\ ečji slovenski dnemilT"^ v Združenih državah Ve|ja za vse leta . . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ——* "ELEJON: OORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1908, at the Post Offioe at New York. N. Y- under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT NO. 300. — ŠTEV 300. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 22, 1924. — PONDELJEK, 22. DECEMBRA 1924. VOLUME XXXn. — LETNIK XXXD KERENSKI SE LAHKO VRNE DOMOV Sov jet i so baje preklicali izgnanstvo Kerenskija in lahko se vrne škmov Tako se glr»-;= v poroči t t is Prage. Manjševiškega voditelja so strmoglavili leta 1917 o-borožene sile bolj še viko v. — Med pristaši in nasprotniki Trockega ni W tne vojne. — Tozadevna poročila so izmišljena- SPLOŠNO IZBOLJŠANJE AMERIŠKE MORNARICE Mahanje s sabljo je povzročilo reakcijo. — Pacifični manevri in križarenje ob avstralskih vodah se bo vršilo, razven če prepove predsednik. 1 AMERIKA WCI — UDELEŽENCI RAZKRITJA SPOMENIKA NA KUBI. ' h Pariz, Francija. 21. decembra. — Aleksander Keren-yki voditelj ruskih manjševikov ali zinernežev, katerega so leta 1017 odjavili boljševiki, je sklenil mir s sovjeti ter se bo kmalu vrnil v Rusijo. Tako poročajo iz Prage, (.'lasi se nadalje, da se mu je obljubilo odlično mesto ter vlogo v sovjetski vladi. Noče pa odpotovati, dokler ne skliče skupaj ostalih n»anjševikov, za katere je zahteval nedotakljivost ter priliko. da sodelujejo s sovjeti. Keren ski je rekel: "Kmalu se bom vrnil v svojo rojstno deželo." Kot Borisu Savin kovu, so se tudi njemu približali zastopniki Moskve, ki so povabli vse, razen monarliistov, v Rusijo. Savinkov je bil edini', ki je vznemirjal boljše-vike. ker je bil aktiven organizator proti-revolucije v Rusiji. Predno je Savinkov zapustil Pariz, je skušal jn-ego-voriti svoje pristaše, da se vrača domov na tajuem, v interesu proti-revolucijonarne organizacije, a splošno je postalo znano, da je sklenil mir s sovjeti. Kerenski pa ni niti malo prikrival svojih namenov, soglasno s poročili iz Prage- Berlin, Nemčija, 21. decembra. — Poročila iz Bukarešte. v katerih se je glasilo, da je izbruhnila vojna med pristaši in nasprotniki Troekija, so izmisljotinja rproti-sovjetskih propagatorjev. V najbolj zanesljivih informacijah, ki so dospele semkaj, se glasi, da se ni proti-sovjet&ka propaganda razvila v državljansko vojno. V sedanjem času obstaja proti so v jet run le politična, ne pa vojaška opozicija. Washington, D. C., 21. dee. — Po mnenju odgovornih voditeljev so breztakne izjave in druge stva. ri, tikajoče se vojne, popolnoma onemogočile sprejem predloge, da naj se uvede preiskavo glede sta-naj ameriške mornarice v soglasju v a širin g t on.sk o razoroževalnu konferenco. To prepričanje je v splošnem prevladovalo v kongresnih krogih obeh strank ter v oibeh poslanskih zbornicah, in številni Člani kongresa so izjavili, da obžaluje akcijo, katero so vprizorili. Rožljanje s sabljo ni le uničilo prilike, da se informira javnost glede -stanja mornarice, temveč je tudi v resni meri oviralo razvoj zračne službe in drugih strok narodne obrambe, ki niso vsebovan« v pogodbi. Mornariška aproprijaeijska predloga, kri je bila včeraj sprejeta v poslanski zbornici, ne vsebuje nikake avtorizacije za avstralsko potovanje brodovja, ker je sploli ne potrebuje. Predloga, katero je vložil včeraj kongresnak Brutten iz Illinoisa, določa \ eč kot sto milijonov dolarjev za zgraditev poizvedovalnih križark. za izboljšanje mornarice, se bo popolnoma izjalovila v luči reakcije, ki se je pojavila vsprieo bojevitih govorov Brittena in drugih. R-oke Združenih držav niso Vezane le vsled agitacije, ki je bila vprizorjena glede "velike mornarice", teonveč tudi vsiled- naporov državneg-a departmenta, da dobi podrobnejše informacije glede določb razoroževalnega dogovora, ki je bil sklenjen v AVasiliingtonu. Jasno je. da ne more kongres vspričo tega omahovanja vlade sa. me ničesar sklrmiti, kar bi bilo v ~ J dobro A'lade in naroda. Oficijelno zastopstvo Rooselvelto ve zveze na poti v Havano, da se udeleži razkritja spomenika pokojnemu predsed. Kooseveltu. HERRIOT BO POSPEŠIL IZPRAZNENJE RUHRA Francoski ministrski predsednik Herriot je ponudil Nemčiji kompromis, ki se tiče nadaljnega za-sedenja Porenske in Rubra. MUSSOLINI JE ZAČEL IZPREMINJATI POLITIKO SOVJETSKA PRISTANIŠČA Aleksandder, Fcodorovič Kerenski, odvetnik, Socialist in zastopnik ruskih delavcev, ki je bil član ruske Uuine izza Uta 1913, se je dvignil na mesto vladarja po preobratu, ki je sledil ruski revoluciji leta 1917. Skušal je organizirati vlado novo proklamirane ru ske republike ter je postal najpirvo ju stični minister, nato vojni minster in konečno ministrski predsednik. Konečuo so Lra strmoglavili ekstremisti ali boljševiki, pod