tfcaa ..CaOSGGWi AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA s4ji poziv na Kjlotški " i T i* . i RAD DRUGO dan v Metu! AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JUNE 20, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII ev. fo je zadnje vabilo vsem Slovencem na vse kraje Zed. držav ^toliški an, ki se vrši 24. junija v Jolietu. JJe se bo obhajal prvi Katoliški dan? slovenski fari sv. Jožefa v Jolietu, Illinois (slovenski Rim), j bo sv. maša? 11 desetih dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Sveto mašo bo daro-župnik fare sv. Jožefa, Rev. M. J. Butala ob asistenci dru-gg. duhovnikov. Slovesno pridigo bo imel g. kanonik S J. Oman. e bo popoldanski program? ^rnem parku, Raynor in Theodore ceste. Rusi bodo vozili ftiaši direktno v park. aj se začne popoldanski program? 'ska odba bo igrala od 1:30 do 2:30. Program Katoliškega ,eva prične ob 2:30. Zapel bo pevski zbor cerkve sv. Jožefa. 1)0 bo govoril tisti dan ? M. J. Butala bo pozdravil navzoče v imenu pripravljalne-odbora. Potem prevzame predsedstvo za ta dan g. kanonik ^n. Pozdravne govore bodo imeli zastopniki naših katoli-"h organizacij, to je: KSKJ, DSD in SWU. Glavna govorni-1 bosta: ev. Frano Gabrovšek in Josip Zalar, ki bosta pred- a resolucije. 4j bo poglavitno delo tega dneva? '^lavitno delo bo izvolitev odbora, ki bo imel nalogo izpeljati ^lucije, katere bodo zborovalci sprejeli na shodu. pričakujemo, da bodo sadovi tega Katoliškega dneva? le'i bomo organizacijo, po kateri se bo mogoče slovenskim to!iškim merikancem zavzeti za vsa vprašanja, ki se tiče-Vefe in pomožne akcije. sj torej, ki morete, pridite v nedeljo 24. junija, da sodelu- fi ustanovitvi organizacije, ki bo veliko koristila veri in V • » Rev. M. J. Butala Rev. Edward Gabrenja, OFM Rev. John J. Canon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM Rev. M. Jager. »j niso odgovorih za mladoletne l^bus, O. — Senator Wm. je vložil v senatni zbor-|tedlogi da se oprosti golila vsake krivde, če prometnemu opojno pijačo, ^ je izjavil, da je polno-Senat je predlog odobril INti 1 glasu ter ga poslai ^ko zbornico v nadaljno Mera razsaja na Kitajskem --Zdravstvene obla •Jo. da je v zadnjih 10 ^Ho v tem mestu za kopanj 200 oseb. Sodijo ^nogo slučajev niso lju-^Poročali oblastem. Dva kandidata sta včeraj vložila peticije pri odboru Včeraj sta vložila peticije pri volivnem odboru dva kandidata za župana in sicer sedanji župan Tom Burke, ki je kandidat demokratske stranke in pa Ray C. Miller, councilman 9. varde, ki je kandidat republikanske stranke. Pričakujejo, da bo vložil peticije danes še George Harris, ki je neodvisen republikanec. Danes bo megleno Vremenski urad naznanja za danes megleno, popoldne bo pa morda nekaj nevihte z dežjem in gromom. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. S- ^ BONDS TODAY? By Fibber McGee and Molly Illustrated by Gregory D'Alessio ^ampanja za 7. vojno posojilo traja samo še 10 dni. Iz lnStona poročajo, da je kvota dosežena dozdaj komaj ffh odstotkov. V Clevelandu so kupili ljudje bonde s&-komaj kakih 50%. Tisti, ki morejo kupiti, naj kupi-JJ. naj ne odlašajo do zadnjega, da voditelji ne bodo v Če bo kvota dosežena ali ne. POSTAVO Naroča kongresu, naj bi spremenil postave glede predsedstva Washington. — Predsednik Truman'je naročil kongresu, naj bi izbral za njegovega naslednika speakerja poslanske zbornice, ako se njemu kaj pripeti. V tem slučaju bi postal predsednik Zed. držav Sam Rayburn iz Tex-asa. Kakor je postava zdaj, bi postal predsednik Zed. državni tajnik Stettinius, ako bi se Mr. Trumanu kaj pripetilo, da ne bi končal svojega termina. Predsednik je poslal tozadevno poslanico obema zbornicama kongresa, češ, da je nasledstvo v Beli hiši velikega pomena, ker nimamo zdaj nobenega od naroda izvoljenega podpredsednika. Po postavi od leta 1886, postane predsednik Zed. držav eden izmed kabinetnih uradnikov in sicer najprej državni tajnik, ako predsednik in podpredsednik ne dovršita svojega termina, za katerega sta bila izvoljena. V takem slučaju bi bili nasledniki kabinetni uradniki po sledečem redu: državni tajnik, zakladniki tajnik, vojni tajnik, generalni pravdnik, generalni poštni mojster, mornariški tajnik in tajnik notranjih zadev. Noben teh ni izvoljen od naroda, zato Mr. Truman pravi, da je treba postavo predrugači-ti, ker bi ne bilo prav, da bi postal kdo predsednik Zed. držav, ki ni bil izvoljen od naroda. Zato Mr. Troman priporoča, naj bi v tem slučaju postal naslednik v Beli hiši speaker poslanske zbornice in sicer naj bi bil predsednik samo do prihodnjih kongresnih volitev ali do izrednih volitev, pri katerih bi bila zopet izvoljena predsednik in podpredsednik. Taka dva naj bi bila potem v uradu do prihod, njih rednih predsedniških volitev. Ako bi pa speaker poslanske zbornice ne bil kvalificiran, naj bi postal predsednik Zed. držav predsednik senata. -o- Tudi častniki so lahko odpuščeni z 85 točkami Pariz. — Armadn0 poveljstvo je izjavilo, da so ameriški častniki lahko odpuščeni iz armade, ako imajo v svoj kredit 85 točk ali več in ako se jih ne potrebuje kje drugje. Sodijo, da bo na ta način odpuščenih kakih 40,-000 častnikov. Na 31. maja je bilo v Evropi 245,000 častnikov, med temi 54,675 pri zračni armadi. Za častnike pri WACs je pa določenih 59 točk za odpustitev. še na mnoga leta! John Zalar, poznani narodni in društveni delavec, dolgoletni tajnik društva France Prešeren št. 17 SDZ, praznuje danes 50-letnico svojega rojstva. Družina in številni prijatelji mu kličejo: še na mnoga leta. Družina stanuje na 1038 E. 70. St. Druga obletnica V četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Hlada- v spomin druge obletnice njegove smrti. i Iz raznih naselbin j Strabane, Pa^ — Dne 20. ma-j ja je tukaj umrl Anton Sušelj, j star 50 let in rqjen v Košani pri j Št. Petru na Krasu, odkoder je j prišel v Ameriko pred 23 leti. 1 Zapušča ženo, sina in dve hčeri. Helper, Utah."— Dne 25. aprila je naglo umrl Nik Pavelich, ki je bil splošno priljubljen v okolici in pokopan ob veliki udeležbi. Zapušča ženo in sina (v vojni na Pacifiku). — Smrtno se je ponesrečil pri delu Anton Pečarič. Zadel ga je kamen, ki se je privali! s hriba in ga udaril na glavo tako nesrečno, da je čez nekaj ur podlegel poškodbi. Pokopal je bil 24. maja. Aurora, Minn* — Družina Ig-natz Muhich je! bila obveščena,] da je 21. marca padel v Nemčiji njen sin Sgt.? Stanley J. Mu-1 hich. Poleg staršev zapušča že-1 no in hčerko, dfa brata in pet sester, od teh štiri poročene. j Coverdale, Pa. — Tukaj je umrl Andrew Ujj-bas. On je služil Strica Sama ih bil je star komaj 17 let in pol. New York. — V Brooklynu je umrla Katarina Hutar, stara 58 let in doma iz Suhorja, pošta Banja Loka. Zapušča moža in pet odraslih otrok, od katerih sta! dva v armadi. Windber, Pa--Dne 10. maja je v bolnišnici umru Peter Su-šanj, doma iz vasi Bukovac, okraj Volosko, Primorje. Tukaj zapušča brata Franka, v starem kraju pa brata in tri poročene sestre. ; Rillton, Pa. — Tukaj je umrl Anton Šuštar, star 79 let. V Ameriko je prišel leta 1904. Zapušča tri sinove, žena mu je umrla pred par leti, prej pa sestra. Brooklyn, N. Y. — V Hart-fordu, Conn., je nenadoma umrl Frank Hren. Star je bil 59 let! in doma iz Toplic pri Novem! mestu. Predno se je priselil v Connecticut je bival nekaj let na Willardu, Wis., pred tem pa1 v Chicagu, kjer je imel svojo, mizarsko' delavnico in bil dobro ^ poznan med ičiikažani, posebno j med pevci, ker je bil menda član nekdanjega pevskega zbora Orel in med ustanovnimi