Samoupravna delavska kontrola - del samoupravljanja Kpmisija za sanjoupravne akte organjzacij združenega dela je na svojih rednih sejah že vedkrat razpravljala o mestu ixi opredelitvi sampupra,vne de-lavske kontrple v samouprav-nih aktih delpvnih prganizacij. ^amoupravna delavska kontrp-la ima y razvpju samoupravlja-nja izrednp ppmembnp vlpgp in nalogp. Vendar kpmišija vugptavlja, da, je v večini samp-upravnih aktov še yednp de-lavska konfcrola v okviru samo-. upravljanja presplošno oprede-ljena, kakpr da še ,vedap pi-, , smo v zadostni rneri seznanje-rd, kaj delavska sambupravna kontrpla je, kakšno je njeno mestp v našem sampupravnem sistemu, katepe s<3 njene. nalo-ge, podrpčje dela itd. Delovanje samouprafaie de-lavske kpntrble v. prganizacijah zdniženega dela se organizira po istih nafielih kot delovanje arganpv upravljanja, iz Česar vsekakor izhaja, da gre za de-lovanje delavske kpntrole kpt ustavnega dela sampupravlja-nja, veiidar z nekaterimi poseb-nimd pbeležji, predveem na področju samoistojnostj. Vendar mpramp takoj zapi-sati, da ta dplpčena samostPj-nost, ki je dana delu sanao-upravne delavske kpntrple, za-radd svoje narave nalPg in dela ne pbmeni in ne sme ppmeniti .deformacije šamoupravljanja,' pač pa^ravno nasprotno. S ta-kim načinom je potrebno dose- .& tfstp prepotrebhff osebno ob.iektivnost ižvoljeniih nosil-cev. Vsekakor pa je potrebno bita Pri' razvpju zelo pazljiv, da se samoupravna delavska kontro-la ne izrodi^ saj je ravno to podrpčje dela in samoupravlja-nja Izrednp ijzpostavljeno in predstavlja plodna tla za raz-vijanje negativnih teženj. Pirvotni ppmen šamoupravne delavske kontrple in vsa strem-ljenja mprajo biti lismerjeha v tp, da bo delipvnemu Člpveku' pmpgočeno, da spdeluje v upravljanju in tudi da ima vso koirtrplp nad tiresničevanjeni odlpfiitev. 2e v uvPdu smo zapisali, da sp naloge in s tem ppdročje dela delavske kontrole v sarao-upravnih alibih zelp pomanj-kljivo opredeljene ter se .kot posledica Cestp pojavliajp kon-kretna in načelna vprašanja, tako s področja organiziranja kot tudi nalpg in vsebinskega defo organa kot je samouprav-na delavska kontrola. Zato bom poskušal' opozoriti' na ne-kaj stvari s tega podrodja. KOGA IŽBRATI Kpfnisija ozirpma odbor sa-moupravne delavske kontrole je prgan delovne organizacije; volitve vani potekaio or. >o-dobnem postopku kpt za druge orsane uDr?.vi-a>v" ¦"T^ti ' lavskega sveta. Nib,2e ne niore biti voljen ve5, Jkpt dvakrat za-ppred v bdfeor delavske kon-trole, čeprav obstaja tudi mn^ nje, da je dobro, če so dlani delavske kontrole vpljeni dva-krat zapored. Zavedati se mo-ramp, da samoupraviia delav-ska kontrpla nd le domena 1b-branih ljudi, marveč vedno vseh delpvnih ljudl. že v po-stopku pred vplltvami je po-trebno upoštevati pomembnpst tega dela samoupravljanja. De-lovni ljudje se mprajp jasnp zavedati,.kp delegirajp svoje ptedstavnike, da morajp delegii rati ljudi, ki jim popolnoma zaupajp in, ki sa prizadevajo ¦pri razvijanju sampupravnili odnosov in imajo ustvarjalne sposobnosti. Dobro delovanje sampupravne delavske kpntrp-le lahko v mnogpčem prispeva k preprečevanju razhlh nepra-. vilnosti pa tudi k veliko bPlj-šemu družbenemu počutju in humanim pdnosom v delpvni organizaciji. , KAKO ORGANIZIRATI često' se pojavlja tudi vpra-šanje namestnikov za člane de-lavske. kontrole. Mnenje komi-sije .za samoupravne akte pri SOB Ljubljana-Center je, da zaradi narave tn. vloge, kl jp ima delo v sampupravni delav-ski kpntrpla, ne mpre biti na-meštiiikpv., "¦.'