MTEcd/SM 228514 JUNIJ 1986 • ŠT. 11 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVII Pogled na našo tovarno z zahodne strani se je spremenil. Nov prizidek je dal tovarni tudi novo podobo. 2 V rsr r^Tf.vgr Po letu dni zopet nekaj nagrajenih predlagateljev izboljšav xz Se premalo koristnih predlogov Le malokdaj se odloči naš delavec, da prijavi svojo zamisel o izboljšavi ali noviteti v zvezi z delom v tovarni. Prav gotovo je zamisli veliko — vsaj toliko kot je zaposlenih, saj ne moremo verjeti, da nekdo prihaja na delo, ob tem pa svoje misli povsem izključi. Imamo kar dober pravilnik o inventivni dejavnosti, tudi nagrade so kar vabljive, posebno zato, ker nagradimo vsako, še tako drobno, a koristno zamisel, pa čeprav se je trenutno ali niti kasneje ne da uresničiti. Zavedamo se, da velikih odkritij na področju predil-stva ne bomo našli, zato pa so male izboljšave še kako koristne. Imamo pravilnik in ni bojazni, da bi se predlagatelju tako godilo, kot nedavno inovatorki iz tovarne Modriča, ko je bila zaradi izumov kaznovana, namesto nagrajena. Tudi to se dogaja, zato pa je odnos do inventivnosti v naši družbi tako mačehovski. Naša komisija se trudi, da bi izboljšala te odnose, morda pa vendar še ni naredila vsega. Zakaj morajo npr. posamezni predlogi čakati na prvo obravnavo tudi po pol leta — toliko, da se nabere več predlogov? Zakaj ne bi vsak primer takoj obravnavali in objavili, da bi z njim seznanili še ostale delavce, da tudi oni kaj rečejo o predlogu, preden o predlogu razpravljajo na seji delavskega sveta? Zakaj med predlagatelji skoraj nikoli ni tehnika ali inženirja? Vsaka izboljšava, pa naj bo še tako neznatna, je koristna. Več drobnih izboljšav pa prinese veliko koristi. Nadaljevanje na 3. strani • Ema Erjavec, delegatka V tej številki mesecih naredili manj • Višje dnevnice, kilome- na desetem kongresu kot lani. Več na tretji trina in drugo. sindikata se je vrnila iz strani. Beograda. • V maju nismo dosegli # Primerjalni kazalniki • Višje cene v Čateških načrtovane proizvodnje, med slovenskimi, nam Toplicah. zaradi tega smo v petih sorodnimi ozdi. %J,J Ema Erjavec, delegatka litijske občine na 10. kongresu sindikata Jugoslavije, se je vrnila iz Beograda Prosil sem jo za kratko izjavo o vtisih s kongresa, več pa nam bo napisala za prihodnjo številko Predilca. Tovarišica Ema nima prav lepega vtisa s tega kongresa. V prostem času so bili pre- puščeni sami sebi; glavno mesto jih ni pričakalo svečano okrašeno, kot so pričakovali; na kongresu pa je bil čas za referat zelo kratek. ★ ★ ★ »Prvi dan smo začeli s plenarnim delom ob deseti uri in je trajalo do trinajstih. Popoldan in ves naslednji dan smo nadaljevali z delom v petih komisijah. Sodelovala sem v komisiji za družbeni standard in socialno politiko. Za prvi dan je bil čas za branje referatov omejen na deset minut. Ker pa je bilo izredno veliko prijavljenih prispevkov in je vsak hotel sam prebrati svojega, so naslednji dan omejili čas za referat za polovico — pet minut. Svoj prispevek sem morala zdrdrati, da sem prišla do konca, sicer bi me kar na sredi branja prekinil zvonec in aplavz prisotnih. Tretji dan smo končali plenarno delo ob 14. uri in imeli potem ves popoldan, do 22. ure, čas za ogled mesta. Vendar je bilo to neorganizirano in težko sem se s še nekaterimi delegatkami iz Slovenije znašla v tujem mestu.« Na kakšen odziv sta naletela vaša predloga? (O tem smo pisali v prejšnji številki Predilca). »Predlogov in zahtev za skrajšanje delovne dobe nasploh je bilo še dosti. Kot potrebo za to pa so večinoma navajali veliko nezaposlenost — posebno mladih. O beneficiranem stažu za tekstilne delavke-ce in o razbremenjevanju tistih delovnih organizacij, ki imajo zaposlenih večino žensk pa v resoluciji ni napisano. Piše pa, poleg drugega, da je potrebno skrajšanje delovnega časa preučiti do konca prihodnjega leta in da se ukine možnost zaposlovanja delavcev po preteku polne pokojninske delovne dobe.« Lahko si mislimo, da tako sodelovanje na zveznem kongresu ni niti malo zabavno. Naporno delo med množico drugih, kjer tvoja beseda lahko traja le pet minut, in še ta v drugem jeziku, terja zbranega, celega človeka. Ema Erjavec je izpolnila svojo nalogo. M. M. Trinajst kongresov jugoslovanskih komunistov ,, Prvi kongres brez Tita Dvanajsti kongres ZKJ je bil od 26. do 29. junija leta 1982 v beograjskem »Sava-centru«. To je bil prvi kongres po osvoboditvi države, ki je bil brez Josipa Broza Tita, tvorca in stratega vseh zmag, prve in največje skupne osebnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. O mestu in vlogi tovariša Tita v našem delavskem in komunističnem gibanju je bil sprejet poseben tekst, kot uvod statuta ZKJ. Dvanajstemu kongresu je prisostvovalo 1721 delegatov, delo najvišjega zbora jugoslovanskih komunistov je spremljalo tudi 118 delegacij komunističnih, socialističnih in drugih naprednih gibanj in partij iz celega sveta. Referat »Boj ZKJ za vsestranski napredek socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije« je podal takratni predsednik predsedstva CK ZKJ dr. Dušan Dra-gosavac. Pred tem kongresom ni bilo nič kaj lepih časov. Jugoslovanska ekonomska politika ni pravočasno niti učinkovito reagirala na neke negativne splošne smeri v gospodarskem življenju, navzlic vsem opozorilom kakor tudi kongresnim sklepom. Investicijska, splošna in skupna poraba so še nadalje nad realnim dohodkom, inflacija vse bolj razvrednoti produktivno delo in zmanjšuje zainteresiranost za rast proizvodnje. Kljub temu, da je bilo sprejetih niz ukrepov, le-ti niso bili primerni za realno stanje. »Zveza komunistov« — kakor je dejal tovariš Dragosavac — »ni bila odgovarjajoče organizirana, niti dosledna, da z idejno-politi-čnimi sredstvi uspešneje usmerja organizirane napore za prevladovanje neugodnih gospodarskih tokov.