi poveljništva na ruski fronti generalnemu vojnemu maršalu Hindenburgu naslednje: Po posvetovanjih nemškega cesarja tekom njegovega bivanja 11a vzhodni fronti in samoposebi umevno v sporazumu z našim česanem je Himienburg prevzel poveljništvo nad večjim delom armad na vzhodni fronti. Doslej je imelo obojno poveljništvo, avstro - ogrsko in nemško, takorekoč več front. Sedaj nastopi enotnost na vsej fronti, kar pomenja izredno Olajšanje poveljstvenih razmer za čete, ki stoje na vsej fronti. Hindenburg bo slej ko prej odvisen od nalogov, oziroma nalog, ki mu jih boste dajali obe vodstvi. Enakost na vzhodni fronti se je že leta 1914., ko sta Hindenburg in Conrad delovala skupno, obnesla kar najbolje in bitki pri Lodzu in Limanovi ste bili sad te enotnosti poveljstva. S poverjenjem poveljstva nad novo enotno vzhodno fronto Hindenburgu postane skupno delovanje obeh armad Še veliko ožje in poveljstvenc raz-fii^i v	— To izne va Ujk.^uje
enotno skupno delovanje Nemčije in Av-stro-Ogrske.
POLOŽAJ NA ROMUNSKEM.
»>Moldava «, glasilo Petra Carpa, znanega prijatelja Avstrije in Nemčije, piše: Treba je samo opazovati: Tu napoveduje minister svojim zaupnim prijateljem, da v kratkem pridejo Rusi v deželo, podaja natančni čas in imenuje točke, kjer vdro tuje armade v deželo. Tam pripoveduje nekdo drug zastopniku tuje države, da v slučaju, če Rusi pridejo v deželo. Romunska ne bo imela moči, da bi se jim ustavila. V tem se pa na bregu Donave morejo videti priprave Rusov za vdor v našo deželo. Mrzlične vojaške priprave v pričakovanju neposrednega sodelovanja naše armade z ruskimi četami so značilne. V armadi se ve, da je vse že ukrenjeno. #da se je vojni materijal že odpravil na prej določene točke, da so ainbulance pripravljene in ravno tako črede živine, ki so potrebne za armado. Prišlo je do čudnega pobratimije-nja pri železnicah med našimi visokimi, in ruskimi železniškimi uradniki v pričakos-vanju prevozov čet. Kar je pa najbolj čudno, vlada v vojaških krogih prepričanje, — da greino z Rusi, da se bo kmalu vršila mobilizacija in da je vse pripravljeno v pričakovanju akcije Romunske ob strani Rusov. V ostalem je zadovoljstvo med rusofili znamenje, ki ne vara. Radr.-jejo se. Romunski poslanik v Petrogradu ne inore zakrivati svojega veselja. Zmagal je: mi pojdemo z Rusi.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Po dobrih bukareških informacijah jč napetost v diplomatskem položaju Romunske, ki je v soboto dosegla višek, nekoliko popustila.
»Az Est« poroča iz Bukarešta: Kralj je po določenem programu odpotoval iz Bukarešta in žnjim je zapustilo glavno mesto tudi več vodilnih politikov, med njimi Marghiloman, in vzpostavljen je zopet mir, ki so ga rusofili kalili nekaj dni. Veliki naskok Filipeska in njene stranke v prid en-tenti je razpadel in danes celo pristaši entente 14. dati avgusta ne smatrajo več za rdeč praznik, na katerega bi bila Romunska po njihovem računanju morala začeti svojo akcijo. Tudi rusofili smatrajo za končano svojo agitacijo, ki ni obrodila za-željenega sadn. O avdijenci Take Joneska, ki je v ostalem bila zelo kratka, ne govore niti rusofili sami; vodja ententne stranke je na burna vprašanja svojih pristašev po avdijenci odgovoril: »Nemci so nas zopet prekosili.«
»Eclair des Balkans« pravi o dogodkih prošlega tedna: Vesti o skorajšnji reorganizaciji vlade, o orožnih vajah, to se pravi mobilizaciji po novem načinu, brez kraljevega dekreta, iti končno v imenovanju generala Illieska za načelnika generalnega štaba in s tem zvezane nade so splavale po vodi. Rusofilski voditelji strank so bili desavuirani in 14. avgust poteče, ne da bi izbruhnila vojna, ki bi jo tako želeli stranki Filipeska in Joneska. Ker se njene nade niso izpolnile, bosta seveda psovala ministrskega predsednika in govorila o Bratianu, ki je bil brez dvoma odkritosrčen, da je prekršil svojo besedo.