vodstvom Lenina in Troekija. Ti niso marali zmernega nocijalističnejra programa Kerenskija in njegovih manjsevikov. Boljševiki so razpršili nmiijsevike s siln bajonetov ter ustvarili sovjetsko vlado. Kerenski je pobegnil iz Rusije, in več mesecev ni bila znano, kje se nahaja. Govorice, da je bil za vratno umorjen od boljševikov, so vztrajale do junija meseca leta 11)18, ko ?e je nanovo pojavil, v Londonu ter imel nagovor na delavski kongres. Ves naslednji čas je bil za-poslc s torn, da konča boljševiški režim. Januarja meseca leta 1021 se je vršila konferenca v Parizu, in posledica te konference je bila vstaja mornarjev v Kronštatu, katero so boljševiki zatrli s kruto silo. Od takrat naprej niso njegova javni* dejanja vzbujala nobene posebne pozornosti- Korenski je razkrinkal korupcijo carske vojno-nmtni-cijske službe, ter se plaši, da je to razkrinkanje pospešilo prihod revolucije. Skušal je zopet uveljaviti disciplino ruske armade, da bi se lahko borila z zavezniki proti Avstriji na gališki fronti. Javno je obsodil boljševiško pogodbo, ki je spravila Rusijo s poz orise a svetovne vojne Berlin, Nemčija, 21. decembra. — Ruska emigrantska Iz Budimpešte javljajo, da je kolonija, ki je postala skrajno vznemirjena vspričo obve- lieki filmski fotograf posnel dvo-stila velikega kneza Cirila, s katerim se je proglasil carjem(boj na sablje M. Kolača in M\ Pu-vseh Ru*ov, je imela tajen sestanek, kateremu je načel oval (litija. dveh znanih madžarskih poba ron Wrangel, znani proti-boljševiški poveljnik, ki je bil. lrtičarjv. poražen na Krimu ter našel konečno pribežališče v Beogra-j Kinematografska kompanija, kn flu, kier se nahaja dosti ruskili pogorelih plemenitašev. pozabila, da je dvoboj zakonito Glasi se, da'je označil baron Wrangel namene velikega Prepovedan, prikazuje ta dvolboj v k noža Cirila kot "bluff". Rekel je nadalje, da ni nje- k^mato-graf^ih slikaj Zaradi •rova prejšnja "bela" armada nikakor mrtva in da bo kl ? na^tale.1vslcd / ** i i tega. je kompanija naznanila mi- vztrajala na svojem mestu do časa, ko se bo pregnalo ^trstvn ^ notrajlje ^^ da boljše vike tor ustanovilo stari red. odpusti svojega filmskega cenzor- ja iz službe. Pariz, Francija, 21. decembra. Z današnjimi dnem so se odprla vsjf ruska prist arnsea za francoske trgovske ladje. Istočasno so tudi francoska pristanišča na razpolago sovjetskim trgovskim ladjam. Rusija bo imp or tir al a iz Čeho-slovaske in Združenih držav tristo milijonov funtov sladkorja. RESNIČEN DVOBOJ NA FILMU ROMUNSKI MORATORIJ PODALJŠAN. Bukarest, Romunka, 20. dec. Moratorij za izplačilo privatnih tujezemskih dolgov je bil podalj-do 15. marca. 75-LETNI TEKMEC. Baltimore, Md.. 20. decambra. 7(Wetwi Franklin R. Margenim je dane« urad za pogrešan«*, da mn je ušla njegova 44-letna žena. Možak pravi, da je najbrž pobegnila z njegovim 75 let starim prrjateAjam FVamkom Samfly-jem. KOLIKO IZDA AMERIKA ZA PARFUME. Washington, D. C., 12. dec. — Amerdkanci, oziroma Amerikanke so potrošile v tem lettu za pudre an parfume $117,175.741. Pred tremi leti je bila ta svota za 25 milijonov dolarjev nižja. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V krat kem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj HERRIOTOVO ZDRAVSTVENO jfcaroči, ker ga je le še par sto iz-STANJE. vodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., N. V. 0. Berlin, Nemčija, 21. decembra. Francoski ministrski predsednik je informiral tukajšnji zunanji urad. da vidi pot k popolnemu iz-prazneoiju Ruhra še pred avgu stom prihodnjega leta — kot določena v londonskem dogovoril, s katerim se je omogočilo izvedenje načrta ameriškega gen. Dawesa, V informaoijali, ki so dospele semkaj, se glasi, da garantirajo ali jamčijo Francoeai popolno iz-praznenje Rubra do aprila mese- ANGLEŠKO BOJNJMjRODOVJE V V»L0Ni;i™£™ rega bodo .Francozi in Angleži iz- Albanija je poslala Ligi narodov odločen protest glede i praznin koncem tekočega leta so-stališča Jugoslavije. — Neko albansko poročilo pra-j glasno z določbami versaiilske mi-vi, da albanski ministrski predsednik ni pobegnil, kovne pogodbe. V bližini Skadra se vrši vroča bitka. — Jugoslavija' Kot -toJ° stvari sedaj, nimajo in Italija se ne bosta vmešavali v albanske notranje Franeoci namena zapustiti i»o-zadeve. renske, dokler se nahajajo fran- coske čote v Ruhni in tudi An-. gleži ne bodo zapustili Kolina, do- London, Anglija, 20 decembra- — Iz Brmdisi poro-1 kier bQdo ostaU IVancozi v dru- čajo. da je več angleški] i bojnih ladij, ki so križarile v: gib okupacijskih mest/ih Por en-bližini Malte, dospele V Yalono. Ukc. Roročajo, da se vrši v bližini Koplika vroča bitka. Od izida te bitke je odvisna usoda mesta Skadra. London, Anglija, 20. decembra. — Italijanska in jugoslovanska vlada sta. obljubili Angliji, da se ne bosta vmešavali v notranje albanske zadeve. Albanska vlada je poslala Ligi narodov protest, v katerem pravi, da krši Jugoslavija albansko neodvisnost. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da se Liga narodov zaenkrat ne bn bavila z albanskim vprašanjem. Rim, Italija, 20. decembra. — Iz Valone poročajo, da ministrski predsednik iSToli ni pobegnil in da je bilo tozadevno poročilo prenagljeno. Vojaški položaj je neizpremenjen. M a da v Tirani je odgodila volitve, ki bi se imele j litri vršiti. Volitve bodo tedalj. ko bo vstaja zatrta. Sedanje razmere v Albaniji so zopet take da izzivajo -vznemirjenje v sosednih državah Grški in Jugoslaviji. Tega ni kriva nikakršna direktna akcija Tiranske vlade, •mipak njena slabost in nesposobnost, da bi vpeljala red. Dejstvo, da je Fan Noli pravoslaven vlpdika, izziva veliko opozicijo pri znatnem delu maliamedancev in katoličanov. Ker je vlada angažirana v boju z notranjimi političnimi nasprotniki, izrabljajo obmejna plemena njeno slabost in vpada j o kot organizirane roparske bande v Jugoslavijo in Grško. Ti napadi niso niti politični niti nacionalni, ampak imajo za namen edino rop živine in drugih reči. Vendar so pa te bande v mogih slučajih dobivale materijalno podporo od macedonskega revolucionarnega komiteta, ki ima sedež v Petriču na Bolgarskem in ki bi rad na ta način pojačal efekt svojih napadov na Jnžno Srbijo. Tezave v obrambi meje povečajo mnogi gorski grebeni in klanci, obrasli z gostimi gozdovi, ki dajejo oboroženim banditom pripravna skrivališča- Edini način, da se popoloma odbije napadanje, bi bil ta, da se po5!|je nekoliko divizij v Južno Srbijo; ali za to ni primernih stanovanj, in komunikacije ne zadostujejo za prtdirao večjih enot: povrh tega pa bi to bilo spojeno z ogromnimi izdatki. To bi bilo fatalno za državne finance z ozi-rom na to, da se je ravnovesje v proračunu doseglo za cene velikih žrtev. Tiranska vlada poskuša na vse načine dobiti finančna pomoč za svoje prazne blagajne in ponuje za to koncesije za olje in rude. Beogradska vladal, stoječa na načelu "Balkan balkanskim narodom7', pazno gleda, katera država bo dobila koncesije in pazi, da se ne bi iz njih izlegla politična kontrola in pehanje Albanije v postopanje nla. škodo balkanskega miru. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je spoznal, da ne more nadaljevati z dosedanjo politiko ter je v tem namenu sklical posebno zasedanje kabineta, da se uveljavi reformo volilne postave. angleži in ženelskl pro tokol. London, Anglija, 21. decembra. Daily Telegraph je priobčil novico, v kateri se gla.si, da je angleška vlada povabila vlade dom in 1-jev, naj pošljejo delegate v Lon-dou, na ko-nferenco. ki naj bi od ločala glede ženevskega dogovora ter eventualnih drugih garancij skiih pogodb. To informacijo se priznava 1 ofieajehiih krogih, (čeprav r>e noče ničesar nadaljnega izjaviti. List pravi, da je treba v naj krajšem času sklicati konferenco domini jev v slučaju, da bi se ne vršila razoroževalna konferenca ki je bila določena na mesec junij prihodnjega 'leta. newyorčan oropan v chicagu. Chicago, 111., 21. decembra. — Newyorski trgovec z diamanti A J. Biniha.um je bil včeraj oropan Banditi so mu odnesli za več t>t soč dolarjev d-eimautov. Rim, Italija, 21. decembra. — Ministrski predsednik Mussolini ie presenetil .italijaii>siko poslansko zbornico z objavo, da se bo parlament zopet sestal dn-e 3. januarja, mesto marca meseca, k izvanreci-nemu zasedanju, ki bo razpravljalo o predlogi za volilno reformo. Ta kretnja je razorožila kritike liberalcev in opozicije v italijanskem parlamentu ter nudila onim poslancem, ki so bojkotirali parlament tekom zadnjih šestih mesecev, priliko, da dokažejo, da uživajo fcona sami, ne pa zastopniki Mussoiinijevve vlade. Vodilna postava., o kateri se bo azpravljalo takoj po Novem letu, bo že druga tozadevna pos/tava tekom režima Mussolini j a. Dosedanjo postavo so obsojali vsi protl-iašistovski krogi kot mahinacijo, koje izključni namen je bil pridobiti kar največ volilcev za fašistov sko stranko. Čeprav ni Mussolini še ra/_kril, kakšno obliko bo imela nova predloga, tikajoča se volilne postave, se vemlar glasi v preddvora«ah parlamenta, da se bo vrnil Mussolini k sistemu kot je naprimer uveljavljen v Angliji. Ker je prišel ta korale koncem parlamerEtaxne-ga zasedanja, tekom katerega so zastopniki protl-fašiistovskik strank s strogimi besedami obsojali nasilja fašistov, je povsem jasno razvidno, da je sklenil Mussolini ubrati srednjo pot ter sklenil spoprijateljiti se z zmernimi elementli v Italiji, ki so mu dosedaj odločno nasprotovali. Pariz, Francija. 