« Posledica tega je bilo vse večje vmešavanje države v gospodarsko življenje. Ekonomski položaj je bil podvržen resni kritiki še v času priprav na kongres. Komisija zveznih družbenih svetov je pripravila Izhodišča dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. »Uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije« — je bilo rečeno na kongresu — »predstavlja našo največjo nalogo.« V bistvu pomeni to boj za krepitev vsestranske družbene moči združenih delavcev za oživljanje našega družbeno-ekonomskega sistema in za tak družbeno-ekonomski razvoj, ki se opira na razpoložljive materialne možnosti. K zapletenosti položaja v državi pa je prispeval še poskus kontrarevolucije v SAP Kosovu (pomladi 1981). To je bil povod za globlje in vsestransko spoznavanje problemov te pokrajine, ter s tem v zvezi naloge ZK Kosova, ZK Srbije in ZKJ. Kongres je ugotovil napačno razvojno orientacijo tedanjega vodstva ZK Kosova, ocenil pa je, da nosi odgovornost tudi ZKJ v celoti. Delegati so sprejeli stališče ZKJ o Kosovu kot sestavni del kongresne resolucije. Kongres je ugotovil, da se je v enem letu po kontrarevoluciji položaj na Kosovu izboljšal, da pa Zvezo komunistov še naprej čakajo velike naloge, še posebno v razkrinkavanju reakcionarne parole »Kosovo-republika« in »etnično čisto Kosovo«, obveznosti za omogočanje enakopravnih pogojev življenja in. dela, da bi s tem preprečili odseljevanje nealbanskega prebivalstva pod prisilo. Dvanajsti kongres je sprejel resolucijo »Vloga in naloge ZKJ v boju za razvoj socialističnega samoupravljanja in za materialni ter družbeni napredek države« in resolucijo »ZKJ v boju za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem v svetu«. Do kongresa zamenjati prakso Trinajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije bo junija letos v Beogradu. Osnovna skrb in strateška opredelitev tega kongresa mora biti ugotavljanje neposrednih nalog zveze komunistov v uresničevanju idejnopolitičnih predpostavk za globljo in ofenzivnejšo prodornost socialističnega samoupravljanja in nadaljnjo krepitev idejne in akcijske enotnosti ZKJ. Prav to so izhodišča pri izdelavi stališč za pripravo 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Ta dokument je že izdelan in je služil kot enotna idejno-politi-čna osnova tudi za pripravo republiških kongresov in pokrajinskih konferenc Zveze komunistov. Čeprav bodo na kongresu ZKJ obravnavana vsa važnejša družbena vprašanja, imajo največji idejno-politični značaj nadaljnji in odločen razmah socialističnih samoupravnih odnosov proizvodnje in uresničevanje prevladujoče družbene vloge delavskega razreda, odnosno združenega dela v celovitem sistemu socialističnega samoupravljanja. V vseh dosedanjih razpravah v zvezi s pripravami na 13. kongres ZKJ je nedvomno poudarjeno, da mora priti Zveza komunistov na svoj najvišji zbor z določenimi rezultati, da mora s svojo predkongresno aktivnostjo prispevati k »zapiranju« določenih vprašanj. To moramo razumevati, da se, izhajajoč od dosedanjih spoznanj, ocen in ugotovljenih akcijskih smeri, z maksimalno kritično analizo razkrije vzroke, vire in nosilce družbenih, ekonomskih in socialnih protislovij in problemov. Nujno moramo ugotoviti katere težave in problemi predstavljajo objektivni proizvod sedanjega družbeno-zgodovinskega procesa, in kateri so posledica nezadostne kreativne in akcijske sposobnosti, upornosti in enotnosti zveze komunistov in drugih samoupravnih socialističnih sil v oživljavanju sprejetih programskih opredelitev. Poleg ugotovljenih predlogov osnov za pripravo kongresa je v teku tudi delo na pripravah načrtov kongresnih resolucij, poročila o delu ZKJ in CK ZKJ med dvema kongresoma ter aktivnosti pri spremembah in dopolnitvi statuta Zveze komunistov Jugoslavije. O vsem tem, kakor je bilo rečeno na seji Centralnega komiteja ZKJ, je potrebno izhajati iz ustave SFRJ, programa ZKJ, dolgoročnega programa akonomske stabilizacije in seveda iz rezultatov sploš-no-partijske razprave o predlogih zaključkov 13. seje CK ZKJ. Čeprav je delo na pripravi vseh teh dokumentov zelo važen del naloge, bi bilo najslabše, da se vsa predkongresna aktivnost skrči na pisanje »materiala«. Zveza komunistov mora s praktično in vsakodnevno aktivnostjo pripravljati svoje kongrese in konference. Kajti vse opredelitve in zalaganja so lahko najbolj dobronamerne, toda od njih bo malo koristi, če se ostane le pri tem. Primerov imamo za to že dosedaj na pretek. 13. kongres mora pomeniti kone®***. take prakse. D. Majstorovič •< Po letu dni zopet nekaj nagrajenih predlagateljev izboljšav Naša komisija za inovacije je tokrat pripravila predloge za nagrade štirim predlagateljem Andrej Krhlikar, referent za varstvo pri delu: Pri vlaganju kopsov v zaboje (v sukalnici) se morajo vlagalke predvsem na začetku vlaganja globoko sklanjati. Predlog: »Predlagam, da se naredi gibljiva (hidravljična) ploščad. Ta bi se lahko dvigovala, spuščala in nagibala. V začetku, ko vla-galka vlaga prve plasti kopsov, bi zaboj nekoliko dvignila ali ga nagnila proti sebi. Proti koncu vlaganja pa bi zaboj spuščala. Tako bi imela vlagalka možnost uravnavati višino in nagib zaboja, kar bi ji olajšalo delo.