člani pevskega društva Sava. Tukaj zapušča ženo in pastorke, v Chicagu pa brata. Rillton, Pa. — Dne 4. junija je umrl Anton Shuster. Rojen je bil 18. marca 1867 v St. Lam-pertu pri Litiji. Tukaj zapušča tri sinove — Antona, Franka in Louisa. Indianapolis, Ind. — Dne 11. junija je tukaj umrla Karolina Stanich, rojena žgavec, stara okrog 56 let in doma iz Vipave. Krayn, Pa. — Po dolgi bolezni je 7. jun. umrl Jože Zakraj-šek, star 51 let in doma iz Ravne pri Sv. Vidu pri Cerknici. Pred 14 dnevi je umrla njegova žena. Zapujča sedem otrok, nekateri še nedorasli, eden pa je pri vojakih. Milwaukee. — Dne 8. junija je umrla, Terezija Sedmak, žena lastnika hotela Grove Franka Sedmaka. Stara je bila 65 let, rojena v Gornjem gradu na Spodnjem štajerskem in v Ameriki 44 let. Poleg moža zapušča pet hčera, sina, mater, štiri sestre, dva brata in več vnukov. -o-r Vse najboljše! Jutri bodo praznovali svoj god Lojzeti in Lojzike. želimo jim vse najboljše k njih imendanu. Otok Okinawa bo vsak čas padel Na milijone oseb je pozdravilo Eisenhow-erja v New Yorku New York, 19. jun. — Več kot 4,000,000 ošeb se je gnetlo po pločniku na 5. aveniji, kjer se je vila avtna povorka iz mestnega letališča proti mestni hiši. Vsak je hotel videti priljubljenega generala Eisenhowerja, ki je zastopal zmagoslavno ameriško vojsko. Ob desetih dopoldne je dospel general iz Washingtona ter pristal na newyorškem letališču. V pozdrav je zagrmelo 17 topovskih strelov, nakar je župan La-Guardia pozdravil generala. Z letališča se je vila povorka z generalom proti mestni hiši, kjer mu je bilo izročeno odlikovanje in pa častno meščanstvo New Yorka. Na stopnicah katedrale sv. Patrika je stala katoliška duhovščina, ki je pozdravljala zmagoslavnega vojskovodjo. Skoro vse trgovine na 5. aveniji so bile zaprte in v zastavah. Vsi so mnenja, da takega sprejema ni dalo mesto New York dozdaj še nikomur. -o-- Armada je prevzela zdaj tovarno v Fairportu Painesville, O. — Predsednik Truman je včeraj ukazal, da armada prevzame Diamond Alkali Co. v Fairport, O. To je naročil vojnemu tajniku Stimsonu. Pri tem podjetju je na stavki 2,000 delavcev že štiri dni. Predsednik Truman je odredil ta korak, ker firma izdeluje važne kemikalije, ki so nujno potrebne za vojno in ni mogoče čakati na nadaljni zastoj pri tovarni. -o- Vojaki na dopustu dobijo lahko točke za odmerke OPA naznanja, da so odbori za racioniranje pripravili rdeče in plave točke za vojake, ki pridejo na dopust za 30 dni. Vsak tak vojak je upravičen do 60 rdečih točk za meso, do 100 pla-vih točk za konzerve in za 3 funte sladkorja. Vojaki to lahko dobe, če se zglasijo pri svojem odboru za racioniranje in pokažejo tam svojo vojaško dopust-nico. Dali jim bodo tudi kupone za gazolin, okrog 1 galon na dan, ali 30 galon za 30 dni dopusta. NADAUNE BILIJONE SO DOBILI Amerikanci so našli na Nemškem za 5 bilijonov raznega denarja Pariz. — Ameriške čete 12. kora so našle raznih vrednostnih papirjev, zlata in dragocenosti v vrednosti več kot $5,000,-000,000 blizu Regensburga. Ta zaklad so bili skrili naciji. Najdba je več vredna kot pa ona, ki so jo našli 7. aprila v solnem rudniku, kjer so odkrili za 200 ton samega zlata. Amerikanci so našli kovčege in zaboje, polne zlatih ur, zapestnic in briljantov. Našli so tudi tabernakelj iz solidnega zlata, ki je last ruske pravoslavne cerkve v Pragi, pri katerem je samo zlato vredno 50,000 mark. V zakladu je bilo za $3,000,-000,000 \avstyijaikih vrednostnih papirjev, dočim znašajo vrednosti papirji, last Bavarske, nad $2,000,000,000. Dalje je bilo skritih za $100,-000 zlatih in srebrnih kovancev ter 15 kosov zlata, vrednih do $300,000. Druge ameriške čete 12. kora so pa našle pod kupom sena na kolodvoru v Haidkausen v Avstriji čistega zlata v vrednosti $50,000. TRUMAN JE BIL PRVI PREDSEDNIK V ZRAKU "Olympia, Wash. 19. jun. — Danes popoldne je dospel sem z letalom predsednik Truman in sicer ne da bi spotoma kje pristal od Washingtona. Vožnja je vzela 12 ur in 18 minut. S tem je bil predsednik Truman prvi predsednik Zed. držav, ki je potoval v letalu nad ameriškim kontinentom. Vozil se je v istem letalu, kot predsednik Roosevelt na Jalto. Toda Roosevelt se ni nikdar vozil nad domačo deželo. Predsednik bo do sobote gost guvernerja države Washington. V soboto se bo podal pa v San Francisco, kjer bo imel govor ob zaključku konference Združenih narodov. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama for Self * Country Boy Bonds r.Y.rfi'TTri častno je bil odpuščen iz armade Jos. Zupančič, sin Mrs, Rose Zupančič iz 6805 Edna Ave. Zdaj stanuje pri svoji soprogi Josephine na 1158 E. 74 St. Bil je v bojih v Franciji, nazadnje je bil pa v Angliji. n m M Anthony T. Suponcic, Tor-pedoman's Mate 2/c je prišel iz Piney Point, Md., na doput za 14 dni k svoji materi Mrs. Frances Burgar, 1381 Giddings Rd. V mornarici služi tudi cian's Mate 2/c, ki se je udeležil invazije na otok Iwo Jima. Japonci iskačejo s pečin v morje, ko pritiskajo marini z vso silo nanje Guam, 20. jun. — Dva polka marinov sta včeraj prodrla japonsko linijo na južnem koncu Okinawe. Marini so nagnali japonske fanatike na pečine, odkoder ni bilo drugega umika kot v morje. In mnogi japonski vojaki so raje poskakali v peneče valove kot bi se pa podali Ame-rikancem. Amerikanci s0 presekali ostanek japonske garnižije v dva neredna dela, ki se še vedno trmasto in z vsern fanatizmom branita. Toda admiral Nimitz danes poroča, da se japonska obramba na Okinawi naglo ruši. Predno bodo imeli Amerikanci ves otok v rokah bod0 morali pa pobiti še par tisoč Japoncev, ki se branijo po duplinah na skrajnem južnem delu otoka s strojnicami in ročnimi granatami. Japoncev ni več dosti preostalo na Okinawi, toda kar jih je, se branijo s pravo furijo. Vse izgleda, da bodo morali Amerikanci vsakega posebej poiskati po luknjah in duplinah ter ga pobiti. To ne bo prav lahko delo in marsikateri ameriški vo jak bo še padel. Vse pa izgleda, da se bliža krvavi boj za Okinawo svojemu koncu. -o-— Rusija je zopet vrgla coklo v razprave na konferenci San Francsico. — Medtem ko je delegacija že mislila, da bo v soboto končal^ konferenco Združenih narodov, pa je prišla ruska delegacija z novim pomislekom na dan. Gre namreč za to, če naj ima skupščina svetovne lige, pri kateri ima vsaka članica glas, pravico razpravljati o vsakem problemu, ki se tiče mednarodnih odnošajev. Zdaj je prišla ruska delegacija, ki se je temu uprla in zahteva, naj ima skupščina pravico razpravljati samo o takih zadevah, ki se direktno tičejo samo mednarodnega miru ali varnosti. Konferenca, ki je mislila, da je glede tega stvar že zaključena, stoji zdaj zopet pred tem spornim vprašanjem. Zastopniki malih narodov zahtevajo, da imajo pravico debatirati na zborovanju skupščine vsak mednarodni problem, in samo Rusija je zdaj, ki je proti temu. -o- Vojaška služba se mu je izplačala Fremont, O. — Nevin Hau-denschield, star 35 let, oče 13 otrok, je odšel v armado. Izračunali so, da bo znašala njegova plača v armadi in pa vsota, ki jo bo prejemala njegova družina od vlade, $350 na mesec. sa n« V taborišču Atterbury, Indiana, je dobil časten''odpust iz armade Mirko J. Bubnic iz 11101 Revere Ave. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. V petek večer v SND V petek zvečer ob sedmih bo v SND na St. Clair Ave. posebna prireditev pod nadzorstvom skupin iz te okolice, ki pomagajo v kampanji za prodajo bon-dov. Vsakdo je že zdaj prijazno vabljen. Program bo prav v j ziio vaoijen. rrogram bo prav V njegov brat Frank, Electri-1 zanimiv, zabaven in patriotičen. (| Ne odlagajte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo, tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov: . Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. z " AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVBO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderaon »62« Clevekutf I. Ohio. __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 16.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto $7.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po po&tl, pol leta $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $3.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto $0.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $0.60 per fear. Cleveland, by mall. $7.60 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 8 month«. Cleveland, by mall. $4 00 for 0 months. U. S. and Canada, $2.00 for 8 months. Cleveland, by mall, $2.26 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $8.50 per year; $3.50 for 8 months. $2.00 for 3 months. Single copies 8 cents. BESEDA IZ NARODA fffffffffwnwnmiiffHwwww**fHi.« Poziv na shod v S. N. Domu! Entered as second-class matter January 5th, 190$. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 187». 83 No. 142 Wed., June 20, 1945 Diplomatska kariera von Ribbentropa Ako bodo zavezniki sodili tiste, ki so povzročili sedanjo svetovno vojno, potem bi moral priti prav na vrh ali vsaj blizu vrha liste vojnih zločincev bivši nemški zunanji minister, nekdanji vinski trgovec, nekaj časa nemški ambasador v Angliji — Joachim von Ribbentrop, ki so ga oni dan prijeli Angleži v Hamburgu, kjer se je skrival. Von Ribbentrop nam je lahko za, zgled, kako daleč pride v življenju človek, ki je lepe postave, zgovoren, pretkan, pa brez vesti, ki se zna elegantno vesti v visokih krogih, ki ve, kako je treba pravilno držati v roki čašo šampanjca, ki zna dobro pripovedovati mične in pikantne zgodbice in ki ima stike s pravimi ljudmi. Prav tak mož je bil Ribbentrop, ki ni bil v Nemčiji nič, če ne smatramo navadnega vinskega trgovca za kako vplivno osebo, pa ki je postal ena najbolj vplivnih'oseb v Nemčiji. Ribbentrop je bil ljubljenček angleških in francoskih ari-stokratov in prvi svetovalec Fuehrerja Hitlerja. Svojo sijajno kariero je pa zapravil s tem, da je dajal v kritičnih trenutkih napačne nasvete, ki so morda povzročili, da so prišli nemški naciji tje, kjer so danes in da je mogočni Rajh danes dežela brez moči, navadna dežela osvajalcev. Ribbentrop je bil pretkan, pa agresiven. V diplomatskih intrigah je bil pravi mojster. Da pa ni uspel v svojih' intrigah je bil morda vzrok ta, ker ni bil tako pretkan kot je mislil da je. Ako bi bil res tako prevejan, kot si je domišljal da je, bi se bila danes najbrže pisala drugačna zgodovina, tako Nemčije kot ostalega sveta. Hitler je prejel od Ribbentropa nekaj prav slabih nasvetov, ki so bil pozneje vzrok propasti Nemčije. Tako je Ribbentrop povedal Fuehrerju, da Anglija in Amerika ne bosta šli v vojno in da bo z Rusijo prav malo dela. Prepričal je Hitlerja, da je Evropa pripravljena, da mu pade v naročje kot zrela tepka. Tako je pel domišljavemu Hitlerju na ušesa ter ga silil, naj gre in podjarmi svet. V Berlinu zatrjujejo, da je Ribbentrop prav do zadnjega podžival Hitlerja, naj vzdrži še nekaj časa, češ, da ima zanesljive informacije, da se bodo Amerikanci in Angleži obrnili proti Rusiji. Kot v drugih svojih "prerokovanjih" se je zunanji minister močno urezal tudi pri tem. Ko je prišel Ribbentrop v Anglijo kot nemški ambasador, so ga angleški visoki krogi prijazno sprejeli. Uglajen kot je bil, se je znal vpeljati v angleške kroge, kjer je zbujal splošno pozornost. Začel si je domišljati, da ima Anglijo že kar v rokah. V svoji prevzetni domišljavosti je šel Ribbentrop tako daleč, da je v avdijenci pri angleškem kralju podal nazijski pozdrav ter vzkliknil: "Heil, Hitler!" To je pa razjarilo angleško javno mnenje in ni bilo dolgo, ko je moral pobrati šila in kopita pa oditi iz Londona. Ribbentrop je to močno zameril Angležem. Razžaljen je bil njegov ponos, ker je videl, da so ga Angleži vlekli za nos, dočim je mislil, da jih vleče on. Začel jih je smrtno sovražiti. Ko je premier Chamberlain v Monakovem podpisal znani apizarski pakt, je Ribbentrop surovo vzkliknil: "Sedaj je podpisal konec angleškega imperija!" Potem je obrnil Hitlerja proti Poljski, zagotavljajoč mu, da se bo tudi pri tem Anglija voljno vdala, kot se je radi Češke. To je bila ena njegovih kapitalnih napak. Njegova druga usodepolna napaka je bila, ker je svetoval Hitlerju naj podpiše pogodbo z Rusijo. Mislil je, da bo s tem pridobil za Nemčijo čas, da se pripravi. Toda pripravila se je med tem i Rusija. Njegova tretja napaka je pa bila, ker je podcenjeval moč Zed. držav. Ko je šel nemški poslanik Dieckhoff leta 1938 iz Washingtona, je nesel s seboj svarilo Hitlerju, da bodo šle Zed. rdžave prav gotovo v vojno, čim bo začela Nemčija rožljati s sabljo po Evropi. Tako svarilo pa ni bilo po volji Ribbentropu, ki je preprečil, da bi prišel poslanik Dieckhoff do Hitlerja ter mu povedal svoje mnenje o Ame-rikancih. Še dva tedna pred napadom na Pearl Harbor je Ribbentrop zagotavljal nemškemu narodu, da se mu ni treba ničesar bati iz Zed. držav, katere bo nekega lepega dne ko-mandirala Japonska, kakor bo hotela. Kljub svojim kolosalnim napakam, pa je ostal Ribbentrop do zadnjega Hitlerjev svetovalec in užival je zaupanje pii narodu. Bil je pač človek gladkega jezika, ki je vedno govoril samo to, kar je nemški narod rad slišal. Ta njegov gladki jezik ga je pripeljal od navadnega vinskega agenta do prvega diplomata v Rajhu, ki je naščul Hitlerja v drugo svetovno vojno. Zopet bo šel v Anglijo. Pa ne kot ambasador, niti kot navaden vinski agent ne. Poslan bo tje kot vojni zločinec, ki bo kot tak, vsaj upamo, postavljen pred sodni stol in prejel tam zasluženo kazen. Taka je pot mogočnjakov, ki v svoji oholosti pozabijo, na rek, da sila vedno rodi odpor. Prihodnji petek, 22. junija, ob sedmih zvečer, se vrši v S.N. Domu na St. Clair Ave., shod, na katerega so vabljeni vsi državljani in tudi oni, ki še niso. To je patriotičen shod, katerega naj bi se udeležil vsak, kdor nima tehtnega in važnega razloga za svojo odsotnost. Vabi nas vlada Zedinjenih držav, katere zastopniki bodo navzoči, zato je dolžnost naroda, da se odzove, posebno vsi tisti, ki žive v St. Clairski okolici. iS. N. Dom bo lahko napolnjen, ako se udeleživa vi in jaz in povabiva tudi tiste, ki morda ne bodo čitali tega Vabila. Po vladnih zastopnikih imenovan odbor je pripravil za ta večer lep program; vstopnina je prosta, zato pridite vsi, da se pokažemo vselej, kadar nas vlada pozove. Glavni namen shoda je, prodaja vojnih bondov za sedmo vojno posojilo. Da se ta patri-otični namen z uspehom uresniči in završi, je treba naroda, da pride in kupi vojne bonde, ki pomenijo najvarnejšo investicijo gotovine. Državljani, pomnimo, da je še vojna! Naši fantje in dekleta potrebujejo pomoči, torej pomagajmo njim in vladi, da bo prej premagan sovražnik. V petek večer vsi na shod, kupimo vsi vojne bonde, kar bo v naš kredit pri vladi. S tem bomo pripomogli do hitrejšega konca vojne in obrestonosno ter varno bomo naložili denar, kajti naša vlada je najvarnejša hranilnica na svetu. Za odbor 4. divizije prodaje vojnih bondov: John Gornik, član odbora. --o- Kupujte vojne bonde! Zmaga je naša, toda plačali smo s krvjo > Ali ste kedaj pomislili, kako malo nam pomeni par dolarjev, ki jih