;>Az Est« poroča iz Bukarešta 1. t. m.: Kakor doznava »Epoca«, cdpotnje državni tajnik vojnega ministrstva, general Illies-cu. v kratkem v važnem poslu v inozemstvo.
Končno pišejo »Miinclmer Neneste Nach-richten«: Zdi se, da v Bukareštu v tem trenutku čutijo potrebo, da pošiljajo v svet kolikor mogoče pomirljive vesti, ko prejšnji teden niso mogli dovolj pripravljati sveta na resnost položaja. Poznamo to valovenje izza časa italijanskega izdajstva in ne bomo popuščali v svoji pazljivosti. Sedaj se v blagih glasovih zagotavlja, da so bili samo rusofili, ki so prihod novega francoskega poslanika in dovoz 60 vagonov municije iz Rusije zlorabili za besno agitacijo, .lavno mnenje naj bi se popolnoma zavedlo in ljudstvo naj bi se nahujskalo z vestjo, da je sklenjen vojaški dogovor med Romunsko in ententnimi državam! in da je neposredno pričakovati vstopa Romunske v vojno. V resnici se zagotavlja danes, je politični notranji 111 zunanji položaj popolnoma neizpremenjen in gonja ruske stranke ni napravila nikakršnega vtiska na vlado. Verjetno je, da bodo agenti četverozaveze napenjali vse sile. da potegnejo deželo za seboj. Vneto bodo uporabljali orožje laži in pretiravanja. Na drugi strani pa se ne bodo dali uspavati po neobveznih oficijoznih zagotovilih.
Položaj.
3. avgusta.
O dogodkih na severnovzhodnl irontl poročajo »Tagesposti« iz vojaških krogov: »Zopet razsipljejo Rusi svoj človeški materijal na fronti armade Bothmer-jeve, severno Dnjestra. Vsi poizkusi sovražnika, da bi iz Brodov ven pridobil prostora in da bi razširil svojo dosedanjo dvomljivo posest, so ostali brezuspešni. Kaže sicer., da je sovražnik vsled izgub zadnjih dni izdatno izgubil na bojevni sili, vendar dovaja rn^-c rezerve. Proti novim po7fc:.*::?»i Zaveznikov na Stohod*!. m siin 1 ri .Ka-
Itr«a n.
»tUiNOM*« Stev. 215.
V irstti, one i. avgusta 19I(>.
lovki se io sovražnik tudi včeraj brez-ItpeŠno z&Ietal.« Na to naglaša poročilo, & se Je zaupanje naših čet, da odbijejo Sdl nav^! novih rezerv, znatno plačilo.

_ _ » ^ <
»Kčlnische Žeitung« poroča, da v Rusiji še vedno prevladuje vojevita struja. Spričo velikih izgub v zadnjem času da so nasprotniki vojne priporočali, naj se preneha z ofenzivo in počaka ugodne-jega časa. Ali vojna stranka da je zopet zmagala. Sklenjeno da je, da se generaloma Brusilovu in Saharovu dajo na razpolago vse razpoložljive rezerve. Zato da je v bližnjih dneh pričakovati najtrdo-vratnejih bojev.