« Za predlog prejme 500.— din nagrade. Ivan Zore, skladiščnik rezervnih delov: »V preji prihaja do zapredkov. To škoduje našemu ugledu, izplačevati moramo visoke odškodnine. Zato predlagam sledeče izboljšave: — ponovno vztrajam, da se mikalniki čistijo na vses in ne na izpihovanje; — posluževale! raztezalk naj ne uporabljajo vreč za odvečni material, ampak ga naj odlagajo v za to pripravljen prostor; — vsesne komore z vzvodi morajo biti v redu, da vlakna ne frčijo prosto v zraku; — med stroji naj se namesti prozorna prehodna zavesa. Prav bi bilo, da bi: — prepih zmanjšali na minimum; — izdelali vtor za vsesno cev raztezalke VOUK — Ziinsser; — na prstančnih strojih prilagodili čistilce na vses.« Za predlog prejme 3.000.— dinarjev nagrade. Anton Dragar, mojster v čistilnici in mikalnici: »Objekti delovne organizacije se širijo in z njimi tudi območje, kjer lahko izbruhne požar. V dosedanji praksi je notranji alarm vnesel paniko glede mesta požara.« Predlog: »Verjetno je v okviru delovne organizacije tehnično izvedljivo, da se po številu klicev s sireno označi kraj požara. Po mojem mnenju je to izvedljivo posebno zaradi tega, ker večina obiskuje gasilske vaje. Izdelali bi lahko tudi interni klic »na pomoč« in ga izobesili na primerna mesta.« Za predlog prejme 2.000.— dinarjev nagrade. Darja Celestina, vodja skupine za snemanje v PB/2: »Vozički za zabojčke, katere ob snemu nameščamo na pr-stančne stroje, se kvarijo, zato zabojčki večkrat padajo na tla in pri tem lahko poškodujejo sne-malko. Tudi srečanja s potujočimi čistilci obremenjujejo snemalce. Pri nekaterih prstančnih strojih stojijo stebri tako blizu stroja, da moramo ob snemu zabojčke prenašati okoli stebrov. Zabojčke s kopsi vlačimo po parketu, pri tem pa se obe drsni ploskvi uničujeta.« Predlog: »Predlagam, da izdelamo primerne vozičke, na katere bi postavljali zabojčke pri snemu in transportu. Menim, da bi s temi vozički rešili vse zgoraj opisane probleme.« Za predlog prejme 10.000.— dinarjev nagrade. Naporno, globoko sklanjanje vlagalke v zaboj pri pakiranju preje. Proizvodnja v aprilu in maju Aprila smo presegli plan proizvodnje predilnice za 5,8 odstotkov kljub temu, da nismo opravljali nadurnega dela, v maju pa je proizvodnja za pol odstotka nižja od načrtovane. Vzrok za nižjo proizvodnjo v maju je predvsem velik izpad proizvodnje bombažnih prej, kar se vidi na diagramu. Ta izpad so povzročile neugodne klimatske razmere v bombažnih oddelkih (nenadni vdori vlažnega zraka v oddelek). Skupna proizvodnja po petih mesecih in primerjava z lanskim enakim obdobjem Letni načrt presegamo, vendar se je to preseganje v maju znižalo za 1,4 odstotka. Konec aprila smo načrt presegli za 7,7 odstotkov, konec maja pa za 6,3 odstotka. Proizvodni rezultati so zaradi slabih dosežkov v maju slabši od dosežkov v lanskem enakem obdobju, ko smo proizvedli 25 t preje več, ob enakem številu delovnih dni. Konec maja se je proizvodnja normalizirala, vendar pričakujemo lahko večje zastoje zaradi pomanjkanja delavcev (povečani bolniški izostanki in redni dopusti). Napeti bomo morali vse moči, da bomo nadoknadili izgubljeno produkcijo in dosegli lanskoletne proizvodne rezultate. p. Lesjak Primerjalni kazalniki Kako smo se obnašali v slovenski družbi sorodnih OZD PRIMERJALNI KAZALNIKI REZULTATOV POSLOVANJA NAŠE DO S 7 SORODNIKI OZD V SR SLOVENIJI Kazalci 1984 1985 DO Pod? 1984 1?88 I. KAZALCI po 140.čl. ZZD 1. Dohodek na delavca (v din) 1 555 247 1 862 473 159,7 98,0 100,2 in dohodkovna produktivnost 1 360 000 1 858 000 156,5 2, Dohodek v primerj. s 0 uporabljenimi poslovnimi sredstvi - rentabilnost v % 75,5 55,9 50.3 59.3 68,6 70,5 151,1 128; 0 5. Ustvarjeni ČD na delavca 1 060 968 956 000 1 465 460 1 325 000 158,1 141,5 115,4 110,6 4. Akumulacija v primer javi 2 dohodkom (v %) 54,6 51,8 21,8 22,5 65,0 70,7 108,8 96,9 5. Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistin doh.(v %) 45,5 42,3 27,7 28,4 65,7 67,1 102,8 97,5 6. Akumulacija v primerjavi s 0 uporabij.poslov.sredstvi (v %) 25,4 16,3 11,0 8,0 45,5 49,0 155,8 157,5 7. OD in sredstva skupne porabe na delavca (v din) 599 136 539 000 1 098 288 946 000 185,5 175,4 111,2 116,1 8. Čisti OD na delavca - mes.0 52 075 27 816 56 796 48 900 177,1 175,7 115,5 116,1 II. KAZALCI do odloku ZIS 9. Izločanje iz OD na delavca mesečno povprečje (v din) 10 887 9 491 20 438 17 991 187,7 189,5 114,7 115,6 10. Ak in Am v primerjavi s 0 uporabij.poslovn.sredstvi (v %) 56,5 20,1 55,1 158,7 157,7 25,0 14,6 65,4 11. Povprečno uporabij.poslovna sredstva na delavca (v din) 1 819 588 5 705 350 203,7 193,9 74,8 78,6 2 431 000 4 716 000 12. Celotni prihodek glede na por. sredstva (v '0) - ekonomičnost 144,0 143,6 150.4 151.5 90,6 91,5 100,3 99,2 15. Celotni prihodek v primerjavi s 0 uporabij.obratnimi sredstvi (koeficient obtoka) 2,9 2,5 2,8 2,1 96,6 85,8 116,0 155,5 14. Dohodek v primerjavi z načrt, dohodkom (v %) 112,5 118,9 96,6 102,7 85,9 86,4 94,6 94,1 15. Del ČD za OD v primerjavi z načrtovanim zneskom (v %) 102,1 110,6 125,6 129,0 121,1 116,6 92,3 95,8 16. Povprečno število zaposlenih delavcev na podlagi delovnih 1010 1020 101,0 2711 2799 103,2 