St. 50. V Gorici, 14. decembra 1883 Teeaj XIII „Soča" izhaja vso k petok in velja po posti prejpntana :»li v Goriri na dnin i>o&iljaua: Vsf h'fr».....!'. ! lu Pol leta......-'O Otvrt letu . . .. i I" Pri oznanilili :i< '¦•¦¦¦ tudi ./"- t inicah" ge plačuj** za uavutltiu tnstop- uo vrsto: 8 kr. te se tiska 1 Icv.it « ", " !! !! » !' Za ve,- <•,!,.. r> prodor. Poaaim!zne Stevilke 90 dctViyajcf y$ 8 kr. v |.il..»karnici.ih y gotyQskiiili.ci lilizn j.tr.-h kioii"'. n(», starem trgn in v nuns!.i uHii ior v Trstu, via Ca- Hku iii pri sv. Antonu pa svinjo. Tako se ljudstvo obdeluje za prekucijske namene. Kakor je poveljnik leta 1848. spal ali iniruo gledal, ko so mu pred ofimi vladili v- ladijo trojanskega konja, iu se je §e le takrat prebudil, ko je bilo skoro zama-jeno, in je le po nakljucbi] otel ladijo pogina, tako zdi se, se godi v marsikvterem ozipu tudi pvj nas. Zato, cuvarji* ki sta postavJ[jeai» da pazite, pazite i« ne zapirajte oCij, Slovence neveseK stvari v okom pri§lo. V omenjeni vasi astanovljeno je delalsko podpomo dru&vo; ne vein, je li na narodni podiagi, a zdijse mi, da je. Po . raojem mnenji bi ravno to druStvo bila neka podlaga » za narodni napredek in razvoj. Samo nekoliko upliv- j nih in za narod vuetih nioz pri druStvu, pa bo| SIo. • Sicer pa menim, da tudi §ola in zupanstvo castno re- ; Sujeta svojo nalogo. Dobro, le tako naprej. j Tam v sredini Slovenije se nemeurji ponasajo se j svojimi plavicami in kazejo svoje goreee srce doger- » manstva. Tukaj v Gorici pa, kaj mislite g. oreduik, j g ceni se nasi lahonfiiii ponasajo in kazejo ? S pove- j lifievanjem znanega Oberdanka; omislili so si neki j klobuk najbrle tam dole v Vidmu ali Bog si ga vedi { Irje. Klobuk se ve da sam na sebi je stvar nedolzna, j ali kdor ga nosi, ni nedollen, ker iasti eloveka, ka- | terega nesreSna roka je stregla po 2ivljenji Njegovega j Velicanstva presvitlega cesarja. Oglejmo si nekoliko » ta klobuCek, da ga ne bodo tudi na§i Slovenci kupo- 1 vali, ne vedoci njegovega pomena. Omenjeni klobuk j je zgore raven in ima podobo kroznika z na zuotre ; zavihano Lrto okolo in okolo vrha, krajci so se pre- j cej Siroki s sirokim obrobkom. j Te le vrstice sem napisal s tern uamenom, da bodo dragi cltatelji vedeli, kako proslavljajo ono kos- i mato duso, Oberdanka, nasi laboni ali bolje bi rekei j lahontttt, katerim je teklo vecmom slovensko mleko j med zobsri. Bog nas varuj takih junakov! 1 li Solkana, 10. dec. (Izv. dop.) Kakor sem zadnjic naznanil, imela je na§a 5italnka preteklo ne-deljo svoj letni obcni zbor, katerega se je udeleMo | 17 drustvenikov. Med temi nas je poeastil s svojo ! navzoccostjo tudi na§ &. g. kaplan J. G. Hvala mu I j Gospod Tomaz Jug, predsednik citalnice, pozdravil je ; v kratkem govoru navzoce druStvenike tcr rekel, da j ga veseli, da se je v priraeri s piclim §tevilom diu-ftvenikov §e precej mnogo udov zbora ndele&lo, in | da se nadeja, da ostanejo tudi zanaprej zvesti in da « bodo za obstoj in napredek uasc citalnice sodeluyali. 1 Gospod predsednik spominjal se je tudi raujcega Ste- I fana Klementica, ustauovnika in do sinrti zvestega I druitvenika na§e Citalnice; na to so vsi druStvcniki I v znamenje obzalovaoja ustali. Gospod Jug kot taj- I nikov namestuik podal je kratko porofiilo o delovanji I draitva. Bekel je, da za ta cas zalibog nismo imeli I zadosti delavnih mofiij, da bi biia mogla (htalnica pri- I rejati veselice, ali da je odbor vendar skrbel za be- I rilo drustveuikom in za obstoj druStva. Gospod Ja- I nez Makuc ze osem let denainicar, poiocal je o dru- j Stvenem denarnem stanji. DruStvo je imelo v minu- j lem letu 120 gld. 61 