»Nemški narodni odbor« pod predsedstvom kneza Wedela je že začel s svojo propagando. Po »Hrvatski Rteči« po-snemijemo nastopna zanimiva razmotri-vanja: »Nemškemu narodnemu odboru Je namen, da ustanovi soglasje v vprašanju vofrilb ciljev in da sestavi program za časten mir. Ta namen hoče doseči z Izdavanjem brošur in prirejanjem predavanj po raznih mestih Nemčije. Kak program ima ta odbor za mir, nam ni znano dosedaj, a tudi v polemikah po časopisih se nam kažejo ti ljudje totiko kot skrajni aneksijonisti, kolikor kot umer-Jenci glede vojnih ciljev. »Vorwarts« trdi, da odbor stoji »bližje aneksijonistom nego Ii kritikom bodi katerih zahtev a-neksije.« »Berliner Tageblatt« meni, da bercrfinsko socijalistično glasilo s to svojo trditvijo sega predaleč, ker resnica »u-tegne biti ta, da odbor niti sam ne ve, komu stoji najbližje, ker ima v svojih vrstah pristaše vseh možnih in nemožnih idej. Ker se ne bi hotel nikomur zameriti, misli odbor, da mora biti z vsemi in pripomore ta tvorba brez moči le k temu, da se zmešnjava še poveča. »Berliner Taee-blatt« torej ne veruje, da bi bilo delo tega odbora uspešno. V nemški publicistiki ima ta odbor le malo pristašev; zato treba počakati smeri njegovega dela in — v prvi vrsti — njegovih praktičnih uspeh crv.«
lastnih mejah napram narodnim sorodnikom narodov na Balkanu, da poslednjim
popolno uverjenje, da se Km nI v narodnem pogledu ničesar bat!, da Hm bo marveč zagotovljena popolna svoboda narodnega napredka in razvoja! Monairhija bo
morala zapustiti poti starih tradicij in marsikaterih predsodkov, ki so jej odtujali narode na Balkanu, kakor pričajo dogodki, ki smo jim bili priče vsi. Če torej ffrof Monts iskreno misli, ko prisoja naši monarhiji velike naloge na jugu in na Jadranu, bi moral nasloviti resne besede na iz-vestne šovenistične kroge lastnega naroda, ki neprestano silijo našo monarhijo k notranji in vnanji politiki, ki ne more pridobivati tistega zaupanja, ki smo je gon označili kot neizogibno potrebo.
Po raznih vesten bi se dalo soditi, da je kriza v Romunski rešena v smislu entente. Tako poroča rNeue Fr. Presse« po listu »Galae«. Do 15. avgusta da bo romunska vojska mobilizirana. To bi bilo precej jasno povedano. Ali je tudi drugih vesti, ki to rešitev zopet zavijajo v neko meglo. Eni trde, da se kralj in drugi merodajni faktorii še vedno branijo nastopiti proti centralnima vlastima; drugi, da pride v a-da še le do 14. t. m. do definitivnoga sklepa; tretji, da želi vlada rešiti krizo v taki formi, da bo koza sita in trava nedotaknjena; to je, da bo rešitev ugodna za inte^ rese entente in da ne bo izzivalna za centralni vlasti. Torej še vedno po — romunsko! Ali naj bo morda to tista forma, ki bi odgovarjala vesti, ki se širi te dm; da Romunska sicer ne stopi v vojno, pač pa da dovoli ruskim četam prehod! bravo! Bravo! Morda misli, da bo s tem varovala svojo — nevtralnost?! Ne, ne, to bi bila udeležba v vojni, samo na — ceneji način, če bi se namreč centralni vlasti puščali slepiti! Ali ti računi Romunske — če jih ima res na misli — se izjalove prav gotovo in sledili jim bodo obračuni, po katerih bo g. Bratiana glava bolela. Centralni vlasti se zadovoljujeti z nevtralnostjo ali z resnično in popolno, ne pa po morali tistega poštenjaka, ki za ves svet ne bi hotel sam krasti, pač pa daje tatovom potuho! ___
Naj pripomnimo par besed k velikim nalogam«, ki čakajo naše monarhije na »ju-Bu in na Jadranu«. Ne oporekamo. Toliko realru interesi sedanjosti, kolikor nje ge-Okraticni položaj, nje zgodovina, nje stalo S Pa J?-1 nie narodnostna struktu-.	monarhiji „a jug. Ali isto-
! ^ 5 ^ Sam?ten' ***dinec, morajo tudi države, kadar hočejo doseči kak namen, rabiti primerna sredstva. Ako hočejo razširiti — da se poslužimo sedi navadnega termina — svojo interesno sfero preko kake dežele, je prva potreba ta, da si s pametnim postopanjem osvoje srca nje prebivalstva — simpatije in zaupanje. A v ta namen je glavni pogoj ta, da odstranijo iz prebivalstva dotične dežele vsako bojazen v nacijonalnem pogledu. In to more naša monarhija z reformo svoje notranje politike narodno in jezikovno sorodstvo med prebivalci na jugu in veČino prebivalstva v naši monarhiji sami, daja monarhiji možnost, da s postopanjem, v
ridiermstoo In skrb za đolenčRe.