Opomba: številke v prvih vrstah, v prvih treh kolonah, pri vsaki točki = PREDILNICA pri vsaki točki veljajo za Predilnico Litija; številke v drugih vrstah veljajo za podgrape 0125 - 12. V tabeli primerjamo naše kazalnike rezultatov poslovanja s sedmimi sorodnimi OZD v SR Sloveniji. Ne glede na časovno nesmiselnost medobdobnega primerjanja, ker se je menjal obračun celotnega prihodka v letu 1985, ostaja zanimiva primerljivost gibanja kazalnikov naše DO s sorodnimi OZD v tako spremenjenem obračunu. Seveda ne poznamo pogojev dela in vzrokov prezentiranih gibanj kazalnikov sorodnih OZD, zato se analitično ne moremo spuščati v opravičevanje razlik. Z naglim preletom indeksov gibanj kazalnikov pa moremo takoj sklepati na posledice — podobnega vpliva primerjanih OZD s spremenjenimi predpisi obračuna in razdelitve celotnega prihodka, ker nimamo prevelikih odstopanj. V dohodkovni produktivnosti opažamo malo večji porast v naši DO, izboljša pa se v letu 1985 tudi medsebojni odnos v našo korist. Tudi v kazalniku 2 ustvarjamo letno boljši dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva, pade samo indeksna primerljivost v letu 1985 med našo DO in povprečjem podgrupe. V rentabilnosti vsi nazadujemo. Dosegamo tudi boljši čisti dohodek na delavca, krči pa se odnos med nami in podgrupo, to je indeksno iz 113,4 na 110,6. Močneje je padla akumulacija v primerjavi z dohodkom, zato pa smo toliko boljši v kazalniku 10, kjer primerjamo sredstva reprodukcije (Ak in Am) s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (reproduktivna sposobnost). Smo pa v sorazmernem upadanju. Podobno nazadujemo v kazalniku 5, kjer primerjamo akumulacijo z ustvarjenim čistim dohodkom. V kazalniku 6 dosegamo letno boljše rezultate od podgrupe, sorazmerno pa zopet pademo v letu 1985. Po kazalniku 13 bi mogli sklepati, da prihrani- mo nekaj tudi na račun hitrejšega obračanja obratnih sredstev v povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih. V OD in sredstvih skupne porabe na delavca (kazalnik 7) in čistih OD na delavca (kazalnik 8) smo dosti boljši od povprečja podgrupe. Verjetno moremo to opravičevati z dodatki na nočno delo in pospešenega dela v podaljšanem delovnem času zaradi tržnih (predvsem izvoznih) potreb, visoko rastjo fizične produktivnosti (za 3,3 %), povečanem izvozu na konvertibilno tržišče (za 26,6 %), zmanjšanju odpadkov, maksimalnemu izkoristku proizvodnih kapacitet (89 %) itd. V glavnem nismo kršitelji panožnega sporazuma o skupnih osnovah za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za OD in skupno porabo. Izločanja iz OD na delavca imamo v obeh primerjalnih letih višja od povprečja podgrupe, kar je značilno za materialno šibkejše občine, med katerimi je tudi naša. V ekonomičnosti (kazalnik 12) v letu 1985 pokvarimo pozitiven odnos s podgrupo, vzroki pa so lahko različni, npr. slabša prodaja s kopičenjem zalog, sorazmeren skok cen reprodukcijskega materiala v primerjavi z rastjo prodajnih cen, velike tečajne razlike ali obresti na kredite, različna višina amortizacijskih sredstev ter ostali stroški. Za koeficient obtoka smo že ugotovili, da je boljši od po- vprečja podgrupe in v sorazmernem porastu. Cim hitrejši je obtok obratnih sredstev, boljši poslovni uspeh moremo pričakovati. Po kazalnikih 14 in 15 moremo sklepati na boljše načrtovanje v naši DO kot v podgrupi, kar jev tako nestabilnem gospodarstvu tudi svojevrsten uspeh, Naša upokojenka Danica Cvetežar se je prva odzvala našemu vabilu za sodelovanje Moji spomini V litijsko predilnico sem prišla 1925. leta takrat še ne štirinajstletna deklica. Delala sem v predilnici I kot sne-malka, pozneje kot predica. Razmere v predilnici so bile slabe, plača majhna, saj smo zaslužile komaj za hrano. V oddelku smo hodile v glavnem bose, malokatera je imela copate. Po tleh je bil beton pa še ta je bil na večih krajih raztrgan. Odmora za malico ni bilo. Kadar je imela katera čas, kakšno minuto, je pojedla kar je prinesla s seboj v lončku ali v kanglici: to je bila največkrat polenta, mlečni riž ali fižol. Dokler sem bila snemalka nisem imela za hrano in svoje stvari drugega prostora kot v predalu zraven cevk za prejo. Predice so imele na koncu stroja majhno visečo omarico za svoje stvari saj garderobe ni bilo. Disciplina je bila huda, že mojster ni smel videti, da bi se vsedla, kaj šele direktor. Delavci niso imeli nobene zaslombe, sindikata ni bilo, volili smo neke zaupnike, da so malo zagovarjali delavce, veliko se pa tudi niso upali, ker so se bali, da bi bili odpuščeni. DELAVCI IN UPOKOJENCI POZOR! pa sr vsi rad. ozremo nazaj, na prehojeno delovno pol. ki je za ene bolj. druge manj bogata — vsekakor pa vas je dosti, ki bi lahko marsikaj povedali in pokazali. Vabimo vas k sodelovanju! Vse je prepuščeno vam hko pridemo na obisk. Vaše prispevke pričakujemo takoj ali vsaj do 30. junija letos, pa tudi kasneje ne bo prepozno! Vai trud bomo nagradili-honorirali. Prispevajte, da dogodki ne zginejo v pozabo! Odgovorni urednik Matic Malenšek Tudi žene porodnice nismo imele nobene zaščite. Delati smo morale do visoke nosečnosti na svojih delovnih mestih pa čeprav je bilo še tako težko. Porodniške je bilo malo. Že po šestih tednih je bilo treba začeti delati če ravno se še dobro pozdravila nisem. Še težje je bilo ko sem morala pustiti tako majhnega otročička drugim v oskrbo. Sedaj imajo žene več ugodnosti. Če je