Leto LXXI, st 220 rren - cena * prezro u u.ov Uredništvo • oprava; LJubljana, Kopitarjeva 6. Teleton 4001 - 4004 Mesečna naročnina 18 lir, u Inozemstvo 51-50 lli. tek. rat.' Ljubliana 10.450 ra naročnino ln 10J49 u Inserate SLOVENEC SEPTEMBER -1943 29 SREDi t Angriffe bei Saporoschje gescheitert Feindliehe Angriffe bei Saierno abgewtesen — Split und Insel Korfu genommen - 56 Bomber abgeschossen im Westen Aua dem Flibrerhauptquartler, 28. Sept | Daa Oberkommando der .Wehrmacht gllit bekannt: Am KubanbrUckenkopf wurden mehrere Brtllehe Angriffe der Sovrjets ab-gewlesen. Die Stadt Temerjuk wurde planm3sslg zersttirt und gerUumt. Im Kampfraum stidostwSrts und ostmKrta von Saporoschje netite der Feind aelne Durchbrucbsversuche mit niaaslerten, rum Teli neuen herangeftlbrten Kraf.cn fort Alle Angriffe aehelterten ln erbtttei-ten Kfimpfen unter boben felndllchen Ver-luaten. Elne sonjetlsche Kampfgruppe, die rorBbergehend In unsere Stellungen elnge-broeben var, vvurde lin Gegenangrlff zu-rBckgeworfen. Am mlttleren D n J e p e r grlffen die SowJets nlederum die deutacben Briicken-ktlpfe erfolglos an. Kanipf gegen elnlge unter dem Schutze der Dunkelhelt Uher den Flusa gesetzte schwiichere sonjetlscbe Ah-tellungen slnd nocb Im Gange. Im mlttleren Frnntabsehnltt hilt der atarke Felnddruck unvermlndert an. Mebrere feindliehe Angriffe an der Murmanfront wurden zerschlagcn. Leiehte deutsche Seeatreltkriifte ver-aenkten Im Scbvarzen Meer, vor der Ta-mankliste eln aowJetlschcs Kanenen boot und auf der Reede von Anapa mebrere Nachschubfabrzeuge mit zusammen 2.1118 Brt. In S ii d 1 t a 1 I e n liat aleh der Druck der Angloamerlk., die neue Krtifte angelan det haben, weaentllch ver&tiirkt. Wiihrend In Raume von Saierno alle Angriffe ahgewleaen wurden, haben eleh unsere Truppen lm Raume TOn F o g g I a plan-miisslg vom Felnde gelOst und In die vor. berelteten Gehlrgsslellungen r.urtiekgezd-»en. Foggla wurde nach Zerstilrung aller krlegswlchtlgen Anlagen gerKumt. In Nordoatltallen und D a 1 m a-11 e n wurden atarke Bandengruppen eln-gesehlosscn. Sle geben Ihrer Vernlchtung entgegen. Der adrlatlache Hafen Split, den die Badogllotruppen zusammen mit kommunlailseben Bandlten vertetdlgten, wurde Im Sturm genommen. Auf der Insel Korfu, deren verriterlscbe Besatzung die Verblndung mit den Angloamerlkanern aufgenommen hatte, landeten nach Ableli-nung elnea Ultlmatuma deutsche Getitrgs- Izpodleteli napadi pri Zaporožju Sovražni napadi pri Salernu odbiti — Split in otok Kri zavzeta — 56 bombnikov sestreljenih na zahodu Iz Fiihrerjevega glavnega stana. 28. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanskem mostišču je bilo zavrnjenih več krajevnih napadov Sovjetov. Mesto Temerjuk je bilo po načrtu uničeno in izpraznjeno. Na prostoru jugovzhodno in vzhodno Z a -porolja je nadaljeval sovražnik s svojimi prodornimi poskusi z množičnimi, delno na novo privedenimi allaml. Vsi napadi so se izjalovili v ogorčenih bojih z visokimi izgubami za jiiger. Von Krlegamarlne und der Luftwaf- I sovražnika. Sovjetska skupina, ki je prehodno fe »Irksam unteratUtzt, zersehlugen ale den vdrla v naše postojanke, je bila v protinapadu Wldorstand dea Feindea, brachten mehrere I vržena nazaj. Ob srednjem Dnjepru sn Sovjeti znova brezuspešno napadli nemška mostišča. Boji proli manjšim v zaščili teine čez reko prepeljanim sovjetskim oddelkom so še v teku. Na srednjem odseka »c nadaljuje mo-fan sovražni pritisk > nezmanjšano silo. Več sovražnih napadov na m a r m a a -• kem bojišču je bilo razbitih. Ijihke nemške pomorske sile so potopile na Črnem morju pred tamansko obalo