Od c. kr. tržaškega namestništva smo prejeli: .
V Trstu umira od vsakega iisoča živo-rojenih otrok dvesto že v doienški starosti.	. . ,
Precej razširjeno mnenje, da je ta umrljivost dojenčkov le naravni izbor v svrho dosege živečega krepkejšega plemena, je neosnovano in napačno. Neste-vilni krepki otroci umirajo za črevesnimi boleznimi zaradi neprimerne hrane m za posledicami zanemarjenega negovanja, veliko slabičev pa prenese bolezen in slabo negovanje, zaostane naravno močno v razvoju in taki otroci so pozneje manj sposobni za boj za obstanek.
S primerno skrbjo za dojenčke se more umrljivost pri dojenčkih znižati na najmanjše število, na drugi strani pa doseči, da se rastoči otroci v tej občutljivi starosti kolikor le mogoče okrepe m razvijejo.	,	. .
Že zdavnai priznano dejstvo je, da so materine prsi najboljše jamstvo za uspe-vanje otrok. Otrok, ki pijejo iz steklenice, umira sedemkrat več kot pa onih, ki se hranijo pri prsih, in le-ti so tudi za vse življenje zdravejši in odpornejši.
Mati, ki sama doji svojega otipka, mu tako nalaga najlepšo in najdragocenejšo glavnico za poznejše življenje.
Ce se je naravno prehranjevanje dojenčkov zlasti pri mestnem prebivalstvu vedno bolj krčilo, so temu krivi deloma predsodki in nevednost mater.
Z namenom, da se s svetom in dejanjem pomaga materam pri izpolnjevanju ntihovih naravnih dolžnosti napram novorojencem, ustanovi c. kr. namestnlštvo v Trstu v najkrajšem času dve materinski svetovalnici v poslopju družbe za ljudska kopališča v ul. Paofo Verooese in v poslopju poliambulance in rešilne postaje v ul. sv. Frančiška Aslškega.
Na obeh krajih bo dvakrat na teden izkušen zdravnik dajal nasvete, pri čemer mu bo pomagala dojenška strežnica.
Vsaki svetovalnici je dodeljen odbor, sestavljen iz žena dotičnega okraja.
Te žene se izbero iz krogov, ki poznajo razmere širokih ljudskih slojev in po svojem značaju in lepem rodbinskem življemu uživajo ugled in spoštovanje.
Ena ali po potrebi tudi dve teh žena se boste redno po vrsti udeleževali teh zdravniških poukov in razdeljevali na^ grade za dolenje.
Nagrada za dojenje znaša pet kron na teden in se bo predvsem podeljevala samo materam, ki dobivajo vzdrževal-nino. Ce bodo dopuščala sredstva, se bodo potem upoštevale tudi druge potrebne matere.
Poleg nagrade za dojenje dobi nadalie vsaka mati, ki odgovarja zgornjim pogojem, ob priliki poroda tudi porodniško podporo v znesku 10 K.
Matere morajo dojenčke redno, vendar pa vsaj enkrat na teden prinesti s seboj.