21. decembra. Zdravniki so izdali danes buletan. v kastttrem so izjavila, da se je zdraJvsve+no sJtanje min. predsednika IIoTTiota obrnilo znatno na boljne. nazori na smrt osbojenb-ga morilca. Hanover, Nemčija, 20. dec. — Fritz Harman, ki je obsojen na smrt, ker je usmrtil osemindvajset mladih fantov, j© prosil, naj ga obglavfijo javno na trgu. — Ko me bodo obglavljali — je rekel — bo brez dvoma navzočih na tisoče ljudi. Prizor bodo ki-nematografirali, in ljudje po vsem svetu bodo lahko videli moje usmr-oenje. Ves s~vet bo govoril o menf. Če nisem v drugem, sem vsaj v anoa-jenju svetovni mojster. POTOVANJE NEWYORSKEGA POLICIJSKEGA KOMISARJA. Buenos Aires, Argentina. 21. decembra. — Newyorrski policijski komisar Richard C. Enright je dane« odpotoval od tukaj ▼ repubUiko Chile. Pred odhodom je i^jav.il, k»»IHh, kl znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računam« posebej IS centov sa poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačajo "Poštni čekovni mi". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 Kr .......... $ 9.70 500 lir.......... $23.25 300 lir .......... $14.25 1000 lir..........$45.50 Pri naročilih, ki znašaj« mai£ kot 20* lir računamo posebej po 19 cents* za poštnino in drnge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu. Za pošiljatve, ki presegajo FETTTSOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust Dinarjess in Urmm sedal m stal—, aesja ss večkrat ta aepet is tega razlaga mam al SMgoče podati astsnfne eens vaaprs} p« eeni Mstega dne, ka aam pride psslsnl deasr v reka. POŠILJATVE PO BBZOd AVNEK PISMU IZVRŠUJEMO !? NAJKRAJŠEM CAJBU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKI Denar bw je poslati mjbalje p« New York Bank Draft. Order all pa FRANK SAKSER STATE BANK ___ 82 Oorflandt Street, Hew Tori; V. T. Cortlandt 1WT. liiJL mm GLAS NAHODA, 22. DEC. 1294. / t "GLAS NARODA" ■ imvrii bailvi mnmk pl mm mm PuUl«b«tf fev gmrii pflbliihiisjf OoBftif (a C«r»oratlon) finim ueaia iinkvir. tm mnr« Pite« Of lUllAM l> Cortland StrM m* GwHratiM «n< AMnmn «f Abo»« OBInrii •T Borouoh at Manhattan. N«w Y«r» V. • LAt. NARODA " (Vol«« o* tho Poo*l«l W1n/ Inrr Day Excopt Sunday« and H«fld«y«. t* <«•» Nijt II« it aa Aatrlko Za N«w Yort aa wtf mm ............ •».<» za pot lata .............. . ........... ts.«0 Za Inozamvtva m ml« mt ......91 .M' Za vol tota........ —---- .. VM> 99.90 tm pm m« . iwii ■ m ■ >«*i- ... I7JI .. mm Novice iz Slovenije. Subscription Yearly —.1 A*vartla«m«nt on Agreamant NUhaja vsaki dan lavxomil tfdlj In arasniaa* •r«a podpisa 1k osebnosti ae na prtobdajej«. Denar naj aa blagorcM »•-tfona? Or4«r Prt apremembi kraje naroCnlltov. proaimo, da m«« prejBn)! »tTallU« naana ni. da hitreje nnjdaso L A I NARODA ■orouflh of Manhattan. * ▼aiaphona; Cortlandt tS7l ft "» *uZZE2a PRtOBRATI V ITALIJI Vlom v Ljutomeru. Pred nekaj dnevi neznani lopovi jvonoči vlom.il i v mlekarno L. Mohoriča v Ljutomeru. Odtod so >i pomagali v pisarno, kjer so vdrli v železno blagajno. Ključavni-karsko orodje so si preskrbeli preje v delavnici Alfotmza Kuikovea \ bližini!, koder so tudi Vloanili. Iz blagajne so pobrali okrog 3400 Dinarjev jrottovine. Po dejanju bo brez »ledu izginili. Smrtna kosa. V Trebnjem je te * dni umrla Lojzka Malemšek roj. Kužnilc. Zna 110 po.s-estnieo in gostilniearko je -pobrala smrt v najlepši dobi. — Žele 22 letsfcar je umrl v Skoplju Ljubljančan. artilerijski podnare-dnik Maksim Steirniša. V Vidmu pri Krške m je umrla dne 29. novembra v starosti 16 let gospica Jailka Planine, vzorno dekle. guje z lesom in da hodi nakladat1 vagone. Ker je živel zedo raiznzdano. je zalezel v dolgove in priičeT krasti. Tako je propadal od dneva do dneva in si izbral končno žrtev posestnika Janeza Rajerja. Ždnger je tudi na današnji razpravi trdovratno zanikal vsatko krivdo. Ob 11. dop. je odšel senat s porotniki ina kraj umora, kjer je tedanji preiskovalni sodnik pojasnil dogodek. Razprava je koneala še-le pozno zvečer. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede roparskega umora, nakar je bal Žiaiger obsojen v smrt ma vešaflnih, vendar pa bo pred lož en v pomilostitev. Senatu jiub . temu terija in bi zavladal trezen razum. 1 obdržalo obtožbo bi šlo vnovič Znaki tega preobrata so se že pričeli pojavljati. [pred poroto. Mussolini je presenetil, poslansko zbornico z objavo,' Umorjeni Janez Rajer je imel bo predložil novo predlogo, tikajoeo se volilne refor-' veliko posestvo na Selili pri Rake^ me, in da bo glasoval s svojo stranko za korenito iz,pre- ku. Bil je splošno poznan, ker jc membo sedan je postave, ki zagotavlja fašistovski stranki hodil ror ago na sejme. Pni takib ^. t j prUiikair ie imel pri sebi vedno več večino v parlamentu. ' . _ . .. , . , • to vsoto denarja. Dne lo junija l Mussolmi 3e vsaj toliko pameten, da pozna znamenja ^ se je ^^ ^ dotma , časa- , 7~)vor k nekemu kmetu. kateremu Opozicija proti vladajoči stranki nasilja in nepopisnih je prodal svojo kravo. Ta je nam izoredov postaja Z vsakim dnem večja- ,ree zahteval, naj vzame kravo na- bilo i'"'-"«" -..............