/ I V 3 3 3 I D HV ĆVJ Hribar se Posedelu Pretep pred ne bo opravičil celjskim lokalom Stran 3 Stran 15 Št. 80/ Leto 62 / Celje, 9. oktober 2007 / Cena 0,81 EUR □ Foto: GREWiR KATIČ 9770353734020 2 DOGODKI 181 TEDNIK 0801063 ! 1 1 1 BREZPLAČNI PROMETNI ¥ E L E F O N RADIA CELJE Spremenjene cene naftnih derivatov Cene naftnih derivatov so se danes v skladu z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov spremenile. Spremembe so naslednje: motorni bencin NMB 95: cena se bo znižala za 0,012 evra in bo 0,988 evra za liter, motorni bencin NMB 98: cena se bo znižala za 0,008 evra in bo 1,005 evra za liter, dieselsko gorivo PLO D-2: cena se bo znižala za 0,013 evra in bo 0,984 evra za liter, kurilno olje KOEL: cena se bo znižala za 0,016 evra in bo 0,646 evra za liter. V ospredju Vransko in Braslovče Vlada je v četrtek sprejela predlog pomoči občinam pri sanaciji škode na komunalni infrastrukturi, ki je nastala v septembrskih poplavah. Skupno bo 37 prizadetim slovenskim občinam vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko za odpravo škode na cestah, vodovodih in kanalizaciji namenila 2,3 milijona evrov pomoči, kar pomeni dobrih 20 odstotkov prijavljene škode. 19 občin s Celjskega je skupno prijavilo za dobre 4 milijone evrov škode na javnih cestah,Vodotokih in kanalizaciji, vlada pa jim je za odpravo posledic dodelila slabih 840 tisoč evrov pomoči. Največji delež bosta prejeli občini Vransko in Braslovče, 152 oziroma 127 tisoč evrov povračila. Občini Laško so namenili dobrih 92 tisoč, Mozirju 60, medtem ko bo Celje prejelo 44 tisoč evrov pomoči. V posameznih občinah, kar 28 jih je na Celjskem, imajo do jutri čas za popis škode» ki jo je povzročilo septem-' brsko neurje, predvsem poplave. Kot je pojasnil Darko But, vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje, bodo v izpostavi do srede sprejemali poročila iz posameznih občin. Sicer so v večini občin škodo okvirno že popisali, bolj počasi gre tam, kjer je bilo poplavlje-: nih veliko objektov. Zaenkrat gre bolj za zbiranje vlog, ki jih bodo tudi stroškovno ovrednotili, potem pa bo nastalo škodo ponekod pregledala še regijska komisija. Ta bo pripravila tudi poročilo za državno komisijo za ocenjevanje škode. US Več denarja za urejanje vodotokov Z dodatnim denarjem v Sloveniji nad zanemarjene struge - Z novimi projekti za večjo varnost pred poplavami Minister za okolje in prostor Janez Podobnik s sodelavci je v soboto obiskal konjiško in zreško občino, kjer so mu predstavili glavne težave, s katerimi se srečujejo pri odpravi posledic neurja, ki se je nad Slovenijo razdivjalo 18. septembra, in pričakovanja za dolgoročno rešitev problemov, povezanih z vodami. Na tem območju največ pričakujejo od uresničitve projekta Očistimo reko Dra-vinjo. Ta vključuje zbiranje in čiščenje odpadnih vod, oskrbo s pitno vodo, kot tudi sonaravno ureditev celotnega toka reke Dravinje in njenih pritokov. Z ministrstvom za okolje in prostor bodo 19. oktobra podpisali dogovor za sofinanciranje dokumentacije in za izvedbo prvega dela projekta. Kot je zagotovil minister Podobnik, bodo zagotovljena tudi dodatna sredstva za izdelavo študije, ki bo v celoti pokrila vprašanje poplavne varnosti in nasploh odprtih vprašanj na tem področju. Sicer pa se je po poplavah 18. septembra po ministrovi oceni vlada odzvala hitro in usklajeno. Vsa pristojna ministrstva je zadolžila, da že do priprave prvega delnega sanacijskega programa preverijo, ali obstaja možnost za prerazporeditev sredstev. Večina je takšno možnost tudi našla. Ministrstvo za okolje in prostor je dobilo dodatna sredstva za prva sanacijska dela na področju plazov, 1,5 milijona evrov pa je ministrstvo prerazporedilo za delo Minister Janez Podobnik s Konjičani pred občinsko stavbo, v kateri je obljubil bistveno bolj učinkovito urejanje vodotokov ter napovedal podpis dogovora o sofinaciranju celovitega projekta Očistimo reko Dravinjo. Minister Janez Podobnik o civilni iniciativi za izboljšanje poplavne varnosti v Celju: »Razumem ogorčenje Celjanov, ki so z vsemi dovoljenji zgradili svoje hiše na območjih, ki so jih prizadele zadnje poplave. Če si plačal vse dajatve, pričakuješ, da boš lahko tam normalno živel. Ljudem, ki jim je sedaj poplavilo imetje, bomo del škode zagotovo povrnili Sicer pa je po moji oceni Mestna občina Celje že veliko naredila za večjo varnost pred poplavami, a gre za celovito poplavno varnost Savinje gorvodno. Sedaj je že vse pripravljeno za izgradnjo večjih zadrževalnikov vode, ki bodo dodatno vplivali, da to območje ne bo več poplavljalo.« koncesionarjev na področju vodotokov. Na Konjiškem tako v kratkem pričakujejo podpis aneksa h koncesijski pogodbi s koncesionarjem VGP Drava Ptuj, kar bo omogočilo, da bo lahko začel intenzivna dela v zvezi s prevodnostjo vodotokov Dravinja in Oplotnica. Glede večje poplavne varnosti samih Slovenskih Konjic pa je pomemben tudi dogovor, da bodo iz dodatnih sredstev kon- cesionarjem uredili tudi potok Bez:ino, še zlasti v tistem delu, kjer ga bo prečkala načrtovana cesta Slovenske Ko-njice-Oplotnica. V obeh občinah so pozdravili tudi dodatna sredstva, ki jih bo v prihodnjih letih država namenjala za urejanje vodotokov. Z dodatnimi. šes_ti: mi milijoni evrbv letno bodo koncesionarji med drugim lahko odpravili tudi stare grehe, saj so marsikje vode po- Za odpravo posledic po neurju je konjiška občina doslej že dobila dobrih 42, občina Zreče pa 39 tisoč evrov dodatnih sredstev -nekaj za sanacijo plazov, nekaj za vzdrževanje občinske infrastrukture. plàvile'zaradi slabega vzdrževanja rečnih strug, zaraslih na-brežin in zasutih meandrov. MILENA B. POKLIC »Dovolj imamo!« Celjski mestni svet o posledicah zadnje poplave Celjski mestni svet je na včerajšnji izredni seji razpravljal o poročilu, v katerem so Agencija RS za okolje za območje Savinje, občinski štab civilne zaščite. Nivo, VO-KA in strokovne službe na 18 straneh gradiva naslikale podobo posledic, ki jih je za seboj pustila zadnja uničujoča ujma v Mestni občini Celje. Podatki so strašljivi. Škoda na stanovanjskih objektih je presegla 10 milijonov evrov, k tej škodi pa je treba prišteti za zdaj še neugotov-ljeno škodo na gospodarskih objektih, ki tudi presega več milijonov evrov. Na lokalnem cestnem omrežju je bilo škode za četrt milijona evrov, plazovi pa so naredili za 2,5 milijona evrov škode. Če k temu prištejemo še škodo na vodotokih in ki znaša skoraj 24 in pol milijona evrov, je jasno, da je zadnja vremenska ujma v Celju naredila za skoraj 40 milijonov evrov škode. A to je le povzetek poročila, h kateremu so svetniki dodajali pripombe in razprave. Krajani Ostrožnega imajo dovolj poplav, so med drugim zapisali v peticiji. Gotovo niso edini. Skupni imenovalec vseh je bil, da je vzdrževanje vodotokov malomarno, da ga kroji skopo odmerjen denar, ki ga vrh vseg3 namenjajo še gradnji savskih elektrarn. Tako ostane za vzdrževanje kilometra vodotoka v Sloveniji borih 300 evrov. A v razpravah. ki so bile kritične do države, tudi do mestne politike, je bilo vseeno razbrati, da bi utegnilo biti še mnogo huje, če občina z lastnimi projekti in za lasten denar ne bi izgradila ustreznega kanalizacijskega omrežja in črpališč ob Savinji. Vse to je slaba tolažba za poplavljence, ki so na mestni svet naslovili že kar tri peticije - najprej civilna iniciativa z Ostrožnega, pa odbor za protipoplavno varnost iz KS Pod Gradom in še krajani Medloga. Skupni imenovalec njihovih pe- ticij je zahteva za takojšnjo izpeljavo vseh možnih pro-tipoplavnih ukrepov, ki jih lahko opravi občina sama, pritisk na državo, da naredi svoje, pa tudi ugotavljanje odgovornosti za slabo alarmiranje in obveščanje o nevarnosti, zahteva po premoženjskih nadomestilih v obliki oprostil občinskih dajatev in ugotavljanje tudi osebne odgovornosti za vse, kar se je zgodilo. Vključno z ugotavljanjem odgovornosti za zgrešeno mestno urbanistično politiko, ki je dovolila zasebne gradnje na poplavno ogroženih območjih. Ker je večino poplavljen-cev tokrat zalilo že tretjič v nerazumno kratkem času, je njihovo ogorčenje ne le razumljivo, ampak tudi na mestu. Ali, kot so zapisali v civilni iniciativi Ostrožno: »-Poplav imamo dosti! Konec!« Ob zaključku redakcije je seja še trajala, zato bomo o sklepih obširneje poročali v petkovi številki. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK NOV! TEDNIK ■ dogodki 3 Hribar se ne bo opravičil Po torku, ko je žalski župan Lojze Posedel sklical novinarsko konferenco z naslovom Dost mam in na kateri je poimensko navedel, česa so po njegovem mnenju krivi nekateri njegovi »nasprotniki«, se je včeraj začela serija odzivov na torkovo dogajanje. Na včerajšnji novinarski konferenci je Gvido Hribar, ki je zdaj tudi uradni predsednik žalskega nadzornega odbora, podal kronologijo dogajanja v zvezi z ustanavljanjem NO, predvsem pa poudaril, da se zaradi pisanja v lokalnem časopisu ne bo opravičil županu Posedelu. Sicer je Hribar svoje srečanje z novinarji naslovil z Odgovor na medijski nateg - Dost mam ter dodal, bo v primeru tožbe tudi sam predal zadeve odvetniku. Hkrati je še izrazil upanje, da bo NO kljub vsemu dogajanju lahko normalno opravljal svoje delo. US Ob 10. oktobru, svetovnem dnevu duševnega zdravja, bodo tudi letos v Ozari Celje pripravili dan odprtih vrat. V svoje prostore na Krekovem trgu 3 vabijo obiskovalce jutri, v sredo, med 10. in 15. uro. MBP Peterle po ameriško Najboljši pregled je samopregled Rožnati oktober oziroma svetovni mesec boja proti raku dojk nas ponovno opozarja na bolezen, za katero samo v Sloveniji vsako leto zboli več kot tisoč žensk, umre pa približno štiristo. Te številke, za katerimi se skrivajo številne tragične usode, bi lahko bile nižje, če bi vsaka ženska zase in družba kot celota naredili vse, kar je mogoče. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije Pot k okrevanju - organizirana samopomoč žensk z rakom dojke -zato letos poziva vse ženske, naj se zavejo svojih dojk, da bodo lahko prepoznale vsako spremembo v njih. Pozi- vajo zdravstveno stroko, da vzpostavi mrežo za zgodnje odkrivanje in centre za bolezni dojk po evropskih smernicah, in zdravstveno politiko, da zagotovi enako dostopnost za zgodnje odkrivanje raka dojk in takojšnjo in učinkovito zdravljenje za vse ženske v Sloveniji. Hkrati poziva bolnice, da si pomagajo med seboj, da se pridružijo skupinam za samopomoč žensk z rakom dojke. Celjska skupina za samopomoč, ki združuje že več kot sto žensk, bo tudi letos o raku dojke pripravila informativni stojnici. Vse, kar vas zanima, boste lahko izvedeli v četrtek, 11. oktobra, med 9. in 12. uro pri stojnicah v celjski bolnišnici in zdravstvenem domu. Društvo za boj proti raku Velenje organizira učne delavnice samopregledovanja dojk v sredo, 10. oktobra, ob 10. in 17. uri ter v sredo, 17. oktobra, ob 17. uri v Knjižnici Velenje. Učne delavnice bo vodila predsednica društva Branka Drk, ženske pa bodo lahko tako kot v Celju na silikonskih, modelih preverjale znanje o odkrivanju rakastih tvorb. MBP www.radiocelie.com Odprta vrata Ozare Predsedniški kandidat Lojze Peterle je svojo volilno kampanjo zastavil zelo po ameriško, z velikimi zabavami za najširše množice. Tako je bilo v soboto tudi v Celju. Brezplačna golaž in pivo, Modrijani, Atomik harmonik, družabne igre, brezplačni dežniki, čepice ... V ospredju Peterletovega govora Celjanom je bila domoljubnost. Pozval je, naj se zazremo v prihodnost in ne v preteklost, da opustimo razprtije in damo prostor vsem različnostim v družbi. Sam se bo zavzemal za demokratično, socialno in pravno državo in bo predsednik na strani ljudi. »Ne zanima me konkurenca z vlado, delovati moramo skupaj, povezano, odločno in enotno,« je poudaril. Zavzel se je tudi za to, da bi v vsej državi ljudje živeli dobro in ne le v Ljubljani. Uvajanje pokrajin pa mora prinesti napredek regij in znanja ter zmanjševanje razvojnih razlik. BRST Celjsko predvolilno zborovanje Lojzeta Peterleta je na Glavni trg kljub slabemu vremenu privabilo množico obiskovalcev. Najvišja nagrada v naše kraje V okviru svetovnega dne učiteljev, ki ga je razglasil Unesco, so v Ljubljani podelili letošnje najvišje nagrade na področju šolstva. Med devetimi državnimi nagrajenci je z našega območja mag. Betka Esih Vrbovšek, ravnateljica Vrtca Tončke Čečeve v Celju, ki živi v Svetlem Dolu na Svetini. Kot je zapisano v utemeljitvi, je nagrado prejela za posebno uspešno vzgojno-izobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo v predšolski vzgoji. Pri tem poudarjajo iskanje vzorcev uspešnega in kakovostnega dela z najmlajšimi ter predstavitev znanj v različnih priročnikih in strokovnih prispevkih. Betka Esih Vrbovšek je prav tako soustanoviteljica in odgovorna urednica revije Vzgojiteljica. Priznanja sta podelila minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ter predsednik odbora za podeljevanje nagrad na področju šolstva Maks Tušak. BJ Betki Esih Vrbovšek je minister Milan Zver podelil letošnjo najvišjo državno nagrado na področju šolstva. -^■KBMInfond »SPODARSTVO NOVI TEDNIK tus Nasmeh odpira na tisoče vrat Konsolidacija se nadaljuje Po dokaj burnem trgovanju na Ljubljanski borzi v poletnem obdobju, se je aktivnost na slovenskem kapitalskem trgu umirila. Razloge gre iskati v pomanjkanju oprijemljivih informacij, pričakovanju svežih novic v zvezi s privatizacijo Telekoma Slovenije in tudi v dejstvu, da se je dogajanje in likvidnost delno preselila na neorganiziran trg, kjer je zadnje čase opaziti okrepljeno trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav in elektro-distribucijskih družb. Jznaka Ini« H Enotni tečaj Promet vtEUR um CICG Cinkarna Celje 152.44 2,60 0.00 CETG Cetis 107,50 0,40 0,00 CHZG Comet Zreče 13,95 0,00 0,00 GRVG Gorenje 47,97 2.914,80 -0,13 PILR Pivovarna Laško 95.54 450,60 -0.77 JTKS Juteks 135.00 17.50 -3.70 ET0G Etol 200.00 21.50 0.00 V preteklem tednu smo bih na Ljubljanski borzi priča umirjenemu trgovanju brez večjih sprememb tečajev najpomembnejših delnic, ki sestavljajo indeks SBI20. Ta je izgubil nekaj manj kot odstotek, njegova vrednost pa je pričakala konec tedna tik pod mejo 12.000 indeksnih točk. Kljub trenutni pasivnosti na trgu je v sredo vlagatelje predramila novica o nameri za prevzem Merkurja. Konzorcij štirih domačih in enega tujega podjetja pod taktirko največjega lastnika družbe Merfin je objavil prevzemno namero za nakup preostalih delnic v obtoku. Konzorcij si na dan objave prevzemne namere že lasti 78,5 odstotka ciljne družbe, skoraj polovični delež Merkurja pa je pod kontrolo družbe Merfin, ki je v lasti širšega kroga menedžerjev družbe. Konzorcij za preostale delnice Merkurja ponuja po 405 evrov, kar je nekako na ravni povprečnega tečaja, oblikovanega na Ljubljanski borzi. Glede na obstoječe stanje delniške knjige je razumljivo, da ponujena cena ne nudi prevzemne premije. Pri tem je treba poudariti, da so se menedžment in njemu prijateljske družbe pripravljah na ta dogodek že kar nekaj časa in ko je bila tržna céna še krepko nižje, zaradi česar lahko rečemo, da je kljub vsemu ponudba poštena. Kljub odmevni novici pa se trg na njo ni posebno odzval. Trgovanje z Merkurjevo delnico se je pomaknilo na nivo 400 evrov, zaradi možnosti izvajati arbitražo pa verjetno cena do zaključka prevzema ne bo bistveno padla. indeks Zadnji tečaj %spr. SBI20 11.979.79 ^ -0.52 PIX 7.021,02 0.25 BIO 116.73 -0,06 V zadnjem času smo lahko priča znatnemu povečanju prometa na sivem trgu, ki je deloma posledica pomanjkanja ponudbe na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Vsekakor hi za boljšo ponudbo in nadaljevanje zgodbe o uspehu slovenskega kapitalskega trga bila dobrodošla kakšna javna ponudba delnic po vzoru hrvaškega Telekoma, ki je v sosednji državi presegel vsa pričakovanja širše javnosti in s tem povečal splošno zanimanje za kapitalske trge. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Prodana tudi Emo mati Minuli teden je po razpisu Družbe za svetovanje in upravljanje terjatve Emo emajlirnice, metalne industrije in orodjarne v stečaju (ali poenostavljeno rečeno Emo matere) odkupila agencija za prenovo podjetij. Za koliko, je zamolčano, potrjeno pa je, da je bila cena višja od izklicne, torej od 283 tisoč evrov. Od Emo matere dejansko, razen zemljišč, ni ostalo nič več. Na območju nekoč celjskega paradnega konja, ki je zaposloval več tisoč ljudi, zdaj delujejo štiri uspešna podjetja. Proizvodnjo emajlirane posode v družbi Emo ETT nadaljuje Janko Hirnšek, iz pepela nekdanjega Ema uspešno delujeta družbi Maksa Bastia Container in Pocin-kovalnica. Emovo ime in leva pa je v svojem nazivu ohranila tudi Emo Orodjarna podjetnika Stanka Stepišnika. Terjatve, ki jih je odkupila agencija, ki je po telefonskem imeniku ali svetovnem spletu sploh ni mogoče najti, zajemajo še nekaj nepremičnin, ki so bile ah so še predmet zemljiškoknjižnih, lastninskih ah premičninskih pravd. Zagotovo je v sklop nepremičnin vključeno zemljišče nekdaj nogometnega štadiona Olimp (za njega poteka nepremičninska pravda), nekaj funkcionalnih zemljišč ob sta- novanjskih poslopjih ter lastniško še neurejenih stanovanj. Zemljiškoknjižno neurejena razmerja so tudi razlog, da se naroki za preizkus terjatev vlečejo že iz leta 2000. »V zemljiški knjigi je bilo veliko plomb iz raznih naslovov,« je povedal stečajni upravitelj Zvonimir Hudej, »šele na zadnjem naroku junija letos pa smo si prišli na jasno glede ločitvenih pravic upnikov.« ROZMARI PETEK Tuš Telekom toži Telekom Slovenije Družba Tuš Telekom, ki je v lasti Celjana Mirka Tuša, se je zaradi zavrnitve odškodninskega zahtevka s strani Telekoma Slovenije odločila, da primer v obliki tožbe preda ljubljanskemu okrožnemu sodišču. Kot je znano, je Telekom Slovenije zavrnil odškodninski zahtevek družbe Hiš Telekom za plačilo odškodnine v višini 21,47 milijona evrov. Tuš Telekom se je za odškodninski zahtevek odločil zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje. Poslovna škoda naj bi mu nastala s favoriziranjem Siola, in sicer vse od leta 2001. Kot pojasnjujejo v Tuš Telekomu, so zadevo želeli razrešiti na sporazumen način, a to ni bilo mogoče. Minuli teden je Ttiš Telekom v Ljubljani odprl tudi svojo prvo trgovino, do konca leta pa namerava odpreti še vsaj štiri, med drugim tudi v Celju. RP Razpisujemo prosta delovna mesta • Restavracija Planet - Celje: V Podčetrtku zbrana množica V Termah Olimia bo danes ob 10. uri slovesno odprtje 54. Gostinsko-turi-stičnega zbora Slovenije, kjer se srečuje množica zaposlenih v gostinstvu in turizmu ter drugih obiskovalcev. Na zboru, ki bo trajal do jutri zvečer, se že od včeraj vrstijo različna tekmovanja in razstave. Med številnimi tekmovanji so včeraj med drugim začeli tekmovanja v kuhanju in postrežbi menija, v pripravi jedi pred gostom ter v pripravi pogrinj-ka, obenem so se pomerile gospodinje turističnih kmetij ... Med številnimi napovedanimi razstavami so že včeraj postavili na ogled gostinsko opremo, inventar, čistila, živila in pijače ter razstavo pogrinjkov. Danes popoldne bo med drugim na ogled tudi razstava Okusiti Slovenijo - Klobase, šunke in potice, ki bodo iz različnih pokrajin. Pripravljajo jo člani Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije. Na lanskem gostinsko-tu-rističnem zboru v Termah Čatež je tekmovalo približno petsto tekmovalcev, našteli pa so dobrih štiri tisoč obiskovalcev. V Podčetrtku jih pričakujejo še več. BJ Zahtevana strokovna izobrazba: 1. natakar (3 - m ./Ž.) Pod 1: natakar ali IV. stopnja neobvezna smer 2. kuhar (2 - m./Ž.) Pod 2: kuhar all IV. stopnja neobvezna smer 3. vodja kuhinje (1 - m ./ž.) Pod 3: gostinski tehnik ali V. stopnja neobvezna smer 4. vodja restavracije (1 - m./Ž.) Pod 4: gostinski tehnik ali V. stopnja neobvezna smer Ostali pogoji: Kandidati morajo imeti poleg zahtevane strokovne izobrazbe tudi ustrezne delovne izkušnje, poznavanje s področja živil, biti morajo komunikativni in državljani Republike Slovenije, pogoj je tudi nekaznovanost. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Novosti v upravi Uniorja Na seji nadzornega sveta delniške družbe Unior je bil imenovan sedanji predsednik uprave delniške družbe Unior Gorazd Korošec še za eno petletno mandatno obdobje. Tudi v Uniorju bo odslej uprava enočlanska, bodo pa ustanoviti sedemčlanski izvršilni odbor, ki ga bo poleg predsednika uprave sestavljalo še šest izvršilnih direktorjev za programe Odkovki, nov program Sinter, Ročno orodje, Strojna oprema. Turizem ter Splošne zadeve. Druga novost pri upravljanju Uniorja je uveljavitev projektnega sveta, ki bo deloval kot stičišče interesov celotnega poslovnega sistema. RP Goberšek Milan if g ŠetTMl 03/7441100, ŠMMK OMHÖtW Zaposlimo: 1 delavca za delo izobrazba ni potrebna PROTECT SERVIS, Gaberšek Milan. s.p„ C. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom: kadrovska služba. NOVI TEDNIK 5 O kreditu za zaprtimi vrati Šentjurski svetniki soglasni o odhodu novinarjev iz dvorane Šentjurski svetniki so se v četrtek zbrali na osmi redni seji občinskega sveta. Dnevni red je predvideval obravnavo kar 15 točk, vendar vse niso bile primerne za ušesa predstavnikov sredstev obveščanja. Še največ so svetniki razpravljali o prvi točki, torej potrditvi dnevnega reda. Kot je že znano, je Občina Šentjur pred kratkim dobila še drugega podžupana, nekatere svetnike pa je ob tem zmotilo, da so bili s to potezo župana mag. Štefana Tisla seznanjeni šele s pomočjo sredstev obveščanja, kar se jim je zdelo nekoliko spomo. Ostale točke, uvrščene na dnevni red, so bile več ali manj formalnost, svetniki so tako ob kratkih razpravah, nekaj spisanih amandmajih ter opombah sprejeli odlok o občinskih taksah, odlok o ob- činskih cestah ter odlok o delovanju in pristojnostih krajevnih skupnosti v občini Šentjur. Zatem naj bi svetniki razpravljali še o najemu dolgoročnega kredita za izgradnjo nadomestne šole na Ponikvi, ponosa občine, ki so jo kot največjo investicijo razkazovali tudi ob nedavnem občinskem prazniku. Spomnimo, da smo že večkrat poročali o najemu kredita, ki so ga svetniki v začetku poletja potrdili z veliko dvoma. Gre namreč za kar 1,4 milijona evrov, občina bi se zadolžila za dvanajst let, s tem, da bi glavnino začela odplačevati šele leta 2010. Treba bo prišteti še obresti, tako da se bo znesek za odplačilo po vsej verjetnosti še zvišal. Vmes bodo nove lokalne volitve in izvoljena nova politična garnitura, na kar so posamezniki že opozarja- li in spraševali o »higienično-sti« zadolževanja, s katerim se bo moral ukvarjati občinski svet v novi sestavi. Svetniki so sklep o najemu kredita kljub pomislekom takrat potrdili, vendar le pod pogojem, da jih občinska uprava natančno seznani s pogoji najema kredita, kar je bilo, vsaj predvidevamo lahko, uvrščeno tudi na dnevni red četrtkove seje. O podrobnostih ne moremo poročati, saj smo morah predstavniki sredstev obveščanja na pobudo župana in s soglasjem vseh 26 prisotnih svetnikov oditi iz dvorane ob obravnavi te točke. Kot je pojasnil Tisel, naj bi razprava o kreditu utegnila vsebovati določene poslovne skrivnosti, za katere je ponudnik zahteval, da jih ne predstavijo javnosti. Razpravo so svetniki tako nadaljevali za zaprtimi vrati. Iz gradiva, ki smo ga dobili pred sejo, je razvidno, da naj bi občina do 30. avgusta zbrala ponudbe več bank, hkrati pa se prijavila tudi na javni razpis za financiranje lokalne in regionalne javne infrastrukture, vloga za dolgoročno kreditiranje pri javnem skladu naj bi bila ugodno rešena. Kot najbolj ugodno so glede na analizo neodvisnega pravnega in finančnega svetovalca izbrali ponudbo banke NLB. Občina trenutno čaka še na soglasje ministrstva za finance glede pogodbe. Kaj konkretno se bo zgodilo z omenjenim kreditom, bomo verjetno izvedeli v prihodnjih dneh, takrat se, sodeč po napovedih župana, obeta nova seja z izjemno zanimivo točko o rebalansu proračuna. POLONA MASTNAK Pegazove muze za vojniški družini Ženska vokalna zasedba Pegazove muze je v Rogaš- rant Levstik, predsednica sekcije KD APZ Rogaška Slattici Slatini pripravila dobrodelni koncert, s katerim so na, so bili z odzivom izredno zadovoljni, zbrali pa so tudi' najprej zbirali sredstva za družino iz Vojnika, ki jo je več denarja, kot so pričakovali. Po dogovoru z vojniškim prizadelo nedavno neurje s poplavami. županom Benom Podergajsom bodo sredstva zdaj razdeli- Koncert si je ogledalo približno tristo obiskovalcev, sku- li med dve družini, paj pa so zbrali 1.540 evrov. Kot je povedala Milanka Vi- AK Čreta kot »sveti« kraj Kljub deževnemu in neprijaznemu vremenu se je v soboto na Čreti zbralo ogromno ljudi, ki so počastili 66 let od prve bitke partizanske vojske z Nemci v oktobru 1941. Proslavo so pripravili žalsko in mozirsko Združenje borcev za vrednote NOB, žalski odbor društva izgnancev, spodnjesavinjski veterani vojne za Slovenijo in žalsko veteransko združenje Sever, zbrane pa je v imenu organizatorjev pozdravil Marijan Turičnik. Program so oblikovah Pihalni orkester Prebold, mešani pevski zbor iz Tabora, Dušan Pun-gartnik in Jožica Ocvirk. Kakor je omenil vranski podžupan Andrej Semprimožnik, proslavo pripravljajo v spomin na borbo, žrtve in junake Crete 1941. Namesto napovedanega slavnostnega govornika Mitje Gasparija (govor predsedniškega kandidata so menda odpovedali zaradi protesta spodnjesa-vinjskih županov, ki sicer tradicionalnega srečanja na Čreti niso želeli obeležiti s pretirano politično noto) je bil slavnostni govornik predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. Posebej se je zahvalil vsem, ki ohranjajo spomin na partizanski čas, izrazil pa je tudi spoštovanje krajem in domačijam okrog Crete, ki so v težkih časih branili korenine slovenstva. »S proslavo izkazujemo spoštovanje vsem borcem, ki so se borili. Mi prihajamo v te >svete< kraje ne le v spomin, temveč tudi v opomin, da bomo vrednote, za katere so se borili, tudi ohranili,« je pou- daril Stanovnik ter kot vrednote, ki izhajajo iz NOB-ja, omenil združeno Slovenijo, človekove pravice ter tovarištvo in solidarnost. Posebej ostro je nastopil proti postavitvi spomenika banu dr. Marku Natlačnu v Vipavi. »To je za Slovenijo sramota pred celim svetom. Zaradi tega apeliram na vse predsedniške kandidate, da to dejanje obsodijo. Prav tako priporočam predsedniku vlade, da se za- misli. Pomisli naj, kakšna bo pred svetom v času predsedovanja EU slika Slovenije, kjer postavljajo spomenik kolaborantu,« je zagovarjal svoja stališča Stanovnik ter spregovoril tudi o povojnih pobojih, ki so jih borci obsodili. »Rešitev ni nadaljevanje sovraštva, temveč pomiritev znotraj države in enotnost pred svetom,« je zaključil Stanovnik. US, foto: EM Kljub slabemu vremenu se je na Čreti zbralo ogromno ljudi, ki jih je nagovoril Janez Stanovnik. iVEDKOV r AANASMEHOV V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek. Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in Jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje. Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com tfJVAAo pošljite na dopisnicah na naslov: lelje, Prešernova 19, Celje Označite dve Ime, Priimek: Naslov:_ In se presenečenje: ~ Vsak mesec bomo medvedke pripeljali v sanjskem avtomobilu Mercedes SLK, veliki nagradi Casinoja Faraon 2007! 6 NOVI TEDNI' Srečanje ukradenih otrok V soboto so se v celjski I. osnovni šoli srečali člani Društva taboriščnikov -ukradenih otrok. Dogodek pred 65 leti je podžupan Mestne občine Celje Stanislav Hren označil kot enega najbolj krutih. 65 let po tem, ko so nacisti od družin nasilno ločili približno šeststo otrok (dojenčke so dali v posvojitev nemškim družinam, desetletne in mlajše v taborišča, starejše na prisilno delo), so se ponovno srečali tako imenovani ukradeni otroci. Ukradene otroke so na I. osnovni šoli dočakali zvoki Pihalne godbe Celje, kulturni program je dodatno popestrila še pevska skupina Cvet. Prireditev se je končala z od- prtjem spominske sobe ter razstave Ukradeni otroci avtorjev Toneta Kregarja in Darje Jan. »Naša želja je, da bi spominsko sobo videlo čim več otrok in staršev, da bi imeli na voljo strokovno vodstvo za sku- pine in da bi pripravili zgibanko o tej tematiki. S ciljem, da bi te tragične dogodke obeležili na pravilen način,« je pozdravni govor končal ravnatelj I. osnovne šole Brane Močivnik. ANJA PAJTLER REKLI SO Kari Smolič: »To so moji najslabši spomini, kar jih je. Če bi bil pokojni pisatelj Stanko Trček, ki nam je dal ime ukradeni otroci, še živ, bi nam danes rekel totalno ukradeni, ne samo ukradeni. Nas so ukradli in nam kradejo še dandanes.« Davorin Kovač: »Ni nam bilo lahko. Tukaj v tej telovadnici so nas ločili, neka- tere že zunaj na dvorišču. Nas otroke so porazdelili po razredih, starše pa v telovadnico. Razdelili so nas v šest taborišč. Najprej po abecedi (tam sva bila z bratom še skupaj), nato so nas ločili po starosti. Brat je bil star 14 let, jaz 10. Hrana je bila pomanjkljiva, kdaj si tudi dobil kakšno po nepotrebnem.« Ukradena Kari Smolič (levo) in Davorin Kovač Bistrica iz Sotle Razvojna agencija Sotla, ki povezuje šest obsotelj-skih občin, bo ostala brez ene soustanoviteljice. Občina Bistrica oh Sotli je že sprejela uradni sklep o izstopu iz omenjene agencije, ki ima sedež v Šmarju pri Jelšah. Agencijo je šest občin leta 2001 ustanovilo kot zavod zaradi prijavljanja svojih projektov na različne slovenske in evropske razpise. Bistriški občinski svet je na četrtkovi seji sprejel skoraj soglasno odločitev o izstopu, po- tem ko je že konec aprila glasoval za izločitev iz Regionalne razvojne agencije Celje ter nato še za vključitev v posavsko pokrajino. Kot je povedal župan Jožef Pregrad, je bistriška občina že podpisala pogodbo o sodelovanju s posavsko razvojno agencijo, ki bo za Bistričane v bodoče pripravljala razvojne programe oziroma razvojne projekte. Prav tako v četrtek pa so se svetniki obmejne Občine Bistrica ob Sotli strinjali z nadaljevanjem aktivnosti za podpis sporazuma o sodelo: vanju obsoteljskih občin z obeh strani Sotle, s slovenske in hrvaške. Ta naj bi utrdil njihovo sodelovanje na kulturnem, turističnem, športnem in drugih področ jih. Pred tem so se s podpi som sporazuma strinjali v ob činskem svetu Rogaške Sla tine, kot je bilo slišati na bi striški seji, pa sosednja Občina Kozje k sporazumu naj ne bi pristopila, saj se sprašujejo o smiselnosti takšne ga sporazuma. BRANE JERANKO V Rimskih Toplicah se pozimi ne bodo kopali Z oktobrom se je letošnja kopalna sezona končala tudi na termalnem kopališču Aqua Roma v Rimskih Toplicah. Bazen je bil minula leta odprt celo leto, razlog, da so ga zdaj čez zimo zaprli, pa so www.novitednik.com po besedah Andreja Mlakarja, predsednika Turističnega društva Rimske Toplice, ki ima v lasti bazen, previsoki stroški ogrevanja termalne vode. Kopališče naj bi predvidoma odprli prvega maja prihodnje leto, medtem ko bo restavracija na bazenu obratovala tudi pozimi. Sicer so v Rimskih Toplicah z letošnjim obiskom prenovljenega bazena zadovoljni. BA V Rdečem križu Laško so se obiska s Primorske zelo razveselili. Primorci za poplavljene Laščane Krajevna organizacija Rdečega križa Ankaran z Območnim združenjem RK Laško že dolgo tesno sodeluje. Primorci zato ob nedavni poplavi, ki je prizadela tudi Laščane, niso ostali ravnodušni. V pičlih desetih dneh so s pomočjo aktivistov in predvsem mladih članov Rdečega križa in njihovih mentorjev zbrali toliko posteljnine, brisač, kuhinjskih krp, čistil, plenic, različnih oblačil in drugih potrebščin, da je bil en kombi, ki je pomoč pripeljal v Laško minuli teden, pretesen, zato se bodo v Laško vrnili tudi ta teden. »Pri tem nas je vodila misel, da kdor hitro da, dvakrat da, in priznati moram, da je bil odziv enkraten. To, kar smo videli v Laškem, ko smo dvema družinama pomoč izročili tudi sami, nas je zelo ganilo, saj so posledice vidne še danes,« je ob tem povedala Marija Jereb iz KO RK Ankaran. MM Have Fun Club pred sedmo premiero Letos mineva 13 let, odkar na Gimnaziji Celje-Center deluje angleška dijaška skupina Have Fun Club. Z mentorico Karen Polimac Dobovišek so pripravili že šest gledaliških predstav, sedma pa bo občinstvu predstavljena v četrtek, 11. oktobra, v SLG Celje. Dijaki bodo tokrat predstavili delo Marka Haddona, The Curious Incident of the Dog in the Night-Time, ki govori o avtističnem fantu z imenom Christopher, ki mu nenaden dogodek spremeni ustaljeni tok življenja. Režiserka predstave je Karen Polimac Dobovišek, pomagala pa ji je nekdanja igralka Havè Fun Cluba Katarina Čakš. Predstava išče odgovore na vprašanja, ali je bolje, da prikrivaš svoja čustva in misli, ali je treba ravnati tako, kot pričakujejo drugi, in za koga lahko danes še rečemo, da ravna v skladu z etičnimi vrednotami. KŠ 16.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec Brezplačni računalniški tečaj: iskanje po Cobissu 19.00 KnjigarnaAntika Dr. Bernard Nežmah: Zbirka intervjujev 1994-2006,-zbranih v knjigi Zrcalo komunizma z gostom se bo pogovarjat Zoran Pevec 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Prof. dr. Ivan Štuhec: Stališče cerkve do homoseksualnosti VODNIK Demonstracija obrtnika: modistinja Marta Žohar 17.00 . Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjiž-ku pravljične dogodivščine z Dragico in Mojco 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Jernej Mazej orgelski konceri iz letnega 1. javna produkcija učen- Duohtar pod mus, burka s petjem in streljanjem gledališki abonma torek Mi v oktobru razstava ob svetovnem dnevu duševnega zdravja (stanovalci Doma Nine Pokom) 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Čfelje_____ 11.00 Knjižnica Rogaška Slatina Odprtje e-knjižnice 16.00 Medobčinska matična knjižnica Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke srečanje stanovalcev Doma upokojencev Polzela, Doma Nine Pokom Per-novo in Našega doma Vransko 18.00 Mladinska knjiga .Celje Zmenek s knjigo: Pogled predstavitev Slovéùje na poseben način-z motorja 18.30 Dvorana glasbene šole Šentjur__ 19.00 Celjski dom Celje -_ kavarna __ ____ Informativno predavanje o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Croeninga predavanje 19.00 Savinov likovni salon : Žalec Otroške grafike odprtje razstave grafičnih del Darka Slavca 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Franc Branko Janžek: Pripovedi predstavitev knjige, z avtorjem se bo pogovarjala Erna Ferjanič 19.30 KulturnidomTrnovlje- , Celje_ XIV. Novačanova gledališka srečanja V svojem srcu sem ga našel recitalpoezijeAntonaNova-čana ob 1204etnici rojstva Sanja Lončar: Zdravstveno predavanje KRAJEV Nika Dime pred razstaviščem Fast Art Umetnost namesto parkirnine Z vprašanjem, kako v aktivne opazovalce,« poudar-mestno jedro Slovenskih Ko- ja Nika Dime in napoveduje, njic pripeljati sodoben kul- da bo projekt s svojimi tema-turni utrip, se je v minulih mi govoril o enakosti, enako-mesecih ukvarjala skupina pravnosti, medkulturnih raz-mladih iz Mladinskega cen- likah, socialnih temah, aktiv-tra Dravinjske doline pod nem državljanstvu in izklju-vodstvom absolventke likov- čenosti.* Z njim bodo promone pedagogike Nike Dime, virali evropsko leto enakih Odločili so se za projekt Fast možnosti 2007 in prihajajoče Art Kiosque. evropsko leto medkulturnega Njegova osnova je kiosk, ki dialoga 2008. Projekt so mlaje bil sprva namenjen pobira- di prijavili tudi na program nju parkirnine v starem mest- Mladi v Akciji Evropske ko-nem jedru. Občina je pobira- misije, ki ga je finančno podnje parkirnine ukinila in pre- pria s 5500 evri. pustila kiosk mladim. Ti so ga Sam razstavni kiosk je le je-celovito obnovili in postavili dro celovitega projekta, v kana ploščad za avtobusno po- terega bodo skušali pritegniti stajo. V soboto so v nenavad- kar najbolj širok krog mladih, nem galerijskem prostoru od- Še neuveljavljeni ustvaijalci so prli prvo razstavo logotipov, dobili možnost razstavljanja, »To je način, kako pritegniti ob tem pa se bodo vrstile šte-gledalce, jim dati kratek og- vilne delavnice, seminarji in led umetnosti in jih spreobr- predavanja o aktualnih temah, niti iz pasivnih mimoidočih v MBP Gobarjenje -počitek za dušo dih, nerazpoznavnih primerkov, Nabrane gobe je treba položiti v zračno posodo, najbolje v košaro. Zakonodaja sicer ne naroča, kakšna morajo biti gobaijeva oblačila, vendar v našem društvu priporočamo svetlejše obleke, palico in kapo za zaščito pred klopi.« Gobar poudari tudi, da izmed zaščitenih gob Slovenci največkrat poberejo knežjo mušni-co, po domače karželj ah blag-vo, ki je užitna. Pojasni tudi, da pravilnik o gozdovih pravi, da je gozd javno dobro in ga zato lahko obišče ter nabira gozdne sadeže, kdor želi, razen, če lastnik označi, da v gozdu nekaj goji ah pa ga ogradi. V tem primeru se gob ne sme nabirati. Gobarjenje naj bi bil tudi eden izmed najbolj zdravih in koristnih hobijev. »Predstavljajte si, da naberete 100 majhnih gobic. Dveh dovoljenih kilogramov ne presé-žete, vseeno pa se boste 100-krat prepognili. Redki gredo v fitnes in naredijo toliko enakih vaj,« svojo teorijo o gobar-jenju razloži sooiganizator razstave, »poleg tega se nadihaš svežega zraka in si spočiješ dušo. V gozd gre marsikdo zato, da posluša tišino.« KŠ Društvo Bisernica je eno izmed najbolj dejavnih gobarskih društev v Sloveniji in deluje že od leta 1963. Vsako leto pripravijo razstavo gob, v zadnjih letih na Mednarodnem obrtnem sejmu, letos pa so se preselili v Planet Tuš, saj si je tako njihovo razstavo ogledalo več Celjanov. Obiskovalci razstave so si v petek in soboto lahko ogledah več kot 200 vrst gob in prisluhnili nasvetom o gobarjenju. Na razstavi je bilo mogoče videti užitne in strupene gobe vseh mogočih barv in oblik Člani društva so ves čas delih tudi koristne nasvete in v društvo vpisovali nove člane. Član upravnega odbora društva in soorganizator razstave Amadeo Dolenc je povedal, da opozorijo na zaščitene gobe, razložijo razliko med užitnimi in strupenimi vrstami, predvsem pa ljudi učijo obnašanja v gozdu. »Slovenci smo najbolj nor narod, kar se tiče gobaijenja, in zato je pomembno, da vsak, ki se odpravi v gozd, pozna osnovna pravila.« Poznal naj bi uredbo o varstvu samoniklih gliv, pravilnik o gozdovih in zakon o ohranjanju narave. »Vsak lahko nabere le dva kilograma Amadeo Dolenc je ljubiteljem gob razložil vse, kar morajo vedeti pravi gobarji. in ne sme trgati 77 vrst gob, ki treba očistiti na rastišču. Prav so zaščitene. Vsako najdbo je tako ni dovoljeno pobirati mia- PlpiCilJi R www.radiocelje.com Za stanovalce v Domu ob Savinji so pripravili piknik. Sončni vrt in nova kotlovnica V Domu ob Savinji so konec tedna pripravili srečanje prijateljev doma. Tega so posvetili uradnemu odprtju prenovljenega parka, ki so ga poimenovali Sončni vrt Doma ob Savinji. V njem so ob tej priložnosti za stanovalce pripravili piknik z jesenskimi dobrotami. Čeprav lahko njihovi stanovalci uporabljajo tudi mestni park in sprehajalne poti ob Savinji, je v domu precej ljudi, ki se težko gibajo. In prav zanje je urejen park ob domu največja pridobitev. Naložbo so izpeljali tudi s pomočjo donatorjev. Prenova parka pa je le ena izmed posodobitev. V letošnjem letu so končali izgradnjo nove kotlovnice. Ta bo odslej na strehi objekta. Kot energent uporablja plin, nadomestila pa je dotrajano, 34 let staro kotlovnico. Ogrevanje bo tako ekološko sprejemljivejše, hkrati pa bodo naložbo, vredno 250 tisoč evrov, lahko financirali iz prihrankov pri energiji. AK Štipendije Lions kluba Konjice Lions klub Konjice je na pobudo ustanovnega člana in prvega tajnika kluba, lani preminulega Božidarja Punčuha, v svoj program uvrstil tudi štipendiranje mladih. Za to študijsko leto so za štipendije namenih šest tisoč evrov. Podelili bodo dve štipendiji, s katerima želijo pomagati zlasti nadarjenim študentom, mladim s posebnimi potrebami oziroma mladim iz socialno ogroženih okolij. Vloge za štipendijo sprejemajo do 15. oktobra. MBP 8 NOVI TiDNIK Gluhi in naglušni v Velenju Zadnjo nedeljo v septembru gluhi in naglušni praznujejo mednarodni dan. Gluhi in naglušni iz trinajstih društev iz Slovenije so se tako 30. septembra zbrali v Velenju, saj je bil letos organizator prireditve Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje. Društvo, ki deluje v desetih občinah Šaleške in Zgornje Savinjske doline, je bilo ustanovljeno leta 1963 in je ta dan obeležilo s kulturno prireditvijo. V Velenje je ta dan prišlo okrog tisoč gluhih in naglušnih oseb. MJ Praznik jabolka V Kozjanskem parku se od včeraj vrstijo prireditve Praznika kozjanskega jabolka, ki bo trajal vse do nedelje. Po včerajšnjem pohodu po geološki poti Rudnica-Vir-štanj bo danes, 9. oktobra, okrogla miza Natura 2000 v sliki, besedi in praksi. Izhodišča za pogovor na okrogli mizi, ki bo v prostorih uprave parka v Podsredi, bodo ekološke subvencije, socialna in ekološka funkcija gozda ter renaturacija vodotokov. Jutri bodo nadaljevali z odprtimi vrati gradu Podsreda, Ko-larjeve in Javerškove domačije ter Levstikovega mlina, v četrtek bo sledila označitev skalnega osamelca na Vetrniku ter predstavitev knjižice Po poteh zgodb avtorice Mirjam Mencej. Včeraj se je začel fotografski ex-tempore Kozjansko jabolko. Zainteresirani se lahko prijavijo v upravi parka vsak dan do 14. oktobra, in to med 7. in 20. uro. BJ ^ffiip IBfflWf • ' Sni www.novitednik.com Skupna fotografija pred kipom kralja piva v Laškem Kakšna Je vaša kultura pitja piva? V vročem poletju pred dvajsetimi leti so se nekateri povsem trezni Laščani globoko zamislili, modrovali in ustanovili Klub ljubiteljev laškega piva. Jubilej so s krajšo slovesnostjo obeležili v soboto. Klub je nastal iz spoznanja, da nekateri v želji, da bi pogasili svojo žejo, pivo vlivajo v grla, ne da bi ga prej okusili. Pa vendar je pivo pijača, ki si zasluži več pozornosti. Tisti, ki ga radi zmerno in spoštljivo pijejo, so to svojo navado povzdignili v klub običajev, ki ga vzdržujejo že dve desetletji. Kot je povedal predsednik kluba oziroma »pirmajster« Brane Ropič, je namen kluba vzgajati poznavalce piva, razvijati družabnost in negovati odnos do piva v smislu kulture in tradicije. V skladu s tem je tudi slogan kluba, ki se glasi: Zlatorog zmeraj zmerno. Med pobudnike ustanovitve Kluba ljubiteljev laškega piva, predvsem v smislu njegove popularizacije ter učenja kulture pitja piva, sodi tudi Pivovarna Laš- ko, kjer so ugotovili, da ljudje pitje piva premalo poznamo in mu namenjamo premalo pozornosti. Danes v Sloveniji deluje osem klubov ljubiteljev laškega piva, od katerih jih je kar pet na Gorenjskem ter po eden v Ljutomeru, Velenju in Laš- kem. Laški klub ima trenutno štirideset članov. Najbolj zaslužnim so v soboto podelili zahvale in priznanja, pri čemer sta častno priznanje prejela soustanovitelja kluba dr. Tomo Korošec in Lojze Oberžan. BOJANA AVGUŠTINČIČ www.novitednik.com Očarali slovenski in italijanski mački Pod okriljem Felinološkega društva Celje je pretekli konec tedna v hali E Celjskih sejmov potekala 19. mednarodna razstava pasemskih mačk. Razstavljavci iz Italije, Avstrije, Poljske, Češke, Hrvaške in Slovenije so na ogled ponudili 172 pasemskih mačk, ki jih zaradi redkosti oziroma posebne skrbi zanje ni kar tako moč ujeti na prostosti. Po besedah predsednice celjskega društva Tatjane Malgaj je bila kakovost razstavljenih mačk na zelo visokem nivoju, zato so imeli sodniki pri izboru najlepših predstavnikov različnih pasem zelo zahtevno delo. Najbolj uspešni so bili slovenski in italijanski mački, predvsem je očaral črni perzijec, sicer že evropski šampion. Nekaj dobrih rezultatov pa je ostalo tudi domačim razstavljavcev. Med Celjani je slavila Tina Testen, njen maček pasme ragdoll, Luxsus Hakuna Matata je oba dneva postal zmagovalec med kastrati. Naslov najlepše domače mačke pa je osvojila Pika, lastnice Eve Mernik iz Celja. MG Kategorija, kjer želim nastopiti glasba pokaži kaj znaš Podpis......................................................................................... Prijavnico pOš$^fina Team, Adamičeva 14,1290 Grosuplje. Informacije na 031 302 933. Prijave sprejemamo do 23.10.2007. Vsi prijavljeni bodo nadaljna navodila prejeli po elektronski pošti. S podpisom se strinjam s pravili sodelovanja, ki so objavljena na www.tinateam.si i®wotednik Hill IČIJE 9 Rezervacije: 03 759 0607, GSM 041- 222-732 'MIRAN CATERING Dnevne malice Kosila Haiti Burger Vtniie. *** W 1 tHò&WitpopolM reUkaiuje. Delovni čas: i Dodaina-.ponudba, na miču -: • pon-sob10-22 ned 10- 20 : UHter, iùU/jaJv&ja, i statuii ùt taeKsil jziwjye, tMzki&f h&Jc, Kd% -J ........