bolna ali noseča gre lahko na lažje delo, če želi in tudi porodniška doba je daljša. Ko je okupator zasedel naše kraje se je to tudi v predilnici poznalo. Režim je bil še hujši. Nihče se ni smel pritoževati. Spominjam se ko so nam predicam hoteli zmanjšati plačo smo se pritožile mojstru on je poslal mene in sodelavko Lizi Škerbina k direktorju Dontu. Ker smo se dobro zagovarjale, je nama uspelo, __ da niso zmanjšali plače. Čez en mesec pa smo bile obe odpuščene. To lahko potrdi tudi ona, saj je še živa. Tako sem bila med okupacijo doma in delala za gibanje. Ko je odšel mož v partizane sem bila kmalu na spisku za selitev, zato sem z majhnimi otroki zbežala k partizanom. Po osvoboditvi sem se zopet zaposlila v predilnici kot brigadirka. Začetek je bil še težak, nato se je stanje začelo boljšati, saj so tovarno začeli upravljati naši ljudje. Ustanovil se je tudi sindikat in delavci so imeli več pravic kot pred vojno. Kmalu sem morala ostati doma zaradi majhnih otrok saj varstvo še ni bilo tako urejeno kot je sedaj. Odlomki iz almanaha 100 let Predilnice Litija, ki izide avgusta Razvoj delavskega samoupravljanja Povojni gospodarski razvoj nove Jugoslavije je urejal administrativni sistem. Vendar se je kaj kmalu pričela pojavljati nova samoupravna smer družbenega in ekonomskega razvoja. Nosilec novih pobud je bila predvsem partija, ki je spodbujala težnje in sodelovanje delavcev v urejanju vprašanj, od katerih so bile odvisne okoliščine njihovega dela in življenja. To je na drugi strani pozitivno vplivalo na njihov delovni polet in prispevalo k učinkovitejšemu izpolnjevanju proizvodnih nalog. Z izdajo navodila gospodarskega sveta zvezne vlade in centralnega odbora zveze sindikatov decembra 1949 je bila odprta pot za organiziranje delavskih svetov kot posvetovalnih teles v 200 velikih industrijskih podjetjih v Jugoslaviji. Med njimi je bila tudi Predilnica Litija, ki je 5. februarja 1950, po predhodni pripravi v političnih organizacijah, na občnem zboru sindikata, izvolila prvi, takoimenovani »poizkusni« delavski svet, ki je štel 30 članov. Delo novega delavskega sveta je takoj zaživelo, saj so že na prvi seji obravnavali planske naloge kolektiva za prvo tri- mesečje, načrte predvidenih del in razpravljali o neposrednih nalogah delavskega sveta. Ta delavski svet je imel kratko mandatno dobo. Trajala je do izvolitve delavskega sveta po zakonu o upravljanju državnih gospodarskih podjetij. Že 26. avgusta 1950 je bil izvoljen delavski svet Predilnice Litija, ki je štel 43 članov. Na svoji seji 3. septembra istega leta je delavski svet izvolil prvi upravni odbor, ki je 9. septembra 1950 imel svojo prvo sejo in je kolektiv prevzel podjetje v upravljanje in vodenje. Ta datum je vklesan na spominski plošči, ki je vgrajena v zgradbo predilnice. V nadaljnjih letih do sedaj je bilo izvoljenih 23 delavskih svetov. Upravni odbor je bil do leta 1970 drugi najpomembnejši samoupravni organ. Z uveljavitvijo ustavnih amandmajev leta 1970 je pristojnost odločanja prešla na štiri enakovredne posredno voljene organe, tj. izvršilni odbor, komisijo za delovna razmerja, komisijo za stanovanjske zadeve in disciplinsko komisijo. Na volitvah 26. novembra 1973 so delavci prvič izvolili tudi odbor samoupravne delav- ske kontrole. Po sprejetju zakona o združenem delu leta 1976 so delavci neposredno volili samo še delavski svet, disciplinsko komisijo in odbor samoupravne delavske kontrole. Za pomoč pri delu pa je delavski svet ves čas imenoval odbore in komisije za posamezna delovna področja. Vzporedno z izpopolnjevanjem oblik samoupravnega delovanja so delavci sprejemali tudi samoupravne splošne akte kot podlago za urejanje in samoupravno odločanje, ter jih sproti izpopolnjevali z zakonskimi novostmi in lastnimi izkušnjami. Ves ta čas so delavci iskali tudi razne oblike neposrednega in aktivnega vključevanja delavcev v upravljanje, saj so bili zbori delavcev za ves kolektiv preveč okorna oblika. Tako so bile leta 1961 ustanovljene delovne skupnosti, ki so jih upravljali sveti delovnih skupnosti, vendar pa niso našle prave vsebine dela in medsebojne povezanosti in je njihova aktivnost postopoma zamrla. Leta 1974 so bile oblikovane delovne skupnosti — zbori delav- cev. Pokazalo se je, da so bili tudi ti zbori preštevilčni, povezovali so več organizacijsko različnih delovnih enot in so predstavljali bolj enostransko informiranje delavcev kot jim dajali možnost za aktivno vključevanje v razpravo in odločanje. Želja po napredku je privedla do novih sprememb statuta, na podlagi katerih so bile leta 1980, na pobudo sindikata, ustanovljene samoupravne delovne skupine po organizacijsko in prostorsko zaključenih celotah, s konkretno opredeljenimi nalogami in so od vseh dotedanjih poizkusov prinesle še naj večji napredek pri vključevanju vseh delavcev v to neposredno obliko upravljanja. Zato so jih delavci takoj sprejeli za svoje in si danes upravljanje delovne organizacije brez njih težko predstavljamo. Toliko o oblikah samoupravnega delovanja v tovarni. Prihodnjič o vsebini samoupravnih aktivnosti. M. Kralj Investicije napredujejo Zaradi montaže novih strojev je bila v oddelku sukalni-ce zgrajena dodatna klima. Izmenjava zraka bo večja za 185000 m3 zraka, kar bo odpravilo veliko vročino v oddelku. Upajmo, da bodo nove klimatske naprave pričele z delom kmalu. Na fotografiji vidimo del klimatske