kr. dohodkov in 120 gi. 97 kr. I stroSkov, toraj se je pokazalo 36 kr. priinanjkljeja, I kateri se pokrije z zaostanki mesecnin, katerih je J nad 30 gld. Zbor se je denarnicarju toplo zahvalil J za njegovo pozi'tovalnb delovanje in v znamenje za- I hvale so vsi dru§tveniki ustali. J Na to je sledila volitev predsednikst, ki je bil j po vskliku izvoljen zopet g. Tomaz Jug. V odbor pa J so bill izvoljeni sledeCi gospodje: 6. g. Godnifi Jozef, j GomiScek Anton, Licar Andrej, Mozetie Alojzij, Makuc Janez, Pezdic" Miha, Vuga Jo2ef, Vuga Just. Na- | mestnika: Kancler Janez, Srebernic" Janez. Eer se za j razne nasvete nihce ni oglasil, je predsednik zbor j zakljucil. j Po obcnem zbora bila je pri Alojziji Mozeti&i I doraaca zabava, katere so se udelezili skoro vsi dru- I Stveniki, ki so bili p;:i obcnem zboru, in tudi drugi I rodoljubi. Domaci in nekteri pevci iz Gorice so peli j mnogovrstne narodne pesmi, med katerimi so se vrstile ! razne napitnice. Tako smo se Solkanci zopet prebu-dili iz narodnega spanja in si zagotovili, da se v kratkem vidimo pri kak§ni narodni veselici. Solkanci! aii se §e spominjate tistih casov, ko je citalnica imela j veCkrat v letu veselice, ko so nas goriski in drogi [ Slovenci narodno in gmotno podpirali. Tako je, ka- j kor sem ze zadnji5 omenil: kjer ni zivljenja, tam ni I veselja. Torej Solkanci, kateri niste §e udje na§e Citalnice, vpigite se, kajti vec" ko nas bode, ved nam I bode ditalnica ponojala v berilu, v omiki in tudi v j veselicab. Ne posuemajmo nekaterih na§ih sosedov, j ki pustijo, da njih citalnice dremajo, ali pa trdo spijo. Bodirao ponosni, da je na§ narodni dom Se v tako ! dobrem stanu. Ganimo se in delajmo vsak po svoji I mocl za obstoj in napredek nase Citalnice, ker s tem J si ohraniinc narodno cast in pridobimo si zopet tisto I obiskovanje goriSkih Slovencev, katero nam je bilo j pred nekaj leti v Cast. Spoluujmo dol^nosti na§e sol- J kanske pesmice, ki se glasi: I Neprestrasene krvi, I Za na§ rod navdu§eni, j Smo solkanski fautje mi. Solkanski rodoljub. V Rencah, 12. dec. — V Stevilki 49. cenjene ,Soc"ett nas neki dopisnik iz Rene" napada zaradi plesa, katerega smo bili priredili 1. t. m. Gospod dopisnik, najprej naj Vam bode naznanjeno, da nismo bili va-bljeui od nobenega gospoda, ainpak da smo bili le osnovatelji vsi skupaj. Dalje smo tudi dobro vedeli, kja se ima. ye^eiiw yrSiti, ker smo bili vsi $ krCma- rjem sporazumljeni zaradi njegove dvorane. Ob enem j naj Vam bode tudi na znanje, da s kremarjevo po- • strezbo bili smo vsi brez izjeme zadovoijni, in sami ob sebi smo raznradi, da je treba v z>pu kaj cvenka imeti, in nismo nekateri, kakor nas Yi pred svet po-stavljate, 2epov doma pustili. V«z je bil tudi po§teno v Gorici najet od tainoSujib pievoznikov. Pravite dalje, da bili smo slovenske krvi a italijanske govorice. Gospod dopbmk, alt stc imeli uha zamaSeua, da niste sliSali tudi slovensko gavoriti ? Govorilo se je tudi italijansko, ali le z ouiuii gospodiLoami in gospod i, kateri na§ega milega slovenskega jezika niso razumeli. Bodi Vam tudi povedano, gospod dopisnik, da se zmi-raj dr^imo pregovora: „Hrast se omaja in hrib, zve-stoba Slovenca ne gane14. V dolinost Stejemo si, oaz-uaniti Vam da so se tudi nekatere slovenske pesni prepevale; radost in vesolje nas je obdajalo, k» y* stopil med nas nCeui pevovodja v cniem salonskem fraku, panamjeintoniralkrasnt in vcli&vitni _SU boj1*. To g, dopisnik, naj bo, Yam in castitim iitateljem cenjene „SoCe* v vedenje. V Kanalll umrl je dne 29. novembra Martin KocijauciC, strijc ranjeega sktadatelja Jo^efa in Se zi-vega Karla KocijanCiCa, znan mnogiui duhovnikom in drugim kot brivec kanalski, star 83 let. Stirdeset let hodil je vsak teden enkrat brit duhovne na Sveto Goro v vsakera vremenu. K. K. Izpod .Trifllava, 4. decemb. 