«'f^SÜ. Mwtos« - ivztzizzz GOSTILNA KOREN JOLANDA PODGRAJŠEK S.P., Pristova 11 3204 Dobrna Tel.:03/781 8] 50 E-mail: gostilna!koren@qmail.corcl Restavracija Pizzerija in špageterija Prenočišča **** BEÀUTY& WELLNESS CENTER LUCIJA (tel: 03 7590608) . JH<'JfC tel.: 03-705-98-00 gsm: 051-67-98-00 faks: 03-705-98-01 Gremo v dobre gostilne Obratovalni čas: Ponedeljek zaprto Tor-čet: 10. do 22. ure Pet, sob: 10. do 23. ure Ned: 10. do 20. ure www.restavracijasajovic.com info@restavracijasajovic.com JVf^oviC Le streljaj naprej od Šentruperta, v smeri proti Mozirju, se ob ribniku Preserje nahaja velik prenovljen Ribiški dom, v katerem že štiri leta domuje Restavracija Sajovic. Pravi naslov za vse, ki so ljubitelji mediteranskih, zlasti morskih jedi, pripravljenih na klasičnem žaru, v žerjavici (izpod peke) ali v pravi krušni peči. Iz nje dnevno diši po domačem kruhu... Igor Sajovic je pred štirimi leti popolnoma prenovil in opremil ribiško kočo ter jo nato vzel v dolgoročni najem. Ne le da je od nekdaj rad dobro jedel in zbiral recepture po Mediteranu, tudi njegove korenine so tesno povezane s kuharstvom. Babica je bila namreč izvrstna samouka kuharica, ki je vodila veliko kuharskih tečajev tako za profesionalce kot gospodinje, in od katere je nadarjenost za kuhanje nasledil Igorjev oče. Najbolj pa je na to, da bi v družini odprli kar lastno restavracijo, vplival Igorjev sin Darjan. Ta po končani srednji gostinski šoli nadaljuje študij na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, v restavraciji pa po potrebi dela tako v kuhinji kot v strežbi. Simpatična mlada ekipa se trudi gostom ponuditi prijazno okolje in okusne jedi, rezultat česar je že gneča ob koncih tedna in praznikih. Tudi zato, ker se kljub svežim, večinoma divjim morskim ribam in drugim morskim sadežem restavracija ponaša z zmernimi cenami. Gostje iz prostorne notranjosti ali z velikega vrta lahko opazujejo ribiče, ki namakajo trnke v ribnike, zato bi človek pomislil, da tukaj v ponudbi prednjačijo sladkovodne ribe. Na to Igor odgovarja: "Seveda imamo tudi svežo postrv in smuča, a glavnino jedilnega lista predstavlja mediteranska kuhinja. Ta me je z okusi in tem, daje zdravju prijazna, vedno navduševala, hkrati pa je bilo na našem koncu le malo ponudbe svežih morskih rib.« Vse za ljubitelje ribjih jedi, pa tudi mesojedce Zato, da bi bile jedi čim bolj pristne, so ob odprtju restavracije v kuhinjo povabili dva kuharja, in sicer Zojo Kapilovič iz Splita in Damirja Draguna iz Pulja. Odkrila sta jim drobne skrivnosti klasičnih postopkov, od tega, kako se pripravi dobre domače testenine, do prave črne rižote, buzare, brodeta. Tudi ribji fond ali jušno osnovo izdelujejo sami. Pri pripravi rib, ki so vedno samo sveže, ne gre brez velikega žara (gradele), za kurjavo katerega je zadolžen prav Igor. Oglje zanj dobiva s Kozjanskega, kjer ga pripravijo iz sadnega drevja ali trte. »To da jedem posebno aromo. Tudi v krušni peči uporabljamo samo bukova drva. V njej marsikaj dobrega spečemo,« se pohvali Igor. Za hladno predjed vam bodo ponudili škarpenin namaz in bakalar, ki ga izdelujejo sami, ribji karpačo, hobotnico v solati, sardele ali kozice v marinadi ter seveda zgornjesavinjski želodec. Ob bistri in kremni ribji juhi ter brancinovi v krušni ladjici je mogoče dobiti še gobovo, pri toplih predjedeh pa so zelo priljubljene rižota z morskimi sadeži, črna rižota, njoki s kožicami in tartufi, istrski fuži s pršutom na rukoli, škampi in školjke na različne načine. V ponudbi glavnih jedi, kot že rečeno, prevladujejo sveže morske ribe, kot so zobatec, kovač, romb ... Pripravijo jih lahko na žaru, v krušni peči pa po mediteransko, s krompirjem, paradižnikom in vinom, ali po toskansko, kjer je več zelenjave, vključno z olivami. Poskrbljeno je tudi za ljubitelje mesnih jedi, ki lahko izbirajo med mešanim mesom z žara, svinjsko ribico s tartufi in štruklji, florentinskim ramstkom z vražjo zelenjavo, jagnječjim karejem z ovinjeno čebulo, pljučnim filejem z jurčki, jagnjetino izpod peke. V rubriki si adice so zapisane črna ali rdeča pahljača, ajdovi žepki z orehi in medom, štruklji s karamelno omako, sladoled z vročim sadjem in sezonski zavitek. Za vinsko spremljavo točijo razna odprta vina, dobro pa sodelujejo z hišo vin Vitica ter kletjo Goriška Brda Dobrovo. V mesecu novembru pa že pripravljajo martinovo pojedino ter sprejemajo rezervacije za decembrske zaključke. Po naročilu vam pripravijo tudi slow food. Vikend in prazničn kosila RESTAVRACIJA URŠKA Bogata A la Card ponudba ' 03/ 780-07-04 M:0S7S00?04 051/360-555 te; os 71) 070! Vsak dan 09-22 pet. sob-23.00 VABI K OMIZJU S PRISTNIMI JEDMI NOVIH OKUSOV IN IZGLEDOV. 10 REPORTAŽA MOVI TEDNIK Primoža Vodeba iz Gorice pri Slivnici smo že poznali kot odličnega kuharja, ki je v času šolanja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje posegal po medaljah na različnih tekmovanjih. Prejšnji teden pa je v avstrijskem Innsbruc-ku postal še evropski kuharski prvak. »Še zmeraj ne morem verjeti,« je ves pod vtisom nedavnega tekmovanja 20-let-nik, sedaj že nekdanji dijak, gostinsko-turistični tehnik, ki bo šolanje nadaljeval na mariborski višji šoli za gostinstvo in turizem. In nam v isti sapi zagotovi, da si je ku- har želel postati že od otroštva ter ni nikoli razmišljaj, da bi se izšolal za kakšen drug poklic. »Prvo leto ah dve sem več ah manj spoznaval osnove, potem so se pa že začela različna tekmovanja, ki so mi zmeraj bila v veliko veselje,« pokaže na šop zlatih medalj, ki jih je suvereno nabral do sedaj. »Ti pa res ne poznaš drugega kot zlato,« smo se začudili. »Ja, no ...« se skromno nasmehne. Najbolj vešča s kuhalnico Primož je član slovenske nacionalne kuharske reprezentance, v kateri so mladi Ena od jedi, ki sta jo skuhala Primož in Dejan. Primož Vodeb je v velikem slogu premagal evropsko kuharsko smetano. Skrivnost je... v malenkostih. (Foto: ALEKS ŠTERN) Pometel z evropsko konkurenco Mladi kuhar z zlatimi medaljami doma redko prime v roke kuhalnico - Skrivnost je v malenkostih nizirano tekmovanje, pa sva bila že kar takoj na vrsti. Nisva gojila kakšnih velikih pričakovanj glede uvrstitve, o zmagi niti sanjati nisva upala. Vse ekipe smo dobile škatlo z živili, vnaprej nismo vedeli, kaj se bo kuhalo. 5 minut časa sva imela za posvet, kaj bova z izbranimi živili pripravila, 10 minut časa je bilo za priprave, nato pa natanko pol ure za kuhanje glavne jedi, aranžiranje, ... Ocenjevala nas je mednarodna ekipa kuharskih sodnikov,« našteva Primož. Konkurenco so sestavljale večinoma ekipe že izkušenih in preizkušenih kuharjev iz hotelov. In samo dve dekleti. Na koncu sta Primož in Dejan ugnala kuhale iz hotelske verige Hilton! »Dvakrat sva bila že prepričana, da sva >pečena<. Konkurenca se nama je zdela boljša, lepše in bolj izvirno so pripravili jed. Potem pa se je izkazalo, da niso dovolj zapekli mesa. Je bilo še napol surovo,« se namuzne Primož. Prvo mesto je na koncu pripadlo Slovencema. Odprta vsa vrata S takšno uvrstitvijo so se Primožu odprla marsikatera vrata. Kaj bo torej počel, poleg študija? »Sem se že preizkusil v marsikateri restavraciji, nazadnje sem delal v Ljubljani, prihajajo pa tudi ponudbe iz tujine. Bom videl, kako in kaj! Vsekakor pa se bom še udeleževal tekmovanj,« še enkrat pogledava vse tiste medalje, s katerimi se je okitil predvsem na tekmovanjih slovenskega gostinsko-tu-rističnega zbora. Pa ne le v kuhanju, tudi v aranžiranju hrane, dekoriranju in ustvarjanju skulptur. Zaupa še, kaj namerava oblikovati iz čokolade na naslednjem tekmovanju, vendar tega še ne smem zapisati. Bo namreč presenečenje, vam pa lahko zatrdim, da bo spektakularno. Primož je tako v kuhinji več kot doma. Kuha rad vse po vrsti. Malce še modrujeva o tem, kako je poklic kuharja v Sloveniji še zmeraj podcenjen, pa o nizkih plačah in pomanjkanju interesa pri mladih. Morda bo ravno Primož komu od mlajših zgled. Doma so seveda ponosni, na nekdanjega dijaka je več kot ponosen tudi mentor Andrej Voh, ki nas je tudi opozoril na Primožev izjemen dosežek. In kako se znajde v domači kuhinji, še povprašamo. »Doma pa, priznam, res bolj redko pri-mem za kuhalnico,« ob koncu pogovora zatrdi mladi kuharski virtuoz. POLONA MASTNAK kuharji do 23. leta starosti. V okviru te ekipe sta v Innsbruck odpotovala z Novo-meščanom Dejanom Pavli-čem. »Sva se dolgo dogovarjala, da bi se morala kdaj dobiti in poskusiti kuhati skupaj, pa nama ni >zneslo<, tako da sva moči združila prvič šele na samem tekmovanju,« opisuje Primož. Tam ni biio časa za razmišljanje in usklajevanje. 22 dvočlanskih ekip iz vse Evrope, tri dni kuhanja. Najprej kvalifikacije, naprej se je uvrstilo le 8 ekip, nato pa se je vse skupaj odvijalo po sistemu izpadanja. »Najprej sva želela samo pogledati, kako bo orga- Primož Vodeb z Dejanom Pavlicem VAŠE SKRITE ŽELJ£^% URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE Postanek pred dvorano Zlatorog, kjer bo 20. in 21. oktobra tudi praznovanje rojstnega dne Radia Celje. Sanje o vožnji z motorjem Mateja Zaje je doslej motoriste opazovala le skozi okno. Nada Vrtovec bi svojo »petko« zamenjala za motor. - Št. 80 - 9. oktober 2007 - S člani Moto kluba Panthers na vožnjo po Celju - Mateji Zaje in Nadi Vrtovec smo uresničili skrito željo V uredništvo smo tokrat dobili dve enaki skriti želji. Pismi sta napisali Karmen iz Laškega in Marija iz Celja. Prva je želela presenetiti mamo, druga prijateljico. »Mami imam rada, zato sem napisala pismo,« nam je zaupala Karmen. Marija, ki smo ji pred časom uresničili skrito željo po kuhanju s kuharskim mojstrom, je imela podobne razloge. »Dobrega prijatelja težko najdeš. Padeš lahko sam, pobereš se pa lahko samo s prijateljem. Zato sem vam zaupala njeno željo.« In želja? Vožnja z motorjem. Na pomoč smo poklicali člane Moto kluba Panthers iz Celja, ki so se povabilu takoj odzvali. Mateja Zaje sicer že nekaj časa sanja o vožnji z motorjem. »Skozi Laško se pelje veliko motoristov. Gledam jih skozi okno in si želim biti na njihovem mestu.« Tudi pri Nadi Vrtovec ni veliko drugače. »Nikoli se še nisem peljala z motorjem, občudujem pa fante, ki se vozijo z veliko hitrostjo. Čeprav v prometu hitrosti ne odobravam.« Do Zlatoroga in Starega gradu Mateja in Nada sta si nadeli čeladi, na svoja motorja pa sta ju sprejela Miroslav Meh in Bernard Teržan. Naš prvi postanek: dvorana Zlatorog. Prav tam, kjer bomo 20. in 21. oktobra praznovali 53. rojstni dan Radia Celje. »Super je bilo. Ne vem pa, ali smo upoštevali vse prometne predpise,« je bila skep-' tična Nada. »Tam, kjer je za avtomobile omejitev 50 kilometrov na uro, je za motoriste 90,« se je ob tem pošalil Miroslav. »Zelo super je bilo. Malo me je bilo strah, ko sva se nagibala v ovinkih,« je priznala Mateja. »Sem pazil na to, da je ne izgubim,« pa je hitro dodal Bernard. »Se mi zdi, da je rojena moto-ristka. Hidi v ovinkih se je pravilno nagibala. Sploh se ne opazi, da je novinka.« Kaj pa vožnja v hrib? Pot do Starega gradu bo ravno pravšnja. Fantje so motorje znova spustili v tek. »Res je bilo super. Kar zaupala sem fantom, ki zelo dobro vozijo.« Zanimivo primerjavo je podala Nada. »Moja >petka< se trikrat ustavi, preden pride do vrha, z motorjem pa smo prišli brez težav.« Shod še v Celju? Celjski motoristi sicer enkrat letno pripravijo v Celju enega večjih slovenskih srečanj motoristov, ki se ga udeležijo tudi motoristi iz drugih koncev Evrope. »Celjani se pomena takšnega srečanja ne zavedamo. Letos se nismo uspeli dogovoriti za panoramsko vožnjo po Celju. Prisluhnila nam je le šentjurska občina,« dodaja Bernard. Glede na to, da vsak dan hodi v službo, doma pa ima majhno kmetijo, dela Mateji nikolLna zmanjka, zato je bila tokratnega popoldneva Še posebej vesela. »Super je bilo družiti se z vami. Hvala.« Tudi Nada ima malo prostega časa. Je namreč upokojenka. »Zjutraj fintes, sledi druženje s prijateljicami, kuhanje kosila, sprehodi s psom,« opisuje svoj urnik. »Danes sem bila zelo presenečena. Hvala vsem.« ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ Z motorjem brez težav prideš na Stari grad. 2. krog skupini Prvi zmagi, zelo pomembna Gorenjeva Kakovost celjskih posameznikov ni dopuščala presenečenja proti povprečnim, a vztrajnim Islandcem, ki so po domači minuti odmora znižali na 9:8 v-20. minuti. Vse ostalo je bilo v znamenju pi-vovarjev. Ti niso pogrešali bolnega Igorja Kosa, delni presežki pa so bih dvomestno število golov Suliča, stoodstotni učinek pri metu desnih kril Gajiča in debitanta Gregorca, po štiri asi- stence Stojanoviča in Špileija, uspešen povratek po poškodbi Gorenška, in tudi Furlana, obramba 5-1 s Kokšarovom na čelu, minusi pa skupni met Sto-janoviča in Terziča 3-13, obramba 6-0 in obisk. Boljši bo jutri, ko prihaja Gorenje, okrepljeno s samozavestjo. Velenjčani so v manj kot 48 urah po visokem porazu doma s Szegedom stopili v belorusko dvorano in prepričljivo zmagali. Trener Obrvan se je odločil za danskega vratarja Mortena Seierja, ki je bil očitno ključ do zmage. Po uvodnih 5:1 Velenjčani niso popuščali, v 48. minuti pa so poved-li z razliko osmih golov. IZJAVE Miha Gorenšek: »Poškodba stopala leve noge, ki je moja odrivna, je zaceljena, čeprav še obiskujem terapije. Zadnjih 14 dni sem skakal in tekel na vso moč. Upam, da bom kmalu ulovil pravo formo.« Jan Gregore: »Počutim se fenomenalno. Prvič sem zaigral v ligi prvakov, dobil sem svojih 15 minut. Mislim, da sem jih dobro izkoristil, pa še visoko smo zmagali.« Alem Toskič: »Dr. Matjaž Sajovic me je operiral prejšnji petek. Odlično se počutim. Opornic nimam, normalno hodim. Sledila bo rehabilitacija v Zrečah. Že jutri bi zaigral, če bi lahko, vendar mora miniti določen čas, da se nova vez v kolenu prilagodi. Pojutrišnjem imam prvo kontrolo. Po-vTatek pričakujem čez štiri do pet mesecev.« Boštjan Kavaš: »Nismo pozabili igrati rokometa, kot so nekateri predvidevali. Vesel sem, ker sta oba vratarja tako dobro opravila svoj del naloge in tako omogočila vsem ostalim, da smo bili boljši tako v napadu kot v obrambi.« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ 2. krog skupini Meškovo - G (14 BREST - Dvorana Viktoriji sa in Pripas (Romunija). MEŠKOVO: Sokolovski, K Zelinski 5, Bočarnikov 2, Fil Ostrovski 3, Hezejev, Močali GORENJE: Seier 13 obran šek 9 (3), Kavaš 7, Vuković Dobelšek 4, Mlakar 6, Reznii van. Sedemmetrovke: Meškovi Izključitve: Meškovo 0, G Renato Sulić je izčrpan dočakal konec tekme, v kateri je za 10 golov potreboval 13 poskusov. Še bolj pohvalna pa je bila poteza krvnika Islandcev, ko je v protinapadu žogo prepustil mlademu Gregorcu. Obenem je postal »taktični mentor« Miladinu Kozlini, in tudi to mu odlično uspeva. Presenetljivi junak prvega polčasa v Belorusiji, danski vratar Morten Seier. Celje Pivovari 34:24 CELJE - Dvorana Zlatorog, j Dentz in Denis Reibel (Fran (Romunija). CELJE: Škof 14 obramb, Gregore 4, Gajič 3, Špiler : Gorenšek 1, Stojanovič 3, 1 Kamenica. VALUR: 01. Gislason 13 son, Karlsson, Palmason 4, t son, Sigfusson 3, FridriksSoi 1, Fridgeirsson, Porteinsson Sedemmetrovke: Celje 3 Izključitve: Celje 4, Valu: Bistveni potek rezultata 15:11,18:12,22:13,24:14,2' 34:24. 2. krog LP, skupina F: G« Vrstni red: Gummersbach Valur 0. Skupina H: Pick red: Pick Szeged 4, Bosna Spet drugi Celjski nogometaši so se po zmagi na Ptuju povzpeli na drugo mesto na lestvici, kjer za pet točk zaostajajo za vodilnimi Dom-žalčani. Pred Koprom in Gorico imajo po točko naskoka. Po porazu v Lendavi se je celjsko moštvo spet osredotočilo na svojo igro in prepričljivo ugnalo Dravo, pa čeprav je trener Pavel Pinni moral pošteno premešati svojo vrsto. Zaradi kartonov sta manjkala Schwantes in Beršnjak, poškodba pa je bila spet previsoka ovira za Raduloviča. Za 2:0 sta zadela Darijo Biščan, po podaji Nej-ca Pečnika, in Blaž Puc. Naslednja tekma bo - zaradi rokometne Lovorike šampionov - v petek, 19. oktobra, z Gorico. V sredo, ki bo sledila, bodo Celjani gostovali v Domžalah na pokalni tekmi, tri dni kasneje pa bodo potovali še na tretji zaporedni derbi, v Koper. V drugi ligi se je velenjski Rudar povzpel na 3. mesto, v 3. ligi-vzhod so na čelu štirje klubi s Celjskega, v Štajerski ligi pa celjski Šampion pred Šoštanjem. DŠ Foto: GREGOR KATIČ Mi^à'iH-iH \,\wm 1. DOMŽALE Ko je nujno, najboljše Kegljavke celjskega Miroteksa so v finalu svetovnega klubskega pokala v Gostynu na Poljskem premagale nemški Bamberg s 6:2. Postale so prve, ki so dvakrat zapored osvojile to lovoriko. V finalu je Barbara Fidel podrla 639 kegljev. Rada Savič pa 616. V polfinalu so ugnale češko ekipo Zabreh s 6:2, najboljši izid (595) pa je imela Nada Savič. Poleg omenjenih so bile v ekipi Lada Gobca še Eva Sajko, Anja Kozmus, Sabina Koljič, Brigita Strelec ter Marika Kardinar in Mira Grobelnik, ki sta osvojili vseh šest svetovnih pokalov. Biserka Petak pa pet. V kvalifikacijah so Celjanke dosegle drugi izid. »Tedaj je prisoten psihološki pritisk, kajti dosti favoritov se je v njih že spotaknilo. Naše punce so bile odlične, formo so stopnjevale, prikazale največ, ko je bilo najtežje!« je po povratku povedal trener in še vse ostalo pri KK Miroteks Lado Gobec. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Darijo Biščan je dobival malo priložnosti, tokrat je zabil svoj tretji sezonski gol. la Laško - Valur (19:13) [ledalcev2.500, sodnika Thierry cija), delegat Bogdan Macovei Rezar 5; Muhovec, Sulič 10, , Kozlina 3, Furlan 2, Terzić, [okšarov 5 (3). Trener Kasim abramb, Petturson; Or. Gisla-ardarsson 4, Arnasoh 1, Jonss-6 (2) Gunarsson 3, Arnarsson 2. Trener Oskar Oskarsson. 3), Valur 5 (2). 8 minut. 