Strežnica bo najprej pogledavala dojenčke glede higijenične obleke in negovanja. jih tehtala in meriia ter jih nato pokazala zdravniku.
Zdravnik bo nato poučeval matere in odrejal izplačila nagrade za dojenje.
Matere, ki slabo negujejo otroke, se posvare. Ce bi to posvarilo bilo brez uspeha, se jim za nekaj dni ustavi- nagrada za dojenje.
Na podlagi teh pergledovanj se more materam za posebno dobro negovanje njihovih dojenčkov podeliti posebna nagrada. Pogoj za to pa je najmanje tritedensko dojenje ob izključitvi vsake druge hrane.
Materam, ki na podlagi izreka sveto-valniškega zdravnika ne morejo več dojiti, se bodo namesto nagrade za dojenje izdajale nakaznice za dobivanje mleka iz razdeljevalnice v poliambulanci.
Svetovalnice za materinstvo In dojen-sko skrbstvo so samo za zdrave matere in doience. Bolne se bodo po izvidu voditelja svetovalnic odkazovale dojenški ambulanci mestne bolnišnice.
Nagrade za dojenje se bodo v takih slučajih na podlagi potrdila prhnarija dotičnega oddelka, da mati še nadalje izpolnjuje dolžnost dojenja in dobro neguje otroka, izplačevale tudi nadalje.
Svetovalnice se otvore v nekaterih dneh in se čas zdravniškega pouka objavi v časopisju.
Odredba
c. k. primorskega namestništva 1. avgusta 1916, štev. Pr. 1933, o zdravstveno-poii-cijskem nadzorstvu prometa s sadjem in sočivjem.
Z ozirom na to, da se je pojavilo v tržaškem mestu več slučajev legarja, odre-juje namestništvo v svrho zabranitve zanositve bolezni, da se sme pošiljati sadje in sočivje v kraje izven Primorske samo z dovoljenjem pristojnega političnega ob-lastva I. inštance.
Prestopke te odredbe kaznuje po zakonu 14. aprila 1913, drž. zak. Štev. 67 politično oblastvo z globo do 200 kron, oziroma z zaporom do 14 dni, ako ne zapadejo splošnim kazenskim zakonom.
C. kr. namestnik: Dr. Baron Fries-Skene i. r.
DfiiiCi VBtL
Namestnik baron Fries-Skene v Tolminu. Namestnik baron Fries - Skene je obiskal v sredo Tolmin ter si je ogledal trg ki je, ker se nahaja v neposredni bližini fronte, posebno trpel vsled vojnih dogodkov. Namestnik se je natančno informiral o življenskih razmerah prebivalcev, ki sg še ostali v Tolminu, ter jim je izrekel svoje posebno priznanje za njihovo pogumno vztrajanje. Občinskemu gerentu vitezu pl. Zirnieldu je izrazil namestnik živahno zanimanje za usodo težko izkuša-nega trga ter je izjavil, da bo po svojih močeh podpiral pomožno akcijo za Tolmin, ki mu je ravno tako kot pomožna akcija za Gorico posebno na srcu. (Kot.)
t Martin Krže. Iz Sodražice nam je došla vest, da je tamkaj preminul po dolgem in mučnem trpljenju g. Martin Krže, posestnik in trgovec z lesenino itd. v Trstu, Piazza S. Giovanni 1. Z Martinom Krže-tom pada v grob zopet eden iz stare garde iz Nabergoj-Dolenčevih časov. Živo se je v tedanjih časih Krže udeleževal na-5ega socijalnega življenja fn ysega narodnega gibanja. Bil je član vseh narodnih društev, soustanovitelj »Sokola« in »Tržaškega podpornega in bralnega društva« (ki je štelo do vojne kakih 1500 ČJanov) in bil je — če se ne motimo — nekaj časa tudi njega predsednik. Ža vsako narodno podjetje je bil odprte roke, kolikor so le dopuščate njegove razmere. A tudi na skrivnem je vršil rad dela usmiljenja napram vsakomur, ki je bil res potreben. Vedno mfren, veder, smehljajočega se obraza je bil naš Martin; a poleg tega neumorno delaven in spreten trgovec in dober gospodar, da si je ustvaril povsem solidno in trdno trgovsko pozicijo. — Bolehati je začel že pred leti na srcu in iz te hibe so se menda polagoma razvile tudi druge komplikacije. Slednjič ga je bolezen prisilila, da se je umaknil v Sodra-žico, v svoj rojstni kraj, kjer je sedaj smrt napravila konec temu pošteno slovenskemu življenju in — trpljenju. Od tedaj vodi trgovino pokojnikov brat Ivan. Naj dragi, nepozabni Martine, počiva v miru v svoji domači grudi! Žalujoči rodbfni izrekamo iskreno sožalje.