investiramo v vojne bonde, in koliko v resnici pomagajo Ameriki, ako pomislimo, koliko stane vojna in koliko naših fantov je plačalo za svobodo s svojim življenjem? Podane številke so vse do dne, ko se .je končala vojna z Nemčijo. Do tedaj je bilo ubitih nad 6 milijonov 725 tisoč fantov, ki so se bojevali za našo svobodo, med temi je bilo 165 tisoč Amerikancev, in naš Cleveland sam je izgubil nad 1850 svojih sinov. Nad pol milijona naših sinov je bilo ranjenih in med njimi je približno 4000 Clevelandčanov. Nad 100 tisoč Amerikancev je pa izgubljenih na tujih tleh, za katere se ne ve, če so živi ali mrtvi. Torej to se pravi, da smo plačali za vojno s krvjo! Akoravno je mnogo nas prizadetih s tem da smo izgubili soproga, brata, ali sina, pa se vseeno lahko počutimo srečni, da ni razbojnik Hitler dosegel ameriškega ozemlja. V Angliji, Rusiji in Poljski je bilo ubitih had 31 milijonov 290 tisoč civilistov, ali nedolžnih mož, žena in otrok. V Angliji sami je razbitih nad 200 tisoč domov in nad 765 tisoč oseb je, brez strehe. Torej to so ogromne vsote, ki so jih plačali miroljubni ljudje za mir. Prva vojna je stala zaveznike nad 165 bilijonov 460 milijonov dolarjev. Druga svetovna vojna nas pa do danes stane, Ameriko, Anglijo in Rusijo nad 740 bilijonov dolarjev. Vsakih 50 dni te vojne stane Ameriko več kot nas je pa stala cela civilna vojna. Torej te ogromne vsote v denarju in nad milijone življenj nas je stalo, da smo ukrotili bedaka Hitlerja, ki se je leta 1935 izjavil: "Danes vladamo Nemčijo, jutri pa cel svet." Nikar pa ne pozabimo, da imamo za ukrotiti še "rumene podgane" v Pacifiku, ki so se izjavile kmalu po Pearl Har-borju, da bodo oni (Japonci) diktirali mir iz Bele hiše v Washingtonu, D. C. Torej a-meriška produkcija in naši dolarji v vojnih bondih so Hitlerju dokončali sanje, da bi vladal cel svet, in naši dolarji v vojnih bondih in naša produkcija bo pokazala Japoncem, da bomo mi Amerikanci diktirali mir in ne Japonci. Torej sedaj, ko se bliža k koncu kampanja za sedmo vojno posojilo je čas; da pokažemo svetu, da stojimo za našimi fanti na bojnih frontah, in da niso dali naši sinovi svoje mlado življenje v izgubljeni cilj, temveč da stojimo mi za njimi in da dokler bo tekla rdeča kri po naših žilah, nam ne bo rumeno pleme diktiralo svobode. Kupite še danes še en vojni bond, da se čimprej vrnejo naši sinovi domov v deželo, za katero se bojujejo, da ohranijo nam in našim potomcem svobodo in mir in naši Ameriki in na celem svetu. Mrs. Frances Sietz. Nedelja na farmi V prijazni okolici Madisona in Geneve je prav lepo število slovenskih farmarjev, ki imajo posebno ob nedeljah v teh časih vedno več obiskovalcev. Človek bi mislil, da v času, ko primanjkuje gazolina, vlada na farmah ob nedeljah dolgčas, pa ni tako, kajti naši farmarji imajo vedno dovolj, obiskovalcev. Seveda ti obiskovalci pa posebno v teh časih ne prihajajo na farme samo na prijateljske obiske, ampak pred vsem, da si nakupijo kaj za pod zob, česar v mestu že na vseh koncih in krajih tako primanjkuje. Ker je vedno manj mesa v mestnih mesnicah, se ljudje zatekajo na farme, da tam kje iztaknejo kakšno žival v perju, ki ji pravimo "čikica" in seveda, ker je pa vedno bolj težko dobiti tako zverino, zato ljudje pa tudi z vso vnemo povprašujejo po jajcih. Ce človek ogleduje in opazuje te mestne kupce in koliko te robe želi vsak kupiti, bi mislil, da vsaka kokoška znese vsaj pol ducata jajec vsak dan in da piščanec dozori za ponev kar v par dneh. No, saj v današnjih časih bi to nič narobe ne hodilo našim po-strežljivim in pridnim farmarjem, bi človek rekel. Ko si se pred par leti peljal tja proti Madisonu ali Genevi, si videl ob cesti vsepovsod vabljive napise, ki so ti ponujali piščančke, sveža jajčka in druga taka telesna dobra dela. Vsega tega danes ne vidiš več. Ne vem, ali jih je vzela zima braz ali pa, kar bo najbolj gotovo — vojna. Ko tako avto drvi po gladki cesti in ko opazuješ okolico, kjer ni videti več vabečih napisov, bi skoro mislil, da ti ljudje ne obdelujejo več zemlje in da ne redijo domačih živali za nikogar drugega več kot sami zase. Vendar pa, če malo bolj natančno pogledaš, boš videl, da imajo skoro pri vsaki hiši obiskovalce, svoje prijatelje, katerim lahko, prodajo vse ftlago, ki ga imajo naprodaj, pa jim še oglašati ni treba. če se pripelješ iz Geneve in ko dospeš v Harpersfield, že zagledaš sloven, napis "Frank Klaus." Ustavi se tu, pa boš dobil kuriva za svoj avto, ker prodaja gazolin in če pa stopiš še v gostilno, ti bodo pa poznani gostilničar (bivši Cleve-landčan) Frank Klaus ali pa njegove prijazne hčerke postregle s hladnim pivom in če prideš tja v času, ko se taka roba sme prodajati, tudi s prvovrstnim vinom. Ker so prijazni in postrežljivi, zato imajo vedno dovolj gostov, kdor ne verjame, pa naj se sam prepriča. Od tu pa jo potem kreneš doli po strmem klancu preko Grand reke in pot te pelje po vijugasti cesti čez hribčke in dolince do naših prijaznih farmarjev. Zopet zagledaš tik ob cesti napis "Klaus's Farm," kjer zopet vidiš na dvorišču, da imajo obiskovalce. Od tu kreneš dalje.Komaj se kolesa avta parkrat zavrte, že opaziš na desni cesto, o kateri je znano, da pelje do konca in nikamor več naprej. Če kreneš po tej cesti in se voziš, dokler gre, se boš pripeljal naravnost na prijazno Jerry Stro-jinovo farmo, kjer je res lep in pa miren kraj, kamor prihajajo naši rojaki na počitnice in katerim Mrs. Stroj in postreže z raznimi dobrotami, da res vsak kar najbolj udobno preživi počitnice na svežem zraku. Rekla sta oba, da -sta tudi letos pripravljena postreči- morebitnim "urlaubarjem," da bo vsak zadovoljen. Torej, zdaj že veste, kje se vam obetajo dobre počitnice, kar k Mr. in Mrs. Jerry Stroj in se zatecite, pa boste preskrbljeni za par tednov. Ker je pa tukaj konec ceste, kakor sem že prej omenil, zato se moramo obrniti nazaj po isti poti, da zopet pridemo na glavno cesto in tu pa zopet obrnemo po glavni cesti na desno. Po kratki vožnji ,se že znajdemo pri Kržičevih in še malo naprej pa pri Makovčevih, kjer imajo vedno dovolj obiskovalcev iz mesta. Če potem isto pot nadaljujemo, kot bi bili že namenjeni nazaj v Cleveland, pa se nam kmalu pokaže par visokih jag-ned (dreves) in tu se krene na desno pa se znajdemo na prijazni farmi Toneta Debevca, kamor številni Clevelandčani zahajajo ob nedeljah na kratek oddih, ker si pač ne morete misliti lepšega kraja kot je v De-bevčevem gozdiču ali bolje rečeno v parku. Tone kakor tudi njegova boljša polovica sta vedno pripravljena, da postre-žeta obiskovalcem kar pač najbolje moreta, da se potem vsak zadovoljnega obraza vrača nazaj v mestni, dim in ropot. Kakor večina farmarjem, tako je tudi Tonetu slana prizadejala letos precejšnjo škodo posebno na grozdju, katerega letos ne bo, in če grozdja ne bo, potem tudi mošta ne bo in kaj pride iz mošta pa že veste, torej tudi tistega he bo. Ker smo pa nekateri izražali bojazen, da bomo žejni, nas je pa Tone lepo potolažil, češ, da ima jako dobro in zdravo studenčino, po kateri ne boli glava in če se na-piješ tiste tudi pametno voziš proti Clevelandu. Torej je slana slanasta precej zmešala štrene, farmar ne bo imel zaslužka, mi pa ne s čim žeje ga-' siti. Letos bo menda res prišla do veljave tista: "Včasih je luštno blo, zdaj pa ni več tako, včasih smo vince pil, zdaj pa vodo. . . " Za eno nedeljo je dovolj, ob priliki pa se bomo podali še k drugim našim farmarjem na obisk. Eden, ki je bil tam. 0 naši novi vasi Naj mi oproste vsi, ki bi u-tegnili misliti, da se prepogosto