3:0, 7:3, 9:5, 9:8, 11:8, 13:9, :18, 26:19, 28:19, 29:21, 32:22, Tretja na svetovnem prvenstvu Hanau: Na mladinskem SP v jiu iitsu je bronasto medaljo v borbah v kategoriji do,62 kg osvojila Iva Resanovič iz Policijskega kluba borilnih veščin Celje. Peta sta bila njen klubski kolega Aleš Verbovšek ter Nejc Kuder iz Aljesana Šempeter. V vodstvu Klateži-Taverna in Engro Tuš Celje: Rezultati 16. kroga veteranske lige Novega tednika v malem nogometu na Skalni kleti: Črički - Santana 6:1, Vef-lon - Azzun 4:2, U-8 - Si-pro-Cetis 2:0, Klateži-Ta-verna - Spi. b. Celje 8:2. Klateži-Taverna imajo 36 točk, Cinkarna 25. Veflon 23, Sipro in Črički po 22 ... Izidi 20. kroga 2. lige: Merkur - Kompole 0:3 (b.b.), Etol -Amaterji 0:2, Triglav - Elektro Kerš3:2, Sintal - Ti02 Cinkarna 2:9, Novem - Engro Tuš 1:1. Vodi Engro Tuš 45 točk, Kompole jih imajo 38, Amaterji 35 ... (DŠ) Vsi želijo med prvih osem orenje 30:36 :17) , gledalcev 2.000, sodnika Ple- rajnov, Gramiko 5, Usačov 1, pov 3, Kurilenko 3, Nehajčik, v 8 (5), Haroška. b, Skok 4; Tamše 2, J. Dobel-3 (1), Oštir 1, Sovič, Sirk 2, L. ek, Blaževič. Trener Ivica Obr- 6 (5], Gorenje 6 (4). srenje 14 minut. nmersbach - Veszprem 32:30. 1 točke, Celje 3, Veszprem 1, izeged - Bosna 39:24. Vrstni Gorenje 2, Meškovo 0. Le še štirje dnevi nas ločijo od štarta nove sezone v 1. A slovenski košarkarski ligi za moške, sezone, ki naj bi bila po vseh napovedih še kako zanimiva. Pet klubov s Celjskega je zagotovilo, da tudi ljubiteljem košarke na tem koncu Slovenije ne bo dolgčas. Za napoved sezone smo zastavili po pet vprašanj: 1. Kdo je odšel in kdo prišel? 2. Kolikšen je proračun? 3. Kakšne so ambicije? 4. Kateri klub bo najboljši na Celjskem? 5. Kdo je favorit prvenstva? Vsi klubi so se takoj odzvali in odgovorili. Kaj, lahko preberete v spodnjih vrsticah, pri čemer so klubi razporejeni po lanski uvrstitvi. Zlatorog 1. Odšli: Uroš Globovnik, Boško Stojakovič, Drago Br-čina, Jernej Pešič, Jack Ingram, Žan Vrečko, Terry Williams, Slobodan Ocokoljić, trener Zoran Martič, pomočnik trenerja Matej Bakšič. Prišli: Nejc Strnad, Ante Mašić, Nemanja Jelesijević, Damir Dronjić, Lance Harris, trener Damjan Novakovič, pomočnik trenerja Sebastjan Krašovec. 2. Proračun bo enak kot lani. 3. Uvrstitev v Jadransko ligo, finale pokala KZS, v po- Salih Nuhanovič kalu Fiba uvrstitev med 16. 4. Zlatorog 5. Union Olimpija llektra Esotecii 1. Odšli: Miha Čmer, Blaž Ručigaj, Marijan Pojatina, Sr-boljub Nedeljkovič, Jernej Mi-halič, Žiga Mravljak, Mario Matijevič, Dalibor Matijevič, Domen Demšar, trener Bojan Lazič. Prišli: Žan Vrečko, Mi-hailo Bogešič, Ivan Šimunič, Brane Lekič, Luka Golež, trener Ivan Stanišak. 2. Proračun članske ekipe je malo manjši, kot je bil v pretekli sezoni, je pa kar občutno nižji od slovenskih ekip. s katerimi se je Elektra v pretekli sezoni borila za zgornji del prvenstvene lestvice. 3. Ambicije so enake kot v pretekli sezoni, to je uvrstitev med osem najboljših ekip. Zaradi močno spremenjene in pomlajene zasedbe ter novega trenerja bo ta cilj dosegljiv le s trdim in z zavzetim delom celotnega kluba. 5. Boj za naslov državnega prvaka bo tudi v tej sezoni med ekipami iz ljubljanske kotline. Alpos Šentjur 1. Odšli: trener Damjan No-vakoyič, Jimmie Lee Hunt II., Elvis Kadič, Mario Novak, Ma tej Krušič, Miha Sajko. Priš h: trener Matjaž Čuješ, Mihaj lo Delič, Ervin Dragšič, Bo rut Grušovnik, Primož Koba-le, Srboljub Nedeljkovič. 2. Letošnji proračun bo manjši kot lanski, predvidoma bo znašal 150.000 evrov. V gospodarsko podhranjenem okolju to pomeni ogromen dosežek, pri čemer bo s klubom še naprej ostal generalni pokrovitelj Alpos. 3. Želimo si, da bi bila članska ekipa kar najbolj konkurenčna, upamo pa na preboj v ligo za prvaka. Želimo uveljaviti nekaj mladih igralcev, ki nam jih ne manjka, kakor tudi, da mlajše selekcije naredijo še korak naprej na slovenskem košarkarskem zemljevidu. 4. Zlatorog 5. Union Olimpija BiSopsi Polzela 1. Odšla: Gianpollo Zore, Sašo Tajnik. Prišli: Rajko Ritu-per, Lovro Hren, Klemen Bre-že, Klemen Lorbek: 2. Proračun znaša 150.000 evrov. 3. Uvrstitev med prvih osem, torej v ligo za prvaka. 4. Zlatorog 5. Union Olimpija Rogla Zreče 1. Odšla: Jernej Tiringer, Jadranko Čovič. Prišli: Miroslav Petrovič, Kabine Sissoko, Miloš Šporar. 2. Proračun je med 100.000 in 110.000 evri. 3. Želimo si obstanek med najboljšimi oziroma zlata sredina. 4. Zlatorog 5. Union Olimpija JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ KRATKO Vodi iŽ ivex pred Dobovcem! Kluba malega nogometa s Celjskega, Živex iz Celja in Dobovec, sta po petih krogih 1. slovenske lige na prvem in drugem mestu. Do-bovčani so zmagali v Sevnici in imajo 10 točk, Celjani pa še eno več, potem ko so v domači dvorani v derbiju s 4:1 premagali aktualnega državnega prvaka Puntarja iz Tolmina. Edini gol v 1. polčasu je dosegel Primož Gajšek, na 2:0 je povišal Matjaž Vojsk (nenadoma je sprožil z 10 metrov), zaostanek Tolmincev, ki so vse bolj pritiskali, pa je po nesporazumu Krofliča in Ku-glerja znižal Brkič. Odločilna minuta odmora Trener Živexa Mitja Jontez je že 10 minut pred koncem tekme zahteval time-out, po katerem so njegovi varovanci spet zaigrali bolj zbrano ter z goloma Dragomirja Railiča (zaključil je prodor Kolarja) in Draga Kuglerja (v isti, zelo dolgi celjski akciji je Rai-lič zadel vratnico) zanesljivo zmagali. Pri domačih ni imel pravice nastopa Milan Adri-njek, zelo oslabljeni gostje pa v končnici tekme niso upali preveč tvegati - denimo z vratarjem v napadu - kajti bali so se morebitne katastrofe. V dvoboju trenerjev, ki sta bila na tronu v zadnjih dveh letih, je bil od Daria Lebana uspe- šnejši marljivi in pri igralcih priljubljeni Mitja Jontez - Ban-fro: »Razen petih kriznih minut smo v celotni tekmi prevladovali, zato je naša zmaga povsem zaslužena. Taktično smo odigrali zelo zrelo. Puntar v Celju še ni zmagal in še dolgo ne bo. Izgubiti bi moral še višje, po prekršku nad Novakom bi Kobal moral dobiti rdeči karton! Čaka nas najtežja tekma, gostovanje v Ribnici pri zadiijeuvrščeneni moštvu. Tam se bo videlo, ali je našim igralcem vodstvo zmešalo glave.« »Fantje sodijo na vrh!« Navdušen je bil predsednik kluba Andrej Štrk: »Fantje so «pustili dušo«, z bojevitostjo so dokazali, da sodijo v sam vrh. Upamo, da tudi ob koncu prvenstva!« Svoje videnje je podal tudi kapetan Matjaž Vojsk: »Očitao se obrestuje naše prizadevno in kvalitetno delo v zadnjih dveh mesecih. Malce so nam manjkali>možgani<, Mijo Adrinjek zna v kritičnih trenutkih stopiti na žogo. "Ridi brez njega smo dobro odigrali. Vse bomo storili, da se bomo zadržali na čelu.« Kapetan Puntaija Igor Kragelj ni tarnal, a je poudaril: »Z bratoma Uršič bi bilo morda vse drugače. Zelo smo ju pogrešali. Čestitam Zivexu. Bil je zelo razpoložen, mi mu s trenutno zasedbo težko kljubujemo. Evropski nastopi so nas utrudili. Proti koncu sezone bomo pokazali vse, kar znamo. Tedaj bo pomembno, ko bo vse >na kockk Takrat bomo videli dejansko razmerje moči.« Selektor slovenske reprezentance, Celjan Andrej Dobovičnik, je na priprave pred odhodom na turnir v Brazilijo povabil Matjaža Vojska, Uroša Krofliča, ki je v izjemni formi, in Draga Kuglerja. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Drago Kugler in Andrej Kolar: »Kdo je za nami na lestvici? Vsi!« Št. 80 - 9. oktober 2007 - NOGOMET Izidi 13. kroga 1. SL: Drava - MIK CM Celje 0:2 (0:2); Biščan (7), Puc (17), Livar -Maribor 0:6, Koper - Primorje 1:1, Gorica - Interblock 1:0, Domžale - Nafta 5:0. 9. krog 2. SL: Bonifika - Rudar Velenje 1:3; Jakomin (72); Mujakovič (45), Mujanovič (65, 69). Vrstni red: Triglav Gorenjska 17, Bela krajina 16, Rudar 15, Bonifika, Aluminij 14, Zavrč, Krško, Mura 12, Zagorje 7, Krka 3. 9. krog 3. SL - vzhod: Šentjur - Odranci 4:2; Jecl (66), Peša (73), Bolko (78), Kovinar Štore - Stojnci 2:2; Filo-vič (23), Korun (38), Šmartno - Dravograd 2:0; Plesnik (20), Smajlovič (82), Dravinja - Šmarje 1:2; Vodopivec (69); As slana j (13), Čakš (51). Vrstni red: Šentjur 23, Šmarje, Šmartno 17, Dravinja 15, Veržej, Odranci, Pa-loma 14, Malečnik 13, Stojnci, Črenšovci 11, Dravograd 10, Kovinar Štore 7, Roma 5, Pohorje 3. 9. krog Štajerske lige: Möns Caudius - Rogaška 3:0; Poredski (17, 87), Mordej (62), Šoštanj - Oplotnica 3:2; Rošer (5), Rajkovič (33), Kljevkovič (58), Partizan Fram - Zreče 4:0, Simer Šampion - Gerečja vas 0:0. Vrstni red: Simer Šampion 23, Šoštanj 20, Gerečja vas, Ormož 19, Möns Claudius, Pod-vinci 14, Rogaška 13, Bistrica, Partizan Fram 12, Šentilj, Zreče 10, Peca 9, Oplotnica, Železničar 3. 5. krog 1. SLMN: Zivex -Puntar 4:1 (1:0); Gajšek (3), Vojsk (22), Railič (29), Kugler (33), Sevnica - Dobovec 5:7 (2:4); Stres (10, 14, 37), R. Mordej (17, 27), Brečko (19). Vrstni red: Živex 11, Dobovec, Svea 10, Gorica 8, Tomi Press Bronx, Izola 7, Puntar 6, Sevnica 4, Ajdovščina 2, Sodražica 1. ROKOMET 4. krog 1. SL (ž): Olimpija - Celje Celjske mesnine 25:26 (14:14); Potočnik, Stipanova 7, Jankovič 4, Šon, Centrih 3, Zorko, Gerič 1. Mercator Tenzor - Celeia Žalec 39:33 (20:13); Čerenak 11, Jeriček 7, Z. Bojovič 6, Čurko 4, Gr-čar 3, Sotlar, Debelak 1. Vrstni red: Krim Mercator 10, Celje 8, Celeia Žalec, Mercator Tenzor, Škofja Loka, Brežice 6, Olimpija, Velenje 2, Kočevje, Burja, Izola, Zagorje 0. KOŠARKA 3. krog Pokala KZS (m), povratne tekme: Terme Oli-mia - Hopsi 77:83, Litija - Rogla 62:77, Konjice - Hrastnik 79:78. O t: o a.' ŠPORTNI KOLEDAR Sretla, 10. 10. ROKOMET 1. SL (m), 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (17.30). Četrtek, 11.10. KOŠARKA Pokal KZS (ž), 2. krog: Domžale - Merkur Celje (20). 0TR05KI ČA50PI5 Na Kalobju za vsako bolezen rož'ca raste Učenci Podružnične osnovne šole Sveti Štefan smo se sredi septembra odpravili na zanimiv naravoslovni dan o zdravilnih zeliščih. Na Kalobje smo prispeli v meglenem jutru. Pri kužnem znamenju nas je pričakal Milan Kalan, ki nam je takoj povedal nekaj zanimivosti o kraju v preteklosti. Bilo je zanimivo, ampak mi smo čimprej želeli zvedeti kaj o zeliščih in čaju. Pot ni bila dolga. Kmalu smo prispeli na kmetijo, ki nima hleva in ne večjega traktorja z veliko priključki. Smo pa lahko vonjali vonjave, kot bi imeli v ustih Herba bombone. Seveda, to je zeliščna kmetija. Pridružila se je še Vikica Kalan, ki je povedala, zakaj so se odločili za kmetijo, ki bo gojila in sušila zelišča. Lahko smo si ogledali njihovo sušilnico in sobo, kjer jih shranjujejo. Podala sta nam veliko znanja o nabiranju , sušenju, shranjevanju zelišč in pripravljanju čaja pri nas doma. Po njihovi recepturi smo čaj tudi okušali. Vsem učencem je bil zelo dober, tako da ga je marsikdo popil dve skodelici. Ker smo bih dobri poslušalci, so nas nagradili z vrečko čaja citionke, da si ga pripravimo še v šoli. Ko smo čaj skuhali v šoli, so ga otroci takoj prepoznali. Pravijo, da lepo diši, dober je. Za konec smo se lahko sprehodih po njihovem zeliščnem vrtu. Nekaj zelišč smo prepoznali, ogromno nam jih je bilo nepoznanih. Presenečeni smo bih, koliko rastlin je zdravilnih. Po vrnitvi v šolo smo še oblikovah šopke mete in melise, ki so jih učenci nesli domov in jih bodo posušili na primernem mestu. Zanimiva je bila učenka, ki je rekla, da sedaj že ve, da bo postala zeliščarka, ker ima rada te rastline. Iz zadovoljnih obrazov otrok smo ugotovile, da je bi to pravi dan. Kljub temu, da so še majhni, jih je veliko zanimalo. Verjetno bo marsikdo poučil svoje starše, kako morajo pripraviti čaj in da bi bilo dobro nabrati kakšno zelišče za čaj. Učiteljice POŠ Sveti Štefan Delovni konjiški šolarji Osnovna šola Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je enega izmed šolskih dnevov v celoti namenila ustvarjalni dejavnosti mladih. Ne nazadnje se ponašajo z nazivoma zdrava in eko šola, teorijo pa je dobro preizkusiti v praksi. Ves dan so se tako vrstile številne delavnice, v delavnici tehničnega pouka so učenci oblikovah svečnike in sveče, mladi »pleskarji« so olepšali vhod v šolo, kjer je začasna pregrada med šolo in gradbiščem, kjer raste nova telovadnica... Vse pa so skrbno spremljali člani novinarskega krožka, ki so na koncu izdali zanimivo zloženko. MBP Še vedno ste vabljeni, da izpolnite glasovnico za svojo najljubšo knjigo in jo pošljete na naslov Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden izžrebamo nagrajenca za lonček z Miškom Knjižkom in tokrat je to Luka Gobec, Spominska 5, Celje. Vabljeni pa ste tudi, da pošiljate prispevke za otroški časopis. Tokrat boste izvedeli, kako se imajo na podružnični šoli v Svetem Štefanu in v šoli Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah. 2007 MEN'S CHAMPIONS TROPHY Celje-, Slovenia/ EHF Pokal 200? laHgdtgfWj Parada zvezd celjskega rokometa Praznovanje jubileja so v RK CPL, zaradi organizacije EHF Pokala zmagovalcev 2007 v dvorani Zlatorog, 20. in 21. oktobra, prestavili na letos. Eden viškov praznovanja bo tekma »Parada evropskih zvezd RK CPL«. Na ta način želi klub svojim navijačem še enkrat predstaviti rokometne zvezde, ki so ali pa še nastopajo za RK Celje Pivovarna Laško ter se jim na ta način zahvaliti za pečat, ki so ga pustili v celjskem klubu, Seznam vabljenih je objavljen tudi na spletni strani tekmovanja ; THW Kiel - zmagovalec EHF lige prvakqy 2007 HSV Hamburg - zmagovalec EHF Pokala pokalnih zmagovalcev 200? ; SC Magdeburg - zmagovalec Pokala EHF 2007 RK Celje Pivovarna laško - udeleženec s posebnim povabilom EHF : Tekmovalni spored: Sobota, 20. oktober 2007: 17:Q0h: RK CPL - SC Magdeburg 19:00h: THW Kiel - HSV Hamburg Nedelja, 21. oktober 2007: 13:30h: Tekma za tretje mesto 15:30h: Finale Prodaja vstopnic: • www,esiti,corn, www.rk-ce!je.si ter v vseh MIK-ovih salonih (www.tnik-ce.si) po Sloveniji. Spored za četrtek, 18. oktober 2007: 16:30h Tekma navijačev 17:15h Tekma novinarjev Celja in Ljubljane 18:00h Tekma veteranov Celja in Ljubljane 19:00h Tekma »Parada evropskih zvezd RK CPL« Organizator EHF Pokala zmagovalcev 2007, v sodelovanju z NT&RC, za vse obiskovalce v soboto, 20. oktobra in nedeljo, 21. oktobra, po odigranih tekmah, pred dvorano Žlatorog ; ; pripravtjs; ZABAVO Poleg ponudbe hrane in pijače, se vam bodo v živo predstavili: Kingston Nude Nuša Derenda Saša Lendero Turbo angels Manca Špik Rebeka Dremeij, 6Pack Čukur, Domen Kumer, Werner, Brigita Šuler, Anžej Dežan, Pijamas, Katrca, Sexpfosion, Foxy teens, Tanja Žagar,... MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA Ime in priimek: Naslov: Dovoljujem, do so m; objavljeni. Umrla 30-letna sopotnica na motorju Kdo se izmika Pretep odgovoru in pred plačilu? lokalom Nikjer nismo dobili odgovora, kdo bo plačal več kot 100 tisoč evrov za skladiščenje pretihotapljenih cigaret Zgodba o prijetju mednarodne združbe, ki je čez Slovenijo pretihotapila več kot 300 ton cigaret, še vedno ni končana. No, vsaj za nas ne. Želeli smo namreč preveriti, ali držijo naši podatki, da je strošek skladiščenja več ton cigaret, ki so bile zasežene v preiskavi lani in so do letos stale v skladišču Intereuro-pe, znašal več kot 100 tisoč evrov. Točnih odgovorov na naša vprašanja žal nismo dobili, kljub temu, da imajo ljudje pravico vedeti, ali bodo kot davkoplačevalci morda morali oni pokriti stroške, ki so nastali v kaznivem dejanju. Naj osvežimo spomin. V koncernu Intereuropa so nam odgovorili takoj. Tovor je bil res shranjen pri njih, ker so jih pač tako prosili, a kolikšna je cena skladiščenja, nam niso mogli povedati. Elegantno so se izvili na carinski upravi, kjer so nam, kljub temu, da gre za čez mejo tihotapljen tovor, odgovorili, da na tem področju nimajo pristojnosti. Zatem smo čakali le še na odgovor Generalne policijske uprave v Ljubljani. Tam so povedali, da je preiskavo usmerjal tožilec, zato so pravi naslovniki za vprašanja na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Enaka vprašanja kot predhodnim sogovornikom smo nato zastavili tudi njim. Kdo krije stroške hrambe tovora, kaj se je oziroma bo s tem tovorom zgodilo in ali je znano, da naj bi se cena hrambe povzpela že na več kot 100 tisoč evrov, so bila tri ključna vprašanja. Ali se izogibajo Bo šel denar za skladiščenje tihotapskega plena iz žepov davkoplačevalcev? odgovorom in kako strokovno so odgovorili na zastavljena vprašanja, presodite sami iz zapisa vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Blanke Žgajnar: »Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je v zadevi, o kateri sprašujete, prejelo dne 21.9.2007 kazensko ovadbo zoper več oseb. To-žilska odločitev še ni sprejeta.« In ker nam uradne inštitucije, ki bi na vprašanja javnosti morale odgovoriti točno in neposredno, niso odgovorile, smo pač poskušali odgovore poiskati sami. Naša različica Neuradno smo izvedeli, da so ravno v dneh našega poizvedovanja o tem primeru cigarete iz sldadišča že odpeljali. Da bi jih uničili. Menda v eno od celjskih podjetij, ki je poskrbelo za to, da so jih zmleli. Šlo je za ponarejene cigarete, ki so poleg ostalih cigaretnih škodljivih snovi vsebovale še dodatne nevarne primesi. Ce bi šlo za prave Marlboro cigarete, bi jih morda država lahko še prodala in pokrila stroške... Carinska uprava (ki nam na vprašanja ni odgovorila) naj bi izdala odločbo za uničenje zaseženih in skladiščenih cigaret približno pred 14 dnevi. Od datuma izdaje odločbe do uničenja tovora naj bi bila carinska uprava pripravljena plačati stroške shrambe, ne pa tudi za skladiščenje od lanskega septembra do tega datuma. Za tisti čas bi stroške morala plačati policija, smo še izvedeli. Račun do petka še ni bil plačan, menda pa se na relaciji Intereuropa-policija še dogovarjajo, kdo točno bo plačnik. Intereuropa, ki je v vsej situaciji še najmanj »kriva«, saj je shrambo le dovolila v enem od svojih skladišč, se mora zdaj na vse kriplje truditi, da ji nekdo to uslugo poplača. Naj ob tem zapišemo, da ima Intereuropa zelo dobro varovana in tudi ustrezno urejena skladišča, zato so se verjetno ob zasegu takšne ogromne količine nanjo obrnili zato, da se ne bi ponovil dogodek kot pred časom, ko so iz policijskega skladišča odpeljali zaseženo konopljo. To so torej naši neuradni, a zanesljivi podatki. SIMONA ŠOLINIČ V noči na nedeljo je pred nočnim lokalom Escape na Mariborski cesti prišlo do pretepa, v katerega je bilo vpleteno večje število oseb. Prav tako je več oseb poškodovanih, vsaj en moški je v pretepu dobil hude telesne poškodbe, zaradi česar so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Natančen vzrok pretepa še ni znan, v mikastenje pa naj bi bili vpleteni moški tudi iz drugih krajev, ne le iz Celja. Kot so sporočili s celjske policije, so enega moškega tudi pridržali, kmalu naj bi ga zaslišal preiskovalni sodnik, ki bo odločal o priporu. Grozi mu kazen zaradi povzročitve hude telesne poškodbe in nasilništva. Sicer pa policisti še vedno preiskujejo okoliščine pretepa in iščejo še ostale pretepače, ki so s kraja pobegnili. To je v lokalu na Mariborski cesti v Celju že druga prijava merjenja moči v zadnjih nekaj mesecih. Medtem ko naj bi jo v noči na nedeljo skupil nekdanji hokejist Rok T., je pred meseci iz lokala z zlomljeno čeljustjo odšel košarkar Dean DunoviČ. Pred časom, ko je v lokalu goste s strežbo zabaval eden od zelo popularnih »barovcev«, je iz lokala prišla tudi vest, da naj bi se le-ta nespodobno obnašal do neke Celjanke, ki naj bi razmišljala celo o prijavi. A se je kasneje izkazalo, da je bila mladenka le razočarana, ker se »barovcu« ni zdela simpatična ... SŠol Stisnilo mu je nogo V Močilnem pri Radečah se je v soboto popoldne zgodila huda delovna nesreča. Hudo se je poškodoval 42-letni domačin. Ta je po končanem trošenju hlevskega gnoja z visokotlačnim vodnim aparatom čistil trosilec gnoja. »Med čiščenjem je pogon na trosilcu deloval tako, da sta se valja za izmet vrtela, deloval pa je tudi podajalni mehanizem. Med čiščenjem je 42-letnemu domačinu, ki je stal na kesonu, spodrsnilo,« pravijo na celjski policiji. Moški je padel, nogo pa mu je ujelo med valja za izmet. 42-letnik je trenutno v zdravniški negi. Smuknil Ji je v spalnico Minuli četrtek zvečer je v Kraigherjevi ulici v Celju prišlo do nenavadne tatvine. V eno od stanovanj je namreč prišel mlajši moški, in medtem ko je bila lastnica v kopalnici, iz torbice v spalnici vzel denarnico z dobrimi dvesto evri gotovine in dokumenti. Lastnica ga je sicer zalotila in vprašala, kaj dela v njenem stanovanju, tat pa se je izgovoril, da nekoga išče in jo ucvrl skozi vrata. Nepovabljenega gosta še vedno iščejo. V nedeljo nekaj minut čez 14. uro se je na Celjski cesti v Žalcu zgodila nova tragična nesreča. Trčila sta voznik osebnega vozila in motorist s sopotnico. Kot pravijo na policiji, se je nesreča zgodila v križišču, ko je 39-letni voznik osebnega vozila najprej ustavil in nato zapeljal na prednostno cesto. Proti Petrovčam je v tistem trenutku pripeljal 24-letni voznik motorja s sopotnico, ki je zaradi izogibanja vozilu, ki mu je izsililo prednost, najprej zavil levo, a je z zadnjim delom motorja oplazil avtomobil. 