« jmesitu. v kaitero >ta prišla tudi Pr njegovo vlaao. ' ^ Žinger in Slovito Pir.-tar. Po poild- Prišel pa je zopet na površje, celo ojareit .a ^ ^ v Spliha. proti njemu m njego\im metodam je trajal naprej. kavarTK) s je ime.\ Vstali so stari narodni voditelji, prejšnji ministrski 7iie<> polnjo 10Q dinalrNkih bankov- predsednik (ii< lit t i. Salandra in drugi ter odlično stopili eev. Kmalu za njim sta prišla tudi na čelo opozicije, ki zahteva konec neznosnih razmer, ki žinger in Pint ar in silila Rajerja Jirevladujejo sedaj V Italiji. bi šel ž njima "kupokat'\ kaT Oiačen je bil tudi komunistični in socijalistični blok. pa je Rajer odklomdl. O poilnoči je katere-a ie fašizem spravil popolnoma s površja, a sile Pintar zapustil kavarno. Rajer in liiid^e^a nrenrieania silijo na površje. Vsa znamenja Žin-er pa .^ta ostala. Kakor je pri kažejo, da bo kmalu' zapel mrtvaški zvonček fašistovske- ™ ^ živVenj.e' Sc J 1 seda^ ni popolnoma ]"H>jasnjeno mu režimu. . 1 Reakcija se vedno pojavi, - vseh državah, kjer via-, data absoldtizem ill diktatorstvo. _ ' tem pi*ot.i Žabji vasi. Na drugi str? Modemi svet ne trpi nasilij, čeprav niso me pnda ui m0r^u pri wimlischerju, je stra mednarodni dogovori in pogodbe, ki jih sklenejo po- , žnik Perbne videl člorveka, ki je samezne države. - šel Rajer ju nasproti. Ril je enakf Koncem koncu zmaga vedno zdrava človeška pamet ki noče nriznati nobenega nasilja ter živi v prepričanju, da je vsakemu človeku, malemu ali uglednemu, za gotov- rakov proti most n. nato pa se obr-Jjena osebna prostost kot nam jo jamči ameriška ustava. nVl ,n S"1 7fl Kflxiedme- Iz kavarne je oclšel ]>o Ljubljanski oestri proftii glavnemu trgu in po- ]^c.>tave kakor .Žinger. Govoril je z Rajer j «m nekaj besed, šel par kr Dopis. S. Norwalk, Conn, (da Ui bil John v nadaljndli osmih V sobolo z\*ečer smo obhajali letih oče nadaljnih osmih sinov. kritno slavo pri rojaku Johnu i Pirnatu. Krstili so mu sina Leopoi-! da. in ta slovesen dogodek je bilo] treba prav pošteno proslaviti. P»o-| trovala sta Mr. John Maček in j njegova soproga, po krstu se je pa zbrala vesela družba in veselje je trajalo do poznega jutra. Eden navzočih. Poceni radodarnost. Tiran I>ioawzij hii si bil rad pri- dobil naklonenopit filozofa Platona, zato mu je opetovano ponujai razna darila, ki pa jih je Platon Povabljenih je bilo mnogo, pri- j dosledno odklanjal. Xa dionizije-šli so pa samo izvoljena. Niti ene. vem dvoru je živel tudi cirenejski ga ni bilo premalo, niti enega prr* filozof Aristip. ki je izrekel vsled več. Le peciva lin drugih kuhinj- tega zbadljivko: "Dionizaj postopkih dobrot je preostajalo. Z ne\v- pa pri svoji dobrodelnosti prav jerseyskih hribov se je pripeljal premišljeno: tistim, ki bi pOtrebo- Mr. Peter Rode s svojo soprogo. New York in Ridgewood so pa zastopali Mr. Mike Pirnat. Mr. Frank Pirnat. Mr. Andrej Pirnat. Mr. in Mrs. Vavpotič iin Mr. Lovrenc Kožar. Izmed domačinov je bilo o pazit.i Mr. Ogrimca in ženo, Mr. Stera in ženo ter vrtoglavega Jožeta Tiearja. ki je s svojimi velikanskimi! rokami mahal, da bi kmalu vse pomahal. Andrej je go-del. za kuhinjske sladkosti so pa skrbele mati Barbara, nj&n& sva-v lunja T assy in prijateljica-Toneta, Proti jutn^ so se razšli z željo, vali in radi vzeli, da malo. veliko pa dalje Platcmu, ki-ničesar ne vza me." Zdravniška učenost v starih časih. Takrat, ko so bili vojaški zdravniki še nevešči kirurgi ali padar-ji, je pohval polkovnik takega zdravnika pred se ter ga nahrulil: "Že zopet je umrlo več vojakov, toda zdi se mi. da vam vzroki smrti niti znani n*iso!'' — Zdravnik: "O, bom že prišel stvari na sled, četndi naj ves polk hudič vzame!" nil in šel za Rajer j eon. Naslednje ga dne je šel deček Anton Sepeta-vec olj tričetnt na 7. po mleko na Veliko Pikavo. Ko je spotoma pobiral gobe v Smoletovem gozdu, je opazil v jarku za dvema gabroma tie^nanega moža. ki je bil pokril čez hrbet in noge z mlejo. Ssodm komisija ki ,>e. prišla nato na lier m est a. je ugotoviti a v mrtveeu Ja neza Rajerja, ki je preteklo not,-vasoval v mest n. Na cesti so bil krvavi sledovi in tudi košček loba nje. Morilec je svojo žrtev pobil > osti-im orodjem, jo zavlekel s eestr v jarek na ta način, da je žrtvi od vihal sukmjrič in .telovnik nazaj čez glavno .in jo vlekel potem ritmiko tako. da se je truplo drsa3o ob ko renine in mokro travo. Da-si je imel Rajer prejšnji večer pri sebi poino 100 dinarskih bankovcev, s našli pri njem samo en bankovec za 50 par lin 10 bankovcev tx> 25 par. Umora, je bil takoj osumljen Fr Žinger. ki .je bil. že naslednjega dne aretiran. Na njegovih čevljih hlačah in suknjiču so se našli sle do vi krvi. Obdolženec kljub temu trdi. da je nedolžen. Zaslišan mese ca junija se je glede krvnih made zev zagovarjal, da so to madeži njegove krvi. ki nra je tekla iz nosa. V domači občini je snain kot malopridnež, delamrznež in tiihota pec. Govoril je tufli okrog, da tr "t Jugoslavia irredenta. Mosconijeva knjiga o prvih letih italijanske vlade v Julijski Benečiji. Napovedana Mosconijeva knjS-ia izide te dni. "Piccolo"' priobt-u je že par sestavkov iz nje. V pogla v ju o julijskem fašizmu pripove-luje M ose oni. kako j«» on ]>o=ip'ešal formacijo fašizma o.l 1. 