oglašam. Naloga, da se izpelje začetek zidave nove vasi na pogorišču, je tako velika, da se ne da popisati samo s tem kar od časa do časa napišem o tem. Tudi vedelo se ne bo nikoli, koliko problemov je bilo potreba, da se je vsaj deloma izvršilo in pripeljalo do tega, da se bo v bližnji bodočnosti zasadila prva lopata za prvo novo hišo ali za več hiš obenem, kakor namerava korporacija. Med tem časom so se vršila posvetovanja z raznimi odbori in uradi, ki imajo besedo in oblast, da se je ugladila pot bližje k začetku zidanja. Mestne oblasti so hotele vedeti kar vse od kraja, prvič: Kako je z lastniki lotov? Kako s kompanijami na obeh straneh našega zemljišča? Mi pa smo hoteli vedeti, kdaj nam odmerijo nove lote za igrišče in cesto. Kar je mesto od nas zahtevalo, to smo morali mi prositi lastnike zemljišč ali lotov. Ko so se odrekli lastniki lotov zidati nove hiše, smo marali te lote vzeti v nakup ter jih ponuditi novim kupcem. Deloma se vse to sedaj še vrši. Še več lotov nam je bilo izročenih v nakup, nekaj pa jih bomo še dobili v kratkem. Obratno so se pa začeli tudi oglašati za nove domove. Do sedaj je priglašenih osem; priglasili se bodo še drugi, ko bodo videli, da je dosežen-celoten sporazum za zidanje. Prav gotovo pa bo na dan slavnostnega začetka prve lopate marsikdo sklenil zidati svoj novi dom v novi pionirski naselbini ali v tej "domači vasi," kar bo nekaj izrednega. Še mnogo bo dela in težkoč, brez tega se pač ne more ničesar do-orega doseči, toda, če bomo vztrajni, kakor so bili dosedaj vsi naši ljudje nam naklonjeni, bomo dosegli vse. Zgodovina te nove vasi bo nekaj izrednega za vse, za tiste, ki so bili prizadeti, kakor za one, ki so od vseh krajev prihajali gledat ožgane razvaline- in so z glavami majali, kakor obupani, misleč, da je ta kraj za vselej pozabljen na svetu. Z začetkom zidave prve hiše bo tu zavladalo drugačno mnenje. Izginil bo tisti strašni spomin, vrnilo se bo upanje in zaživelo bo novo življenje. Doslej so se priglasili vzorni možje, ki hočejo postaviti krasne domove; tem se bodo pridružili številni drugi, tudi trgovci, kajti lepše vasi ne bo nikjer drugod. Kmalu izveste še več. Poročevalec. izčrpalo njihove življenjske le in zmanjšalo njih produkti nost." (OWI). s: — Po poročilu kitajskega vojnega ministra je Kitajska zgubila odkar je pričela vojno z Japonci že nad 3,100,000 svojih vojakov. Poziv delavcem, da si vzamejo teden dni počitnic Washington. — J. A. Krtig, Chairman War Production odbora, je izjavil, da je pričakovati zboljšanje .ameriške vojne produkcije, ako si bodo vzeli ameriški delavci teden dni dopusta, kadar bo mogoče, da se tako nekoliko odpočijejo in se obenem pripravijo na težke naloge, ki leže pred nami, predno bomo dosegli končno zmago.. "Amerika se sedaj nahaja v svojem petem letu napornega dela na polju oboroževanja in opreme," je dejal g. Krug. "A-meriški delavci so se sijajno izkazali in so napeli vse svoje sile, ne glede na to, da so se izmučili in delali dolge ure v slabših razmerah, pb enem pa so bili še v skrbeh glede svojcev onstran morja. Zmaga ni več daleč, toda paziti moramo, da ne popustimo, kajti vsi vemo, da je pred nami še mnogo mesecev trdega dela predno bo zmaga zares naša. "Zahtevalo se je od ameriških delavcev, da delajo bolj dolgo kot v mirnem času, toda vendar ne tako dolgo, da bi to ! C« "Tvoja Urška ima gotovo »| ko prav majhno kastrolo, v teri predelava iz kokoši, Jar( tnc in petelinčkov v lepo rumen0 P []j čenko, kaj ne ?" sem počasi vi ^ ; kel Jima v tisto smer, kjer sj ^ utegnil napraviti dobro kupCl" rUn ^ zase. • 'cjst "Majhno, praviš! Str*® s ^ tiri lahko komodno plešejo P ^ štertanc, če bi bile pa srbsk 5čam masti tudi nič več. tel je treba napraviti, Pa jo mati enega, dva a'1 prašičev, ali ne?" sj«ta "Res je to, Jim, bral, da me prepri^, čudno primero., SvinJb, ^ in kokošja pečenka, se gre posebno skupaj-" v "šur, da ne gre! sem te že videl, da si s ^ ko ihto stegoval roko po ^ bedercih kot po Prašif 1 s cah, da bi se ti pri te roka vnela." ve "Saj ne rečem, toda ^ tudi, da se je moja sta P'" beset na izf :ate: 'črna lilo '1 si I v' pr je na ogibala tvoji, ko sta r ^ s tako vnemo od kro«1" in zopet nazaj. Pa rjgts Meni je zdajle V , Jim. umi. iviein Jt; misel zelo pameten 11 "Le kar na dan ž»J> ' res pameten," sili J11"' ^oi "Vidiš, Jim, ljubček vojskinem času smo m V1 na vseh koncih i" «ri vati. Treba je varčevali sti, pri kurivu, pri plg j0 i\ kot sem slišal, nam " meriti celo pijačo." ^ ^ "Da je treba varce'v res. Kadar nam dajati pijačo P° f -aS rcnije, tedaj bo Pa ze, s*1 zahod ■Pl P teh ko ^ pi % g Sedi Rt Nšal k Se m Jega, ila ir mi 'icat [Vi Ja in odpravimo na zatl. poznaš, Jack, da m1 pijačo. . ." 0 "K-hm . . se nl jir nekaj v grlu, kar P^, zmoti, ampak rine k ^ ". . . ampak da bi n" J. p3 meril, nak, tisto se bi1 nič ne dopadlo." "Je že res, ampak P , pa boš, da bi šle ne '^sj ske po golih kolenih v ^ ten, da bi izprosile »J stavo, misliš, da ne'v,a Če "Moja že ne bo s ' vem." _ ftot "Moja tudi ne," glo pristaviti, pa ^ v žrl in segel po ^ predal: jjpi. "Kot sem rekel, ^ treba danes z vsem s . te se bomo prebili sk ' ^ čase. Zato sem m^ vaša in naša druz^ ^ prihranili, če bi vaS°tI.0li flitf Pot r^ sc 4 nje jJ61 člo Sten 'Nal, , koš spekli , - , Well, po velikih ^ spravil svojo nak«*11 p ust in čakal, kako o ^ Jim vzel to važno N znanje. oblj Doved; !a ni r ^nes N mo "><• . Je „ Pogi. 'Mla hoj noi fieur • Ga.š iJ far. X d Jn M Hir na! 30S« »tri k t bi repi! mfr« in ako ga je ugnala žena!" ^šper, ko je bil Bric J »■»I kal •ška iti P ,ne liv i k«l moč vec reči a Ni« za i ski če pa av jie iki r te hoče kdo poslu-Pa imam za en teden tebe tudi kmalu," je "Mana je huda, in se ti že danes zbal." 4l> Miha? Ne govori ta-Kaj briga mene dobim, katero ho-^ bo Tone kakšne sit-mu še pri vas raz. lenih in molčala poparjena. "Oh, saj ne pride morda nikoli več," je vzdihnila. "Tone je moder, to je res; pust je pa tudi." "Zakaj si mu pa dala besedo? Ampak tak, kakršen je, je stokrat boljši od Gašperja. Saj tu. di tebe ni sama dobrota in ljubeznivost. Pamet, Jerica, pamet! Boljšega ženina ne boš dobila." "No, no, Rozala, kaj pa ti je obljubil Tone, da se tako vlečeš? Saj mu ne rečem nič; ampak le preveč se zdi sam sebi dober in pošten. Jaz naj bi hvalila Boga, Po koncertu mladinskega zbora Newburg.— Spet čara me vaš dih skrivnosti, med vami zopet sem otrok, kot nekdaj se vsaki cvet mi laska, kot nekdaj boža me vaš zvok. Tako mislim, da je gorelo v vsaki duši na koncertu našega mladinskega pevskega zbora. Ne opeva zastonj naš pesnik vrline naše nad vse lepe slovenske pesmi. Prepričan sem, da je vsak, ki je bil navzoč na tem koncertu pridobil ta večer nekaj kar mu gotovo ne bo šlo kmalu iz spomina. Tu ste vide- če ga dobim! Premisli, Rozala! Tako govori Klančar, in tako si li, kaj premore velika ljubezen misli Tone. O, Tetrev nam je vse natanko povedal in Tetrev ne laže. Našemu očetu tudi ni bilo všeč, ko smo to slišali, in jaz sem le radovedna, kakšno doto bodo Mani dali, ko se jim zdi moja za Toneta premajhna. — Torej, Rozala, kakor sva se zmenili, molči!" "Pametna bodi, Jerica, pametna !" je svarila Rozala. "Gašper vodi ali Mano za nos ali tebe ali najbrž obedve." voditelja do slovenske pesmi in naše mladine, katero vadi v petju z največjo požrtvovalnostjo. Vsa čast in hvala mu. Zato pa apeliram na vse starše in vas prosim, da skrbno gojimo to našo cvetko, da ji prili-vamo in dajemo poguma za na-daljno vežbanje in gojenje slovenske pesmi. Take cvetke ne cveto