24-letnik je nato trčil v drog javne razsvetljave, pri tem pa se je 30-letna sopotnica na motorju tako hudo poškodovala, da je umrla na kraju nesreče. To je že 31. smrtna žrtev letos na naših cestah, v enakem obdobju lani je v prometu umrlo 23 ljudi SŠol Foto: SHERPA Resno vzeli maketo Po internetu krožijo zanimive fotografije iznajdljivih mladcev, ki so se nekje v Sloveniji takole lotili menjave pnevmatike na maketi vozila in policista za umirjanje prometa ... ® Marlboro Ili Marlboro [Marlboro [0J(K)|JBJ^ Pfaiftoro 16 KULTURA MOVI TEDNIK Ulica Zofke Kveder je v Celju v naselju Lava. Od Kvedrove do Krpana V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje ulice Zofke Kvedrove, ki je v Celju na Lavi. Poimenovali so jo po pisateljici in publicistki Zofki Kveder. Rodila se je 22. aprila 1878 vLjubljani, kjer je preživela tudi otroška in mladostniška leta. Po končani osnovni šoli je izobraževanje nadaljevala na meščanski pri ljubljanskih uršulin-kah, nato pa je med potovanji po evropskih državah neformalno izobraževanje nadaljevala z branjem in s poslušanjem predavanj na številnih takratnih univerzah v Zürichu, Bernu, Miinchnu, Pragi, Berlinu in Zagrebu. Zofka Kveder je prvo službo nastopila po končani meščanski šoli pri očetu v Retjah v Loškem Potoku, nato pa je nekaj časa delala kot uradnica v Kočevju in Ljubljani. Od leta 1899 je živela v Trsta, kjer je urejala ženski list Slovenka, sodelovala pa je tudi pri tržaški Edinosti. Leta 1900 je njeno domovanje postala češka prestolnica Praga, leta 1906 se je preselila v Zagreb, kjer se je poročila s hrvaškim pesnikom Je-lovškom. Zofka Kveder se je vseskozi preživljala kot pub-licistka in urednica. Še ko je živela v Pragi, je začela urejati družinski mesečnik Domači prijatelj, katerega urednica in sodelavka je bila polnih 12 let (1904-15), v letih 1907-17 je sodelovala tudi pri zagrebškem časniku Agramer Tagblatt, kjer je urejala žensko tedensko prilogo Frauenzeitung. V težkih časih 1. svetovne je začela izdajati in urejati novo revijo, namenjeno ženski populaciji, Ženski svijet (1917), ki se je leto kasneje preimenovala v Jugoslavensko ženo. Kot zanimivost naj navedemo, da je leta 1921 uredila tudi Almanah jugoslavenskih žena. Zofka Kveder je bila za svoje čase izjemno naprédna ženska. V svet je odšla še razmeroma mlada. Že v Trstu se j e spoznala s težkim socialnim in vse aktualnejšim ženskim vprašanjem, po odhodu v Švico, kjer je želela študirati, se je njen svetovno nazorski pogled še bolj usmeril v socialno in feministično angažiranost, s katerima je v naslednjih letih usmerjala svoje publicistično in literarno ustvarjanje. Njena dela so zelo - ■r'T Ol SE (co ime =nuj n pogosto opisovala nevzdržne medčloveške odnose in trpljenje žensk v zgrešenih zakonih. Veliko snovi je črpala tudi iz svojega življenja, nenazadnje je bila tudi sama poročena dvakrat (Jelovšek in Demetrovič). Prvo kratko prozo Kapčev stric je objavila v Slovenki leta 1898. Kasneje je sodelovala tudi z drugimi slovenskimi listi in časniki, od leta 1900 pa je občasno že objavljala tudi v zagrebškem Agramer Tagblat-ta. Tega leta je v Pragi izdala prvo zbirko, črtice Misterij žene, v katerih je večina zgodb govorila o nasprotujočih si idealih ženske in moškega, socialnem in duhovnem stanju žensk in mater, ki so pretežno žrtev ponižanj, krivic in predsodkov. Razumljivo je, da ji kritike v takratnih še pretežno patriarhalnih razmerah niso bile naklonjene, z izjemo Ivana Cankarja. Dve leti kasneje (1902) je izšla njena zbirka novel Odsevi, leta 1903 pa kratke zgodbe Iz naših krajev, kjer je v cankarjevskem slogu orisala socialne in moralne stiske slovenskega kmeta. Leta 1905 je v zbirki Iskre izdala lirične črtice, izšle so v slovenskem in hrvaškem jeziku, kjer je objavila vrsto čustvenih mladostnih spominov in opisov človeških značajev. Najpomembnejše pisatelji-čino delo je roman Njeno življenje, iz leta 1918, ki govori o nesrečni ženski, poročeni s človekom, ki ga komajda pozna, alkoholikom, kvartopircem, ki uničuje življenje njej innjunim štirim otrokom. Ko se žena po moževi smrti in smrti njenih treh otrok zave, da ji je ostal samo sin, ki nosi značajsko dediščino očeta, vzame stvari v svoje roke in najprej ustreli sina, nato pa sodi še sebi. Hidi roman Hanka (1917), pisan v hrvaščini, je naletel pri kritikah na dober odmev. Protivoj-ni roman v pismih, ki je slovenski prevod doživel leta 1938, govori o usodi mlade Poljakinje, ki je v času 1. svetovne vojne doživela zakonsko krizo in novo ljubezensko zvezo. Glavna sporočilna vrednost tega njenega dela je, da imajo tudi ženske pravico do svobodne izbire partnerja. Zofka Kveder ni pisala samo zgodb s poudarjeno feministično vsebino, ampak še vrsto veselih in rahločutnih povesti o svojem družinskem življenju. Sprva so izhajale v Domačem prijatelju, po smrti avtorice pa so izšle tudi v knjižni obliki: Vladka in Mitka (1927) in Vladka, Mitka in Mirica (1928). Med njena pomembnejša dela sodijo tudi drame. Najboljša je socialna drama Amerikanci (1908), ki prikazuje revščino in razočaranja doma ter odhajanje Slovencevv»beli svet«. Po 1. svetovni vojni pisateljica ni mirovala. Napisala je še dve izrazito projugoslo-vansko politično usmerjeni in v hrvaščini pisani drami Unuk kraljeviča Marka (1922) in Arditi na otoku Krku (1923). Zofka Kveder je slovenskemu pripovedništvu zapustila tudi vrsto prevodov. S prevodi iz češčine je veliko prispevala k poznavanju češke dramatike na Slovenskem, s prevodi slovenskih avtorjev v nemščino (prevajala je Kersnika in Cankarja) ter v hrvaščino (od Levstika do Cankarja) pa je poznavanje slovenskega pripovedništva širila v sosednje dežele. Naj omenimo, da je bila Zofka Kveder vseskozi izvrstna mentorica mladim, med njimi sta bila tudi Lovro Kuhar - Prežihov Voranc in France Bevk. Zofka Kveder je umrla 21. novembra 1926 v Zagrebu. Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Krpanove ulice, ki je v Celju na Os-trožnem. Foto: GK Zgodbo o Zofki Kveder je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Ulica Zofke Kveder je v Celju v naselju Lava. V soboto so v Anini galeriji v Rogaški Slatini odprli razstavo fotografij mojstra popotniške, reportažne in podvodne fotografije Arneta Hodaliča z naslovom Ukradeno otroštvo. Razstava, ki jo lahko uvrstimo med družbenokritične, saj prikazuje otroško trpljenje, je razdeljena na tri dele. Avtor najprej prikaže življenje v Gazi, kjer so otroci žrtve izraelskega nasilja. S fotografijami se preselimo tudi v Afganistan. Hodalič je obiskal zapor, v katerem so otroci zaprti z odraslimi za- porniki, med posiljevalci in morilci. V tretjem delu prikaže ruske otroke, ki jih urijo za specialne enote. Razstavo si lahko ogledate do 4. novembra, in sicer od torka do nedelje med 16. in 19. uro. AK Foto: NM Arne Hodalič v družbi Mance Izmajlove, Mihaele Pihler in slatinskega župana mag. Branka Kidriča. Poklon Antonu Novačanu V spomin na dramatika, novinarja, publicista, pesnika in pisatelja ter predvojnega politika Antona Novačana KUD Zarja Tr-novlje - Celje pripravlja že 15. Novačanova gledališka srečanja. Na odru kulturnega doma v Trnovljah se bo med 12. oktobrom in 24. novembrom zvrstilo osem gledaliških predstav. Poleg domače skupine se bo predstavilo sedem gostujočih amaterskih gledaliških skupin in društev. Letošnja prireditev je posvečena 120-letnici rojstva Antona Novačana, zato bo Ljubiteljsko gledališče Teharje kot uvod v gledališka srečanja v četrtek uprizorilo gledališki recital Novačanove poezije. Srečanje bodo v petek odprli z odlomkom iz Hermana Celjskega, nato pa bo sledila farsa Trije vaški svetniki v izvedbi KUD Pirniče Oder treh herojev. V soboto bo velenjsko gledališče uprizorilo Paciente v čakalnici. Naslednji petek bo gledališka skupina KUD Dolomiti iz Dobrove voščila Lahko noč, mama, gledališče Toneta Čufarja z Jesenic pa se bo prihodnjo soboto predstavilo s komedijo Kralj Artur in sveti Gral. Na letošnjih Novačanovih srečanjih se bodo zvrstile še predstave Sli- kar v Martinovi vasi Gledališča pod kozolcem iz Šmart-nega ob Paki, Vse zastonj, vse zastonj gledališke skupine KUD Predoslje pri Kranju, Denar z neba gledališčnikov KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera ter komedija domače skupine Gospod lovec. Občinstvo bo tudi letos lahko ocenjevalo predstave (razen domačo), pri čemer bodo na zadnjem večeru, 24. novembra, razglasili najuspešnejšo predstavo, vsakokrat pa bo posebna komisija občinstva izbrala tudi igralca večera. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pelikan gostuje na Češkem Fotograf Josip Pelikan se s svojimi fotografskimi deli prvič predstavlja v tujini. 149 njegovih izbranih originalnih fotografij je od včeraj na ogled v Pragi, v razstavnih prostorih češkega kulturnega ministrstva. Na Češkem, od koder so izhajali fotografovi starši in so se v drugi polovici 19. stoletja preselili v Celje, se Pe- likan predstavlja s portreti iz začetka 20. stoletja ter izborom iz njegovih tematskih zbirk, posnetki arhitekture, planin, eminentnih zdravilišč, industrije in promenade. Razstavo v Pragi spremljata tudi kataloga, ki predstavljata zbirki Pelikanovih portretov ter arhitekture in industrije. Pelikanov opus sicer obsega 30.000 fotografij in 3.000 steklenih negativov. Njegovo dediščino predstavlja tudi edinstveni stekleni fotografski atelje v Celju, v kate- rem so na ogled popotne in ateljejske kamere, objektivi in fotografski aparati mojstra Pelikana. BA Hodaličeve fotografije v Anini galeriji NOVI TEDNIK KULTURA 17 Žlahtnost slik in poezije Drago Medved kot slikar in pesnik v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Širša kulturna javnost pozna Draga Medveda predvsem kot avtorja številnih knjig, posvečenih vinu in vinski trti, pri čemer ni zanemarljivo njegovo »vinsko viteštvo«. Znan je tudi kot avtor spremnih besedil o slikarjih in slikarstvu, po monografijah o znanih slovenskih slikarjih, katalogih in različnih publikacijah, ki se jih je pri njegovem več kot trideseüetnem delu na tem področju nabralo kar nekaj. Novinar, publicist in slikar, ki se je rodil na Ponikvi pri Gro-belnem, se je iz Celja pred kratkim z družino preselil v Novo Cerkev, kjer živi in ustvaija. Zadnje čase občinstvo in strokovno javnost navdušuje tudi kot slikar, ki se je v petih letih s svojimi likovnimi deli predstavil na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Minuli ponedeljek tudi v galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo v Celju, ko se je s ciklusom del z naslovom Archeo mystica kot slikar in pesnik predstavil tudi celjskemu občinstvu. Pred kratkim je namreč pri založbi Po-zoj v nakladi sto izvodov izšla zbirka njegovih pesmi, ki se jih kot botritis grozdnih jagod drži žlahtna plesen. Zato ji je dal tudi tak naslov: Botritis. Na prvi pogled vinska kultura, kulturna dediščina, do-moznanstvo ter enogastrono-mija nimajo veliko skupnega s slikarstvom in poezijo. A vendar pri Medvedovih slikah in v njegovi poeziji tenkočuten gledalec ali bralec najde zlato nit povezave med mistično arheologijo njegovih slikarskih del, ki so po oceni kritika Maria Ber-diča »neke vrste likovnoumet- nostni hommage starinoslovja in zgodovinopisja v obliki intimno in simbolno interpretiranih arheoloških najdišč, predvsem grobišč, ki so tradicionalna mesta prepletanja tostrans-tva z onostranstvom, odražajoč žalost ob izgubi zemeljskega življenja in hkrati upanje v nadaljevanje bivanja v nadzemelj-ski večnosti«. Tople zemeljske barve v- nanosih na ploskvah slik različ-rnh velikosti, simboli v obliki križa, kvadratov, polžastili spiral, celo šestila, vijug in žaga-stih črt so Medvedove priljubljene oznake, s katerimi vodi gledalca od slike do slike in ga pusti, da koplje in vrta, kot da bi se znašel na slojevitem polju arheoloških najdišč, iščoč življenje po življenju. Vtej zvezi so dovolj zgovorni tudi naslovi njegovih umetniških del iz ciklusa Archeo mystica: Archeo antica, Archeo Icarus, Archeo Styria, Arheo Panonica, Archeo Celeia ... In na lepem iz slikarja privre na površje še en vrelec. Poezija v zrelih letih se je potem, ko je v njem pesniška žilica utripala že zelo dolgo, prelila v pesniško zbirko z naslovom Botritis. Sestavljajo jo trije sklopi: Istrske elegije, Reminiscence in Botritis.' Nekaj pesmi je avtor prebral in predstavil na odprtju razstave in občinstvo z njimi ogrel kot s čašo žlahtnega vina. Njegove elegije se dotikajo neba in zemlje, težijo nazaj k naravi, na Kras, med kamen in rožmarin, brez meja in okvirov. Omenjene pesmi so kot bi spregovorile njegove slike: znajo pričarati vzdušje. V drugem sklopu pesniške zbirke izstopajo pesmi, ki spominjajo na vrtinec v vetru, so kot ena od njih, prispodoba pesnika: Brezkončna črta zenita/je kot življenje pesnika/pol gaje v sebi/pol ga je v nas./ Tretje poglavje so pesmi o vinu. V spremni besedi k zbirki zapiše Aleš Črnko: »Tu se pesnik najbolj odpre, njegova poezija se približa na dotik, vonj in okus ...V barvi belega vina uzremo obraz spreminjajočega se sveta in ga pozabljamo, kadar je slabe volje, in opevamo, kadar si zapomnimo njegov nasmeh. In v zraku je čutiti ljubezen.« K temu dvojnemu dogodku se je v mraku večera lepo podala tudi slovenska pesem dueta Biser ob spremljavi harmonike Marka Zibreta. MATEJA PODJED Drago Medved, v zadnjem času tudi pesnik in Slikar Wm . . 17.10. -13.12/07 in 8.1. - 29.3/08 Obiščite najlepša evropska mesta Povratna vozovnica z vsemi letališkimi pristojbinami samo Ob vsakem nakupu nad 20 EUR lahko za samo 99 EUR obiščete najlepša evropska mesta! • Prodaja Spar kuponov za letalske vozovnice v vseh trgovinah Spar in megamarketih Interspar od 10.10. do 23.10.2007 oz. do prodaje zalog • Kupec lahko z enkratnim nakupom kupi največ pet bonov, tudi če znesek enkratnega nakupa presega 100 EUR. • Rezervacije: 10.10. - 20.11:2007 • Čas potovanja: 17.10. - 13.12.2007 in 8.1. - 29.3.2008 • Spar kuponi za letalske vozovnice so veljavni samo za lete, objavljene na www.adria.si/spar vsi leti iz LetališčaJofeta putnika iflMEB '»mam "satane ìhs ® Parti ■ V ©Kopenhagen $ tirana Kankfur, AMSTERDAM Več informacij v trgovinah Spar, megamarketih Interspar ali na www.adria.si/spar. VARŠAVA Pohitite, na voljo je 7.000 kuponov! 18 BRALCI POROČEVALCI NOVI TEDNIK Nova znanja v šolah V okviru vseživljenjske-ga učenja Coraeniusovih stalnih strokovnih spopol-njevanj, ki je namenjen področju šolskih izobraževanj, sem se v času od 24. do 30. septembra kot edina predstavnica iz Slovenije udeležila seminarja z naslovom Comp@ctive. Namen seminarja je bil udeležence seznaniti z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in spletnimi aplikacijami, kot so npr.: Web 2.0, Podcast, COMPACT Wi-ki, e Journal, Le Mili, Odeo in le-te uporabiti v šolski praksi in pri mednarodnih šolskih projektih. Udeleženci seminarja smo v tem času ustvarili svojo lastno spletno stran in svoj blog. Seminar je bil še posebej zanimiv, ko smo imeli avdio konferenco z estonskimi in indijskimi učitelji ter video konferenco s finskim strokovnjakom za uporabo IKT. Resnično, kako je ob uporabi IKT komunikacija enostavna. Velika vrednost seminarja je tudi izmenjava izkušenj med udeleženci ter primer- java le-teh in v navezovanju stikov za načrtovanje novih mednarodnih šolskih projektov. Skupaj z drugimi udeleženci, seminarja sem oblikovala idejni načrt za skupni projekt z naslovom Planet Europe, v katerem želimo preko rabe IKT omogočiti učencem navezovanje stikov z vrstniki EU, spoznavanje kulturnih in geografskih značilnosti dežel in poglabljanje znanja angleščine. Idej pa še ni konec. Šole želimo navdušiti za sodelovanje v mednarodnem projektu Drevo = življenje, ki ga pri nas že izvajamo in h kateremu se je lani pridružilo mnogo šol iz naše regije, v letošnjem letu pa želimo projekt razširiti še izven naših meja. Seminarja se je udeležilo 16 udeležencev iz 13 držav: Italije, Francije, Poljske, Češke, Grčije, Čipra, Romunije, Estonije, Turčije, Finske, Bolgarije, Škotske in Slovenije. VLASTA PREVOLŠEK, učiteljica OŠ Frana Kranjca Celje Pojejo pesmi kot mati nekoč Ljudsko petje, kot ga slišijo v zadnjih desetih letih v Šmartnem v Rožni dolini, ohranja bogato kulturno in pevsko tradicijo v kraju, hkrati pa spominja na čase, ko je bilo veliko več druženja, veselja in sosedske pomoči. Ljudske pevke iz Jezerc delujejo v Prosvetnem društvu Dominik Hriberšek Šmartno v Rožni dolini. Pevke ohranjajo lepe pesmi, ki so jih peli že njihovi očetje in mame, dedki in babice. V desetih letih so imele več kot sto petdeset nastopov. Svojih prvih pet let so obeležile z izdajo zgoščenke z naslovom Pesmi iz Martinove fare, deset let delovanja pa so ovekovečile z drugo zgoščenko z naslovom Naša pesem, na kateri se sliši tudi moški glas. Besedilo za naslovno pesem je napisala kar njihova pevka Darinka Kos. Ljudske pevke iz Jezerc so povezane z naravo. Poznajo njen ritem življenja in umiranja ter ponovnega rojstva. Ta občutja s srcem prenašajo v pesem, ki jo tako radi slišijo daleč naokoli. Sliši se jih po vsej celjski regiji ter na festivalih v mariborski in dolenjski regiji. S srcem so zapele tudi v soboto, 29. septembra, ko so praznovale 10. obletnico delovanja v Kulturnem domu Šmartno v Rožni dolini. Na- slov prireditve Pojemo pesmi - kot mati nekoč je dovolj zgovoren in pove, da je ta pesem že stara, a še kako živa. Prireditev so si ogledali številni ljubitelji ljudske glasbe. Tudi ugledni gostje so se radi odzvali povabilu, med njimi predstavnik Mestne občine Celje. Ljubiteljska kultura živi s petjem in dram- skimi uprizoritvami v Šmartnem v Rožni dolini. Zal pa vse prepogosto ni deležna tega, kar si zasluži - vsaj obiska kulturne prireditve predstavnika Javnega sklada za kulturne dejavnosti iz Celja. Program sta popestrila povezovalca Jasna Senica in Miran Čerčnik z duhovitimi dialogi, ki jih je napisala Anka Dimec, režiserka prireditve. 