C. kr. državna deška in dekliška ljudska šola v ul. Fontana je, kakor čitamo v uradnem »Osservatoru« v šolskem letu 1915/16 štela v 29 razredih 1183 učencev in učenk, katerih je bilo 319 nemške, 401 italijanske in 366 slovenske narodnosti. Tekom leta jc izstopilo 91 učencev. — Tako je bilo torej v začetku šolskega leta povprečna 40, ob koncu šolskega leta pa 39 učencev v enem razredu. Ugotavljamo zopet, da tvori število učencev slovenske narodnosti ravno tretjino vseh učencev in da presega število slovenskih učencev število nemških učencev za 47 in zaostaja za številom italijanskih za 35. Število slovenskih otrok na tei c. kr. državni ljudski Šoli bi zadostovalo za popolno osemrazrednico, ki bi bila celo prena-
polnjena, ker bi prihajalo na vsak razred po 46 učencev, namesto normalnega števila 40, oziroma bi morala imeti najmanje eno vzporednico. V nedeljski številki našega lista smo objavili razpredelnico, ki je kazala, koliko naše dece se nahaja na naših slovenskih CM šolah in koliko na državnih nemških. Ker Sv. Jakob tu ne prihaja v poštev, naj ponovimo le naslednje Številke: deški razredi na Acque-dottu 288, dekliška na Acuedottu 499, nemška deška šola na Lipskem trgu 264 (iz letnega poročila za leto 1912/13, a žc letos baje precej višje), nemška dekliška šola istotam 299, nemška v ul. Fontana 366 slovenskih otrok. Skupaj torei 1716 slovenskih otrok. In kaj j>omenja to? Nič več In nič manj, kot da smo tržaški Slovenci v mestu samem, ne glede na Sv. Jakob, prikrajšani za celih pet popolnih osemrazrednic, ki bi nam jih morala vzdrževati tržaška občina in bi izkazovale še vedno nadnormalno povprečno število učencev na vsak razred, namreč 43! A kaj imamo namesto vsega tega? Pet deških razredov in dekliško oseinrazrednico z dvema vzporednicama na Acquedottu, kar moramo vzdržavat) sami in kjer je povprečno po 63 otrok stisnjenih v razred, v katerem je prostora za 35 do 40 učencev. To so razmere, ki đo neba kriče po pravici, po od-poenoči!
Mestna zastavljalnica. Jutri, 5. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca majnika 1915 na modre listke, in sicer od štev. 72.100 do Štev. 73.500.
»Edinost« se prodaja tudi v prodajalni gospoda A. Grbca v Izoli.
Vpisovanje vojniških sirot za Ankarau se bo vršilo še danes v petek, avgusta t. 1. v društvenem uradu ul. S. Lazzaro št. 14 I. nad. od 572 do 7M> pop.
V kolodvorski gostilni v Puli je od 1. avgusta kuhinjski obrat za civilne in vojaške osebe ustavljen do nadaljnega sklepa.
V llftNfrtfft cunje, volno, bomba/, volnena in ilUPUjUll vatirana pokrivala in \olnene pletene srajce Prihajam tudi oa dom. Zaloga Settefuatane štev. 45.	402
EfttnAMffC Anton Jerkič posluj« zopet r svojem rUlUJsLUl ateljeju t Trstu, Via deli« Po.te *tov. 10.