vsak dan, zato pa skrbimo zanjo, dokler jo imamo. Ni- Neprijetno iznenadena je od- sem ™ožen in tudi mi manjka šla Jerica. Pričakovala je bila, da se bosta smejali z Rozalo, ki raziti svoja čustva je bila kot dekle — in tega je komaj pol leta — tako vesela. Zdaj pa toliko svarjenja! In kako i jaz te imam iz srca smešno huda je na Gašperja! če ieial Miha in ga objel; °'iko ti rečem, da si bahač. Ti da bi razvidi drugam pravit!" !stavši?" vr ^a vina," je dejal Mi- Je dejal Gašper; "in i* ^am deset, če ne osta-taseda." na mizi je začela ' Razgovor je zastajal, kateri fantje že dre-'frnarica je opomnila, k I j7.di *>zn0 in koliko da zna-ln si zakrila z roko žepa* j / prav "o vlekli počasi moš-]cok° Ipov, razen Miha, ki jih k 'Hi s' .to Je rekel Gašper, da iifli ; tA hf t! Pr. ;aret*l odo prilkah rad zadre- ^ nase, so zlezli moš-velf h v žepe, in Miha se ca I*- A M gVet III. teh dogodkih je pri-ko Brica ni bilo do-^ prijateljici Rozali, snažni sobici sla-L Sedla je tesno k njej Rozala se je zavzemala, kaj da je tako a fee ji oči tako sveti- le&a," je dejala Jerica in pogledala v tla. 0 me je prišel snoči pa C £ n*1 ž in leni t ^ tU ir 3° tii P; pri •ate'"1 ce "fcat!" « K Ta spi vso noc Jaz stavim, da ne Potem ugibala?" °bljubiš, da ne boš tovedala, tudi Janezu nikar ne pravi!" ^ttesem na tebe, Ro-J molči! Gašper je je ostrmela Roza-, Pogledala Jerico. "In lasila?" K ^ hotela!" noriš. Naj zve To- o k st»v' cleV m> d * i1' t roli-.. ,o P ^umnost! Kaj ven "'.Gašper te bo razne-1 fari. Tone je tako da ga ne smeš za Mani, svoji prijavi* ne boš prevzela ^a! Gašper mi je tj' so to same čenče. ' z njo kakor z vsako iel človek je in fantu- vsten pa ni, in da me sal, na to bi jaz pri- v0nd$ t(J. kakšen pomen naj ,i-i.i, Ja norost? Ali veš ti, * t0 i ni prav, da je sklenila roke na ko- je Gašper res hudoben človek, zakaj ne svari Rozala Mane, ki je v veliko večji nevarnosti? "Za Mano bi bil Gašper dober, za mene ne. Jo j, kakšna skrb! Toda ne skrb za mene. Gašperju hoče postati Klančar tast, Tone svak, Mana žena, dasi on ne mara za njo; jaz pa se pregrešim, če izpregovorim ž njim prijazno besedo!" Svarjenja dobre Rozale si ni kar nič k srcu gnala Jerica, prepričana, da se bo Gašper v zakonu popolnoma poboljšal in da je i1 '4 malokje žena brez krivde, če ne1__ ravna mož lepo z njo. Ona pa jej vendar razumna, brhka, pridna j in ne brez dote; ona bi mu 'pri- j ljubila hišo, da bi ne bilo dobiti, boljšega moža. Tak0 so se za-' čele polagoma sukati njene misli okrog Gašperja, in Tone ji je ginil zi spomina. Začelo se ji je dozdevati, da mu ni naravnost nikoli dala besede, da sta samo nekako prijateljsko občevala in samo ljudje da So zagnali, da sta zaročena; sicer pa, če bi tudi že bila, do poroke se še vsak lahko premisli. » Tone je kmalu začutil izpre-membo v Kržanovi hiši. Otroci so ga sprejemali še prijazno, starša pa sta se bila nekako ohladila, in Jerica ni posebno skrivala, da se dolgočasi v njegovi družbi. Karkoli ji je povedal, so bile zanjo pogrete jedi in pralni marnji. Kako prijazno pa se je smejala Mihovim nesla, nim besedam, in kako predrzen je postal zdaj Miha! Komaj je stopil Tone v hišo, je že pri-štorjljal od kakšne strani ta človek iskat kakšne reči, katere ni potreboval. Pozdravljal ni nič, pač pa se je vedno jezil na psa, na Judeža, ki ni znal svojih čuv-stev tako prikrivati kakor njegov gospodar, ampak je grdo gledal in zamolklo renčal, kadar se mu je bližal Miha. "To mrho," je dejal nekega večera Miha, "bom jaz enkrat ubil." "Saj ti ni nič hudega storil, Miha," je menil Tone. "Ali je za kaj drugega ta spaka?" "Judež ne more nič za to, da ni lepši," je dejal Tone in pogla-dil psička. "No, lep ta pes res ni," je dejala Jerica. Toneta je bolelo, da je potegnila Jerica z Mihom, in zdelo se mu je, da ne lete njene besede toliko na psa kolikor na njega. Razgovor je zastal, in Tone se je začel poslavljati. Kar nič ga; ni zadrževala Jerica, in nekako odtujena sta se ločila. (Dalje prihodnjič.) pravih besedi, da bi mogel iz-o lepoti in krasoti tega večera. V imenu zbora se prav prisrčno zahvaljujem vam vsem, ki ste bili navzoči in vsem, ki ste po svojih močeh pripomogli mladim pevcem, da bodo še 'naprej gojili naš največji narodni zaklad— slovensko pesem. Sedaj j sestal z večimi Slovenci, ki so bili v nemškem ujetništvu ali na prisilenm delu. Vsak izmed teh nesrečnih rojakov si nad vse želi svobode, da bi se zopet lahko vrnil na svojo rodno grudo. Prav kakor njim tudi našemu pevcu Patriku želimo, da bi tudi on že skoro prišel živ in zdrav k svojim dragim, ki ga težko pričakujejo. Hvala ti Patrick za tako velikodušen dar, želimo Ti zdravja in sreče kakor tudi vsem našim fantom, ki so raztreseni širom sveta z iskreno željo, da bi se kaj kmalu povrnili v našo sredo. Takrat bomo zopet res iz srca veseli, takrat bo spet veselo ori-la naša pesem. V spominu fantje spet veseli dekletom brhkim bodo peli, mladost od mrtvih vstala bo spet sreča se smejala bo. Starši in sploh vsi, ki se zanimate za obstoj našega mladinskega zbora, ste prijiazno vabljeni, da se udeležite seje, ki se bo vršila v nedeljo 24. J linija ob dveh popoldne v šoli. Na dnevnem redu imamo nekaj j ako važnega in obenem pa bodo tudi prebrani računi. Pričakujem, da bo kaj več udeležbe kot po navadi. S pevskim pozdravom za Mladinski zbor, Tajnik. -o-- Materinstvo in vojska So stvari v vsakdanjem življenju, ki nas v dno duše pretrese j o, ki nas primorajo, da bodo J obstanemo v svoji hitrici in na- pa zopet pridno nadaljevali z glici. Majhne slike so to, ki'se vajami in prihodnjo pomlad,1 zaiskrijo in zopet izginejo v Bog ohrani jih še pri živ-.vedno menjajočem se beganju stila se je spričo svojega briht-nega fantka in njene iskreče se materinske oči so zrle nanj. Pa je obstala in se zamišljeno zazrla v daljavo. Ali pa je le tiho prisluhnila sama sebi? A-li je čutila utripanje srca bodočega življenja v svojem blagoslovljenem telesu? Tesneje se je zavila v plašč, tako kakor bi hotela varovati svojega o-tročiča spričo vsega, kar koli se utevne še zgoditi. Materinska sreča! Ta slika nam da misliti! Vojna kliče može od doma. Doma opravljajo njihove žene vse dolžnosti v prid domovini, predvsem vršijo svojo najsvetejšo nalogo — materinstvo. Materinstvo je značilno za velikost in moč države, za neomajno zaupanje, ki daje narodu življenje, da se žena radostno žrtvuje za otroke. Žena se zaveda, da potrebuje narod, ki noče propasti, veliko zdravih otrok in zatorej si naloži tudi v hudih dneh z zaupanjem v Boga to breme na pleča. S tem najbolje odgovori sovražnim silam in je pravi vojščak na svojem mestu. Žena in mati je prav tako odgovorna za bodočnost kakor vojak, ki tvega svoje življenje na bojiščih. Ona daruje narodu najvišjo pozemsko dobrino, to je otroke, ki bodo v srečnejših dneh nastopili dediščino našega nai*oda. (F). -o-- Prva zastavljalnica Prva zastavljalnica je bila odprta v Parizu leta 1624 in je bila zaprta komaj eno leto po otvoritvi, ker se Francozi niso zedinili glede postavnosti obresti. MALI OGLASI 0EL0 DOBIJO DELO DOBIJO ce nas ljenju, pa jih pridemo zopet vsakdanjega življenja poslušat. 