sovjetski topničanki čoln In v pristanišču Anapa več dovoznih ladij s skupno 2100 tonami. V j n ž n i Italiji se jc pritisk anglo-američanov, ki so Izkrcali nove čete, znatno povečal. Dočim so bili na prootoru pri Salernu vsi onpadi zavrnjeni, so se naše čete na področja F o g g 1 e po načrtu odločile od sovražnika ter ne umaknite nn pripravljene po-ložajo v gorovju. F o g g i a je bila po poru-ienju vseh za vojno važnih naprav izpraznjena. Tauacud Gefangene eln und liesetzten die Insel. Sicherungsfahrzeuge eines dcutschen Ge-leltes versenkten bel Fecamp vor der fran-zosisehen Kuste zwei britisebe Artlllcrle-schncllboote. Nordamerlkanlache FliegerverbSnde ver-suehten am gestrigen Tage lm Schutze der Wolken Uber der Deutachen Bucht nach Nordvvestdeutacbland etnzudringen. Sic vvurden von deutachen Jagdgeschvvadcrn zum Kampfe gesteilt und zersprengt. Damit wurde der vom Felnde beabslchtlgte zusam-mengefasste Angriff vereltelt. Durch Bom-benwQrfe auf mehrere Orte und Landge-mcindcn im Kllstenraum cnstanden Vcrluste unter der BcvOlkerung und Schiiden an VVohnhSusern. In der vergangenen Nacht unternahmen britisehe Bombenverbinde Terrorangrlffe gegen Hannover und mit schwScheren Kraften gegen Braunachweig. Dabel entstanden Personenvertuste und zerstfirun-gen ln eintgen \Vohngebtcten. Jiiger und Flakartlllerie der Luftwaffe und Sicherhetts-streitkrafte der Kriegsmarine brachten flber dem Relchsgeblet und dem Westraum 56 mclst vierraotorlge Bomber zum Absturz. Tutti gli atiacchi sovietici falliti II porto adriatico di Spalato presso d'assalto — Sbarco di cacciatori delle Alpi tedesehi sulllsola di Corfu Dal Quartler generale del Fiihrer, 28 . I plani, dal nemico e al rltlravano In po Settembre. II Comando supremo tedeaco co-munlcai Sulla teata dl ponte del Cuhan sono stati roaplntl parecehl attaechl loeall sovietici. La cltta dl Temerjuk fu seeondo i plani diatrutta e sgombrata. Nei settore a aud-eat e ad eat ril Kapo-rosje II nemico contlnuava I suol tentatM dl Infiltrazlone con niasse ril forze, In parte con nuove forze portate sul poato. Tutti gl| attaccbl In esaaperatl combattimenti falllvano con gravl perdite per II nemico. Un gruppo aovletlco, penetrato transltorlamente nelle nostre poalzionl, ve-niva resplnto ln un contrattacco. Sul Nipro centrale 1 sovietici attacca-vano nuovamente con Insuccesso le teste dl ponte tedesehe. Combattimenti contro plc-coll reparti aovletlel, che rilfesl rialle te-nebre avevano harcato II flnme, sono tut-tora ln corso. Nei »ettore centrale del fronte contlnua la forte pressione nemlca con forza non dl-minulta. Parecchl attacehl nemici »ul fronte del Murman furono Infrantl. Leggere forze navali tedesehe affonda-■vano nei Mar Nero davautl alla costa del Taman una cannonlera aovletica e nei porto dl Anapa parecchlc navl dl trasporto, con un totale dl 2.100 ton. Neintatla merldionale e ereseluta con-glderevolmente la pressione degll anglo-amerleani che sbarcann nuove truppe. Men-tre nella zona presso Saierno venlvano respinti tutti gli attacchl, nei settore dl Foggla le nostre truppe ai itaceavano, seeondo slzionl inontagnose glA pneparate. Dlatruttl tutti gli Implantl d'lmportauza belllca, Foggla venlva egombrata. NeIPItalia nord-orientale e in Dalmnzia forli gruppi di bandlti venivuno cireondati; e imminrnte Ia loro dlstrazioae. II porto arirla tico di Spalato. difeso dalle truppe rii Badoglio insieme ai hanriitl comunistl, vrniva preso d'assalto. SulPisola rii Cortii, II cui presidio traditore si era alleato con gli angio-amerirani polehr tu respinto 1'ultlmatum, vi sbarrarono cacciatori atpinl