1883. — (Tri-glav-Slovenec 1) Triglavje pokazai Bfarbo." Najbrze ga je jezilo neslano Cvekanje irredentarjev, ki sanjajo o BTricomutt itd. V svojem srdu spusti zaveso (zagii-njalo), skalovje zbobni v globino in zdaj je videti na onem mestu blizu glavnega vrha rudeca, kakih 8—10 metrov dolga stena. Ob lepem, jasnem vremenu ima tedaj Ttiglav slovensko zastavo nastavljeno (samo, da bi je ne konfiskovali!) — rudeC rob—vi§njevo ne • bo — beli snezmk! — A na§ Gaj... bi dejal : Od nekdaj startuje tukaj Siovau. Le krepko — oj Triglav, stoj mu v brant ao r. IzpQd Cavna, dne 6. grudna 1883. — Draga ,,SoCa" \ V?.e vefikrat si dobre mislt izrekla o shodih 2upanov, pri kterih naj bi se zupani o svojih vaziuh itradnih opravilih posvetovali. Ob enem naj bi pouda-rjali potrebe sedaajih Casov in sredstva, s katerimi bi se jim moglo pomag.iti. Posebno v naSih dueh j« to ueobhodno potrebno, ko tezka bremena tlafiijo ua.k» obfiine in ko imamo toliko raznih postavuih uaredeb, da le malo kateri zupan jih more popolnoma umeti. Ni se temu Cuditi, kajti §e visoki iu uCcni uradi pa sodniki si bclijo vfiasih glavo, kako je treba postavo razloziti ali obrniti na posamezni slucaj; kaj mora biti §c le za posameznega zupar.a, ki nima prilike, da bi se z drngimi posvetoval? Vsled te potrebe in „So<3inega" nasveta smo se danas nekteri zupani tako porazumeli, da z zaCetkom prihodnjega leta, ako Bog hofie, osnu-jemo tadi v nasem ajdovskeoi okraji take zupanske potrebae shode. Zarad tega priporoCnjemo se gospo-dom ^'ipanom ali njih natnestnikom, naj se od tega zapocetja ne odtegnejo, ko pride opravilo za to vazno stvar. Posvetovanje se bode vr§ilo v PotoCah (pri Kebku). Eden ^upan v imenu druzih. Iz Istre, dne 21. nov. V drugera clanku, ki je imel napis : „Napredek na Kanaiskem", v cenjeni „Soeitt omenila se je tudi na§a tu2na Istra, a hvala Bogu 1 vendar ne v istem zalostueni, nazadojaSkem, zaspanem smislu, kakor navadno. ZaI, da ne morem o celi Istri pritrditi, da bi bila v izgled kakemu delu Gotiskega, marvefi le o malem delu, o g o r e n j i I-stri. Ta del je namrcC povsem naroden, ker je ne-odvisen od italijanshega kapitala. ki po celej ostalej Istri kakor Lrv gloje na slovanskcm deblu. Gorenjo Istro so vsled tega tudi najbolj lafini Lahi in lahoui izbrisali iz taljanskega nCevlja". Gorenja Istra — po gorovji locena od ostale de-Me — ima jeden politiCea in dva sodnijska okraja. V vecinom slovenskem sodnijskem okraji Podgradskem je bil letos ljudski shod, kjer se je med dragimi vaz-nitai narodnimi vpra§anji govorilo tudi o potrebi narodne hranilnice za ta okraj, kakor§no imate se-daj tudi na Goriskera. Kolikii va^nosti so ljudske hranilnice-posojikice, je draga nSo5aK uia tolikokrat in tako temeljito po-jaSnjevala, da bi bila o tem vsaka beseda odveC, ra-zen toplega priporoeila, da bi se jih mnogo ustano-vilo, da bi narod rad sprejel dobroto, ki mu jo po-nujajo, ter se tako izvil iz rok nenasitljivim oderu-hom, katerih nikjer — tudi na Kanalskem ne manjka. Pri nas v Istri imajo narodne posojilnice se drug yazen namen, da re§ijo slovanske prebivalce |iz rok istrske define hipotekarne banke v PoreCi, katera jc v laskib rokah. NaSi Italijani vse 2ile uapenjajo. kako bi nas §e dalje denaruo pod se spravljali in uam Se dalje samooblastno gospodovali. Da omenjena bau-ka ni najskb^e sredstvo, dobro vemo; zato je bilo jako potrebno, yudstvo o tem poduCiti, Tabor imei je v tem dober uspeh, ker je ljudstvu ofii odprl in mu pokazai