1 Tam po cesti je počasi sto- Poceni hiše Eden naših bivših pevcev, pala žena, zraven nje pa je Za eno družino na Lockyear Pvt. Patrick Novak se je ogla- stopical fantek, nemara mu je|Ave- S sob, furnez, garaža, sil iz Nemčije in v pismu prilo- bilo tri leta, in je venomer čeb-j Na 185. cesti moderna hiša 6 žil pet dolarjev v podporo zbo-'ljal Včasih je hušknil smeh- sob, furnez, garaža, lot 50x140. Patrick pravi, da se je tam ljaj čez obraz,te žene; vzrado- AXY 1IONDS TODAY? My Jauk Iteuuy Illustrated by Hilda Terry Na 79. cesti hiša za 3 družine, dobra investicija, nosi $90 na mesec; cena je $9,000. Za več informaciji pokličite zvečer od 7 do 8 ure Geo. Kasunic HEnderson 8056. (144) THE TELEPHONE CO, POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI _" "Mr. Boggle wants a glass of mi!k, toinato anil lcttuco sandwich and a War Bond without mayonnaise." OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čaa, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. Mogoče je to vaša kri. — Na sliki vidimo vojake bolniškega oddelka,, ki nesejo svojega ranjenega tovariša-marina, kateremu spotoma dajejo krvno plazmo. Slika je bila posneta za bojno linijo na otoku Okinaivu. Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 3 sob na 6710 Bliss Ave. (143) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje • in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Slovenec išče dekle ali vdovo z enim ali dvema otrokoma, v svrho ženitve. Starost od 35 do 50 let. Katera želi dober dom, naj se zglasi in Če mogoče pošlje sliko na naslov: Joseph Starich 851 N. 14th Street Milwaukee 3, Wis. (142) Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) Moški in ženske ZA TOVARNIŠKO DELO ŽENSKE ASSEMBLERS— INŠPEKTORICE SOLDERERS— PUNCH PRESS OPERATORICE MOŠKI SET-UP (AUTOMATIC) STOCK ROOM POMOČNIKI INŠPEKTORJI TOOL MAKERS TOOL CRIB ATTENDANTS LATHE DELAVCI BRAZERS SHIPPERS POMIVAČI OKEN Dobra plača od ure — 10 ur na dan Definitivna povojna bodočnost The Bishop & Rabcock Mfg. Co. 1285 East 49th St. _ (143) Stationary and Portable Bench Grinders Plača od ure Turret Lathe operatorji na Warner & Swasey strojih Plača od kosa Steel Improvement Forge Go. 970 E. 64. St. (144) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem stopiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo ' 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Za likanje Mi potrebujemo več izkušenih žensk za oddelek, kjer se lika in popravlja Poln čas, stalno dela, plača. The Halle Bros. 1228 Euclid Ave. (143) Stalno delo Bliss Road Coal & Supply Co. t^ikoj sprejme voznike tru-kov in delavce na jardu. Stalno delo. (142) Kadar potrebujete zavarovalnino proti "ognju, viharju, za avtomobili šipe itd, se lahko in zanesljivo w obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEEK AVE. Za dobrega harmonikarja Harmonikarja se sprejme za ob sobotah zvečer v gostilniških prostorih na 3244 St. Clair Ave. Telefon: PRospect 8730. (143) MALI OGLAŠF Pohištvo naprodaj Proda se buffet za jedilnico, miza ter skoraj nova postelja samica. Vprašajte na 6518 Bonna Ave. (142) Studio Couch naprodaj Naprodaj je Studio Couch v jako dobrem stanju, zmerna cena. Zglasite se na 1064 E. 61. St. (143) * AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20, 1945 V. M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN £ 'A Vickers je že od daleč zapazil beli šotor indijskega vladarja. Zapazil je, kako so iz njega na vse strani odhajali Sura-tovi pribočniki in svetovalci, kakor da raznašajo vojski važna povelja . . . iSamo še petdeset korakov, pa bo stal pred obličjem Eura-ta, človeka, ki je tako zahrbtno in ne da bi napovedal vojno, napadel Chukoti! Prizadeval si je, da bi premagal svoje razburjenje. Zdaj bo treba mirneje misliti, če hoče, da bodo pogajanja imela kaj uspeha. Geoffrey ni bil tako gotov kakor Campbell, da se je Ran-dallu posrečil beg v Loharo, da so Indijci to zapazili in se zaradi tega hočejo pogajati z Angleži. Geoffreya je vse bolj navdajala težka slutnja, da so Indijci Randalla ponoči ubili in da Surat pripravlja Angležem novo past. Grof Volonov in bela zastava Pred velikim belim šotorom je stala Suratova telesna straža. To so bili sami zastavni, mladi vojaki v razkošnih, bahavih oblekah. Vojaki so pozdravili angleškega častnika. Trenutek nato je eden izmed njih odgrnil zaveso pri kantivem šotoru in Geoffrey se je. znašel pred Su-ratom. Knez je sedel na počivalniku, ki je bil, kakor tla v šotoru, pokrit z dragocenimi preprogami. Na desni strani od kana je stalo nekaj njegovih svetovalcev. Vickers je obstal nekaj korakov pred Surat-kanom in ga po vojaško pozdravil. Kan se mu je nasmehnil. Toda ta nasmeh ni zidaj al niti sledu o kakem čustvu, Geoffrey bi bil ta trenutek dal vse, da bi bil mogel razvozlati, kake misli se pletejo za tem negibnim, krinki podobnim obrazom, ki se je hinavsko smehljal. "Dobro došli, major Vickers! Naj vam bogovi hrabrosti in modrosti še naprej naklanja-jo svoje darove." Surat je govoril po angleško. Ves čas med govorjenjem mu je na ustnicah igral smehljaj. Vickers se je priklonil: "Visokost, moram vas prositi, da mi omogočite, da čim prej izvršim svoje poslanstvo. Poklicali ste me sem, da bi se pogajali ..." Zdaj je smeh s Suratovega obraza izginil. "Ali se vam res tako mudi?" "Visokost, najbrž že veste, da so naši v Lohari obveščeni o vsem, kar se je zgodilo?" Vickers je sklenil, da bo skušal čim prej izvedeti, kaj se je zgodilo z Randallom, zato je s temi besedami hotel kana izzvati, da bi govoril. Surat-kan mu je odvrnil z resnim glasom: "Dragi major, zelo mi je žal, da vas moram razočarati. Kapitan Randall ..." "Kaj je z njim?" Vickers se ni mogel premagati in je kanu padel v besedo. "... je plačal z glavo svojo drznost, ko je ponoči poskušal, da bi s čolnom pobegnil v Loharo!" "Randall je mrtev?" Geoffrey je vprašal to s tihim glasom. Pri tem ni več mislil na usodo Chukotija, temveč samo na mladega častnika, na prijatelja. Zdelo se mu je, da je zaslišal bitje ure, ki mu jo je Randall pred odhodom v smrt izročil, naj jo varuje. Nekaj časa sta major in kan molčala. Potem je kan pogledal Vick-ersa naglo, kakor da se je nečesa spomnil in dejal: "Da, siromak je mrtev . . . Oh, dragi prijatelj, življenje je tako lepo, a najlepše je tedaj, kadar čutimo, da nad nami visi smrt ... In prav zaradi tega sem vas dal poklicati sem. Hočem vam ponuditi življenje in svobodo ..." "Meni? . . . Zakaj neki?" "Vi ste nekoč rešili življenje meni in tega vam ne bom nikoli pozabil. Dal vam bom konja in spremstvo, ki vas bo varno spremilo dp meje ..." Geoffrey je gledal kana mirno in hladno, kakor da noče razumeti besedi, ki mu jih je iSu-rat govoril. Kan ga je vprašal: "Torej ?" Zdelo se je, kakor da je Vickers preslišal tudi to besedo. Za- MALZ ELECTRIC SERVICE 6902 St. Clair Ave. KOMPLETNA POSTREŽBA V NAŠI TOVARNI NA PRAL-NIKIH, ČISTILCIH IN RADIJSKIH APARATIH. Mi imamo izvežbane mehanike. Vse delo garantirano. Pokličite najprej nas. Odprto od 11 zjutraj do 11 zvečer EN 4808 HE 0575 čel je govoriti z mirnim in prepričuj očim glasom: "Visokost! Anglija do zdaj j ni posvečala pažnje vašemu sovražnemu vedenju, ker je hotela za vsako ceno ohraniti vaše prijateljstvo ... Še vedno ni prepozno ... Če zdaj umaknete svoje oddelke, vam bo Anglija zelo hvaležna ... v nasprotnem primeru pa bo moja vlada prisiljena, da vse to, kar se je zgodilo do zdaj, smatra za vojno izzivanje in to z vso pravico ... in potem? . . . Proti vsej naši vojni moči se vi ne boste mogli dolgo bojevati!" Kan je nekaj časa pomišljal, potem je odgovoril: "Vaše razmišljanje ni čisto točno, dragi major . . . Tudi mislim, da niti sami ne pričakujete, da bi poslušal vaš nasvet. Ce se ne motim, imate prav vi Angleži dober pregovor: sila je močnejša od postave! In priznati morate, dragi moj major, da je sila zdaj na moji strani!" Geoffrey se je zdrznil: "Potem pa, kakor se mi zdi, ni tu več kaj