ledeschl. Con 1'nppoggio ef-ficacr della marina da guerra c delPaviazione essl infransrro la resistrnza nemira, frcrro mi-gliaia di prigionieri ed occuparoao Pisola. Navl rhe arrompagnavano un ronvglio te, desco nlloudavano presso Feramp, davanti nlia costa franccse, dur moloscnfi ceieri britaaniei. Reparti driraviazione nord-amrricana ten-tavano ieri con la prolezioae della nubi di pe-netrarr oltre II golfo grrmanico nrlla Cierma-nia nord-occidentale. Costretti al eombntlimen-to dn rareia tedesehi, essi furono disprrsi. Cosi su impedito 1'atlacco compatto che si propo, nevn il aemiro. II getto di bombe so parecchie locatila c comuni di compogna Inugo In costa musava perdite tra la popolazioae e danneg giava cnse privnte. La notte traseorsa, reparti di bombardieri britnnniri eseguivano nttarchi terroristirl sul Hannover e con forze minori sni Braunschweig. Si ehbero perdite tra ln popolazione e distrn zionl in certl rioni abitatl. I nostri eacrla e 1'nrtiglierin antiaerea insieme a reparti di al curezza della Marinn da guerra nbbattevano sol territorio del Reich e sulln zonn orririen tale 5S bombardieri, in grnn parte .undrimotori Povečanje nemške vojne izdelave —cp— Berlin, 2S. sept. Na povabilo maršala Velike iNemtije llermanna Goringa je nemški minister za oboroževanje in za vojno izdelavo ^peer »klical vodilne može pri nemški oboroževalni industriji na delovno zasedanje na nekem nemškem letališču ua vzhodu. Na večdnevnem zborovanju, ki so se ga udeležili tudi odločujoči zasiop-niki nemškega letalstva z državnim tajnikom za letalstvo in generalnim inšpektorjem letalskih sil generalfeld: maršalom Milchom na čelu, kakor tudi vidilne osebnosti iz nemške oboroževalne industri je, so bile podane ^nior-nice za razvoj in oja.cenje nemškega oboroževalnega potenciala, vsebovane v predavanju ministra Speera. Zborovanje, na katerem jc govoril med drugimi tudi prof. Meseerschmitt, iprof. Hertei, prof. Tank, dr. inž. Wer-ner, ravnatel j lleyne. ravnate i l'ry-dak, generalinajor Galland, polkovnik I. G. von I_osberg, je zaključil s svojim govorom generalfeldmarsal Milen. Kemike čete zasedle Split Berlin, 29. sept. DNB. Nemške čete so v ponedeljek zjutraj napadle ^plit ob jadranski obali in ga v naskoku zavzele. Split so držale Badoglieve čete. V zvezi s lem iioroča nemški glavni stoli tudi, da se boji proti partizanom uspešno nadaljujejo ob dat-nratinski obali in da je bilo več borbenih skupin v osredotočenih napadih suiičenilv Nato je sledilo mogočno predvajanje novega nemškega orožja, kakor tudi ogled najnovejših zaplenjenih sovraž nih letal. V severovzhodni Italiji in Dalmaciji to bile močne skupine tolp obkoljea« in se pripravlja ajihovo uničenje. Jadranska lukn Split, ki so jo branile Bndogiijeve čete skupno t komuuutičnimi bnndili, je bila v naskoku zavzeta. Nn otoku K r f u , kaleregn izdajalska posadka je stopila v zveze z Anglo-Američani, so »r po odklonitvi olllmata izkrcali nrmški planinski lovci. Od vojne mornarice in po letalstvu uspršno podprti so zlomili odpor sovražniku, zajeli več tisoč ojetni-kov in lnsedli otok. Spremljevalne ladje neke nrmškr sprem-Ijnve so potopile pri F e r n m p u pred fran-roško obalo dva britanska topuiškn brza čolna. Severnoameriški letalski oddelki so poskušali včeraj v zaščili oblakov črz Nemški zaliv prodreti v severozahodno Nemčijo. Oddelki lovcev so jih prisilili k boju ter jih rnzkropili, S lem je bil preprečen od sovrnžnika nameravani strnjeni napad. Znrndi odvrženih bomb na več krnjrv in podeželskih občin na o b n I ne m področju so nastale izgube med prebivalstvom iu škode na stanovanjskih