potrebo lastue posojilnice. Le Skoda, da ni tako tudi v ostalej Istri. Da ne bo ostal narod brez denarne pomoCi, snuje se ravno zdaj hrauilnica in posojilnica za na§ Pod-gradski okraj; uspeSen pogovor o njej je u2e bil in njeno seeCno rojstvo se bliza. Bog daj sreco! Danes se nisem namenil pisati o posojilnicah; pa naj bo, saj dragim nSoCinim" bralcem ne bo §ko-dovalo, ako zved6, da je na tem polji priCela pucati ziata zarja tudi Istranom. Politicni pregled. V notrauji pol?tiki obraCa na se najvecjo pozornost zborovanjc drzavnega zbora. Grof Taaf-fe je odgovoril v dunajskem dr^avnem zbora na razlicne interpelacije, mod katerimi je za nas najzanimivSa ona istrskega poslanca dr. ViteziSa in druga o vitezu Vesteneku. Z oziroin na prvo je povedal ministerski predsednik, da je glede na razmere v Istri uredii zadevo vpisovanja pri-imkov tako, da se raorajo za naprej na zahte-vanje praviluo pisati, a da se mora v oklepih dodati sedanja pisava. 0 glavarji Vesteneku je rekel, da ni bil zadnji nikako zadrzan udeleziti se zborovih sej v Ljubljani, premc§6enjc vrSilo se je pa le z ozirorn na potrebo in mogofinost uspednega deluvanja glavarja Vcsteneka. Sieer pa mora javno izreei, da pulitieni uradniki in glavarji so glede svoje osobe prosti a kot uradniki so odvisni in morajo izpolnovati skiepe in uanicne vladiue. Zborovanjc v drz. zboru vrSilo bi se prav mirno, da ne bi imeli ustavoverci ali levicarji veselja tihoto kaliti. Tako se je izjavil poslanec Piener v finaucnem odseku, da nikdo izmed levidarjev ne sprejnie poroCil v financnih zadevab, ker nu6ejo vladi niti krajcarja dovoliti. Dr. Kopp je hotel pouzroCiti nekoliko hrupa o volitvi v nioravskein veleposcstvu ter je mislil spraviti na dncvui red ono volitev, dasi sta se voljeua poslanca odpovedala. Desnica mu je to veselje skalila s tem, da je njegov predlog za-vrgla. Dr. Ilechbauer je iutoj-pnliral pravosod-uega ministra o zadevi pristava Itothscliedeln-a, kateri je bil prisiljen po ukazu baroua Praiaka otivitopiti od predscdni§tva ukrajne skupine nera-skega sulvereina na juznem Stajerskem. Profesor Suess je zopet ropotal, zakaj ni v novi dvorani drzavnega zbora, katera ni se povsem dovrseua, cesarskega orla, doeim je drug poslanec manj-Sine dr. Monger, izustil se, da bo manjSina na-daljevala Ijut in brezoziren boj zoper scdanjo vlado. S takimi brezpuirebnostmi, ki so lo pri-pravne razburjenost in prepir Siriti med poslanci in narodi, trati manjsina Cas. Da pri takcm po-stopanji ni mogoee vspesno delovanje za blagor drzave, je ocividno. Pri vsem tem se trudi desnica prav rcsno, posebuo pa v odsekih, da bi svojo nalogo srcCno rcsila. V javnih sejali pri§lo je do sedaj le nekaj menj vaznih obravnav na dnevni red, — in predlog vlade, da bi zbornica provizoricno za prvo etrt leta 1884 privoliia pobirati davke iu poravnavati navadue stroske. Pri tej priltki je zopet levica bobnala o zatira-nji nemskega zivija in nemskega casopisja, kar je financni minister Dauajevski odloeno zavrnil. — Knez Lobkovic je odlozil podpredsednistvo v drzavnem zboru, na njegovo mesto pride grof Rihard Clam. — Koncem tedna pricnejo za po-slance bozidne poeitnice, ki bodo trajale sest tednov. Porocali smo, da se obravnava v BadapeSti v dr^avnem zboru nadrt postave, po kateri bi se dovolila ^enitev med zidi in kristjanL Ta nafirt'je bil v tej zbornici posiancev z veliko vefiino' sprejet. Gosposka zbornica je pa s 109 glasovi proti 103 oui nacrt zavrgla. Hrvaski ban, grof Khuen, pripeljal se je v nedeljo v Zagreb, kjer je bil dostojno a hladno sprejet. Casniki vedo poroeati, da je ban obja-vil program svojega delovanja v treh besedah: Bzakon, red in rad (delo)". S predsednikom sa-bora Kersticem sta sklenila, da se skiice sabor 17. t. m. Veliko pozornost obra6a na se potovanje nemskega cesai'jevica, kateri se je do sedaj na. Spanskem mwlil, v Rim, da obis5e sv. o6eta. | Casniki mnogo pisejo in ugibljejo o tem pohodu I in njegovem namenu. I V Serbiji je »brzi sudK kon&al svoje po- I slovanje. Dva voditelja radikalne stranke obsodil I je na smrt, a kralj jima je spremenil kazen v 10 letno je meseca pozneje javno in z uradnim privoljiMijem teptti eerkveuo postavo, katero ji pastir oznauuje. Kako prepneanje je toV Veino, da tudi ue-kateui drustva niso posebno obcutljiva v tem oziru, kar pa ne velja o goriski c i t a 1 n i e i, ki je 2e pi vo letoSnjo besedo, zdruzeno s plesno zabavo, odredila za tak Cas, ki ui bil razveseljevauju splosno nasproten. Da bi se Gorica nekoliko brzdala gled6 javuih veselic, ne bilo bi jej v Skodo. Poduk v tell zadevah daje se v cerkvah; kdor pa iiima prilike, da bi nauk v cerkvi poslusal, naj bi se obinil uradno do kuezonad* Skofijskega ordinaryata, ki mu, kakur menimo, rado-voljno da odgovor na doiicua praSanja. Prazen je iz-govor, da clovek, ko ima jiero za usesoni, ni vee kri-I stijan. Ako je krSCen, ostane kristijan dt» smrti iu vsa njegova dela se bodo sodila po evangeljski postavi. Mestui Statut, volilni red, temeljna diiavua postava, kazenski zakonik, javni in skiivui navodi ter cele sklade paragrafov pridejo ob veljavo, ko stopi Clovek pred sodnika; veljala bo takrat edino le — vefina resnica. Gori§ki gospodje, visoki in inali, ali me-uite, da je to res? Djanja naj govor6. Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, v Morel-lijevih ulicah h. St. 17, izvrSil je zopet krasno delo, ki dela mojstru Cast. Za zupuijsko cerkev v Ajdov-Sftini napravii je prelepe lestence (luster) iz medi (mesinga), ki so ve^inom uliti, lepo okiucani, y ognji posrebrnjeui ia na rauogih mestih pozlafieni. Visokost zuaSa 270, Sirokost pa 180 eentiinetrov. Lestenci imajo 18 rocajev, v dolenji vtati 12, v gorenji 6. Lepo so lesteuci okincani z 12 apostoli, z angelskimi glavami in na vrhu z lepo krono in drugim kincem. Umetuo delo bo pri izdelovalci razpostavljeno do prihodujega cetrtka. Kdor ima priliko, naj si delo ogleda, ker kaj takega se ue vidi vsak dan. Slcdujic pa hva.'a in po- I hvala poSteui ajdovski obciui, ki je samo z inilinii darovi uabrula vsoto 630 gl., katero staue to izvrstuo delo. Umrl je 11. t. m. preC. g. Ignacij Fabiani, 2upuik v Slovrenci v Brdih. Rojcn je bil 1, avgusta 1846. v St. Bupertu na Kranjskem, v dahovna posve-cen 24 sept. 1870. Pred 14 dnevi izcimil se mu je podkoznik na vratu (wespennest), katerega mu je zdravnik dr. F. Ilojic sreCno prerezal; z nasledki pod-ko^nika dobil je hudo pljnfinico, ki mu je vzela §e mlado iivljenje. Naj v miru pociva. j Vabilo, s katerim se Castiti udje bralnega dru- j §tva vabijo k obcuemu zboru, kateri bo due 23. t. m. I precej po popoldanski slu^bi bozji v dru§tvenem pro-storu z naslednjira dnevnim redom: 1. Pozdrav pred-sednikov. 2, Porofiilo tajnikovo. 3, PoroCiloblagajni-k9YQ. *• Volifcey iiovega Qdbora, 5, V9li(ey treb udov ¦ kot pregledovalcev rafiunov t.,1. 