govoriti! . . ." "Nasprotno! Najprej se pomirite, potem pa ... " Vickers ga je hladno ustavil: "Jaz sem čisto miren!" "No, potem tem boljše! Ves naš spor je mogoče spraviti sporazumno s sveta samo s po-ga j.an j i . . ." "Spor, ... Vi pravite temu spor," "Uporabljam besede angleške diplomacije!" "Poslušam, visokost. Samo . . . predlagajte, kar hočete, življenje in varnost žensk in otrok morate zajamčiti!" "Potem je edina rešitev . . . da trdnjavo izpraznite!" "Mislite, da naj se udarno," Kan je odkimal: "Ne ravno tako . . . Nisem mislil tega . . . Jaz vam nasprotno zagotovim, da bom vso posadko pustil, da se neovirano umakne v LohUi'o!" Vickers se je začudil. Na kaj takega ni bil pripravljen. Saj to je pomenilo zanje vendar rešitev! Campbell bo take pogoje zagotovo sprejel, ker je bilo zdaj treba misliti na ženske in otroke. Majorju se je obraz razvedo ril, ko je odgovoril kanu: "Visokost, mislim, da bo naš poveljnik vaš predlog sprejel." Ta trenutek je stopil v šotor človek, oblečen v indijsko obleko, z belim turbanom na glavi. Vickers se je obrnil. Prvi trenutek ni vedel, kdo bi to bil, toda ko se je oni človek nasmehljal, ga je prepoznal: grof Volonov! ... Torej je Surat-kan čisto odkrito prestopil na rusko stran in že sklenil z Rusi. zvezo . . . Vickers se je priklonil. Grof mu je pozdrav vrnil, ne da bi kaj rekel. Kan je medtem gledal na konice svojih prstov. Okrog usten mu je spet lebdel tisti zagonetni smehljaj. Molk v zadregi je trajal pre- cej dolgo. Nazadnje je spregovoril kan in ga pretrgal: "Ko sem na Angleškem hodil v šolo, so me učili, da je treba stisniti roko, kadar se dva dostojna človeka kaj o čem dogovorita . . ." Vickers je prijel desnico, ki mu jo je ponudil kan. Vendar mu je bilo čudno pri srcu, ko je mislil na grofa Volonova, ki je stal poleg njega. "Kaj tu pripravljajo?" se je izpraševal in spet so ga obšle slutnje. Surat-kan je nadaljeval z mirnim glasom: "Seveda pa bo morala posadka v trdnjavi najprej položiti orožje!" UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKGGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: >ER" $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Bradnti Julius Streicher, arogariMi fin neslavrti wa-zijski preganjalec Židov je bil zajet po vojakih 7. ameriške armade. Naključje je tako naneslo, da vojak, Jci ga je zajel je bil sa-m židovskega rodu, major Henry Plitt iz Neiv Yorka. . NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta JOSEPH TOMAS ki je previden s svetimi zakramenti po kratki bolezni zatisnil svoje trudne oči in mirno za vedno v Bogu zaspal dne 17. maja 1945 v starosti 65 let. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi svetega Vida je bil položen k večnem počitku dne 21. maja 1945 na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljene ganljive cerkvene pogrebne obrede. Ravno tako Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. Joseph Lap E. 66 St. ter Mr. in Mrs. John Mahne Jr. Prosser Ave., ki so bili nam za prvo pomoč in nam kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnega pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se, udeležili svete maše ih pogreba. Globoko hvaležni želimo izreči na§o najprisrčnej-ša zahvalo vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi vsem, ki so v njegov blag spomin darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše. Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo nosilci krste, ki so ga spremili do groba in ga položili k večnem počitku. Iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so izrazili sožalje s poslanimi kartami in pismi. Prisrčno se želimo zahvaliti pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral. Home za vso prijazno postrežlji-vo naklonjenost in za izvrstno vodstvo pogreba. Prelj ubij eni in nikdar pozabljeni soprog in oče, težko nam je pri srcu ker Te ni več med. nami, toda tolaži nas le misel, da se je končalo tvoje trpljenje in utrujen si legel k zasluženem večnem počitku. Ostal nam boš vedno v sladkem spominu in v globoki žalosti nad Tvojo bridko izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da naj Ti podeli miren počitek v hladni ameriški zemlji in večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: ROlSE TOMAS, soproga; Pfc. EDWARD in HENRY, sinova; JOSEPHINE, hči. Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Antona. Cleveland, O. 20. junija, 1945. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUB-LJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAMICE Josephine Jereb ki so za vedno zatisnili svoje mile oči dne 20. junija 1943. Dve leti sta že minuli, odkar zapustili ste ta svet, in odšli ste tja, kjer ni nadlog, predraga nam mama. V tihem grobu tam počivajte, in večno, smrtno spanje spite, ne mile prošnje, ne solze Vas se tega sna več ne zbude. Ljubljena nam mamica, le mirno spi v tuji hladni žemljici, v življenju bili &te odvzeti nam, po smrti združimo se spet. Žalujoči ostali: OTROCI, VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, O. 20. junija 1945. Vickers se je zdrznil: "Pa zakaj?" Kan mu je enako mirno odgovoril : "V dokaz prijateljstva!" Geoffrey je pogledal na grofa Volonova, ki je v zadregi okrenil glavo: i "To je docela izključeno! To pomeni, da se vam udarno na milost in nemilost! Ponavljam, visokost, da je to nemogoče in da tega pogoja ne" moremo sprejeti!" Volonov je narahlo zakaš-ljal. Ne da bi pogledal Vick ersa, je stopil za korak kanu in dejal: "Razumemo, kako > predlog deloval na te . vojake . . . Morda to potrebno ... Pa naj j'"1 ostane!" lane. Pri tem je grof komaj tno pomežiknil Sura • Vickers je to mežikaj jr^s darle zapazi!. Bil J« j JJV sen, čutil je, kako ga za)' ^ se je komaj premaga'; j43 (Dalje prihodnji®'' ^ Kupujte vojnfjgOblt 'oboje !kimi Podp Uma irazd« ii ta S to 'O so iali z brez ' Prej take "ladir Pra\ tra V BLAG SPOMIN lN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAgE NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE MARY MLINAR .. 1943- ki je zaspala večno spanje dne 20. junija in Dl8t ižj) Dve leti že počivaš v grobu, Počivaj mirno, soproga paS draga soproga in ljubljena mati, ker storila najbolje si ^ijl z ljubeznijo mislimo na Tebe, za vse trpljenje tu n» gpg ker si tako rada imela nas vse. v nebesih naj Ti Plac Žalujoči ostali: MATIJA MLINAR, soprog; MATT in FRANK, sinova. Cleveland, O. 20. junija 1945. P< Pc •0 1 Za ^del fih. < J. na s ieiia Pr «bi. Pa V BLAG SPOMIN i ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAD VSE LJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Alojz Strnad O štrlel Umrl je dne 20. junija, 1934 in bil položen K poUtku dne 23. junija, 1934. ^ Ob spominih, ki tavajo ob Tvoji gomili in tugi iščemo že enajst let Tvoje blagodejne^ spominov. Ostavil si nas globoko žalostne, s ^ p0^,)f očesu, katera najde uteho le na kupu zemUe> og0čfle čivajo v Bogu Tvoje izmučene kosti. Vsegarn^e, mu se je zahotelo po Tebi in nam so v žalosti ki spomini enajst let. la '% iz« Ivi- skc 6 ( iih 'jfh i Ljubljeni in nepozabljeni soprog, naš 1)1 k i M in Dnevno se dvigajo naše roke k Bogu v g •oreči *to :um Is sil H za Tvoj pokoj. Ob usodepolni obletnici Ti igjjj^l žalostni kličemo: Spočij se v tuji zemlji do a ga klica vstajenja! ge ge Ljubljeni soprog in oče, danes v večnosti ^ K1 stič praznuješ svoj god. Da bi zadobil tako ri- jo ima Tvoj patron sv. Alojzij. Žalujoči ostali ob Tvojem grobu: MRS. ALOJZ STRNAD, soproga; JOSEPH, EDWARD in RUDOLF, sin°v -JOSEPHINE in THERESA, hčeri. Cleveland, O., 20. junija, >1945. % Je v ili "ay] S }