hišah. V pretekli noči so izvršili britanski hnmb-niški oddelki teroristične napade na 11 n n n o • ver in s slabšimi silami na B r a u n -t r h w e i g. Pri tem so nastale izgube na ljudeh in razdejanja v nekaterih stanovanjskih predelih. I.ovii in protiletalsko topništvo so skupno z varnostnimi oddelki vojne mornarice sestrelili nad državnim področjem in na zahodnem ozemlju 36, po večini stirimo-tornih bombnikov. < Obletnica trojne zveze Berlin, 28. sept. n. Ob tretji oblet-1 lotnega poljskega državnega ozemlja, ici podpisa pogodbe o trojni zvezi pozneje pa so i/.dali Poljake bolj.še-led Nemčijo, Japonsko in Italijo so | vikom. Prav takšni sovražniki malih T>__I ?___ !___1! __ «. v 1. I »ssii o .-rt li/t i Tiii- i L i L- i iii rl lM*iavr II U 1 niči med . . v Berlinu imeli govore nemški znna nji minister von Ribbcntrop. japonski poslanik šigcmicu kot zastopnik japonskega zunanjega ministra ter Mussolini kot zunanji minister fašistovske republikanske vlade. V govorih so poudarjali varnost Evrope pred slehernim nasprotnikovim napadom, vero v končno zmago trojne zveze, ne ločljivo povezanost vseh treh držav v sedanji vojni, ki je vojna za zmago pravice. (Celotno besedilo teh govorov bomo objavili prihodnjič.) * Tretja obletnic^ pogodbe o trojni zvezi med Nemčijo. Japonsko in Italijo je našla svet ra/deljeji v dva popolnoma različna tabora, z različnimi cilji. Cilj držav trojne zveze je zavarovanje lastnega obstoja ter obstoja majhnih in mladih evropskih narodov. Cilj lx>gataišikih, kapitalističnih in komunističnih nasprotnikov pa_ je popolnoma drugačen: oni skušajo uresničiti svoje načrte za nadoblast in gospodstvo nad svetom ter si prilastiti življenjske prostore, segajoče daleč preko moči in področja njihovih lastnih narodov, kar lahko dosežejo lc ?. brezobzirno politiko nasilja. Oni se niiso nikdar zanimali za življenje in potrebe narodov, živečih na njihovih vplivnih področjih, mairveč so jih stalno izkoriščali za lastne namene in za lastno obogatitev. Kot dokaz za to, nam zgovorno služi lakota v Indiji in neznosne razmere na Kitajskem. Otipljiv primer, ki dokazuje resničnost tega dejstva so tudi Poljaki, ki so jim Angleži in Amerikanci prvotno obljubili samostojnost in nedotakljivost ce- n-airodov boljševiki, ki jim prav nič ne gre za ol>6toj malih narodov, marveč se jih poslužujejo kot slepega orodja /a izvedbo svojega> končnega cilja, svelovne revolucije. Nasprotniki trojne zveze tako pripravljajo žalostno usodo in narodno smrt Poljakom, Letoncem, Litavcem, lOstoncem. Fincem, pa tudi Romunom. Madžarom, Bolgarom in drugim. Anglosasi in boljševiki poznajo male narode le v potrebi, sicer pa jih po/nujo le kot drobiž, kot trgovsko robo in jih v primeru nevarnosti z lahkim srcem puste na cedilu. • Med narodi trojne zveze vlada nadalje popolna enotnost v vseli pogledih, dočim vlada v taboru zaveznikov neenotnost in razklanost. Sovjetska Rusija, Anglija in Amerika se prepirajo o metodah skupnega vojskovanja. Samo v eni točki so si edine« uničiti države trojne zveze, kakor tudi ostale male evropske narode, ki so dosegli samostojnost s pomočjo trojne zveze in jim jc bodočnost zagotovljena samo, ako zmaga trojna zveza. Po Badoglievi i/daj i je bila na novo organizirana republikanska faJistovska stranka. Skupna ncmško-jaiionska izjava z dne 15. 