6. Dolofiitevj Casopi-sov za bodoCe upravno leto. Gg. druStveuiki so proSeni, davse v polnem §tevilu udeleze zbora. Bralno drastvo v Sempasu, dne 11. decembra 1883. Odbor. Vabilo k besedi, ktero napravijo Sebrelj'ski pevci dne 26. t. in. v nuvadnih prostorih v korist pridniui in ubogim ucencem. Spored: Slovan, mo2ki ziior; zl. Vasak. — Jadrausko morje, mo2ki zbor; zl. Heidiih. — Deklamaeija. — Domovini, dvospev, uiozki zbor : zl. dr. B. Ipuvec. — „Gluh mora biti," hmka v 1 dejauji. — Kitica sluvenskih narodnih pes- I mi za meSan in mo2ki zbor; sestavil Ant, Foerster, •— Bo&eua deklamaeija. — Bo21Cno drevo 8 sro6ka-njtm na dobitke. — Zafietek ob 4, uri popoldne, Vstopnina 10 novecv. K obilnej udelc^bi vabi nljuduo Odbor. Vabilo. Narodna Litalnica bolSka bode imela ua sv. Jaueza evaugelista dau, 27. grudna t. 1., cb 4 popoludne svoj redai letui obcui zbor se sledeCim I dnevnim redom: I Porocilo odborovo. 2. Volitev no* vega odbora. 3. Narofiitev iu prodaja fiaauikov. 4. Ruzni nasveti. — K temu se p. n. gg. domafii, kakor tudi zvnnauji ndje s prav gorkim priporocilom naj-uljudnejo vabijo. Bolee, 10. grudna 1883. Odbor. Gospodidna Marija Grmek, izpra§ana uLi-teljska kandidatinja, dobila je slu^bo zacasne poduci-I teljice v Skriljau ua Vipavskem. I Na Srpenioi uniri je najstarejsi veteran na I GoriSkem, Audrej TrebSe. Rojen je bil leta 1780, I iu mu je manjkalo torej isuiiig So 6 let do popolno I stotmee, Vojak je postal uj5« lota 1806. in je pro- Ihudil mnogo sveta; leta 1800. bil jo raiijeii v bitvi pri Milanii. Kot veteran delal je svojim rojakoin catit; meseca septembra 1882., ko jo presvitli cesar • potoval skoz Srpeuico, nagovoril jo staregu ino^a ill mu podartl 10 cekinov. Pogrob bii jetdovostm; udu-hv.ili so se ga bolski vetemui, katero jo vodil mno-gozaslu^ni nacelnik g. F. Vittori, A ujimi bil jo tudi e. k. okrajni soduik g. Avgust JukopiC, ki po zubIu-/,1'iiji in hvalevredno podpira to patrijoticno dnistvo. S streljaujem mozuarjev po&lovili bo so voteraui od svojega umrlega tovariSa, ki naj v miru pociva. Resnico govori danasuji dopiB „iz latre", da narod, ki je deuaruo navezau, ui prost v Bvojem po-litiLnem zivljeaji. Deuar iu lazum dajeta v roke moC; uboAi'c iu nerazuume^ ne uiivatu saeirom pravie, ce tudi jima jib postava zagotavlja, ker uimata srduoatl ali pa nimata razuma, da bi titjala ujili izpeljavo. Odvisua sta od blagohotuosti izvrSujociU oblastij ali pa od prekanjeuosti zavirajoLlh uasprotnikov, ki Bi zuajo eelo po postavni poti (n. p. po sklepih avto-nomuik oblastev) pridobiti sredstva, da zavirajo pra-vi uapredek. Poduk in gmotuo blagostauje potrebna sta narodu, ki hoce u^ivati politique pravice uepri-krajSaue, kakor mu jib postava dolocuje. Vse priza-devanje slovenskih rodoljubov mora torej na to me-riti, da se povzdigao blagostauje in omika narodova. V obojem oziru nam je najtrdneja in uerazruSljiva podlaga — katekizem, ki obsega seme postenega na-daljuega razvitka. Nase gg. gupane opozaijemo na dopis „izpod Cavua" v dauaSnjem listu ter jun ga toplo priporo-camo v premislek in posuemo: Yeseli nas, da so se odiocili zupaui ajdovskega okiaja za shode, ki so se na Kranjskem pokazali kot mocuo koristui. Prepricani smo, da bo zapoCeta stvar dobro uapredovala, kajii v rokah jo imajo mo2je, katerih razumnost in ljubezeu do naroda je /nana. Gospodu dopisniku iu ob euem suovateiju shoda smo jako kvalezm, da je pripravil stvar, ki bo za vso vipavsko dolmo prevetike va^no-sti. Kadar se zacue narod gibati iz sebe po svojih zastopuikih in veijavnih mo^eh, ni dvotniti na ujegovi boijSi prihoduosti. Zastopuiki uaroda, cvet obCiuarjev, vztrajajte na inieoitui poti, katero ste nastopili; nva-]ili Vas bodo vrstuiki iu pozni uasleduiki. Napredek slovenskega naroda kaze so tudi v tem, da pokupi od leta do leta vec knjig. Posebno domafie, ijudske knjige se prav veselo sirijo. Odtod prihaja, da imajo goriSki knjigarji veciuom zvezo z vsemi zalozuiki slovenskih kojig. V novejem casu odli-kuje se v tem oziru S e i t z o v a knjigarna v seine-niSkih ulicah, ki razeu knjig ima tudi raziicue sloveu-ske tiskovine iu rada postre2e v sloveuskem jezika. Z žalostnim srcem naznanjamo v našem in v imenu sorodnikov zgubo našo ljube hčerke IDE WALLENHOFs koja je po hudi in dolgo časa tiajajočej bolezni včeraj ob 11. uri zvečer nrevidena s sv. aakramenti v Gospodu zaspala. Komen, dne 12. decembra 1883. JOŽEF WALLENHOF, EMA WALLENHOF, o. k. sodnijski pristav, oče. mati. Za sožalovauie se prosi. Zahvala! Podpisani se zahvaljujera gospodu Ivanu Jaxu v Ljubljani.