Reorganizacija slovenskih učiteljskih društev. Spisal Dragotin Česnik. lovensko učiteljstvo je v svoji BZavezi" izborno organizovano. V tem pogledu nam je pač raalokateri stan enak. Imamo zdaj 32 učiteljskih društev iz vseh slovenskih pokrajin, ki štejejo skupaj črez 1600 pravih članov t. j. učiteljev in učiteljic. Društva so na posamezne dežele tako-le razdeljena: Štajersko šteje 15 učiteljskih društev (t. j. slovenskih) s 404 pravimi člani, Primorsko ima 7 društev z 259 člani in Kranjsko 10 društev z 939 člani. Za Kranjsko je seveda faktično število pravih članov le nekaj črez 500; število 939 se je doseglo le na ta način, ker imamo na Kranjskem zelo mnogo tovarišev(ic), ki so elani dveh ali treh učiteljskih društev, namreč svojega okrajnega učiteljskega društva, potem »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" (kot naročniki na -Učiteljskega Tovariša") in pa -Pedagogiškega društva na Krškern". Povprečno pride torej na Kranjskem na posamezna društva po 59 do 60 članov. Na Primorskera pride na vsako društvo povprečno 37 članov, dočim jih pride na Štajarskem na poedina društva le po 26. Vendar jih je raed njimi dosti, ki imajo le po 12 do 20 članov. Tako organizovano slovensko učiteljstvo je tudi doseglo zlasti v moralnem oziru krasne uspehe, pa jih bode gotovo i v bodoče, ako ostane vztrajno v svojem delovanju. A materijelni uspehi naši niso tako ugodni. To je pa tudi čisto naravno. Pozornost slovenskega učiteljstva je bila doslej obrnjena v prvi vrsti na dobro organizacijo in potera na to, da si pridobi naš stan med narodom potrebni ugled. Oboje srao kolikor toliko dosegli. Lotiti se nara je zdaj torej drugega — raaterijelnega — vprašanja. Tukaj bi se daio — ravno na podlagi naše organizacije — še mnogo doseči. V to pa moramo znati v polni meri in vsestransko izrabiti neprecenljivo moč, ki srao si jo ustvarili z izborno svojo organizacijo. Ako raotrimo nepristransko delovanje slovenskih okrajnih učiteljskih društev, raorarao vsekako priznati, da je uciteljsko društveno življenje najživahnejše na Štajarskem, dasi so ravno štajarska učiteljska društva po številu članov rnanjša kot v drugih dveh kronovinah. Pri nas na Kranjskem se n. pr. navadno zadovoljimo, ako se nam posreči prirediti vsako leto po eno samo, a še tisto slaboobiskano zborovanje; dočira imajo štajarska okrajna učiteljska društva skoraj vsak drugi raesec redna zborovanja, katerih se društveniki navadno polnoštevilno udeležujejo. Take razmere gotovo niso zdrave. Naša društva na ta način nikakor ne dosegajo in tudi ne morejo doseči zmotra, ki so si ga stavila. Pn tem pa kolikor toliko trpi organizacija naša, napredek našega stanu in tudi naše šolstvo. Preiskati nara je torej najpoprej, v čem obstoje vzroki, ki ovirajo uspešno delavnost naših društev in potem proučevati in dognati način, kako bi se dali ti nedostatki odstraniti, da bi se doseglo živejše društveno življenje. Ena največjih ovir uspešnerau društvenemu delovanju je ta, da so naša učiteljska društva preobširna. S tem pa nikakor nečem trditi, da iraajo naša uciteljska društva znabiti prevec članov. Ovira obstoji zlasti v tera, da so društveni člani preveč raztreseni in preoddaljeni, da je okrožje (-rajon") posameznih društev preveliko. Naša društva so osnovana skoraj izključno kot okrajna, na temelju meja okrajnih gla varstev. Za prvo dobo našega gibanja je bilo to vsekako popolnoma zadostujoče; saj je šlo s početka v prvi vrsti za to, da se