.,' Vprašanje, ki se ravno tako ppgpsto pojavlja, je prganizi- ranost delavske kontrole gle-¦ de na. sestavo delpvne organi-zacije. Prevladuje mnenjej cla je HajbGlj primernp,- da se v . sestavljenih organizacijah zdru-ženega dela (SOZK) organizi-ra delavska kontrola v vsaki delovhi prganizaciji. Seveda pa mota biti delo usklajenp. V de< lovnih prganizaeijah, kjer, je več temeljnih ofrgamzacij zdru-ženega dela, pa naj se organi-zira enptpa delavska kpntrpla, katere odbpr pa je seveda ust-. rezno sestavljen — takp da sg zastppane vse TOZP. KAKQ DEIATI Delegatij ki sp pp predhbd-neifl' postppku izprani v prgan delavske ; kpntrple, delajo po smernicah zbora delavcev, kl jih je izbral in so njerriu jtudi . odgpvorni. • Samo delo samoupravne de-lavske kontrole je preventivne-ga pomena, kar pomeni, da preprečHJejo vsake hepravilno-• sti že. v nastajanju. Tp pa sffve-da ne pbmerii, čta delp ne sega tudi na ppdrpdje Pdstranjeva-nja že povzrpčenih nepravilno-sti., PRAVNI POLOŽAJ Pravni. polpžaj ^organov sa-mpupravne delavske kpntrple se ureja 3 statutom ali drugiin splošnim aktom organizacije združenega dela. Zlasti naj do-ločila zajemajo: — nadin organizacije, ustano." .vitev in številp članov organa delavske kontrple; — polpžaj prgana in njego-vih dlanpv; ' ¦¦ — delpvnp ppdrp5je, ppobla-stfla in način dela; : — način infprmiranja g delu organa^ p ugotpvitvah na ppd-lagi ^dejstev in o rpkih; — sodelovanje organa delav-ške kpntrple z drugimi samp-upravnimi organi in strokpvm-nii službami in —- odgpvprnpst. članpv. V BSTAVI JE ZAPISANO • V 107. členu ustave SFRJ šg v dorugem pdstavku predvidene in ppredeljene splošrie naloge to- podrpčje dela -samoupravne delavske kontrole takole: — izvajanje statuta In dru. gih samoupravnih aktov orga-nizacije, samoupravnih sppra-zamov ' in družbenih dpgPVG-tpv; — izvajanje odtočitev delav-cev, organov upravljanja; — skladnost aktov in skle-pov s samoupravnimi praviba-mi, dolžnpstma in interesi de-lavcev; — izpolnjevanje5 delovnih ln samoupravljavskih dolžnosti delavcev, prganpv- in služb pr-ganizaeije; — ali se pdgovornp in druž-beno smotmp in ekpnomskp uporabljajo družbena sredstva in kako delajo z njimi. : — izvajanje tiačtela delitve po 'delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za psebne dphpdke; — uresničevanje ¦ in varstvo pravic delavcev v .medsebPjnili razmerjih pri delu; . —¦ pbveščanje ' delavcev p vprašanjih, ki so pomembna za odlpčaiije in nadzprstvp, v organizaciji ter uresničevanje drugth sanapupravnih pravic, dplžnpsti in onteresbv delavcev. POŽORNI PREPREČEVALCI Razen tega pa niora odbor samoupravne delavske koniro-le skrbno paziti in preprečevati tudi vsako zanemarjanje in pp-škpdovanje druzbenih sredstev in lastnine, nesmptrnp poslpva-n$e, nespoštovanje' poslovnih običajev, iievestno poslovanje in izvajanje funkcij. Na koncu še nekaj besed o pbvbščanju. Organ delavske kpntrple mora p svpjih ugotp-vitvah rednp pbveščatd vse čla-ne delpvne skupnosti. Večkrat je prav . nepbveščenpst vzrok negodovanja in celo sumov o pravilnosti dela tega. takp pp-membnega organa sampuprav-Jjanjž. ppglavje informiranja je prav, tako treba uredita s statutpm, takp da bp delavska sampupravna kpntrola res. pra-vilno , zaživela "in dpbila ttstp' mesto v sklppu sampupravlja-:nja, kl ji pdpada. ¦ Boroje Artur