-tovarna za izdelovanje vsakovrstnih §ival-nih stiojev v Lineu, — za ineni po zastopniku go-spodu Josipu Deklevi priporoCeni izverstni Levljarski Sivalni stroj, cilinder. Naj bode tudi dragim Sevljar-bkim mojstrom priporoeeu. V Cernicah, 8 grudua 1883. ANTON LOJK, Levljarski mojster. Lekarnica k Blateri Bozji Nunaki trg t Korniinu Obdarjene Fraozonove krogllce proti kaslju, zagrljenju, bolefcinam v prsih. Skatljic?. 35 kr. V Goriei pri PONTONU. PTUJSKA filTALNICA oddaje s. 1. majfm 1884. leta v svojih prosto-rih „Narodneni domua rcstavracijo s kavarno v najera. Podrobni pogoji zvedo se pri citalniikcra predsedniku gosp. Dr. Alojzu Gregoricu, odvet-niku v Ptuji. Itazpis slu2eb. V tera okraji so razpisane sluibe u&tc-Ijev voditeljev enorazrcdnic v Sedlu, SoCi, Dre2-nici, na Kamnem in na Grahoveni za definitivno nasiavljcnje. Placa je doiocena po postavi 10. due marca 1870 in 4. dne marca 1879. Prosnje s postovnimi spriccvali sposobnosti je vloziti do 20. dne januvarja 1884 po pred-stavjjenih oblastnijah. 0. k. okr. s. svet v Tominu, 3. decembra 1883. Tiskarnica in papirariiica SEITZEVA V GORICI s pridruzeno zalogo c. k. papirnice v Podgori v semeaiSeai ulici priporoca svojo bogato zalogo potrebSem za urade, knjig in potrebSCin za Solo vsake vrste, tiskanic za castite cerkve, za c. k. urade in zupanstva, kupfiijskih zapisnikov, molitvenih knjig, fino in navaduo vezauih, itd. itd. Ima tudi zbirko prijetoih beril in povestij, iz-med katerih navaja sledece: Trojul&ca; Aladin s carobno svetilnico; Pritli-kovec; Dezeia lenuhov; Robinzon; Snegulfiiea; Prav-Ijica o obutem inacku; Vencek za vezilna darila; Boj-tek; Grizelda; Na valovih juznega morja; Hirlanda; Crui bratje; Jama nadDobmso; Nikolaj Zrinski; Hil-degarda; Eno leto med indijanci; Najdencek; Cesar Maks; Vrtomsrov prstaa ; Dve fiudapolui pravljici; Pod tur§kim jarmom; Nem§ki Pavliha; RepoStev ; Zbirka Ijubimskih ia zenitovanjskib pisem; Saoje v podobah; Hitri Rafiunar itd. PrekupCevalcem dovolijo se pcsebno ugodni pogoji. Siva se po nieri. SAMO pri Ignaciji Steinerji Y Goriei, nasproti nadskofijski palati, dobi se najbolje in najceneje obleka za gospode, deiSke in otroke vsake vrste io veliko-sti na poljubno izbiro vedoo gotova. Cudovito dober kupl l zimska suknja od 10 gl. naprej, 1 zimska obleka za gospode od 10 gl. naprej, I hlafie za gospode od 3 gl. naprej, I obleka za otroke od 2 gl. 20 kr. naprej. Poprave vsake vrste najceneje. Cudovite kapljice Sv. Antona Pariovanskega. To priproato in narovno zdravilo jo prava dobrodejnu pomoL in ni troba mno> gih besedi, da se dokaze njibova Cudovita j! J'^-^^tL, s it n,c^* ^° se *e rft^'i° nekoliko dni, olajSajo r-"-$^/$vL5 ]\ in prezcnujo pr«v ktnalu najtrdovratriiio it- V"=i*fe;&^ '•'} 'ot^nc D0'eHt'> I,r»v izvrHtno vstrozajo zo- H &(r/^^};'y P01' '",mo^(,J^(-'» Prot' l»°leznim na jetrlh in ^wWy' «a vranlci, proti drevsanini Lolcznim in proti ^*«ii»'i-,^ glistam, pri zonskih mcHei'-ntli nadlo^nostih, zopor bcli tok, bojast, zopcr bitjo srcator fiistijo pokvarjorto kri. One no preg2n,jajo aama omcnjonilt bolo/ni, ampak na» obvarujojo tudi prod vsako boloznijo. Blagorodni gospod ! Na priporoCilo tiekega prijatelja