naprave, in sicer klimatsko komoro z razpršilci. Tu se zrak navlaži ter očisti in nato potiska v oddelek. Montaža novih mikalnikov Hiter v novem prizidku predpredilnice napreduje. Tu so začasno shranjeni tudi mikalni bobni sedmih mikalnikov, ki bodo montirani v sedanji predpredilnici bombaža in v prizidku, zahodno od tega prostora. Notranjost prizidka predpredilnice se iz dneva v dan spreminja. Stroji: mikalniki, flyerji dobivajo svojo pravo podobo. Dela v tem prostoru bodo končana do konca julija. Montaža obnovljenih predilnih strojev Kje sta naša kultura in vzgoja Od takrat, ko smo v uredništvu nameravali sprožiti akcijo in opozoriti svoje sodelavce in šolarje, ki vsak dan žvr-golijo veselo mimo naše tovarne, na neurejeno okolje, je za del naše sramote že poskrbela narava. Trava je prerasla številne vrečke in škatle, ki jih odmetavajo mimoidoči šolarji; verjeli ali ne, med njimi so bile tudi vrečke »fabriških sendvičev« in cigaretnih škatel, katerih sled pa vodi drugam. To je ena od bližnjic po nadvozu, »okrašena« z odpadki. Problem bi rešil kulturen odnos, pripomogel pa tudi redno vzdrževan koš za smeti. Ne more pa tudi bujna pomladanska vegetacija sproti preraščati bližnjic, ki si jih nevzgojeni hitronogci utirajo na vse strani po zelenicah okoli tovarne, še največkrat po travnatem nasipu nadvoza. Živo mejo na vzhodni strani so polomili pozimi sankači sosednjih hiš v spremstvu staršev, in se ni mogla več obrasti. Proti igrišču je tik ob nadvozu že povsem utrjena pot. Več manjših potk in »lukenj« v živi meji pa je na zahodni strani nasipa proti tovarni, po katerih si krajšajo pot na- \ Nov izračun materialnih stroškov Delegati delavskega sveta so sprejeli višje cene za povračilo materialnih stroškov — dnevnice, kilometrine, nočnine itn. Tako so od 1. 6. dalje: 1. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI (25. člen pravilnika o materialnih stroških) — za odsotnost od 6 do 8 ur 1.156.— — za odsotnost nad 8 do 12 ur 1.591.— — za odsotnost nad 12 ur 3.066,— 2. NOČNINE (26. člen) — na osnovi predloženega računa za prenočišče v hotelu B kategorije — — brez predloženega računa 949.— 3. DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO (27. člen) — v višini, ki velja za II. skupino zveznih upravnih organov — 4. NADOMESTILA STROŠKOV LASTNEGA PREVOZNEGA SREDSTVA (31. člen) — za službene potrebe za prevoženi ki- lometer 45,60 5. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA — stroški javnih prevoznih sredstev se nadomeščajo nad višino (33. člen) 471.— — kilometrina, če ni javnih prevoznih sredstev (34. člen) 11,40 6. TERENSKI DODATEK (32. člen) — dnevno din 848.— V_________________________________________________) ši delavci. Nad prometnim znakom na Kidričevi cesti, ki opozarja na prehod med tovarno in poslovno stavbo, si hladijo kri nočni razbori-teži, in zato največji del svojega življenja počiva leže v travi. Nadaljnja pot po klancu Kidričeve ceste je nastlana z odpadki šolarjev. Ko je bila Kidričeva ulica v Litiji poimenovana po velikem revolucionarju, je bilo utemeljeno s tem, da je to najdaljša in najlepše urejena ulica v mestu. Vendar pa ta ubranost že ob prvi hišni številki dobiva črno točko zaradi malorharnega odnosa odraslih in otrok do urejene- ga in čistega okolja. Ogromno sredstev je bilo vloženo v ureditev tega okolja, ne znamo in nočemo pa mu dodati tudi svojega brezplačnega prispevka, da bi takšno okolje tudi obdržali. Bi bilo pretežko napraviti nekaj korakov več in po asfaltirani potki priti varno do tovarne ali pa doma in v šoli opozoriti otroke na odnos do okolja ali občasno svojo pot očistiti lastnih odpadkov? Najbrž ne, zato se velja potruditi! To je le majhen prispevek k varovanju narave in okolice, v kateri se vsak dan gibljemo. M. K. Višje cene v Cateških Toplicah V hotelu Terme v Cateških Toplicah imamo v zakupu dve dvoposteljni sobi. S pogodbo, ki smo jo podpisali za letošnje leto, je določeno, da velja cena do 30.4.1988 (pogodbena cena znaša 3.120 din). Kasneje so nam poslali aneks k pogodbi o zakupu sob, s katerim so pogodbeno ceno povišali za 49 %. Pogodbena cena znaša od 1. maja 1986 daije 4.640 din in je za 20 % nižja od individualne cene po ceniku (5.800 din). Regresiranje letovanja v Cateških Toplicah je bilo določeno na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev. Ker dodatnih sredstev za regresiranje letovanja ni, so za naše delavce od 1. junija dalje delegati delavskega sveta sprejeli višje dnevne cene letovanja v Cateških Toplicah. a) za člane, upokojence 3.000 din b) za zakonce 4.000 din c) polna cena (nečlani) 4.640 din V primeru ponovnega povišanja cen se takoj spremenijo tudi naše cene za toliko, kot se povišajo pogodbene cene. Pogled na platno Poleg štirih ostalih, si lahko v naslednjih štirinajstih dneh v litijskem kinu ogledate tudi odličen španski film »Carmen«, ki je najboljša ekranizacija svetovno znane Bizetove opere. Toda pojdimo po vrsti, tako kot se bodo filmi zvrstili: 21. in 22. junij: »OBSEDENOST« (ameriška grozljivka) 25., 26. in 27. junij: »RESNIČNE ZGODBE« (nemški erotični) 28. in 29. junij: »CARMEN« (španski glasbeni) 2., 3. in 4. julij: »ČAROVNIK« (ameriški glasbeni) 5. in 6. julij: »STRUP ČRNE MAMBE« (ameriška kriminalka) Film »Obsedenost« je nastal kot nadaljevanje istoimenskega filma Briana de Palme. Pripoveduje o družini Montteli, ki se vsa srečna preseli v novo