KnnilTOm volno, volnena in vati ana pokri-llUpUJClEl vala, bombaž, stare vrvi in turike preproge in odpadke. Vi* Toro štev. 8. 1013
UssRourstne aa^
izredna prilika! SfoJ^rL™
morjem in ogle lalom K 70. Nov šivalni stroj K 70. Originalni š vclni stroj tuli za vezanjo K 12'>, fmejSi stroj z 5 predali ^ 184.». Ulica S. Giovanni 10. Skladišče.	520
Na deUeio s smo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipo. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljk«, baterije, pisemski papir ko-irni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rama za brado, žlice, razua rezila, robci, mre/.ico za brke, pletenine, arajce, spodnjo hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAK01* LliVI. uiica S. Nicolo itev. 19.	62
l
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
MALI OGLASI.
Kl^niffSftt CUBje» volno, bombaž, volnena po-IlU|i|iJCiII krivala, pletenino, žaklje in kovino. Pr tajam tudi na dom. Via Boachotto 18. 5i8
V UMU iS fll	K fcff. cunje bO vin.
AUPeJein Ulica Erta 8.	1011
^Alffilfffffl bi&koti Turni, Koestling Zwiback, LUIlUltlUlIf slaičice, malinovec itd. se proda na debelo in na drobno. ,Regno di cioccolata" Trat. Corso fit. 39.	460
tf««cy delavca kojlgovezne stroke fn dve ilVll mladenki sprejme takoj Knjigoveznica J. Novak, P&zln (Istra).	465
Slda-med
Sida-med
je najcenejša in najboljša jed z kruhom.
Ceneno, izborno, oku-no hranilo je Sida-med, napravljen iz umetnega medu. Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se uživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh mes*o dragega surovega manla, s čimer so doseže jako zna. ten prihranek. Nadomeiča mno^a druga draga jedila. — 1 zavojček velja 35 vinar ev-Ena sama poskušnja Vas bo o tem prepričala — Dobiva se ;pri razpoSiljalnic Josip Berdajs. Ljubljana, Zeljarska ulica Stcv. 12. Požilja se najmanj 6 zavojčkov zu K 2.— po povzetja ali Če se pošlje denar naprej.
Za trgovce popust.
ZDRAVNIK
M, Dr. EM PmM
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v uilci Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne En otroSk« bule sni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, refošk, peneči in desertni moškat. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermoulh, grenčine od 56 1 naprej. — Velika množina modre galice.
PARČ1NA, Kavarna „Armonia« — Trst.

II|a1 je v ponedeljek 24. julija mal pa-U*Ll piga. Oni, ki ga prinese aH pa zna, kaj o njem, dobi nagrado K 100. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	519
Diplomirano
učiteljica podučnje z gotovim _	uspehom na svojem doma male
in odrasle ▼ slovenskem in nemškem jeziku. Tudi ! one, ki govore samo it&ljansko. Za vsako uro od 20 vimai^ev do 1 K po dogovoru, Naslov: Privatna ! učiteljica, ulica Farnoto 4.6, pritličje, pri go9pej Berquier, Trst.	1009
f flkllD T,aka TTstA kupuje prva slovenska trgo-&UI\fJC vina, Jakob Margofl, Trst, ulica Soll-tario 21 (pri mestni bolnišnici).	450
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.čertnak
se Je preisin In ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
tz^iraaje z&Eiovlirez bolečina. Fioioiiiraaia
UHETNI ZOBJE.


m
J
Amalija Krže roj. Lovšin naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda
Uflartiea Krže
posestnika in trgovca v Trstu
kateri je danes, v torek, dne 1. avgusta 1916, ob 11. uri zvečer, v 58. letu sveje starosti po mukapolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se prenese v petek, dne 4. avgusta, ob 4 popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev.
V SODRAŽICI, dne 1. avgusta 1916.	ŽALUJOČI OSTALI.
corso :.»
mk