0. I94i ter reorganizacija republikanske fašistovske stranke zagotavljajo nadaljnji obstoj pogodbe o trojni zvezi in potrjujejo preti vsem svetom, da se bodo zavezniki zaman zaganjali v trden odpor pogodbenikov. Evropski in vzhodni azijski zavezniki, združeni v trojni zvezi bodo žrtvovali vse, in ne lw>do odložili orožja prej, dokler ne bodo uresničili temeljev pravičnosti in reda za boljšo bodočnost sveta. Stopajmo v vrste domobranske legije! V Ljubljani in po deželi se zbira Slovenska domobranska legija v bojne vrste proti breznarodnemu komunizmu in proti anarhiji, ki so jo prinesli v našo lepo domovino tisti temni elementi med nami, ki nikdar niso čutili slovensko, ki so bili vedno podtalni gostje vseh bivših držav v Evropi in pri vseh preganiani in iskani kot mednarodni zločinci. Oni so pobili slovenske vodilne može, ki so bili tesno povedani s pravim slovenstvom, kakor si ga predstavljamo mi, pobili na tisoče nož iii mož in žena, ki niso imeli drugega greha na sebi, kot to, da 60 oznanjali poštenost dela. ljubili red m verovali v posmrtni cilj življenja. Komunizem pa oznanja najhujši matcriabzem, je organizirano brezboStvo, ki je tako kakor v Španiji tudi pri nas nastopilo z z ognjem in mečem proti možem, ki nosijo vero v srcu in odklanjajo sovraMvo razredov kot vodilo urejevanja javnega življenja. In zdaj si stojita nasproti dva tabora, med katerima ni več izmiritv«: kajti red in nered se izključujeta, in v nasprotju si stojita vera v Boga in to-stranost. ln kdo danes še dvomi, da jjre tem moskovskim intelektualnim proteži-rancem za uvedbo komunizma med nami ter da je vse njihovo nacionalno poudarjanje samo krinka v na|brutalnejšem boju za oblast? Ker jim narod te oblasti ni dal, «i jo hočejo vzeti sami z nasiljem, kakor ga slovenska zgodovina dozdaj ni pomnile. Tako nas sedaj komunistična »Osvobodilna fronta« osvobaja imetja in življenja kot aamo ie lurki. In proti temu divjanju se zdaj dviga Slovenska domobranska lcgi|a, da odreSi narod največjega nasilja, ki ga izvajajo njegovi ljudje nad njim, nad njegovo preteklostjo in bodočnostjo. Z navdušenjem vstopajo mladi iantje in krepki možje, ki čutijo skrb za bodočnost družine, v njene vrste. Spoditi hočejo z naše zemlje te prevratneie, ki so tedaj, ko je bil slovenski narod v največji stiski, zanetili zaradi avoje volje po moči bratomorni boj. Tisti, ki so jim bila vsa leta polno usta besed človečanstva in demokracije, sedaj uganjajo nasilja nad slovenskimi ljudmi in more ljudi na nečloveški način, kakor jih more samo brez-narodni in brezbožni komunist, španski veteran, ki se je zatekel v našo domovino. Slovenska domobranska legija stopa ob dvanajsti uri na plan, da pomede s temi zločinci nad mirnim slovenskim narodom! Bosejeva poslanica R^isssolinija -co- Bangkok, 28. sept. Kakor poro-1 omogočila, da so propadle vse sovraž ča gLn" SstaV indijskega osvolUl- ne zarote v Italiji. Oč.sceno v^eh ne-nc-a Ribanja v šonanu, je Bubhas | zanesljivih in izdajalskih elementov nefea b^fJ11 ,, _V_...___ u- i„i nHstvo s nomoeio svo- Chandra Bose poslal Mussoliniju poslanico. v kateri pravi: »V imenu gibanja za indijsko neodvisnost ter v svojem lastnem imenu hočem Vaši Ekscelenci prisrčno čestitati k Vaši osvoboditvi iz krempljev sramotnega izdajstva. Moč Nemčije je Soherl Bilderdionst. Die Untcrzeichnung des verriiterischen Waffenstillstandsvertrages — Podpis izdajalskega premirja — La firma delParmistizio traditorio — Na levi general Bedeli Smith — čisto na desni Badoglieva poslanca general Castellano (v «rni obleki) ia Moutenari. bo italijansko ljudstvo s pomočjo svojih mogočnih zaveznic japonske ter Nemčije pod vodstvom Vaše Ekscelen-ce spet zavzelo mesto, ki mu prioada v boju za lastno domovino in v skupnem boju proti skupnemu sovražniku. Indija ima danes edinstveno pri ložnost, priboriti si svobodo, ki gre narodu, čigar pripadniki tvorijo petino človeštva. Naj bo ta borba še tako dolga in težka in naj bodo zahteve do nas še tako velike, mi smo odločeni boriti se do skrajnosti za dosego končne zmage. Indija je v to končno zmago prepričana prav tako trdno kakor veruje v osvoboditev svojega ljudstva.