1\idi scena, ki jo je izdelal Jože Žlaus, je pričarala pravo ljudsko vzdušje. Svoj pečat so pustih tudi Kamniški koledniki s citrarjem Tomažem Plahutnikom, Joškova banda iz Globoč pri Vojniku ter domača dramska skupina, ki vedno poskrbi za smeh na številnih odrih. Kultura v Šmartnem v Rožni dolini je navdihujoča, prireditve žive in dobro obiskane, kar se sliši predvsem od tistih, ki prihajajo v goste od daleč. Slednji občutijo ustvarjalni in ljubiteljski kulturni navdih, ki se ohranja v Šmartnem v Rožni dolini. DARJA GRDINA BANK © HypoGroup ALPE ADRIA Kostanjev piknik v Špesovem domu V četrtek popoldne je v atriju Špesovega doma zadišalo po pečenemu kostanju, na mizah pa se je poleg jesenskih dobrot ponujal tudi mošt. To pa je pomenilo, da je čas za peti, tradicionalni kostanjev piknik, ki ga vsako leto pripravijo za stanovalce doma. Ti so se zbrali na pravi vrtni zabavi ter ob glasbi in plesu folklorne skupine iz celjske mestne četrti Slavko Šlander tudi sami zaplesali in zapeli. Veseli druščini se je poleg direktorja Dragana Žoharja pridružil tudi župan Vojnika Beno Podergajs, ki se vedno rad odzove vabilu starejših krajanov. EG Predstavitev Slovenije, Celja in OŠ Frana Kranjca španskim učiteljem Matic Osovnikar pospešeno varčuje. Kaj pa vi? Vsi, ki se do 20. decembra 2007 odločite za Pospešeno varčevanje, prejmete darilo in se potegujete za potovanje v tople kraje. www.hypo-alpe-adria.si NOVI TEDNIK . ! NASVETI 19 Kraljevi goban, boletus regius Preprosti goban, boletus impolitus Dupainov goban, boletus dupainii Zavarovane gobe - gobani Tudi med gobani (boletus) so zavarovane vrste. Nekatere med njimi so že od nekdaj bolj ali manj redke (npr. boletus impolitus), nekatere pa smo po vsej verjetnosti iztrebili sami s prekomernim in nepravilnim nabiranjem. Vendar se včasih sprašujem, kako je mogoče, da kljub tako množičnemu in že fanatičnemu nabiranju gob pri nas ne izginejo tudi jurč-ki oz. jesenski, poletni, črni in borov goban, najpogostejše vrste, ki jih pobirajo Slovenci. Lahko bi celo rekla tako: bolj jih pobiramo, bolj rastejo. Seveda je res, da človek gobi včasih naredi celo uslugo, če jo dvigne od tal (jo pobere), saj s tem pripomore k lažjemu trošenju, veter namreč lažje raznese trose višje v zraku kot pa čisto pri tleh. Zato so nekatere gobe razvile sposobnost, da zrastejo precej visoko, npr. dežniki z izredno dolgimi beti. Krasen primer raznosa trosov na veliko daljavo je velika mrežnica (Clathrus arc-heri, imenovana tudi veliki lovkar), ki je prišla k nam iz daljne Avstralije. Pa se vrnimo nazaj h gobanom: zakaj nekatere vrste kljub tako množičnemu nabiranju ne izumrejo? Verjetno zato, ker imajo zelo razvejan, trdovraten in prilagodljiv micelij (podgobje), ki se ga ne da uničiti kar tako, npr. le z nabiranjem. Nekatere vrste si za hude čase naredijo tudi t.i. sklerocije (močna zgostitev hif), s katerimi se lažje prilagodijo na neugodne razmere (zimovalni stadij) in imajo tako več možnosti za preživetje. Nekatere vrste pa so tako hudo občutljive, še zlasti na onesnaženje podnebja in okolja, ki je povzročilo odmrtje micelija in s tem zmanjšalo ali popolnoma ustavilo rast določenih vrst. Lahko zapišemo, da razne vrste gob ne izumrejo le zaradi nepravilnega in prekomernega nabiranja, ampak (skoraj verjetno) Še bolj zaradi onesnaženja okolja. Med gobani so zavarovane naslednje vrste: Dupainov, dišeči, preprosti, žol-ti, kraljevi in težki goban. Dupainov goban (boletus dupainii) Ima premer klobuka od 6 do 12 cm, v mladosti je polkroglaste oblike, ka- sneje se blazinasto zravna. Površina klobuka je gladka, v mokrem vremenu spolzka in lepljiva, v suhem pa svetleča, kot bi bila lakirana. Kožica je škrlatno rdeče barve, ponekod z rumenkastimi madeži, predvsem na objede-nih delih. Rob klobuka je gladek. Trosovnica je v obliki cevk, cevne odprtine so v mladosti oranžno rdeče barve, kasneje pa karminasto rdeče in proti robu rumenkaste barve. Bet je od 5 do 10 cm visok, poln, trd in trebušaste oblike. Površina je, na rumeni podlagi, fino rdečkasto kosmičasta, proti dniš-ču večinoma intenzivneje rdečkasta. Meso je debelo, v klobuku belkaste do svetlo rumenkaste barve in na prerezu takoj pomodri, v betu pa rumenkaste barve, proti dnišču bolj rdečkasto in zelo modreče. Nasploh cela goba na dotik in na prerezu takoj zelo pomodri. Je prijetnega vonja (po mošusu) in milega okusa. Raste od poletja do jeseni v listnatih gozdovih, najraje pod bukvami, hrasti ali kostanji. Ljubi milejše podnebje, zato je v primorju pogostejša. Vendar je tudi tam že zelo redka. Možne zamenjave: Queletov goban (boletus queletii), pa tudi žametasti goban (boletus erythropus). Preprosti goban (boletus impolitus) Klobuk premera 5 do 10 cm, v izrednih primerih tudi do 20 cm. Mlad je polkroglaste oblike, kasneje se blazinasto odpre in na sredini splošči. Površina klobuka je nepravilno nagrbanče-na, kožica fino klobučevinasta, mlada sive do rahlo olivno rjave barve, v starosti cimetasto do rjavo rumene barve. Rob je pri mladi gobi nekoliko oster, kasneje nabrekel. Trosovnica je v obliki cevk, cevne odprtine so v mladosti citronasto do zlato rumene barve, starejše pa dobijo rahel rdečkast nadih. Cevke so od 5 do 20 mm dolge, iste barve kot cevne odprtine, le da so rahlo zelenkasto obarvane. Dajo se precej lahko odstraniti z mesa. Bet je od 5 do 12 cm visok in do 5 cm debel. Ima obliko keglja, ki je proti dnišču malo zašiljen. Pod klobukom je citronasto ru- mene barve, navzdol pa svetlo rumene do rumeno rjave barve. Nima mrežice, je pa cel bet rdečkasto pikčast. Meso je trdo, v klobuku belkaste do rahlo rumenkaste barve, v betu svetlo rumeno. Na prerezu ne spremeni barve (ne modri ali zeleni). Ima vonj po karbohi (ali po lekarni), okus neprijeten, malo kiselkast in karbolnat. Raste posamezno ali v skupinah od poletja do pozne jeseni v listnatih gozdovih, po livadah in parkih, predvsem pod hrasti in bukvami, na apnenčastih tleh in predvsem v toplejših krajih. Možne zamenjave: rumeni goban (boletus appendiculatus), jamičasti goban (boletus depilatus), ki pa je tudi precej redek Kraljevi goban (boletus regius) Klobuk premera 5 do 15 (tudi do 20) cm. V mladosti je polkroglaste oblike, nato se blazinasto odpre in malo izboči. Je krasne temno do svetlo rožnate barve, tudi bolj ali manj češnjevo rdeč ali temno do škrlatno rdeče barve. Mlad je kot posut z belim poprhom, kasneje pa je gol in suh. Zelo debelo mesnat. Trosovnica je v obliki cevk, cevne odprtine so citronasto do zlato rumene barve in goste, prav tako same cevke. Na dotik ne menjajo barve (ne modri-jo ah zelenijo). Bet je 5 do 15 cm visok, valjast, v dnišču odebeljen in malo zavit. Pod klobukom je zlato rumene barve in s fino rumeno mrežico. V spodnjem delu pa je pogosto in predvsem v starosti rdečkasto pegast. Meso je rumene barve, trdo in čvrsto. Pod kožico klobuka in v spodnjem delu beta je rahlo rdečkasto. Na dotik ne spremeni barve (ne modri in zeleni). Vonj in okus zelo prijetna. Raste od juhja do oktobra v listnatih gozdovih, posebej pod bukvami in hrasti, najraje na apnenčastih tleh. Goba je vedno bolj redka. Možne zamenjave: rumeni goban (boletus appendiculatus), lepi goban (boletus pseudoregius), ki mu je izredno podoben, le da na prerezu rahlo modri. ANA IVANOV1Č (C1KJ\ \ Na okopih 2 * J J 3000Celje FINOMEHANIKA DRAGICA DOBRAJC s.p. Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja_ostalo..._ ROŽICE IN CAJCKI Korenje za šoferje in dojenčke Splošno znano je, da korenje (Daucus carota) silno koristi očem in izboljšuje vid, zato nemara ne bi bilo slabo, če bi ga pridno hrustljali vozniki, ki oči presneto rabijo. Ta zdravja poln zelenjavni korenjak užene tudi drisko, zlasti pri dojencih, pospeši nastajanje mleka, čisti kožo, blaži starostne težave, vrača moč... V Mali Aziji so korenje gojili že pred dvema tisočletjema in ga cenili kot vrtnino neprecenljive vrednosti. Zdravilno moč korenine opeva. že Dioskurid, ki je prepričan tudi v to, da je kore-njevo seme učinkovit afro-diziak. O korenju tako ali tako že vse vemo. Vsaj kar se kuli-narike tiče. Vemo, da brez njega ni spodobne mesne ali zelenjavne »župce«, niti enolončnice. Da surovega obožujejo dojenčki, ko jih »dajejo zobje«, čeravno ga imajo navadno več na tleh kot v ustih. Pa kljub temu. Tudi okusne kašice in sokovi zanje ga vsebujejo. Nabiramo ga v oktobru in novembru, za sprotno rabo pa tudi prej. Izmed vse zelenjave, kar je je, vsebuje največ betakarotena. Ta je predstopnja vitamina A, ki se navadno nahaja le v živalski hrani, zato je korenje kot vir vitamina A zelo pomembno za vegetarijance. Vsebuje še precej pektina, ki v prebavnem traktu nabrekne in tako varuje Črevesno in želodčno sluznico, kalija, kalcija, železa, folne kisline, vitaminov skupine B, vitamina C, D, E, PP ... V njem se skriva prava majhna naravna lekarna. Zaradi omenjenih učinkovin je pomembno živilo za otroke, bolnike in starejše ljudi. Priporoča se oslabelim, slabokrvnim, šibkim, rahitičnim, kratkovidnim, zlasti otrokom, ki si lahko z uživanjem korenja popravijo vid. Slavni francoski fitoterapevt Maurice Messegue meni, da so ljudje, ki jedo korenje, prijazni, ženske pa po njem postanejo tudi lepe in dobijo lepa stegna. Kakorkoli, dokazano je, da korenje preprečuje pomanjkanje mineralnih snovi, ureja in pospešuje presnovo, izločanje seča in žolča ter nastajanje Piše: PAVLA KLINER in izločanje mleka. Krepi telo, poživlja, blaži vnetje sluznice prebavil, čisti kožo, pospešuje celjenje ran, blaži starostne tegobe in vrača moč prebolevnikom. Cenijo naj ga tudi slabokrvni, tisti, ki trpijo zaradi kurje slepote, nosečnice in mamice. Nanj ne smejo pozabiti niti vozniki, piloti in vsi tisti, ki morajo dobro videti. Učinkuje še diuretično in lajša težave z jetri. Še nekaj preprostih ljudskih receptov za to in ono. Proti slabokrvnosti pijmo sok iz treh korenčkov, dveh zeljnih listov in pora. Proti zgagi pijmo sok iz svežega korenja, vse dokler zgaga ne mine. Proti pljučnim boleznim, prehladu in gripi koristi, če vzamemo trikrat na dan po jedi žličko korenje-vega sirupa, ki ga naredimo takole: iz korenja s sokovnikom izcedimo sok, mu dodamo med in počasi kuhamo, dokler se dovolj ne zgosti. Potem ga pretočimo v steklenice ter hranimo v temnem in hladnem prostoru. Proti zaprtju dnevno pojej-mo dva do tri sveže korene. Za krepitev organizma in boljši spomin vsak dan po požirkih spijemo kozarec korenjevega soka, ki mu dodamo mleko v razmerju 1:1. Za čiščenje krvi in za zdravljenje kožnih bolezni si na-■ redimo sok iz svežega korenja, ki mu dodamo malo medu in limoninega soka. Pijemo po požirkih večkrat na dan. Na dan popijemo liter soka, kura pa naj traja en teden. Zoper drisko, zlasti pri dojenčkih, pripravimo juho iz nastrganega korenčka. HUJSAIVJE 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 20 IRIF^^RUW^^ÄpBJIE HflUPkLI -nowitednik-• Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v IMovem tedniku do IO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM ŠTIRIKOLESNIK Suzuki, 250 con, letnik 2007, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. 5209 OPEL corsa, letnik 1989, registriran, prodam. Telefon 041355-853. 5212 R 5 five, bele baive, neregistriran, letnik 1995, prodam. Telefon 031 816-398 LAŠKO. Dve etaži, p +1, v dvostanovanjski hiši, 190 m2, s pripadajočo delavnico, 56 m2, prodamo za 115.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n TRAVNIK, na lepi, sončni legi, v Šentjurju, primerno za vikend, prodam. Telefon 041 673-607. 5128 GOZD v libojah, velikost 8.900 m', na hribu Kamčič, ugodno prodamo. Telefon 5732-245. 5207 MANJŠO hišo, v mimi stanovanjski soseski, v centru Žalca, prodam. Telefon 041 389-238. 5228 NAKIADALK0, 19 ali 22 m3, prodam. V račun vzamem živino. Telefon 041544-270. Š701 TRAKTOR Ursus, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon (03) 582-4785. Š698 PRODAM ARCUN. Poslovno stanovanjsko stavbo, letnik 1974, na parceli 707 m2, v dobrem stanju, storitvena ali druga mirna dejavnost, prodamo za 160.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n CEUE, Košnico. Atrijsko hišo, na lepi lokadji, približno 700 m' zemljišča, novejšo, prodam. V račun vzamem tudi stanovanje. Telefon 031420-902. Ž188 ODDAM POSLOVNE prostore, v centni Šentjurja in na Ponikvi, primerne za mirno obrt ali pisarniško dejavnost, oddamo v najem. Informacije po telefonu 5743-186. KZ Šentjur, z. 0.0., C. Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. n www.novitednik.com OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d. 3000 CElje, Oblakova 30, tel. 03/426 41 OO z vdmi že 50 let Iščemo nove sodelavce (m/ž): 1. tehnolog v mizarstvu - lesarski tehnik (delo v pripravi in na CNC stroju) 2. zidar 3. tesar 4. mizar 5. strojni ključavničar z znanjem varjenja Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z vašimi izkušnjami in življenjepisom pričakujemo na naslovu Remont d.d.. Oblakova 30, Celje, v 8 dneh po objavi. IŠČEMO TOPEL DOM Ne ugašajte življenj! Mi smo pojoči mačji trio, imenovan Pojoči mačji trio. Ja, vemo, da Hej, stari, še drži za danes, da ga greva žurat? Saj veš, da punce že nimamo najbolj izvirnega imena, so pa zato unikatne naše pesmice. Bi čakajo. Sicer pa, kdo se lahko upre družbi tako postavnega in zabavne-jih rad slišal? Pridi! ga fanta? (4931 ) Ljudje se pogosto sprašujemo, kaj je etično. Ali je etična smrtna kazen ali dosmrtna ječa? Ah je etična ev-tanazija ali naravna smrt? Ali je etično žrtvovati življenje enega človeka, če lahko le tako rešimo milijon drugih? Ko teče beseda okrog človeškega življenja, se človek zamisli. Ko pa je na tapeti življenje živali, pogosto pogledamo stran. Veliko ljudi ima doma muco ali psičko, ki je breja, vendar mladički niso zaželeni povsod. Zavržene živalske otroke lahko tako srečamo v gozdu, ob kakšni cesti, celo v smeteh. Najhuje pa je, kadar morajo mladički umreti, še preden dobro pokukajo na svet. Nekaterim ljudem se slednje početje ne zdi nič nenavadno, kaj šele neetično. Bolje je pobiti mladičke, kot pa jih imeti, če zanje ne moreš skrbeti. Tako razmišljajo nekateri. Vendar to ni prav. Če ima muca ali psička nezaželene mladiče, za katere lastnik ne more ah noče skrbeti, jih človek preprosto pobije, pri tem pa ne pomisli ne na uboge, komaj skotene Hm, kaj naj povem o sebi? Ja, mm, no, ne vem... Pred novimi ljudmi sem bolj tiha, a ko me enkrat spoznaš, se me ne naveličaš. (4919) Ali me prepoznaš? Izgubila sem se v centru Celja, sedaj pa iščem svojega lastnika. Dobro si me oglej, predvsem pa bodi pozoren na mojo pisano ovratnico. Pozdravljeni! Sem iz Dupleka, torej sem čistokrvni Štajerec. Še niste slišali za to pasmo? No, potem me morate nujno priti pogledat, saj sem res poseben. Sicer pa to lahko razberete že s same fotografije. (4917) dojenčke ne na njihovo mater. Veliko ljudi je še namreč vedno mnenja, da matere poboj njenih mladičev ne potre, da je ne prizadene. Vendar verjemite, da jo. Muca ah psička postane žalostna, nato depresivna, kar posledično vodi do izgube apetita, lahko pa tudi do smrti. Da o neetičnosti poboja mladičev sploh ne govorimo. Če imate sami brejo mucko ali psičko, mladičev pa nočete, vam polagam na srce na-slednje: nikar ne pomislite dvakrat, ko gre za življenje. Namenoma vzeti ta čudež, nikakor ne more biti etično; pa naj gre za življenje človeka ali živali. Žival raje pripeljite v zavetišče ali pa jo dajte komu, ki si želi mladičke. Trajna in zanesljiva preprečitev nadaljnjih nezaželenih brej osti pa je sterilizacija, ki je popolnoma varna, pa tudi predraga ni. Pomislite: bi raje pobih nebogljene živalske dojenčke, ki se še ne morejo braniti, kot pa odšteli nekaj denarja, da tovrstne stvari preprečite? Danes se predstavlja četverica pasjih lepotcev, ki vas že Nikar naj vas moja višina ne prestraši. To je pač karakteristika čistokrvnega anatolskega pastirskega psa, moja pa je tudi ta, da sem izredno prijazen in živahen. Pridi in se prepričaj!(4875) nestrpno pričakuje. Na vas čaka tudi pojoči trio mačko-nov. Vendar to še zdaleč niso vsi naši navihančki. Da bi videli prav vse, se morate oglasiti k nam, v zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah. Pričakujemo vas od po- nedeljka do petka od 12. do 16. ure ali pa nas pokličete med 8. in 16. uro na 03/749-06-00. Vse živali si lahko ogledate tudi na naši internet-ni strani http://www.go.to/ zonzani. NINA ŠTARKEL Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor. Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij né vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nl-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@>nt-rc.si NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE /Mk v SPOMIN ( i našemu sinu in bratu m£* DAVIDU TRUPIJU Hitro mine čas. Že peto leto te ni več med nami. Težko je brez tebe živeti. Hvala vsem, ki se a spominjate in obiščete njegov grob. Pogrešamo te: mami, ati in sestra 5232 mmm PRODAM V VILI - blok, v Ljubljani, Črnuče, prodam dvoinpolsobno stanovanje, velik balkon, etažna centralna, KTV, intemetni priključek, lastni števci, delno opremljeno, cena 160.000 EUR. Telefon 03137S-255,041 375-255. sis? ENOSOBNO stanovanje »Šentjurju, 43 m!, prodam za 56.900 EUR. Telefon 051 819-572. 5214 CEUE, Nova vas. Dvosobno stanovanje, 67,02 m!, visoko pritličje, prodamo zo 92.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n PREB01D. Stanovanje, 59 m2, balkon, catv, klima, 4. nadstropje, takoj vseljivo, prodam. Telefon 031420-902. Ž188 ŽALEC. Garsonjero, adaptirano, opremljeno, prodam. Telefon 031420-902. Ž188 www.radiocelje.com MOZIRJE. Enosobno stanovanje, opremljeno, 4. nadstropje, prodam ali oddam v najem. Telefon 031420-902. žiss EN0INP0LS0BN0 stanovanje, lokacija Celje, Nova vas, 51 mJ, prodam za 75.000 EUR. Telefon 040 427-377. 5233 ODDAM GARSONJERO, Izola, (soba, kuhinja posebej, kopalnica), obnovljeno 2007, oddam za 320 EUR/mesec. Telefon 031 370- PRODAM VEČ špirovcev, 8 m in obloge, 8 m, prodam. Telefon 041 780-243. L4?s VEČJO količino suhih bukovih drv prodam. Telefon 5774-489, pokličite zjutraj ali zvečer. 5190 SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 612-160. 5208 0 elana FJF S. it • KS*; SÄ^.iStS.feW.m.......,,.......... ti ......... ,,........,, I ncv DF Svil U) razstavljajo FD Celje. FK D LT Cinkarna Celje In DF Svit 0 avtonWan^SÄak'™'3"" NMK " °Z"d|a°' predava prof. Darko Slavec 0 ässssiidi"*"1 '■"•"""•' 0 0) i™, „i.:™, ,.,„„.,„„.. m 0) -, „sha . .............asta1,'. tolajraPij "3šaav!> S ... .. Ük SVIT ....." pethol ^^ ZKD Celje novi 1 banka celje /i NI.bO Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE < V SPOMIN 5. oktobra je minilo S let, kar nas je zapustil dragi mož in RADO KOVAČIČ iz Rostrivnice pri Kalobju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. PRODAM BREJO krovo simentalko prodam. Telefon (03)5736-730. 5189 KRAVO simentalko, storo 5 let, brejo 5 mesecev in bika simentolca, težkega 150 kg, prodom. Telefon 031 373-580. 5186 ŽREBICO, storo 2 leti, slovenska hladnokrvna temna rjavka, prodam. Telefon 5728-339,041435-536. 5196 BURSKEGA kozla in kozo prodam. Telefon 5741-484, zvečer. 5197 DVA teleta, pasma križanec in frizijec, težka približno 140 kg, prodam. Telefon (03) 582-4785. Š698 MINI koze, enega samca in dve samici ugodno prodam. Telefon 031 592-778. Š696 BIKA, težkega približno 360 kg, prodam. Telefon 031 642-504. 5211 TELIČKO simentalko, 150 kg, prodam.Tele-fon 5738-167. 5224 TELIČKE simentalke, brejo telico in jagnjeta prodam.Telefon 041 759-681. Š700 TEUCO limuzin sivka, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5778-117. 5223 KRAVO simentalko, staro 4 leta, brejo 5 mesecev, prodom. Telefon 031 401-244. 5229 BIKCE, mesnata pasmo, 140 do 250 kg in mlade breje krave, prodam ali menjam za krovo ali telico za zakol. Telefon 041 258-318. p TEUCO šeko, staro 18 mesecev, prodamo. Telefon 5473-732. 5231 ODDAM MLADE psičke mešanke, nemški ovčar, oddam prijaznemu gospodarju. Telefon 041 748-883. 524S Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, ki zadnje trpeče dni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice MARIJE VENGUST iz Vodruža pri Šent j ur j u (1920-2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala duhovnikom Petru Orešniku in lazaristoma za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma Jožetu Čatru in Zlatku Zupancu za ganljive besede slovesa in pevcem iz sv. Jakoba. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: otroci Pavla (s. Bogdana) ter Jože, Franci, Marica in Milena z družinami _5235 GARAŽNO mesto v garažni hiši na Novem trgu, pritličje, prodamo za 9.000 EUR. Telefon 041 605-786. Ž189 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešniks. p., Dolenjo vas 85, Prebold. n Iskreni fantje i$£ejo preprosta, z\ sta dekleta. Mnogo jih je, zato pi ce, pozabite na ....... SENO in otavo v kockah in silažne bale prodam. Telefon 041 624-728. 5188 SORTNO in mešano vino prodam po 1,30 in 0,80 EUR. Telefon 041 247-348. 5200 30.000 posredovanj, 11.000 nov poznanstev je bilo v preteklem le' sklenjenih z našo pomočjo. Letos k HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I JiV/i^V tudi letnik 2007 4 J.y/Q-.j ** iiysprilogoTV-okno!^* ^ J Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Ime in priimek: TTTÌ Prešernova 19 ÜJJ 3000 Celje NAROCILNICA Datum rojstva: Nepreklicna na za najmanj 6 m NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika moški, ìeii speinnti ure ieno vdovo, upokojenko, srednjestar«ti. Če is koten ostmli.no, noj ms pokliče pa telefonu 031267-957. S|S5 nsmsm ORGANIZATOR transportnih storitev. V svoje okolje vabimo ambicioznega in dinamičnega posameznika-(co) z veseljem do dela na področju storitev prevoza. TLS, d. 0.0., Trubarjeva 5, Laško, telefon (03)734-3316. n Podjetje zaradi širitve pošlo Jakoma d.o.o.. Mariborska c. 44. 3000 Celje. ZAPOSUMO delavca za preprosta gozdarska dela. Delo je terensko. Zaželene izkušnje pri delu z motorno žago in fizična kondicija. Telefon 041 707-299. Gozd-kom, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. 5215 ADAPTACIJE, barvanje stanovanj, hiš, drugih prostorov, oken, vrat, fasad, napuščev, zidarska popravila, v Celju in širši okolici. Telefon 041 578-917, Bee Plestenjak, s. p., Planina 144, Planina. n KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. o. o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 5176 hlodovino javor, hrast in ostalo. IM.: 041-636-735. 22 F BORZA DELA UOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni; • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http : //www, ess gov, si : - pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE Lesarski delavec delavec na žagi za razrez lesa; do 12.10. 2007; Juvec d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Gradbeni delavec gradbeni delavec, polagalec asfalta; do 24. 10. 2007; Marmat d.o.o., Železarska cesta 9, 3220 Štore. Delavec brez poklica voznik taksija; do 11. 10. 2007; Amari d.o.o.. Pod gabri 9, 3000 Celje; voznik taksija; do 12.10. 2007; Edin Mustabašić s.p.. Brezova ulica 2, 3000 Celje; ključavničarska dela, varjenje, del. mesto v delavnici v Vojniku; do 12.10.2007; Kcan, Anton Cen- celj s.p., Petrovče 17 a, 3301 Pe- trovče. Pomožni delavec pomožni delavec v proizvod- nji, raztovarja in natovarja material in izdelke, izvaja razrez materiala za zobate in gumirane kolute, snema gumijaste obloge; do 12. 10. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje; delavec za preprosta gozdarska dela, delo z motorno žago; do 31. 10. 2007; Gozd-kom d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore; voznik manipulant, razvoz hrane, pomoč pri distribuciji hrane, delo v kuhinji, vzdrževanje avtomobila; do 12. 