1919. Takrat je bilo zbranih malo knm-batentrn-. Kaano iz njihovih vrst je pričakoval pravo organizacijo na rodovih sil. katere je zamaa iskal pr.i strankah, ki pa je bila nujno ootrebna za boj proti zasedi in strupu, ki ga je širila boljševiska propaganda v narojwe mase. Ju-'ijsko fašistovsko gibanje je imelo z lokalno vlado skupnost ider/no-ožičnii čas. Ko je bilo vse to dogovorjeno, j sklenjeno in potrjeno, je prinesel! Mr. Persliak tistega iz kota, njegova gospa nam je pa s prigrizkom postregla-. Prisrčna hvala! ★ Hvala tudi očetu Jurkasu -v Brooklvnu, ki prodaja tako preka-jeno meso. da si človek boljšega misliti ne more. Povedal mi je, tla dospe danes nova pošiljatev in da ne bo odgovoren, če se bodo jezili tisti, ki bodo prišli prepozno. Sttnnjslntimtska Ustanovljena 1. 18S8 1 SCatol. 3febnnta . Inkorporirana 1. 19(3 i GLAVNI URAD v ELY, MINN. Qlavnl odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 9SS E. 186 St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1S08 EJ. »2nd Street. Lorsln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box S61, Ely, Min m. Blagajnik neizplačanih smrtnin: john movern, 41J — lltb Ari, Dttlutb, Mlrn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 808 American State Bank BMg. IM Grant Street a> eixtb Ave, Pittsburgh. Pa. Nsdzornl odbor: A.\'TOX ZBASNTK. 4905 Butler St., ntt sb'.irirli, Ta. MOHOR MLADIČ, 1S34 W. 18 Street, tjnteaco. lil FRANK SKRABEC, 4821 Washington Street, Denver, Cole. s Porotni odbori LEONARD 8LABODXIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. S10 Stevenson Bid*.. PuyallTip, Wash. FRANK IORICH, 8217 St. Clair Avenue. Cleveland, O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poliljatv* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se pošlla na predsednika porotnega odbora. Pro5nJe za sprejem novih članov In bolnUk* spričevala naj se poSIlja na vrhovnega sdravnika. Jugoslovanska Katoltška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor fell postati član to organizacije, naj se zglasi tajnik« bližnjega drufitva JBK.T. Za ustanovitev novih ^.ruStev se pa obmlte n* gl. tajnika Novo drufitvo se lahko vstanovl z 8 člani ali J51an!caml. Prihodnje leto bo Sveto Leto. Sam papež ga bo proglasil. Na •sveti večer bo trikrat udaril z zlatim kladivcem na vrat Svete Dvorane, ki se bodo po petindvajsetih letih prvič odprla. Iz Jugoslavije. Znanstvena dela za beograjsko univerzo. V sniLsiu sklepa ministrskega sveta se j<» za beograjsko nniirverzo na račun reparacij naročilo raznih znanstventih del za 200.000 zlatih V zvezi s tem se bodo vršile po mark. S tem se je odpomoglo nuj-vsean katoliškem svetu pomembno ni potrebi, ker ima beograjska u-cerimonije. j m verza le malo znanstvene litera- Cerimonije so lepe, in kar je ture. glavno, tudi par soldov več prine-; so kot pa samo navadni obredi. Lekarne in število prebivalstva. * 1 Ministrstvo za narodno zdravje jZima se bliža. Kurjave bo tre- J.namerava po vseh večjih krajih ba. Z dimom, posebno pa z Našim upoštevati razmerje med številom Dimom, si ne bo nihiče dosti na;lekarn in številom boljšem. To in ono Henrik IV. in mestni očetje. Mestni očelje v Oriean-u so imeli staro pravico, da so smeli pred kraljem •si-deti. Tudi pred Henrikom IV. ni-o hoteii npogniti. Ko j<* Henrik zvedel, da se nameravajo pri sprejemu vsesli. je dal odstraniti v sprejemni >nl>i vse sedeže. Očetje pridejo, v idejo položaj. pozdravijo kralja in >e v sedejo z največjo resno bo na tla. Vee-kraltni zmagalee je bil premagan. Nadaljevanje raziskovanj v Tu- tankamnovi grobnici. , . , , Londonskim lisitom iv»i-očajo iz prebivalstva. . i„ . , . ... ■ ofinA iKaara. da bo prevzel Howar 1 ( ar- vsak kra j, ki ima vsaj 2000 prebi-1 , , - . | . , , . , , iter v najkrajšem easu nadaljeva- * valcev. naj dobi po -tmo lekarno, a . . , . , . . _ x .... x " t . , .. , nje razisikovanj v grobmei 1 utan- V Albain 11 je zopet zabelo vrofci. lcrajili, ki štejejo :)(KJ0 prebivalcev . J J , , . . .. na. ki se nahaja v Dolini kraljev po dve lekarni, veeji kraji pa na . , , . „ . ,T . -rt,,.. ! . pri Luksorju v Egiptu. Med razi- vsakth oOCO prebivalcev po eno ie- Albanija