« Messaggio di S. Ch. Bose a Mussolini -cp- Bangkok (Servizio del DNB dalTAsia orientale). — Seeondo un co-municato del Quartiere generale del movimento por ia liberazione delle Indie a Schonan, Bubhas Chandra Bose lia rivolto a Mussolini un messaggio in cui e detto tra 1'ultro: A nonie del movimento delTindi pendenza indiano e a nome mio desi dero esprimero a Vo«tra Eccelenza le niu eordiali felicitazioni per la Vostra liberazione dagli artigli del tradimen-to ignominioso. Grazie alla potenza della Germania sono f al I i te tulte le eongiure del nemico in ltalia. Epurato da tutti gli elementi infidi e tradito-ri, la Nazione italiana, con 1'aiuto dei stioi potenti alleati, il Giappone e la Germania, sotto la guida di Vostra LcceJlcnza. riDrendeia il oosto che le Gbvezna prijava aktivnih vojaških oseb bivše jugoslovanske vojske in mornarice ter orožništva Vsi aktivni častniki, vojaški uradniki. orožniki in podčastniki sc niorujo javiti, in sicer: 1. častniki in vojaški uradniki dne 29. septembra t I. v času od 8—12 in od 14/30—17.10; 2. aktivni podčastniki, orožniki in eodbeniki pu dne 30. septembra t. i. v času od 8—12 in od 14."0—1""»0 nn vojaškem uradu Pokrajinske uprave, Poljanska cesta 2. Kot dokument je treba prinesti s seboj osebno iz.akzni-co. Upravičeni zaradi bolezni so samo oni, ki predlože zdravniško spričevalo po legitimirani osebi. Utvare novega indijskega podkralja -cp- Stockholm, 28. sept. Novi angleški podkralj lord \Vawell jc preti svojim odhodom v Indijo priredil sprejem v lloval Empire Society v Londonu kjer jc imel govor, v katerem ni prav nič povedal svojih namenov. Vsekakor pa je značilno priznanje, ki ga je gotovo (vorodilo močno naraslo gibanje za indijsko ne:«Ivis-nost, ki mu povzroča velike skrbi. Rekel je: >V Indiji smo zagrešili več napak, napak v našem nastopanju in zmot v naših sodbah.« Navzlic temu priznanju, ki Angležem gotovo ni v čast, pa sni i tra za najvažnejšo nalogo Indije uničenje Japonske, kar je zares čisto angleški miselni skok. \Vawell vsekakor niti sam ni preveč prepričan v uspeli svojega poslanstva, kajti pri nekem govoru v angleškem mestu Winchester, ki mu je |xidelilo častno meščanstvo, je dejal med drugim: »Trenutno so izgledi v Indiji mračni in težko je najti pravo po t.c Pri nastopu tako važne službe to ni ravno razveseljivo. spetta nella lotta per il proprio Pae-«e e nella lotta comune contro il comu-ne nemico. AlITndia si offre oggi la rara occa-sione di riconquisture la sua liiberta che spetta ad una Nazione i cui affi-liati formano la quitita pnrte del gr-nere timano. Sia pur lunga e grav> la lotta, siano pur grandi le richieste che rs«a ci imponga, noi siamo decisi a lottare ad oltranza fino al raggiungi-mento della vittoria finale. l.'India e ferniamente convinta della vittoria finale eon la stessa feile con cui črede nella luipjoj.ioue del orourin oouolo.