stanovanje. Toda kmalu se začnejo dogajati čudne reči in ... ?! Kaj se zgodi v nadaljevanju, pa boste izvedeli, če si boste film ogledali. O filmu »Resnične zgodbe« ni treba izgubljati besed, saj je to le še en cenen izdelek iz sveta erotične kinematografije. Iz srca pa vas vabim na ogled filma »Carmen« znanega španskega režiserja Carlosa Saure. Zgodba pripoveduje o koreografu Antoniu, ki išče plesalko za vlogo Carmen. Njegova prijateljica je sicer dobra plesalka, a je za vlogo že malo prestara. Zato Antonio izbere mlajše dekle, ki pa ji do popolnosti manjka še nekaj vaje. Antonio se v dekle zaljubi in tako smo v nadaljevanju priča ljubezenskemu trikotniku. Vse skupaj pa je z izrednim okusom in občutkom za lepoto povezano z glasbo in plesom. — Film za ljubitelje čarov baleta in opere. »Čarovnik« pa je ameriški glasbeni film, ki je moderna, ko-losalna verzija fantastičnega sveta »Čarovnika iz Oza«. Film je prava eksplozija rocka, pop-glasbe in črnske duhovne glasbe. Glasbo je napisal znani ameriški skladatelj Quincy Jones, v glavnih vlogah pa nastopata Diana Ross in Michael Jackson. Kriminalka »Strup Črne Mambe« pa bo razveselila vse, ki jim je ta žanr pri srcu. Na koncu naj vas le še obvestim, da od 4. junija predvajamo filme po poletnem programu. Predstave so v sredo, četrtek, petek, soboto in nedeljo ob 17. uri in novost nedeljska matineja ob 10. uri. G. Mavretič Poučna ekskurzija — prijeten izlet Na izletu se kuje tovarištvo, zato smo, kot že večkrat doslej, tudi letos organizirali skupni sindikalni izlet kadrovsko splošnega sektorja in vodstva proizvodnje, v soboto 26. 4. 1986 v Bačo, Podbrdo. Obetal se je lep sončen dan. Vožnja skozi Gorenjsko do Bače je bila lepa in prijetna. V Bačo smo prispeli ob 10.30. uri, kjer so nas sprejeli prijazni vodstveni delavci te tovarne. Po ogledu vseh proizvodnih hal smo se seznanili tudi s težavami in uspehi, ki jih ima ta delovna organizacija, tako ekonomskih, finančnih, kadrovskih itd. Delovna organizacija Bača Podbrdo je volnarska industrija. V Jugoslaviji je ena najbolj opremljenih te vrste, in tudi največji izvoznik. Osnovna surovina je avstralska volna, kar pomeni, da veliko surovine uvažajo, ostalo pa dobivajo doma. Izdelujejo metrsko blago, čisti kangarn in ostale vrste blaga. V volnarski panogi so tudi z dohodkom na vrhu razpredelnice. Povprečni OD za zadnje 3 mesece imajo 75.000.— din. Delajo v dveh izmenah, po potrebi tudi v treh izmenah, oz. v nadurah. Delavci se nadurnega dela radi udeležijo, ker se zavedajo, da je to nujno potrebno, če želijo, da dobavijo svoj proizvod pravočasno kupcu v tujino in doma in tako zagotovijo ekonomski položaj delovne organizacije. Zaposlenih je 352 delavcev, od tega 70 % žensk. Prevoz delavcev je organiziran z lastnim tovarniškim avtobusom. Imajo velike kadrovske težave. Manjka vodstvenih delavcev, in delavcev v proizvodnji. Predvsem primanjkuje moških. V zadnjih letih so gradili stanovanjske bloke, lastna stanovanja, sedaj pa delijo tudi posojila za individualno gradnjo hiš. Kriteriji za delitev kreditov so podobni našim. Imajo tudi 3 hišice v Novigra-du ter 3 prikolice za letovanje, kar jim ne zadošča za vse potrebe delovne organizacije. Informativno dejavnost imajo urejeno s tovarniškim časopisom in mesečnimi informacijami prek katerih seznanjajo delavce o uspehih in težavah. Pred tovarno Bača, Podbrdo (Foto: B. B.) Sestanke samoupravnih skupin, in seje delavskega sveta imajo največkrat v prostem času. Udeležba na sestankih je zadovoljiva. Po kratki in jedrnati predstavitvi delovne organizacije smo se zahvalili predstavnikom te, in nadaljevali pot v Cerkno, kjer smo imeli kosilo v hotelu Eta od tu pa naprej v partizansko bolnico »Franja«. Med NOB je bilo Cerkno središče partizanstva in žarišče odpora Primorske proti okupatorju. O tem pričajo številni spome- niki in obeležja. Najbolj znana med njimi je partizanska bolnica »Franja«, ki vsako leto sprejme na tisoče obiskovalcev. To je pravcata partizanska vasica, vkleščena med skalovje divje soteske in obiskovalcem z vso popolnostjo ponazarja grozote vojne. Po ogledu bolnice smo se vračali po Poljanski dolini. Na Visokem smo obiskali Tavčarjevo domačijo in nato krenili proti Ljubljani, in se v poznih večernih urah veseli vrnili domov. F. M. ri1 B lijif' Naši upokojenki z leve: Ana Kralj in Frančiška Cirar Upokojili sta se V aprilu sta se upokojili dve naši delavki. Fani Cirar se je zaposlila v Predilnici 1. 9. 1964 leta, pred tem je delala v Ljubljani. Pričela je z delom v oddelku sukalnice. V času, ko je bil njen sin pri vojakih, je zaradi dela ostala doma na kmetiji. V oddelek sukalnice je bila ponovno sprejeta po letu in pol. Ob upokojitvi ima 20 let in 8 mesecev delovne dobe. Izpolnila je tudi naš, tovarniški dogovor, da za 20-letno delo prejme ročno uro. Le-ta jo bo krasila šele od septembra dalje. Z delom v tovarni je bila zadovoljna in ga je rada opravljala. Z oddaljenega Konja je vsak dan prihajala na delo s kolesom. Vsem sodelavkam v sukalnici se najlepše zahvaljuje za darilo, ki ji bo lep spomin nanje in na delovno organizacijo. Ana Kralj še ni dopolnila polnih 10 let delovne dobe, ko že odhaja v pokoj. Leta 1976 je prvič pričela z delom v tovarni, v oddelku predilnice, kot snemalka. Po dveh letih je bila razporejena na lažje delo v zbiralnico cevk. To delovno področje je opravljala vse do invalidske upokojitve. Z odločitvijo invalidske komisije pri SPIZ v Ljubljani je kljub mladosti zadovoljna, saj pravi, da zaradi bolezni ne more delati. Obema želimo še vrsto zadovoljnih let! y t> Prišli — odšli v maju Prišli: 5. 