je poslal protest Ligi narodov. Ponosno Albanijo je lahko sram, ker se skBrcuje na tako neor-,ga nizi rano organizacijo kot je Liga. In Liga bi morala biti toliko | ponoriiS, da bi se vsaj v albanske zadeve ne vmešavala. ★ Te dni se bodo vršile v Jugosla- ambijentu veljal!a tendenca silo po.polnodla tri katsreiga so vmjene Carterju vse r a zi>ikK>va 1 ne prav ie e. Dober mož. Žena*. ''Nesrečnež, ali že zopet prihajaš iz gostilne — M«>ž: ' Ka ko pa. vedno vendar ne morem v srostilnd ostati." VABILO in NAZNANILO. Kakor običajno vsako leto. tako bo tudi letos postavljeno božično drevo v dvorajii društva sv. Jožefa na 36 Danube St., Little Fails. X. V. Društvo sv. Jožefa in Slovenska Narodna Godba bosta storili vse potrebno, da bomo božicv rai večer proslavili nadvse veličastno. Vebimo torej vse brez izjeme, male m velike, da zagotovo pridete na imenovani viv**er. Ne pi>/.a-bite jirkiesU seboj darila, katere ste ■namenjeni darovat.! svojcem. Toraj nasvidonje dne 21. decembra ob S. uri zvečer. Novo leto-nov začetek, Mnogo dobrih načrtov laliko izvedete v novem letu, posebno pa teiiai da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se bodo že s 1. januarjem. DENARNE POŠILJATVE v staro domovino izvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. A GLAS NAHODA, 22. DEC. 1294. Masarykovi spomini. President Masarvk je zaključil rcdakeijo svojih spominov iz svetovne vojne. l>elo izide sredi jan. 1025, in sicer V češoini v založništvu "Cin", v nemščini pa v založništvu "Orbis". Naslov obširne te knjige je "Svetovna revolucija." Pred vojno in v vojni 1914—1918. Spomini in razmotrivanja T. P. Masarvka, prezident a ČSR. Obe-neni izkle knjiga tudi v angleščini in francoščini, pozneje pa še v drugih jezikih. Vse delo je razdeljeno na 8 poglavij, ki .slikajo v kronološkem redu Masarvkovo revolucionarno delovanje med vojno od njegovega oklepa, da se napota prostovoljno v prognanstvo na or-ganizatorsko in agitatorsko potovanje širom sveta, pa do njegovega zmagoslavnega po vrat ka v osvobojeno domovino. V prvem podrla vi ju naslovljen em 41 Oporoka Komenskega". govori Masarvk o < vzrokih, ki so ga obenem s celokupnim če&koolovaskim narodom prisilili na 1)0 j prcrtri Avwtro-OgTski; od drugega do sedmega poglavlja razpravlja o diplomat ion em boju proti Avstriji in Nemčiji in organiziranju češkoslovaških leg«j. ^ za'1 njem poplavi ju pod naslovom ••Svetovna revolucija in Nemčija'' pa analizira filozofijo svetovne vojme. — Masarykovi spomini niso samo zunanji opis dogodkov, temveč filo/ofska poglobitev in ka rakteri-it hka duševnih narodnih struj. Avtor je združil formalno plat svojega dela s filozofskimi in religiijoznimi razmotrivanji. Gostota zemlje. Koliko je dolžna Evropa? Med in po svetovni vojni je postaja Amerika glavni upnik sveta in njen glavni dolžnik Evropa. Skupno ji dolguje Evropa malo manj kot 50 milijard zlatih mark. Največ odpade sev-eda na antan-to: na Anglijo nad 19 milijard, na Francijo približno 16.75 milijard, Italijo 8.46 milijard, Belgija ji dolguje 1.9 milijard. Rusija 1.2 milijarde, Jugoslavija 258.5 milijonov. Anglija. — prvd dolžnik Amerike, je drugi največji upnik sveta: +2.817 milijard'je posodila drugim državam. Franciji 12.291 milijard, Italiji 10.784, Rusi ji 14.059 milv-jard, Jugoslaviji 578.8 milijonov. Francija, najbolj zadolžena država na svetu ca 30 milijard zl. m. je pa na drugi strani tre* j i upnik. Skupno kreditira 12.606 milijard, ruski dolg pri nji znaša 4.892 milijard. belgijski ca 3 milijarde, dol srn je ji vsa mala autanta. in Polj ska itd. Jugoslavija ji dolguje 1.80S milijard frankov. Pri fran c o skill posojilih je treba pripomniti, da> je imel francoski frank ra zHčno veljavo; medtem ko se ra čuna nekatera v zlatih frankih, je vrednost za. dmge nesigorna. Tndi Italija je zelo zadolžena. Ameriki*doflguje 8.46, Angliji 11 milijard. Večina držav svojih obveznosti njejra pobegnilo, ker je gr-vesa. ruvai in tal telefonske droge | do ravnal z njo. Ko je deklico pri-lin i>oškodoval ljudi in naselbine.! peljal nazaj, jo je tako mučil, da je V Londonu, ki je pač clobro zava-j nekaj tednov umrla. Pretepal rovao. pred takimi eventualnosr-j jo je z bičem, ji ovil m okoli vra-mi. je orkan opustošil in razfdrl tu in jo postavil k zidu. v hlevu. 485 telefonskih prog. Ra