10. 2007; Slorest d.o.o.. Obrat Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Snažilka čistilka prostorov; do 10. 10. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Osnovnošolska izobrazba upravljalec stroja v proizvodnji vrtnarske opreme in semen, embaliranje; do 12.10.2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; monter vgradnih omar, delo v Celju; do 12. 10. 2007; ADS-3 d.o.o., Trnjava 18, 1225 Lukovica; skladiščnik, prevzem, odprema in pakiranje blaga; do 7.11. 2007; Intercom Celje d.o.o., Teharje 6 b, 3221 Teharje; voznik avtobusa; do 10. 10. 2007; Izletnik Celje d.d., Aškerčeva ulica 20, 3000 Celje; strežba pijač; do 12. 10. 2007; Sotošek d.o.o., Kocenova ulica 2, 3000 Celje. Obdelovalec kovin izdelava orodij, rezkanje, struženje, vrtanje; do 9.10.2007; Profilplast d.o.o., Zavrh nad Dobrno 10, 3204 Dobrna; oblikovalec kovin, strugarska dela; do 12. 10. 2007; Sevs d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 2, 3000 Celje. Ličar ličar; do 23. 10. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Tesar opažev tesar III, izdelava opažev betonskih konstrukcij, fasadnih odrov, ostrešij; do 16. 10. 2007; Remont d.d.. Oblakova ulica 30, 3000 Celje. Zidar za zidanje in ometava- zidar III, zidanje zidov iz različnih materialov, izdelava ometov, betoniranje; do 16. 10. 2007; Remont d.d.. Oblakova ulica 30,3000 Celje. Voznik cestnih motornih vozil voznik tovornjaka, dostava in pobiranje paletnih pošiljk, del. mesto v Celju; do 9. 10. 2007; Od vrat do vrat d.o.o.. Spodnje Škofije 259, 6281 Škofije. Natakarski pomočnik strežba pijač; do 9. 10. 2007; Zidoprof d.o.o.. Ulica Dušana Kve-dra 20, 3230 Šentjur. Sobarica sobarica čistilka, čiščenje in pospravljanje hotelskih sob in skupnih prostorov hotela; do 28. 10. 2007; Hotel Evropa d.d., Krekov trg 4, 3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 letj demontaža in montaža oken in vrat; do 13. 10. 2007; Dušan Go-renc s.p., Stanetova ulica 24,3000 Celje; varnostnik; do 12. 10. 2007; Varnost Maribor d.d.. Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) monter sejemske opreme in šotorov; do 16.10.2007; Andrej Kuz-ma s.p., Pucova ulica 19, 3000 Celje. prodajalec za vrtni program, prodaja in svetovanje kupcem, urejanje prostora, zlaganje; do 13. Ì0. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Mesar izkoščevanje mesa; do 13. 10. 2007; Anušek Boštjan s.p., Izkoščevanje mesa Akord, Vuzmetinci 3, 2275 Miklavž pri Ormožu; mesar v razsekovalnici mesa; do 7. 11. 2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje; mesar v prodajalni svežega mesa in mesnih izdelkov; do 7.11.2007; Ledas d.o.o. Celje, Lava 7 f, 3000 Celje. tesar, izdelovanje opažev, ostrešij, različna tesarska dela; do 12. 10. 2007; Gradnje Kapetan d.o.o., Stanetova ulica 16 a, 3000 Celje; mizar III, mizarska dela v delavnici in na terenu; do 16. 10. 2007; Remont d.d.. Oblakova ulica 30, 3000 Celje. Talilec-livar talilec livar, upravljanje in kontroliranje elektro indukcijske peči za taljenje železa; do 11.10.2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Ključavničar ključavničar HI, znanje varjenja, sestavljanje konstrukcij, poznavanje inox tehnologij in materialov; do 16.10. 2007; Remont d.d., Oblakova ulica 30, 3000 Celje; vzdrževalec, vzdrževanje strojev, opreme in naprav in druga podobna dela vzdržrevanja; do 11. 10. 2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Strugar brusilec valjev, brusi valje in kolute na podlagi delovnih nalogov, opravlja izdelavo utorov na valjih in kolutih, izvaja balansiranje valjev, raztovarja, pakira in natovarja izdelke (valje in kolute); vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b; 3320 Velenje; do 12. 10. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Monter ogrevalnih naprav delo se opravlja na terenu in sicer vgradnja vodovodnih, plinskih, ogrevalnih naprav; do 10.10. 2007; Denis Vrečer s.p., Okrogar-jeva ulica 3, 3000 Celje. Strojnik prodajalec orodij, prodaja in svetovanje na področju ročnih orodij, urejanje prostora, zlaganje, skrb za založenost prodajnega prostora; do 13. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Strojni mehanik obdelovalec kovin; do 23. 10. 2007; Container d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje; varilec; do 23. 10. 2007; Container d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Avtomehanik avtomehanik, del. mesto v Celju; do 12. 10. 2007; Autoemona d.d.. Celovška cesta 252,1000 Ljub- mèhanik II; do 16. 10. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje; avtomehanik; do 9. 10. 2007; Branko Kolenc s.p., Ipavčeva ulica 12, 3000 Celje. Elektrikar energetik delavec na montaži; do 23. 10. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje; elektrikar energetik, izvedba eie. instalacij strojev in zgradb, pripravnik; do 16. 10. 2007; Zaveršnik energostik & company d.n.o.. Oblakova ulica 28, 3000 Celje. Elektrikar elektronik prodajalec tehničnih izdelkov, prodaja in svetovanje na področju tehničnih izdelkov, skrb za založenost polic, skrb za urejenost prodajnega prostora; do 13. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Avtoličar avtoličar; do 31. 10. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21,3000 Celje. Gradbenik prodajalec za gradbene materiale, prodaja gradbenih materialov, svetovanje kupcem, urejanje prostora, skrb za založenost polic; do 13. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. zidar 11, zidanje zidov iz različnih materialov, izdelava ometov, betoniranje; do 16. 10. 2007; Remont d.d.. Oblakova ulica 30,3000 Celje. Strojnik gradbene mehanizacije upravljalec gradbene mehanizacije za zemeljska dela; do 23. 10. 2007; Wilcom d.o.o., Bukovžlak 40, 3221 Teharje. varnostnik gasilec; do 12. 10. 2007; Sintal Celje d.d., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje. Skladiščnik prevzemalec; do 14. 10. 2007; Spar Slovenija d.o.o., Spar Vojnik, Arclin 102, 3211 Škofja vas. Prodajalec blagajnik II; do 12. 10. 2007; Bofex d.o.o. Ljubljana, Merkur skupina, PE Big beng mega Celje, Bežigrajska cesta 16, 3000 Celje; prodajalec na bencinskem servisu OMW; do 9. 10. 2007; Ce-benz, Gorazd Vukovič s.p., Dečkova cesta 39, 3000 Celje; prodajalec blagajnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16. 10. 2007; Engrotuš d.o.o., PE Cash & Carry Hiš Celje, Kidričeva ulica 36,3000 Celje; prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16. 10.2007; Engrotuš d.o.o., PE Cash & Carry Hiš Celje, Kidričeva ulica 36, 3000 Celje; prodaja v trgovini na drobno z ležaji, hidravliko in pnevmatiko; do 22. 11. 2007; Intercom Celje d.o.o., Teharje 6 b, 3221 Teharje; prodajalka v PE Vojnik; do 12. 10. 2007; Metro d.d.. Lava 8,3000 Celje; prodajalec; do 31. 10. 2007; Nold uvoz-izvoz, trgovina Dobo-va d.o.o.. Selska cesta 2,8257 Do- prevzem blaga, izračun cen, razvrščanje in sortiranje blaga, strežba v delikatesi, delo v blagajni, čiščenje polic in prostora prodajalne, deio s strankami, svetovanje, informiranje o ponudbi izdelkov; do 16.10.2007; Selecta d.o.o.. Prvomajska ulica 27, 3000 Celje; prodajalec; do 14. 10. 2007; Spar Slovenija d.o.o.. Spar Vojnik, Arclin 102, 3211 Škofja vas. kuhar, kuhanje in pripravljanje hrane; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16. 10. 2007; Engrotuš d.o.o., Restavracija "IUš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; pomočnik kuharja, pomoč v kuhinji pri pripravi hrane in prevzem naročil; do 12.10.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; kuhar, samostojana in pomožna dela; do 16. 10. 2007; Tlačan d.o.o., Zagrad 140 a, 3000 Celje. Natakar natakar; do 11. 10. 2007; Branka Rošer s.p., Zavrh nad Dobrno 3 b, 3204 Dobrna; natakar, strežba hrane in pijače, izdajanje računov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16. 10. 2007; Engrotuš d.o.o.. Restavracija Hiš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; strežba pijač; do 16. 10. 2007; Tlačan d.o.o., Zagrad 140 a, 3000 Celje. Srednja poklicna izobrazba komercialist, prodajalec avto-servisne opreme na terenu za območje Celja; do 27.10.2007; Förch d.o.o.. Cesta v gorice 10 a, 1000 Ljubljana; strežba slaščic, delo v kavarni/ slaščičarni, strežba slaščic in pijače; do 12. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; komisionar, delo v večjem skladišču, kjer se pripravlja blago za odpremo, delo je triizmensko z možnostjo redne zaposlitve; do 12. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje; viličarist, delo poteka v skladišču, viličarist nalaga blago (palete) na tovorna vozila, delo je ve-čizmensko z možnostjo redne zaposlitve; do 12. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje; dela v kovinarski in lesni proizvodnji; do 9. 10. 2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Celje. Kmetijski tehnik prodajalec zaščitnih sredstev v kmetijski trgovini; do 12.10.2007; KZ Celje z.o.o., Kocbekova ulica 5, 3000 Celje: Lesarski tehnik tehnolog v mizarstvu, delo v pripravi in na CNC stroju; do 16.10. 2007; Remont d.d.. Oblakova ulica 30, 3000 Celje. Strojni tehnik tehnični svetovalec; do 16. 10. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje; upravljalec CNC stroja; do 23. 10. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje; vodja avtostrojnega parka; do 3.11.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje; vodja oddelka, delo na CNC stroju; do 9. 10. 2007; Šumer d.o.o.. Cesta v Celje 2, 3202 Ljubečna. Elektrotehnik elektronik serviser računalniške in komunikacijske opreme; do 9.10. 2007; Metaling d.o.o., Krakovo 11, 1433 Radeče. Gradbeni tehnik izvajalec terenskih meritev; do 3.11.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje. Gostinski tehnik vodja restavracije, vodenje in organiziranje dela v restavraciji; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16. 10. 2007; Engrotuš d.o.o., Restavracija Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; vodja kuhinje, vodenje in organiziranje dela v kuhinji; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 16. 10. 2007; Engrotuš d.o.o.. Restavracija Hiš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; vodja gostinskega obrata; do 12. 10. 2007; Sotošek d.o.o., Kocenova ulica 2, 3000 Celje. Ekonomski tehnik blagajnik I; do 12. 10. 2007; Bofex d.o.o. Lj ubijana, Merkur skupina, PE Big beng mega Celje, Bežigrajska cesta 16, 3000 Celje; sodni zapisnikar, pisanje po neposrednem nareku na glavnih obravnavah, narokih, zasliševanjih na sedežu organa in na zunanjem poslovanju sodišča; do 16. 10. 2007; Delovno sodišče Celje, Gregorčičeva ulica 6, 3000 Celje; komercialist na terenu, išče nove prodajne možnosti za kontinuirano povečanje prometa, pridobiva nove naročnike, vzdržuje stike z obstoječimi naročniki, obiskuje kupce, se dogovarja za rok izdelave naročila, ceno in plačilne pogoje; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b 3320 Velenje; do 12. 10. 2007; Elastomeri d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje; prodajni vodja za vodenje manjše skupine prodajnikov, delo v Celju; do 16. 10. 2007; Grawe d.d.. Poslovna enota Ljubljana, Komenskega ulica 4, 1000 Ljubljana; komercialist, prodaja pnevmatik, hidravlike in pogonskih elementov; do 22. 11. 2007; Intercom Celje d.o.o., Teharje 6 b, 3221 Teharje. Ekonomsko komercialni tehnik pripravnik-zavarovalni zastopnik za območje Celja, pripravnik; do 3. 11. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19,1000 Ljubljana. Upravni tehnik zdravstvena administratorka, obvladanje slepega pisanja na računalnik in pisalni stroj, vodenje zdravstvene administracije, evidenc, pisanje po diktatu; do 12. 10. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Zdravstveni tehnik medicinska sestra, delo na računalniku, vnos podatkov, pisanje izvidov, pripravnik; do 16.10. 2007; Zasebna pulmološka ambulanta prim, asist. mag. Nikša Šegota, dr. med., Prekorje 53,3211 Škofja vas; zdravstveni tehnik v ZD Celje, DE Reševalna postaja; do 12. 10. 2007; Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba zastopnik, svetovalec na Celjskem; do 18.10.2007; Lango d.o.o, Rojčeva ulica 18, 1000 Ljubljana; paznik; do 12. 10. 2007; Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij Ljubljana, Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora Celje, Linhartova ulica 3,3000 Celje; poučevanje praktične vožnje; do 22. 10. 2007; Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, Slomškov trg 1, 3000 Celje. Inž. strojništva tehnolog strojništva; do 23. 10. 2007; Container d.o.o.. Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje. Višja strokovno izobrazba vodja urada predsednice, uradniško del. mesto: višji pravosodni sodelavec, izvrševanje zadev uprave organa, vodenje pomembnejših evidenc, evidentiranje podatkov za plače, delo s sodniki porotniki; do 12. 10. 2007; Delovno sodišče Celje, Gregorčičeva ulica 6, 3000 Celje. Univ. dipl. inž. strojništva za konstruktorstvo konstruktor, konstruiranje strojev, naprav in opreme; do li. 10. 2007; Valji group d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore. Dipl. ekonomist za marketing (VS) trženje spletnih in mobilnih storitev; do 18. 10. 2007; Mobinia d.o.o.. Dečkova cesta 38, 3000 Celje. Univ. dipl. pravnik pravnik; do 19. 10. 2007; Odvetnik - Verstovšek Boštjan, Ljubljanska cesta 5 a, 3000 Celje; višji pravosodni svetovalec, strokovni sodelavec; do 9. 10. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje; strokovni sodelavec, višji pravosodni svetovalec oz. pravosodni svetnik; do 16.10.2007; Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju, Trg celjskih knezov 10, 3000 Celje. UE LAŠKO rtplavPT hrez pnklirti pomožna pleskarska dela; do 23. 10. 2007; Levko d.o.o.. Na pristavi 28, 3270 Laško; delavka pri kuvertnem stroju, zlaganje embalaže, kuvert, etiketiranje, ročna izdelava papirne konfekcije, del. mesto v Jagnjenici -ženske; do 31.10. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljubljana. Osnovnošolska izobrazba izdelovalec n, enostavna dela v proizvodnji stiropora in izdelkov; do 14.10.2007; Fragmat tim d.d.. Spodnja Rečica 77, 3270 Laško; strojnik gradbene mehanizacije; do 27. 10. 2007; MSV Žohar d.o.o., Trobni Dol 34, 3271 Šen-trupert. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) izdelovalec ii, delo na napravah za obdelavo in predelavo stiropora; do 14. 10. 2007; Fragmat tim d.d.. Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Strugar strugar, strugar na CNC ali klasičnem stroju; do 12. 10. 2007; Monting SK d.o.o.. Spodnja Rečica 80 c, 3270 Laško. Frezalec vrtalec frezalec (borwerkist), frezalec na CNC in (ali) klasičnem stroju; do 12. 10. 2007; Monting SK d.o.o.. Spodnja Rečica 80 c, 3270 Laško. Monter vodovodnih naprav monter vodovodnih in centralnih inštalacij; do 10.10.2007; Branko Čebin s.p., Kolenov Graben 4, 1433 Radeče. Strojnik izmenovodja, organizacija in vodenje dela izmene, upravljanje s stroji, del: mesto v Jagnjenici; do 31.10. 2007; Nova kuverta d.o.o„ Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljub- strojnik, upravljanje s kuvert-nimi stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 31. 10. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17, 1000 Ljubljana. Strojnik gradbene mehaniza- strojnik gradbene mehanizacije in voznik tovornega vozila; do 12. 10. 2007; PSG, Zdenko Leljak s.p.. Pod gradom 19, 3270 Laško. Natakar natakar, strežba hrane in pijače; do 18. 10. 2007; Jože Sadar s.p.. Trg svobode 7, 3270 Laško. Srednja poklicna izobrazba izdelovalec I, zahtevna dela na napravah za obdelavo in predelavo stiropora, delo pri blok modelu, delo v penilnici; do 14. 10. 2007; Fragmat tim d.d.. Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Računalniški tehnik serviser računalniške opreme; do 12. 10. 2007; Teal d.o.o. Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško. Prometni tehnik disponent, organizator delovnih procesov; do 31. 10. 2007; TLS d.o.o., Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Ekonomski tehnik referent v računovodstvu; do 12. 10. 2007; Teal d.o.o. Laško, Kidričeva ulica 5, 3270 Laško; blagajnik v samopostrežni restavraciji bazena; do 9. 10. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Inž. strojništva tehnolog strojne obdelave, programer CNC strojev; do 12. 10. 2007; Monting SK d.o.o.. Spodnja Rečica 80 c, 3270 Laško. Ekonomist za turizem vodja termalenega centra; do 9. 10. 2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Profesor telesne vzgoje specialist za športno rekreacijo organizator športne rekreacije; do 9. 10. 2007; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4,3270 Laško. UE MOZIRJE delavec za dela na vseh strojih in napravah v lesnem obratu; do 9. 10. 2007; Ogradi Franc s.p.. Spodnji trg 39, 3342 Gornji Grad. Prodajalec terenska zastopnica za zelišč-no-negovalne izdelke, Mozirje; do 9. 10. 2007; Mind Trade d.o.o., Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana. Natakar natakar, priprava in strežba pijač, napitkov, hrane in drugih izdelkov iz prodajnega programa, pripravlja prostor in mize za postrežbo, naroča pijačo in skrbi za zalogo le-te; do 7.11.2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hofbauerjeva ulica 2, 3330 Mozirje; natakar; do 9. 10. 2007; Zavo-lovšek Matevž s.p.. Podlom 8,1242 Stahovica. Gostinski tehnik kuhar, naroča in prevzema živila, pripravlja jedi po jedilnih listih; do 28.10.2007; Grlica d.o.o., Mozirje, Hofbauerjeva ulica 2, 3330 Mozirje. Dipl. socialni delavec socialni delavec; do 16. 10. 2007; Deos d.d., PE Center starejših Gornji Grad, Tlaka 28,3342 Gornji Grad. Ut SLOVENSKE KONJICE Delavec brez poklica čistilec, del. mesto v Slovenskih Konjicah; do 18. 10. 2007; Bio-eco center d.o.o„ Stegne 25,1000 Ljubljana. Pomožni delavec enostavna proizvodna dela, lepljenje, brušenje, prevozi; do 16. 10. 2007; Schiki d.o.o.. Grajska ulica 8 a, 3210 Slovenske Konji- Osnovnošolska izobrazba pomožna dela v gradbeništvu; do 12.10. 2007; Keramika-kamin HOV) TEDIMI 23 » Škrabar d.n.o., Bezovje nad Zre-čami 1, 3214 Zreče; razlagalec, preprosto razkladanje in transportiranje, preprosta dela z večjim fizičnim naporom in uporabo preprostega ročnega orodja; do 27. 10. 2007; PDV d.o.o., Židovska ulica 1,2000 Ma- Gozdni delavec sekač posek lesa in spravilo z gozdarskim traktorjem; do 18. 10. 2007; Orlačnik Marjan s.p.. Posek in spravilo lesa, Planina na Pohorju 26, 3214 Zreče. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) natakar, točenje in priprava pijač, pomoč v šanku pri vseh ostalih delih; do 9. 10. 2007; Matjaž Štoleker s.p.. Stari trg 15, 3210 Slovenske Konjice. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) upravljalec stroja II, izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov ter polizdelkov na strojih (stiskalnice, polavtomati, unije), nastavljanje strojev, preventivna vzdrževalna dela; do 27.10.2007; PDV d.o.o.. Židovska ulica 1,2000 Maribor. Ključavničar strojni ključavničar; do 16. 10. 2007; Metalkom d.o.o.. Mestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice. Oblikovalec kovin ključavničar, sestavljanje zahtevnih elementov, varjenje; do 19. 10. 2007; Garant shop d.o.o., Jernej 40, 3215 Loče. Elektromehanik serviser hladilne tehnike; do 16. 10. 2007; Kračun d.o.o., Slomškova ulica 6, 3215 Loče. Voznik avtomehanik voznik; do 9. 10. 2007; David Vučina s.p., Štajerska vas 10,3215 Kuhar natakar priprava hitre hrane; do 23.10. 2007; Mladinski center Dravinjske doline, Žička cesta 4 a, 3210 Slovenske Konjice. delo v kuhinji, priprava hrane; do 12. 10. 2007; Blanka Mernik Kralj s.p., Liptovska ulica 9, 3210 Slovenske Konjice. Natakar delo v strežbi; do 19. 10. 2007; Blanka Mernik Kralj s.p., Liptovska ulica 9, 3210 Slovenske Ko- 1 Elektrotehnik načrtovanje in izdelava tiskanih vezij, montaža in umerjanje instrumentov, programiranje, delo z računalnikom, meritve fizikalnih in kemijskih parametrov na terenu; do 14. 10. 2007; Echo d.o.o. Slovenske Konjice, Stari trg 37, 3210 Slovenske Konji- serviser hladilne tehnike; do 16. 10. 2007; Kračun d.o.o., Slomškova ulica 6, 3215 Loče. Kemijski tehnik tehnolog; do 27. 10. 2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konji- Jnž. strojništva vodja konstrukcije in razvoja, koordinacija dela v oddelku, skrb za pravočasno in kakovostno izvedbo del v oddelku, konstruiranje izdelkov in izdelava popolne dokumentacije, podpora in nadzor novih izdelkov, vodenje projektov; do 11. 10. 2007; Baumuller Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. UE ŠENTJUR PRI CELJU Kovinarski delavec pomožna ključavničarska dela; do 13. 10. 2007; Ključavničarstvo Šeško, Sandi Šeško s.p., Trat-na pri Grobelnem 43, 3231 Gro- Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 12. 10. 