« Mož, ki podpira tri vogle.. Imenoval ga bom kar gospod Primož, da boui laže pripovedoval o njom. 2eno Ima, troje nedoraslih otrok, pa uradniško službo, in to je vse, kar pomeni njegovo življenjsko okolje. Nekdaj je imel tudi hišno pomočnico, to pa je že pred letom in pol odslovil, ker bi ga prikrajšala točno za tretjino mesečne plače: Polovico njenih opravkov je prevzela žena, polovico pa sam gespod Primož. Takole mineva dan moža, ki se ,1e povsem nesebično prilagodil današnjim razmeram. Zgodaj zjutraj vzame mrežo ali košaro v roke in kreno z njo k znani zelenjadarioi v Trnovo. Tnm se ne zanima za sezonske posebnosti, pač pa nakupi tisto zelenjavo, katere je trenutno največ in jo zaradi lega najbolj poceni. Domn popije skodelico lipovega čaja, zraven pa zajema polento iz skupne sklede. Vselej so dela, kot da bi mu jed prav slabo teknila. Tak vtis napravlja tudi mati. Otroei med tein hitro zajemajo ter povsom nevede prehitijo svoje starše. Gospod Primož pa je kljub tomu zadovoljen. Po čaju ga čaka slaščica. Skrbno prelomi svojo cigareto (da gre za »Dravo«, toga ni treba posebej omenjati), jo vlakno v ustnik in kreno v službo. Ko se vrne opoldne domov, pride marsikdaj dobro voljo. Precej znancev imn gospod Primož in ti mu prinesejo kdaj pa kdaj kaj Izredno dragocenega: pol litra mleka, kilogram ajdove moke, košarico sadja ali kaj podobnega. JI orali bi ga videti, kako slovesno se drži, ko izroča svoji ljubi zakonski družici svoje dragoceno dobrote! Takoj po kosilu spet zgine. Domači že vedo, da so jo namenil v drvarnico, kjer eepi drva prav na drobno in pripravlja trske. Tako podjeten je postal v drvarenju, da se mu no more nobona klada upirati. In spet se vrne v kuhinjo, obloždn s skrbno pripravljenim kurivom. Kdaj pa kdaj očisti peč, preizkuša vratca in strga saje, da pač ne bi šla nobena kalorija toplote v izgubo. Prt tem pa najde še vselej kaj časa, da se pomenkuje z otroki ali da opravi to ali ono pot. V dobrih časih jo hodil gospod Primož v kavarno, zdaj pa ga že poldrugo leto niso (,0 prevzemal" od režke seiTtemhrskih živilskih Poziv bivšim internirancem Pozivam v Ljubljani bivajoče interni-rance, kl so eo po 8. septembru 1W3. vrnlil iz taborišč v Jjjubljno, da so od 29. septembra naprej med 8 in 10 zglasijo na upravi policije, I. nadstropje, soba št. 9. Zglasltev je potrebna zaradi sestave razvidnice. Predsednik komisije za izpust interniranoev. Oddaja odrezkov septembrskih živilskih kart Ljubljanski mestni preskrbovalni urad videli tam. Toda zaradi tega se nikoli ne pritožujo. Zaso ne zahteva nobene zabavo niti razvedrila, pač pa je zadovoljen, čo lahko popelje otroko v muzej ali na sprehod. V muzeju gn lahko vidite skoraj vsako nedeljo dopoldne. Ob večerih pripovedujo otrokom najrazličnejše živalsko zgodbe, v muzeju pa jim razkazuje glavne junnke: medveda, volka, zlaloroga in orIn, pa različna gnezda, ptičja jnjea, prebivališča v votlinah in pod zemljo itd. To so nrieo, ki po-monijo za otroko lepa doživetja, mati doma pa se oddahne, ko imn mir. Posebno veselje pa pomeni zn gospoda Primoža, kadar dobi kje kakšno izredno delo. Pride ženica, ki ga poprosi, da ji sestavi prošnjo ali prepiše listine, rad pn opravi g. Primož tudi to ali ono pot za znance, ln tako mu pride v listnico So kak kovač ali pa košarica dobrot za kuhinjo. Kadar mu je bridko pri srou, se tolaži z mislijo, do gre 7,a bridkost, ki jo svojci komaj čutijo. Skratka, gospod Primož ne spada med one, kl bi tarnali, pnč pa delo, kolikor more, in izgoreva v skrbi za svojo ljubo družinieo. Hudi nočni nalivi V ponedeljek, dne 27. septembra, podnevi je bilo močno oblačno in je deloma tudi deževalo. Ponoči pa so se vrstili hudi nalivi, ki so povzročili ,da so Ljubljanica in njeni pritoki začeli naraščati. V 24 urah od ponedeljka zjutraj do torka zjutraj je dežomer na univerzi nameril 23.9 mm dežja. Močno jo deževalo proti jutru, toda kmalu po 7 je dež nekoliko ponehal. Nato pa so je začel nov naliv. Nebo je zastrto a težkimi in kopičastimi oblaki, ki navadno nosijo dož in ki valove razmeroma prav nizko. Vse kaže, da se jo pričelo pravo jesensko