5. 1986 Marko MEDVEŠEK, Zg. Jablanica 25, Šmartno, vzdrževanje v predilnici bombaža; 13. 5. 1986 Mojca PERME, Vel. vrh n. h. Litija, predilnica rezerva; Odšli: Odhod v JLA: 16.3. 1986 Janez RASPOT-NIK, Prvomajska 3, Litija, predilnica sintetike 1. izmena; 15.5. 1986 Zoran VIZLAR, Ces. komandanta Staneta 14, Litija, elektro; Izjava delavca, da ne želi več delati: 14. 4. 1986 Alojz KNEZ, Pono-viška cesta 9, predilnica bombaža 1. izmena; Upokojitve: 31.5. 1986 Rozalija KAZlC, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, predilnica rezerva; 31.5. 1986 Jožefa TOMŠE, Maistrova ul. 2, Litija, predilnica rezerva; V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 5. 1986, zaposlenih 1035 delavcev, od tega 663 žensk in 372 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 57 mladoletnih oseb. J. Zupančič Poškodbe v maju Ko je v novozgrajenem oddelku Avgust Požun ml. pospravljal deske, je stopil na žebelj, ki mu je predrl podplat čevlja in mu poškodoval stopalo desne noge. Pri čiščenju raztezalke Vouk je sodelavec stopil na sprožilno ročico ročnega viličarja, ki se je sprožil oz. spustil, tako da so vilice s tovorom padle Bojanu Ivanušiču na levo nogo in mu jo poškodovale. Antonija Kunstelj je stopila v odprtino oz. jašek klime, katerega mrežasti pokrov je malo pred tem zaradi čiščenja sodelavka vzela iz okvira. Pri tem si je poškodovala levo nogo. Na sindikalnih športnih igrah je Janez Avbelj pri igranju nogometa visoko skočil, pri doskoku pa si je zvinil gleženj. Pri postavljanju lovilnega odra je Klemnu Tišlerju klecnila noga tako, da je prišlo do zvina gležnja desne noge. K poškodbam: Tudi pri številu, vzrokih in virih poškodb je opazno, da so v teku investicijska dela, ki seveda vplivajo tudi na normalen ritem dela. S tem se pa seveda tudi veča število poškodb. Poleg tega je v zadnjem času v DO pričelo delati več novih mladih delavcev, ki so bolj podvrženi poškodbam. Opozarjamo odgovorne osebe, mojstre ter vodje izmen, da morajo delo organizirati tako, da so v polni meri upoštevani varnostni predpisi in ukrepi. Več o gibanju poškodb v tem letu pa v naslednji številki glasila. Andrej Krhlikar Boj pod koši (Foto: M. Š.) Sindikalne športne igre naše tovarne S 6. disciplino iger, odbojko, smo pričeli drugo polovico naših športnih iger. Ker rezultati do sedaj še niso bili objavljeni, si s pomočjo našega glasila osvežimo spomin. V prvi disciplini, veleslalom, Zmagal je Pajer (SS), 2. Jerina so prevladovali tekmovalci vzdr- (SS), 3. Lapornik (PP). Sodelova-ževanja in sukalnice: Rezultati: 1° ie 19 tekmovalcev. 1. Škulj (sukalnica), 2. Mirtič V tretji disciplini smo se po-(vzdrž.) 3. Hauptman (vzdrževa- merili v kegljanju. Tu je bila nje). Skupaj je tekmvoalo 22 udeležba zelo dobra. Tekmovalo tekmovalcev. je 36 tekmovalcev, od tega kar 9 Druga disciplina je bila na- • žensk. Takšrm udeležbo naših mizni tenis, kjer so bili naj mo- sodelavk bi si želeli tudi v bodo-čnejši tekmovalci skupnih služb. če. Poglejmo še rezultate: 1. To- - Če si že povabila svojega brata za osem dni, naj nam vsaj malo koristi! -Ne vstopajte! Nisem našminkana... „Ta Škatla za predloge tploh nima odprtine." ne Kos (suk.), 2. Jože Strmljan (vzdr.), 3. Jože Vizlar (vzdr.), medtem ko je med ženskami slavila Marija Žnidar (predli.), 2. Anica Kos (suk.), 3. Barbara Ne-jedly (pred.). V četrti disciplini streljanju, je slavila predilnica, ki je imela tudi najmnožičnejšo udeležbo. Zmagal je Jože Nejedly (pred.), 2. Ferid Seferovič (pred.), 3. Marjan Jug (PP). Med ženskami je bila najboljša Mira Jeriha (SS), pa Vlasta Grom (SS) in Metoda Tomažič (pred.). S peto disciplino smo prešli na ekipne igre in kot prvo tek- movali v košarki. Po pričakovanju so zmagali igralci vzdrževanja, druga predilnica, tretja skupne službe potem predilnica in sukalnica. V šesti disciplini, odbojki, do sedaj so zopet slavili igralci vzdrževanja, druga predpredil-nica, tretja skupne službe in predilnica. Skupni vrstni red po šestih disciplinah je naslednji: 1. Vzdrževanje 139 2. Predilnica 110 3. Skupne službe 92 4. Predpredilnica 78 5. Sukalnica 69 Na gol! (Foto: M. Š.) 7. Disciplina mali nogomet 1. mesto — predilnica 2. mesto — vzdrževanje 3. mesto — sukalnica 4. mesto — skupne službe 5. mesto — predpredilnica Rezultati: Predilnica : predpredilnica — 0:1 skupne službe : sukalnica — 0:0 vzdrževanje : predilnica — 0:2 skupne službe : predpredT. — 1:0 sukalnica : vzdrževanje — 1:1 skupne službe : predilnica — 0:6 vzdrževanje : predpredilnica — 1:0 sukalnica : predilnica — 0:2 skupne službe : vzdrževanje — 0:3 sukalnica : predpredilnica — 2:0 Do konca nam manjkajo še tri discipline in sicer v šahu, balinanju in ribištvu. Vse vabimo k sodelovanju. Egon Vovk Smučarsko vlečnico UNIORCEK smo že kupili. Zanjo smo odšteli skoraj dva milijona din (180.500. —) Do zime, ko jo bomo montirali na našem smučišču pri Vin-tarjevcu, bo potrebno še ročno obdelati zemnljišče, popraviti temelje za vlečnico, napeljati elektriko in drugo. Za vse to organiziramo prostovljne delovne akcije. Ko bo zapadel prvi sneg, se bomo veselo smučali ob 237 m dolgi vlečnici. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada' 1700 izvodov.