2007; Elj d.o.o., Grobelno - Del 100, 3231 Grobelno. Pomožni delavec manipulant II, prelaganje desk; do 27.10.2007; Bohor d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 9, 3230 Šentjur; čiščenje poslovnih prostorov v Mercatorju Šentjur; do 9.10.2007; Leča d.o.o.. Rožna ulica 4, 3240 Šmarje pri Jelšah. Osnovnošolska izobrazba strežba pijače in hrane; do 20. 10. 2007; Športno društvo Rajski otok, Proseniško 88, 3230 Šentjur. Kmetovalec voznik traktorja; do 12. 10. 2007; Meja Šentjur d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Krovec krovska, kleparska in tesarska dela; do 9.10. 2007; Silvester Ver-hovšek s.p., Maistrova ulica 2, 3230 Sèntjur. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) pomočnik steklarja, priprava izdelkov/polizdelkov za montažo in delo na terenu; do 12. 10. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje. Oblikovalec kovin izolater inštalacij; do 16. 10. 2007; Agi d.o.o.. Ljubljanska cesta 38, 3230 Šentjur. Strojni mehanik delavec v montaži, sestavljanje in montiranje sestavnih delov, izvajanje operacij varjenja,čiščenje, ključavničarska dela; do 23. 10. 2007; Tajfun Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41 a, 3225 Planina pri Sevnici. Elektrikar energetik serviser gostinske opreme na terenu in v delavnici; do 27. 10. 2007; Segon, Klemen Šket s.p., Goričica 13, 3230 Šentjur. Keramik samostojni keramik; do 13. 10. 2007; Marjan Pekošak s.p., Stop-če 21, 3231 Grobelno. Zidar gradbena dela, zidanje - moški; do 19. 10. 2007; FNG, Franc Novak s.p., Paridol 22 a, 3263 Gorica pri Slivnici. Voznik voznik tovornega vozila v mednarodnem cestnem prometu; do 24. 10. 2007; Jožef Kukovič s.p., Jakob pri Šentjurju 24, 3230 Šentjur. Natakar natakar-ica, strežba hrane in pijače; do 27. 10. 2007; Jožica Jug s.p.. Ulica skladateljev Ipavcev 18, 3230 Šentjur. Univ. dipl. ekonomist komercialist VII, sodelovanje pri načrtovanju prodajne politike, skrb za obstoječe kupce ter pridobivanje novih; do 16. 10. 2007; Alpos d.d.. Cesta Leona Dobrotinška 2, 3230 Šentjur. Doktor medicine zdravnik v šolskem dispanzerju in splošni ambulanti; do 30. 10. 2007; ZD Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3 b, 3230 Šentjur. UE ŠMARJE PRI JELŠAH Delavec brez poklica čiščenje prostorov; do 18. 10. 2007; Gostišče Ciril - YH Podčetrtek, Ciril Blatnik s.p.. Zdraviliška cesta 10, 3254 Podčetrtek. Pomožni delavec pomoč v vulkanizerski delavnici; do 27. 10. 2007; Dušan Drača s.p., Levstikova ulica 3 a, 3250 Rogaška Slatina. Osnovnošolska izobrazba enostavna dela v tiskarstvu; do 12. 10. 2007; Kotiš, Močenik Anton & Fanika d.n.o., Bodrež 42, 3231 Grobelno; strežba v baru; do 20.10.2007; Marijan Lisjak s.p.. Bencinski servis Podplat, Podplat 5, 3241 Podplat. Natakarski pomočnik natakarski pomočnik; do 12. 10. 2007; Peter Tobias Šuštar s.p., Zgornje Negonje 35 a, 3250 Rogaška Slatina. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) točenje pijač in toplih napitkov; do 12. 10. 2007; Peter Tobias Šuštar s.p.. Zgornje Negonje 35 a, 3250 Rogaška Slatina. Strugar kovinostnigarska, rezkalska in orodjarska dela; do 12. 10. 2007; Kiko, Ivan Kovačič s.p., Grliče 28 a, 3241 Podplat. Klepar-krovec pomožna krovsko kleparska dela; do 13. 10. 2007; Boštjan Iva-noš s.p., Cankarjeva ulica 14,3250 Rogaška Slatina. Stavbni klepar krovsko kleparska dela; do 13. 10. 2007; Brasil d.o.o.. Spodnje Sečovo 85 a, 3250 Rogaška Slati- krovska in kleparska dela; do 13. 10. 2007; Zorma trade d.o.o.. Spodnje Sečovo 85 a, 3250 Rogaška Slatina. Šivilja samostojna šivilja, delo v Šmarju pri Jelšah; do 16. 10. 2007; De- lavnica mode UD d.o.o., Peričeva ulica 17, 1000 Ljubljana. Skladiščnik skladiščni delavec; do 14. 10. 2007; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Prodajalec prodajalka oblačil, del. mesto v Rogaški Slatini; do 12.10. 2007; Dalton d.o.o.. Ulica Draga Kobala 11, 2000 Maribor; prodaja tehničnega blaga; do 14. 10. 2007; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. kuhar; do 9. 10. 2007; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Natakar delo v strežbi; do 22. 10. 2007; Marko Planinšek s.p., Zibika 1, 3253 Pristava pri Mestinju. socialna oskrbovalka na domu, gosp. pomoč, pomoč pri osnovni negi in higieni in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov; do 9. 10. 2007; Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah, Rogaška cesta 38, 3240 Šmarje pri Jelšah. Srednja poklicna izobrazba monter toplotnih naprav, varjenje, inštaliranje vodovodnih naprav in pomožna dela; do 19. 10. 2007; Plam d.o.o. Rogaška Slatina, Celjska cesta 34, 3250 Rogaška Slatina. Prometni tehnik prodaja avtomobilov in rezervnih delov, čiščenje, priprava avtomobilov, pranje; do 12. 10. 2007; Avto Alka, Albert Kampuš s.p.. Spodnje Negonje 27 c, 3250 Rogaška Slatina. Trgovinski poslovodja trgovski poslovodja, del. mesto v Rogaški Slatini; do 12. 10. 2007; Dalton d.o.o., Ulica Draga Kobala 11, 2000 Maribor. Turistični tehnik receptor; do 12. 10. 2007; Terme Spa Rogaška d.d., Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina. Ekonomski tehnik vodenje poslovne dokumentacije, knjigovodska in računovodska dela; do 14. 10. 2007; Toplišek d.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. inž. gradbeništva svetovalec za okolje in prostor, komunalo ter gospodarsko infra-struktruro, opis del po javnem natečaju, objavljenem v uradnem listu; do 9. 10. 2007; Občina Podčetrtek, Trška cesta 59,3254 Podčetrtek. ÜE VELENJE ' Delavec brez poklica čistilec, čiščenje poslovnih prostorov, vzdrževanje reda, higiene, čistoče v poslovnih in sanitarnih prostorih; do 12. 10. 2007; Avtocenter Meh d.o.o.. Koroška cesta 7 d, 3320 Velenje; čistilec, del. mesto je v Šmartnem ob Paki - Gorenje; do 12.10. 2007; Hernaus d.o.o.. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje; čistilec zelenjave, čisti zelenjavo za predelavo in pakiranje; do 11. 10. 2007; Vcgcpak d.o.o.. Koroška cesta 56 b, 3320 Velenje; čistilec zelenjave, čisti zelenjavo za predelavo in pakiranje; do 12. 10. 2007; Vegepak d.o.o.. Koroška cesta 56 b, 3320 Velenje; pomožna dela, laker; do 24.10. 2007; Vesna d.o.o., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba delavec na montaži kopalniških blokov v proizvodnji; do 12. 10. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje; prevoz tovora po Sloveniji; do 14. 10. 2007; Cestni tovorni promet, avtoprevozništvo, Robert Klo-sternik s.p., Bevče 18 a, 3320 Ve- Obdelovalec kovin plastilec in obdelovalec polimerov; do 12. 10. 2007; Veplas d.d., Cesta Simona Blatnika 11, 3320 Velenje. Zidar za zidanje in ometava- zidar; do 31.10. 2007; Luksing Robertson Jerdji s.p.. Cesta Simona Blatnika 1, 3320 Velenje. Komunalni delavec ročno čiščenje javnih površin, vožnja malega avtomobila za odpadke, pobiranje odpadkov ob javnih površinah; do 16. 10. 2007; PUP Velenje d.d., Koroška cesta 40 a, 3320 Velenje. Avtomehanik avtomehanik, nastavlja, vzdržuje in kontrolira vozila, dele in sklope ter odpravlja napake, skrbi za poslovno dokumentacijo; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 12. 10. 2007; AC Mlakar d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Monter TK omrežja monter telekomunikacijskega omrežja; vzdržuje in gradi telekomunikacijsko omrežje; do 12.10. 2007; Velcom d.o.o., Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje. Elektroinštalater omrežni monter; električar in-.štalater, energetik-elektronik; do 3. 11. 2007; ATM SL d.o.o., Prešernova cesta 9 b, 3320 Velenje. Strojnik gradbene mehaniza- strojnik gradbene mehanizacije in voznik B kategorije; do 3.11. 2007; Tomaž Ostervuh s.p., Florjan 168, 3325 Šoštanj. Voznik avtomehanik voznik, vozi in skrbi za tovorno vozilo, opravlja vožnje na dolge in kratke razdalje; do 12. 10. 2007; Osmica d.o.o.. Koroška cesta 44, 3320 Velenje. Voznik voznik tovornega vozila; do 16. 10. 2007; Leplast d.o.o., Preloška cesta 1, 3320 Velenje. Prodajalec prodajalec avtomobilov, posreduje informacije o tehničnih značilnostih in prodajnih pogojih vozil, prodaja rezervne dele in drugo dodatno opremo; do 12. 10. 2007; AC Mlakar d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje; prodajalec rezervnih delov, posreduje informacije o tehničnih značilnostih in prodajnih pogojih rezervnih delov, prodaja rezervne dele, dodatno opremo, akustiko, avto kozmetiko in ostalo blago; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje; do 12.10.2007; AC Mlakar d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje^ samostojni kuhar; do 16. 10. 2007; Manfred Jevševar s.p., Škale 103, 3320 Velenje. Natakar natakar, strežba hrane in pijače; do 20. 10. 2007; Ana Anderlič s.p.. Stari trg 35, 3320 Velenje; natakar; do 12. 10. 2007; Bar na igrišču Sunshine, Vida Brodnik s.p., Gaberke 309, 3325 Šo- Srednja poklicna izobrazba natakar; do 16. 10. 2007; Manfred Jevševar s.p., Škale 103,3320 Velenje. Elektrotehnik referent nabave, izvajanje nabavnih procesov v skladu s strategijo nabave, nabava blaga, storitev, spremljanje dobav, kontrola faktur za dobavljeno blago in storitve; do 9. 10. 2007; Esotech d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje. Gradbeni tehnik vodja gradbišča, zagotavlja pripravo, ureditev, začetek in opremo gradbišč in delovišč v skladu s predpisi; vloge na naslov; Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/ b, 3320 Velenje; do 12. 10. 2007; Franc Sovič s.p., Florjan 256,3325 Šoštanj; delovodja gradbenih del, organizira in vodi delo, zagotavlja, nadzira in ukrepa tako, da se delo izvaja varno in kakovostno; do 12. 10. 2007; Mins No 1 d.o.o., Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Trgovinski poslovodja vodja prodajalne Alpina Velenje I; do 12.10. 2007; Alpina d.d. Žiri, Prodajalna Velenje I, Šaleška cesta 19 a, 3320 Velenje. Ekonomski tehnik računovodja, programsko knjiži za podjetje, kupce in dobavitelje, vodi in usklajuje glavno knjigo, saldakonte; do 16. 10. 2007; Avtocenter Meh d.o.o.. Koroška cesta 7 d, 3320 Velenje; pomočnik poslovodje, organizira in koordinira delo v trgovini v času odsotnosti poslovodje in v tem času prevzema obveznosti; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13/b 3320, Velenje; do 9.10. 2007; KZ Šaleška dolina Metleče 7, 3325 Šoštanj. pripravnik, zavarovalni zastopnik za Velenje; do 3. 11. 2007; Prima zastopstvo d.o.o.. Partizanska ulica 19, 1000 Ljubljana. Zdravstveni tehnik delo v zobozdravstveni ambulanti za otroke; do 12. 10. 2007; Zasebna zobna ambulanta Lah Romana, dr. dent, med.. Vodnikova I, 3320 Velenje; zdravstveni tehnik v ambulanti in dežurni službi; do 9. 10. 2007; Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje. Organizator poslovanja v turizmu (VSŠ) referent prodaje za italijanski trg; do 9. 10. 2007; Terme Topolšica d.d., Topolšica 77, 3326 To- Fizioterapevt višji fizioterapevt; do 12. 10. 2007; Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova cesta 1, 3320 Velenje. Univ. dipl. inž. strojništva projektant strojni; do 9.10.2007; Esotech d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje; vodja projekta in prodajni inženir; do 9.10.2007; Esotech d.d., Preloška cesta 1, 3320 Velenje; vodja stalnih izboljšav, pripravi pisni predlog plana aktivnosti projekta, realizira potrjen projekt; do 16. 10. 2007; Plastika Skaza d.o.o.. Selo 20 a, 3320 Velenje. Dipl. inž. strojništva (VS) vodja kakovosti, vodi, organizira, usklajuje in izvaja dela za zagotavljanje kakovosti, sodeluje pri uvajanju novih izdelkov; do 16. 10. 2007; Plastika Skaza d.o.o.. Selo 20 a, 3320 Velenje. Dipl. inž. gradbeništva (VS) vodja gradbenega področja, organizira, koordinira in vodi dela med gradbišči, do 12. 10. 2007; Mins No 1 d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 18, 3320 Velenje. Dipl. ekonomist za računovodstvo (VS) računovodja, programsko knjiži za podjetje, kupce in dobavitelje, vodi in usklajuje glavno knjigo, saldakonte; do 16. 10. 2007; Avtocenter Meh d.o.o.. Koroška cesta 7 d, 3320 Velenje. Dipl. fizioterapevt (VS) diplomiran fizioterapevt, pripravnik; do 12. 10. 2007; Zdravstveni dom Velenje, Bodnikova cesta 1, 3320 Velenje. UE ŽALEC Delavec brez poklica točenje pijač v dnevnem lokalu, nedelje in prazniki prosto; do 24.10.2007; Damjana Zupan s.p., Svetelka 2, 3222 Dramlje. Osnovnošolska izobrazba proizvodni delavec v proizvodnji betonskih odlitkov; do 12. 10. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6, 3000 Celje. kuhar ali pomočnik v kuhinji, picopek; do 11. 10. 2007; Tomaž Jankovič s.p.. Griže 125,3302 Griže. Obdelovalec kovin operater na CNC stroju; do 23. 10. 2007; Jože Rožič s.p., Trnava 26 a, 3303 Gomilsko. Kuharski pomočnik kuhinjska pomočnica; do 12. 10. 2007; Dom Nine Pokom Grmovje, Pernovo 4 a, 3310 Žalec. Strugar operater na CNC strojih in na-stavljalec; do 16. 10. 2007; Basti -reduktor d.o.o., Ločica ob Savinji 36 a, 3313 Polzela. Varilec varilec ključavničar, opravlja varilska in ključavničarska dela v kovaški delavnici, del. mesto v Žalcu; do 12. 10. 2007; R - Selena d.o.o. Trzin, Kidričeva ulica 13 d, 1236 Trzin. Monter ogrevalnih naprav pomoč pri montaži ogrevalne inštalacije; do 23. 10. 2007; Peter Facheris s.p., Kasaze 14, 3301 Pe- Elektrikar energetik elektroinstalacijska dela; do 19. 10.2007; Veltrag d.o.o., Matke41, 3312 Prebold. Voznik avtomehanik voznik za prevoz blaga; do 3. II. 2007; Matjaž Žgank s.p.. Ruše 12, 3301 Petrovče; voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 17. 10. 2007; Šumenjak-trans d.o.o., Šlandrov trg 40, 3310 Žalec. Prodajalec vodja trgovine; do 12.10. 2007; Termo shop d.o.o.. Cesta talcev 5, 3320 Velenje. Prodajalec avtom., rez. del., kmet. mehan. prodajalec, prodaja avtomobilske dele, strokovno svetuje strankam pri nakupu; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje; do 23. 10. 2007; Avto-Romi, Golec-Dolar Romana s.p., Šlandrov trg 11, 3310 Žalec. Bolničar-negovalec bolničar I; do 12. 10. 2007; Dom Nine Pokorn Grmovje, Pernovo 4 a, 3310 Žalec. Srednja poklicna izobrazba voznik B-kategorije, za razvoz živil in z znanji za manjša popravila; do 3. 11. 2007; Anton Zvone Štorman s.p., Gostilne-hoteli Štorman, Rimska cesta 10, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; telefonist v komerciali; do 16. 10. 2007; Demon s.p., Smovršnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Bra- voznik tovornega vozila, razvoz pohištva strankam na dom, pomoč pri nakladanju in razkladanju vozila, delo v širši okolici Celja (Koroška, Zasavje, Kozjansko); do 14. 10. 2007; Emeršič Primož, avtoprevozništvo s.p., Parižlje 38 f, 3314 Braslovče. Račimalniški tehnik tehnik, uvajanje IT infrastrukture, servisiranje računalniške opreme, vzdrževanje programske opreme; vloge na nasiov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 16. 10. 2007; Eurocom d.o.o.. Leveč 56, 3301 Petrovče; razvijalec ERP rešitev, programiranje microsoft navisiona ali drugih poslovnih rešitev; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 16. 10. 2007; Eurocom d.o.o.. Leveč 56, 3301 Petrovče. Prometni tehnik po- anje prevozov v mednarodnem prometu; do 12. 10. 2007; Enes Draganovič s.p.. Transporti Draganovič Enes, Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Inž. strojništva vodja projektov na področju montaže strojnih instalacij (prezračevanje, klimatizacija, vodovod, ogrevanje) na objektih v Sloveniji; do 31.10.2007; Goznikar d.o.o.. Novi dom 26, 1420 Trbovlje. Inž. računalništva tehnični specialist, izbira in uvajanje IT infrastrukture, servisiranje zahtevne računalniške opreme, instalacija in administracija strežnikov in komunikac. opreme, izvajanje projektov; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 16. 10. 2007; Eurocom d.o.o.. Leveč 56, 3301 Petrovče. Ekonomist za komercialno dejavnost prodajni svetovalec, aktivno iskanje in pridobivanje novih strank, priprava ponudb za rešitve, sklepanje pogodb, svetovanje strankam, vzdrževanje, razvijanje in poglabljanje odnosov z obstoječimi strankami, sodelovanje s predlogi pri dopolnjevanju ponudb; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 16. 10. 2007; Eurocom d.o.o.. Leveč 56, 3301 Petrovče. Poslovni sekretar poslovni sekretar uprave, ki bo deloval v okviru del in nalog, ki bodo usmerjene na izvrševanje administrativnih in komercialnih del za potrebe vodstva in uprave družbe; do 3. 11. 2007; Termo shop d.o.o., Cesta talcev 5, 3320 Vele-n)e- Dipl. inž. računalništva in informatike (VS) vodja oddelka IT infrastrukture, zagotavljanje zadostnega števila kompetentnih kadrov, določanje strategije tehnološkega razvoja, zagotavljanje učinkovite izvedbe dela oddelka IT infrastrukture; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska 13/b, Velenje; do 16. 10. 2007; Eurocom d.o.o.. Leveč 56, 3301 Petrovče. Dipl. ekonomist (VS) poslovni analitik, skrb za stranke in zagotavljanje prenosa informacij o potencialnih potrebah strank z vidika skupine navision, sodelovanje pri izbiri in uvajanju novih tehnologij v poslovanje družbe, izdelava analiz poslovnega okolja; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska 13/b, Velenje; do 16. 10. 2007; Eurocom d.o.o., Leveč 56, 3301 Petrovče. GOBARSKA STRAN — _ TOC Prijetno s koristnim Kozjanski predeli so že od nekdaj znani po bogati gobji beri. Letošnji dokaz nam je poslala Olja Špiranec iz Kozjega, ki se je s fantom sprehajala v gozdovih blizu doma in našla 1,8 kg težkega ajdovčka. Ali ga bo tudi pojedla sama, nam ni zaupala. Majhna deklica in velika goba Jožica in Tanja Velenšek sta na Ostrožnem ob svoji hiši odkrili velikega jurč-ka, ki ima premer klobuka kar 30 centimetrov. Jožica in njena tri in pol leta stara hčerka Tanja sta odkrili natanko en kilogram težko gobo, ki se je skrivala za njuno hišo. »Štiri dni sva hodih tam mimo, vendar je nisva opažih,« je povedala Jožica, »gob ne nabiram pogosto in nikoli prej še nisem našla posebne.« Mala Tanja uživa v sprehodih po gozdu, zato jo mama večkrat odpelje na pohod in med tem pogleda, ah bi se kje našla kakšna goba. Velikanko bosta posušili in shranili, z juho in omako pa se bosta sladkali pozneje. Jožica o sebi ne razmišlja kot o strastni nabiralki gob, zato jo običajno drugi ljudje prehitijo in tako zanjo gozdnih sadežev ne ostane veliko. KŠ Presenečenje pod drevesom Daničina sreča Naša zvesta bralka Danica Gobec se vsako soboto odpravi na Celjsko kočo. Nazadnje je svojo rekreacijo popestrila še z bogato gobarsko bero. S poti je zagledala dežnikarco in šla malo globje v gozd. Našla je štiri veličastne gobane, poleg njih pa še nekaj njihovih mlajših predstavnikov. Hči Lucija se je z veseljem z njimi fotografirala, pa čeprav sama ne je gob. Toliko gobjih rekordov kot letošnjo jesen pa še ne. Bralci nas neprestano obveščajo o tem, da so iz gozda prinesli nenavadno veliko gobo. Jurček, ki ga je med Ponikvo in Ločami našel bralec Polde Šturbej, podira vse rekorde. Gobji orjak tehta neverjetnih 1,35 kilograma, njegov manjši dvojček pa 60 dekagramov. Polde si je tako že zagotovil letošnjo gobjo ozimnico, a bi skorajda ostal brez nje, saj so se vsem v uredništvu Novega tednika cedile sline ob pogledu na tako lepega jurčka. Še dobro, da pri roki nismo imeli olja, čebule in jajc. BA V mraku se je Marija Zon-tič iz Celja z možem odpravila gobarit na Svetino. Pod nekim drevesom ju je čakalo presenečenje, 13 kilograma težek jurček. Previdno, da ga ne bi polomila, sta ga pobrala, nato ga je Marija prinesla pokazat v naše uredništvo. Marija gobe nabira že od petega leta. Navdušil jo je oče, ki jo je odpeljal na prve gobarske izlete. »Gobe rada nabiram, rada jih jem in rada se sprehodim po gozdu,« svoje izlete opiše sama, »gobe naj bi se nabiralo zjutraj, vendar se jaz ponje odpravim proti večeru in kljub temu jih vedno najdem veliko.« Iz velikega jurčka bo kasneje, ko bo posušen, napravila juho. Nabiralka pozna veliko skritih kotičkov, kjer si lahko napolni košaro z različnimi vrstami gob. Iz njih domačim kuha kosila in večerje, nekaj pa jih podari tudi sosedom. KŠ, foto: GK Jurčki, da jih vikaš »Trideset let že nabiram gobe, a kaj takega ne pomnim,« je bil navdušen nad svojo rekordno gobarsko bero Slavko Mesarič iz Celja, ko se je v nedeljo okoli poldneva vrnil iz gozda. Že navsezgodaj se je odpravil na Kozjansko in dolgo časa zaman gledal v tla in odmikal listje. Razen nekaj kostanjev ni našel ničesar. Misleč, da tokrat z gobami ne bo imel sreče, se je že nameraval odpraviti proti domu, ko je v daljavi na travniku zagledal tri orjaške jurčke, kakršnih v svojem življenju še ni videl. Ko jih je doma položil na tehtnico, je ta pokazala kar 1,8 kilograma, pri čemer je največji jurček s premerom klobuka 26 centimetrov tehtal dobrih 800 gramov, najmanjši pa malo manj kot pol kilograma. Slavko bo odslej zagotovo še z večjim veseljem hodil v gobe, čeprav dvomi, da bo imel še kdaj takšno srečo kot tokrat. BA