deževje. September je doslej zaznamoval 10 deževnih dni in 12.1.7 mm dežja. Mesečni pov- Kotehell! N « w o! ZahvaS Vsem, ki so našemu nepozabnemu De jan u Suvajdžitu, stotniku I. razr., skušati ob nesreči pomagati in so sočustvovali z njim — vsem, ki so nam v leh dneh težke preizkušnje stali z ljubeznijo ob strani in nam hladili krvavečo rano — vsem, ki so njegovo krsto pokrili s cvetjem ter v tako častnem številu prihiteli k poslednjemu slovesu, posebno pa njegovim tovarišem in vsem slovenskim brambovccm, ker so sc s prelepimi besedami zvestega stotnika g. Albina Cerkve-nika tako možato poslovili od njega, ki je za srečnejšo bodočnost slovenskega naroda doprinesel najdragocenejšo žrtev — najprisrfnejše izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, 28. septembra 1943. Ksenija Suoajdiit, soproga, s sinkom. General Leon H up ni k s soprogo. Koledar Sreda. 2i. klmovca: Mihael, nadangol; Gudelija, mučenica; Plavt, mučenee. Četrtek, 30. klmovca: Hieronim, spozna-valeo in cerkveni učenik; Zofija, vdova; Honorij, škof; Urzus, mučenee. Zgodovinski paberki 2J. klmovca: 1. 1902.' je umrl v Parizu prvak naturalizma Emile Zola, pariški bohemien. Po Taineu je smatrat človeka za rezultanto plemena, okolja in dobe, kot četrto komponento pa dodal še darwinistično dednost. ' drug«, »Vitamin«, »Zelinka Emerik«, »Alko«, Tako si jo prirodil teorijo o eksperimontal- 1 »Jeras in drug«, »Meden Viktor« za odobri-nem romanu. Prva naloga pisateljeva jo ' J«v »ovih cen je pokrajinska uprava dovo-, , , , ,. , . lila sledeče najvišjo prodajne cene pri pro- zhrati dokumente in činitclje. S temi, ki se, izvajnlcu za: 1. Marmelado prve vrste 50 rekli bi, komično združujejo v pesnikovi do- dolov sladkorja, 50 delov sadne mezge v po-mišljiji, eksperimentira, t. j. raziskuje in sodah po 5 kg, lno kg 2.1fi9 Lir; 2. Malinoveo ... ,, ,j . . iv sestavu lOfl delov sladkorja, 80 dolov či- določa, kako učinkujo nek dogodek, zna- Blo(,a mnlinovega soka, 100 kg 3.30(1 Lir; 3. čilen za neko okolje, nn človeka, ki živi s Oranžada J00 delov sladkorja, 10 delov čiste takimi in takimi pododovanimi lastnostmi, I oranžadne ali limonine paste. 100 kg 4700 Lir .... ii« i i, . franko skladišče brez davka na posiovni pro- v taki in taki dobi in določenem okolju; : met_ r učinek moro biti le eden. Tako so pleto vo- nakaznic v solii št. 8, v Mestnem domu na Krekovem trgu št. 2-II., po naslednjem redu: dne 2. oktobrn pridejo na vrsto trgovei z začetnico A, 4. oktobra trgovoi z začetnico 11, 5. oktobra z začetnicami O do K, (i. oktobra z začetnicama U in 11, 7. oktobra z za. četnleama 1 in .1, 8. oktobra z začetnimi zlogi Ko do Kom, 9. oktobra 7. začetnimi ■/.logi Kon do konca, 11. oktobra z začetnico L, 12. oktobra z začetnim zlogom Ma, 13. oktobra /. začetnimi zlogi Me do konca, 14. oktobra z začetnicama N in O, 15. oktobra z začetnimi zlogi l'o do Pir. l(i. oktobra z začetnimi zlogi P) tlo konca, 18. oktobra z začetnicama U in S, 19. oktobra z začetnicama S in T, 20. oktobra z začetnicama L iu V ter 21. oktobrn z začetnicama Z in Z. Od pekov bo mestni preskrbovalni nrud prevzemal odrezke lako, da pridejo na vrsto 22. oktobru peki z zočetnicami A do .1, 23. oktobra z začetnicami K do O, 25. oktobra z začetnicama P ln H ter 26. oktobra z začet, rticami S do Z. Trgovci in peki nnj oddajajo odrezke samo zanje določene dni in po določilih, ki so bila že večkrat objavljena. Cene za marmelado in malinovec Na podlagi določil čl. 1, naredbe od 9. maja 1941-XIX, št. 17, SI. list št. 38-41 v zvezi z določili čl. 2 uredbe o cenah, SI. list št. 238-26-41, na podlagi določil št.