rabil sem kapljice sv. Antotia Padovanskega proti mtio-goletni prav mo6ni nadubi z najboljim m-pehom in pri najhujih napadih s prav hitro olaj-Savo. Prosim tore], poSljite mi, da se bom dalje zdra-vil, prej ko mogofie 12 stekieuCic proti poStnemu povzetju. Mabreoberg. Franc Macun, c. k. sodnijski pristav. Prodajejo se v vseh glavnih Iekarnicah na svetu; za naro6bo in po§iLatve pa edino v lokarnici Cristofolatti V Gorici, v Trstu v lekarni O. Zanetti in G. B. Rovia in t lekarni Alia Madonna v Korminu. Ena steklenica ststno 30 novcev. Gotov pomodek. Vaadko dobi placilo hitro nazaj, ako bi oatal moj gotovi R0B0RANTIU3I (pomocek, da brada rasto,) brez uspeha. Ima tudi gotov uspeh proti p loSi, izpadanj a las, luski-nastiglavj inosivljenju las. Uspeh je gotov po nekatorom drgnenji. Doluje hitro. Izvirne ateklenice razposi-lja po I gl. 50 kr,, steklenico za posku-Snjo po 1 gl. I. a r o 1 i c h r Brnu. Za-loge: v Gorici: Cristofoletti, Iekar; v T r a t u : Pavel Rocca, Iekar v mestni palaei; v Ljubljani: Ed. Malve; v ______Zadru: N. Androvich. Roborantium rabi se pogosto z uspehom tudi proti slabostispominain bolesti v glavi, kar ae lahko dokaze ae apricevali in zahvalami. KB. V imenovanih zalogah dobi ae tudi uatna karpaSka voda Grolichova, gotova pomod zoper vsakor§no bolenje zob, neobhodno potrebna, da ae ohrani njih lepota, izvratno aredatvo, da ae ohranijo in ci-stijo zobje, usta in leana, aeatavljena iz zdravilnih kcrenik moravskih Karpat; p r a v e ateklenice po 60 kr. Izurjene agente j sprejme pod ugodnimi pogoji neka banka v Amster- ! damu za razprodajo badenskih sreeek od 1.1845, ! katere se morajo gotovo vleči z dobitki do ko- t nec L 1885. j Prošnje, od katerih naj se poštnina plača, se t napišejo pod št. 10. 135 na , Annoncen Expedition I HKIVKK H S( U VLEK. Wien. Bergerjevo medicinsko MILO IZ SMOLE (THEERSEIFB) PriporoCeno po mi'dic. strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih drzavah s sijajnim vspehom proti vsakovrstni neeistosti na polti, sosehno proti kronicnim in luskinastim lisajem, hrar stain, nalezljivim hrastam, proti rudeCemu uosu. oi!:-bijimi, potenju nog, prhljaju ua glavi iu bradi. — Bergerjevo liiilo iz smoie ima 400/0 smole u lesa, in se bistveno razlocuje od vseh drugili srnoi, ki se prodajajo. - Da se prekanjanju izogned, zahtevaj doloCno Bergerjevo milo iz smoie in gtcj na znaui zavitok. V dolgih iu hudih poltnili buleznili rabi se z vspehom na mestu mila iz smoh; Bergerjevo mod siuolnuto-zvepleuo milo; kdor bi hotel uneti rajSi to, naj zahtevo edino Bergerjevo Hiiioluato zvepleno milo, ker zuiianja ponarcjanja so brezvspe&ni izdelki. — Kot neo§tro milo iz smole za odstranjenje ne-cisto^tij na polti, zoper hrasto ua polti in giavi otrok, kakor kot ncprekosljivo kosuwtsko milo za vmivanje iu kopauje za vsakdanje rabo rabi: Sferprjeve gli^ffia. mil® 1% gm#l#, ki ima 35% gliccrine in je fino perfumano. Csm 21 koaad vake ?rsts 35 k:-1 bicsura rrei- (ilavni razpoiiljavec; lekarnar ti. Hell v Opavti. fiiavna zaloga za Ovrico pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni, CUT IIPUTII11JI po dr. Malidu je odlocno cajboljae y.dravilo zoper protiu ter revmatizem, terganje po udih, boleeine v krizi tor zivcih, oteklino, Otrpnele ude in kite itd#» malo Casa Co so rabi, pa mine po pohtem trganje, kar dokazuja obilno zahval. Zahteva naj ao wmo „evet zoper trganje po dr. Malicu" s zraveu sto-jeeiin znaiuenjem; i steklenica 50 kr. ?gF Zalivala. *^S Gospodu pi. Trnkdczy-ju, lekarju v Ljubljani. Moja matt so na protiuskej bolezni na nogi si 111 o trpeli in razna domaCa r.dravila brezvspeano rabili. Ko jo pa bolezon