učiteljstvo sploh ko hitro je mogoče organizuje — združi, in ta zmoter se je bil s tem dosegel. Toda časi se sprerainjajo; človeštvo napreduje. Tudi učiteljstvo inora z največjo pozornostjo zasledovati obči napredek, da zamore pravočasno zastaviti svoje sile v lastno korist in da s tem zaeno zabrani drugim slojem in stanovom okoristiti se na njegov račun, na njegovo škodo. Tukaj nam veljaj vsekdar povelje: ,,Alle Mann an Bord!" Vsled tega mora postati naša organizacija tesnejša; stanovska zavednost ter čut vzajeranosti raorata preiti nara v meso in kri ter se v nas razviti najintenzivneje; skrb za napredek šolstva, za razširjenje naših gospodarskih in politiških pravic ter za lastno nadaljno izobrazbo nam bodi vsekdar pred očmi. Izpolnuje te naše dolžnosti bomo gotovo dosegli vse ono, kar želi doseči vsak izmed nas, za kar pa malokdo izmed nas tudi d e 1 a! Le na ta naoin nam bo mogoče korakati vštric z drugimi napredujočimi stanovi in ni se nam bati, da bi zaostajali — pozabljeni in teptani 1 Zanikrnost in brezbrižnost v tem oziru se mi zdi prava izdajavstvo učiteljskega stanu! Preveliko okrožje posameznih društev je torej prvi vzrok, da se premnogi učitelji(ice) ne raorejo udeleževati društvenih sej in zborovanj, da so takorekoč rartvi za društvo. In tega jira tudi ne moremo šteti v zlo; saj bi takim društvenikom tako velika oddaljenost povzročila poleg zamude časa — s katerim itak ne moremo poljubno razpolagati — tudi prevelikih stroškov, ki jih vsak izmed nas tako težko utrpi. — Takim tovarišem res ne morerao zavjdati njihovega položaja. V kakera gorskera zakotju uživajo sicer ,,krasoto narave", a s časom postane tudi ta vsakdanja. Malokdaj imajo priliko priti v kako ,,boljšo družbo", a shajanja stanovskih tovarišev so jim preveč odrok. Cudo ni, da se ranogokateri polagoraa — znabiti nevede in nehote — »pokmeti". Učiteljska društva bi imela vršiti tudi v tern pogledu važno nalogo. V to pa je treba pri mnogih okrajnih učiteljskih društvih korenitih preosnov. Naša okrajna učiteljska društva se raorajo najpoprej preosnovati na podlagi lokalnih razrner po ugodnejši zemljepisni legi. Kot posledica tega pa je zaeno tudi potrebno, da se večina sedanjih okrajnih učiteljskih društev po Kranjskera in Primorskem, ki iraajo preveliko in neugodno okrožje, razdele v dve ali celo v tri sicer manjša, toda za člane ugodnejša društva. V kranjskem okrajnera glavarstvu bi se dalo n. pr. preosnovati na ta način sedanje okrajno učiteljsko društvo v tri nova društva in sicer: 1. Učiteljsko društvo Škofja Loka, 2. Kranj, 3. Učiteljsko društvo Tržio. Členi škofjeloškega društva bi bili učitelji(ice) iz Škofje Loke in okolice ter iz poljanske in selške doline, v vsem skupaj 14 do 16 članov. Ostali učitelji in učiteljice tega okraja bi pripadali učiteljskemu društvu s sedežem v Kranju. Pa tudi v drugih okrajih bi se dala sedanja učiteljska društva na ta način reorganizovati. Znan mi je iz lastnega službovanja postojinski okraj. Tarakajšnje učiŁeljsko društvo bi se dalo kaj lepo in ugodno preosnovati v tri nova društva: 1. postojinsko, 2. vipavsko in 3. ilirsko-bistriško. — Logaško učiteljsko društvo bi se znabiti preosnovalo v: 1. logaško, 2. idrijsko in 3. cerkniško - loško (Lož). — Tudi še neosnovano učiteljsko društvo za ribniški sodni okraj bi imelo potera več »pravnega obstoja." V drugih okrajih mi niso razmere tako znane; vendar menim, da bi bila še marsikje uraestna taka preosnova. (Dalje prih.) l