  • ke skorje nar površini pa povprečno 2.7. tiotitota zemlje v središču {rre«sega srednjo. Po no-vejših odkritjih povzročajo to po večanje golote prema središču v prvi vrsti težke kovine v notranjosti zemlja in samo v neznatni men zgostitev različnih plasti pod visokim prit L>kim zgornjih plasti mlje. Povečanje gostote proti središču zemlje se ne vrši neprestano in ne v odvisnosti od oddaljenosti od središča, temveč skokoma. O tem pričajo številke, iz katerih je razvidna brzina valov pri potresih. Prve točne podatke o tem pojavu je zbral E. AViehert, ki smatra, da sestoji zemlja iz homogenega jedra z gostoto 8.2 ki homogene skorje z gostoto 3.0 — 3.4. Površina ra zdel it ve teh plasti leži po njegovem mnenju na razdalji 3 četrtine zemeljskega radiusa, če računamo od središča. Po novejših raziskovanjih V. Klussmanna nahajajo znanstveniki v zemlji i*e dve, nego tri plaisti. Površino razdelitve domnevajo v globini 1.193 m 2.454 km. Go«tot-a. zgornje plahti znaša 3.4, srednje 5.5 (železna ruda i in spodnje 7.8 — 8.9 (železo In Tiikel). G<* predpostavljamo, da via dajo v notranjosti zetnlje razmer h. ki se pokore zakonu o bidrositati ki. lahko trdimo, da znaša pritisk v središču zemlje okroglo 8 milijone atmosfere. Takega kolosalnega pritiska v laboratorijih seveda ne moremo doseči. Mogoče je. tla so pri takem pri tivku svojstva snovi čisto drugač na. nego na površini zemlje in da so nekatere snovi tam v obliki tr d"h druge pa v obliki mehkHi tele Zadnje čase- so znanstveniki opredelili gostoto zemlje na nov čudovit način in ^ieer na podlagi teon je o plimi in oseki pod vplivom In nine in solnčne privlačnosti. Če bi imela zemlja la.stnositii tekočega te le>a bi bila njena lega poti vplivom plina perpendikularna k liniji na kkmjenoerti, če bi pa bila absolut no trda, bi predstavljal kot med njeno površino in^lego te linije naj večjo razliko. Prvenstvo v teh spoznavanjih ima ruski učenjak Or lov. prvih 10 let 3 odsto. nadalje 3 m pol in 1 odsto amortizacije, tako da bo dolg izravnan v 62 letih. T>e-tno uporabi za to S60 milijonov 1 in *no četrtino taliKO. kolikor m«-m plačati Nemčija leno na repara- J cijah zavetnikom. Da bi Amerika l ostalim dolgove kar črtala ni verjetno. že z ozirom na možnost vojne z Japonsko. Če računamo, da plača Jugosla- pravi. da mora izkoristiti Amerika svoja letala za vzpostavitev rednega prometa z Evropo, oziroma -Daljnim Vzhodom. Letalo se lahko vedno drži smerfi velikega kroga, tj. najkrajše razdalje poljubniih dveh točk. — V.^led tega lahko napravi Zeppelin 7.223 km. dolgo pot od Hamburga do Nomea na Aljaski v 60 urah. Druga prednost po- .. „ , . , , . „ .. ilarnega prometa je v tem. da lah-viia Francoski dolg v današnji \-re , , ... . , . . _ ko plovejo bati ona v razmeroma ne-dnosti fr. irauika. bi znašala nas *..... _ . _ skupui dolg ca 1.237 milijardo zl. mark. V slučaju, da bi plačevali letno pet od sto za obresti in amortizacijo vsega dolga, se obremeni zl. frankov, kar poveča dolgove na a 400 milijard pa p. fr. C Pred vojno 27.6 milijard zl. m.) Obresto-acije vzame isrtotako polovico bud žeitnih dohodkov (13 milijonov pap. fr.) Nemčija pa se je otresla z inflacijo vseh notranjih dolgov in na to se aliranci predvsem sklicujejo, ko obremenjujejo v Dawes o vem načrtu nemški bud žet v normalnih plačilnih letih za 1.250 milijonov zl. mark. znatni višini nad morjem. To pri-štedi veLiko množino dragega plina helija, katerega poraba nasprotno rasite v večjih višavah. Polarni promet bi izredno skrčil to izgubo potim k pri za- nasa plačilna bilanca za približno „ , .... , - .. , , |.casa. Zdaj potrebuje 1.0;> milijardo dinarjev, \sekakori ..... „ . ... .. najboljših zelezniskih . OKir. j>aro- e/ ° )U3m' .. • . , , i brodnih zv ezah 30 dni od Am-ter- Francijo tezi 290 milijard dol-j , , ... ^ * .... .'dama do lokohame m 12 dni do gov. od katerih je nad 30 milijard Nevarna roparska tolpa prijeta. V zvezi z roparskim napadom, izvršenimi na seJjake v bližini Na-šašu je bii v Valpovem prijet Dal-m^inec Josip Kulina. Povoot nik na cilj petkrat prej. Raz ven tega bo treba prirediti velike delavnice za zrakoplove v Krasnoja>-»sku in na otoku Dicksonu. S ]>o-močjo brezžičnih Mooringovih jamborov bo laihko obvladala prva jwcitaja celo Azijo rin evropsko Rusijo, druga "jva celo polarno deželo. Potem bo mogoče rešiti vsako ponesrečeno ladjo. Parobrodi. ki križarijo med Ameriko in Evropo. bodo ilaliko imeli popolnoma zanesljive podatke o megli rn plavajočem ledu. ki je svoj čas zakrivil konec "Titajnica'\ — Zdaj ne-roparji so j dostopne arktične, oair. an.t^irlcti-dntžba iz- čne dežele bo mogoče preiskati. vršila 18 roparskih napadov, sle- Zrakoplov bo lahko nosil delavce paraj in tait vin. Obstoja sum. da so j jn živila v svrho izkoriščanja nara- Za dobrodelno loterijo. Odvetnik: "Ijjuba ženka. svetuj mi. kaj naj daon kot vsreeko za našo dobrodelno loterijo?" — "Eno| tvojih pravd, potem bo vsaj ena! enkrat ddbijona!" nm sveto je že-» _ .. roparji identiČnli z napadalci, ki so iz\-rsili ropareiki umor v C'eipini pri Osijeku. Junaška beseda General Ijamnes se je polastil a-prila 1S09. Retzna (Regensburg). Boj je bil hud. Neki štabni častnik dasiravno smritnoranjen. pridirja v najhujšem teku na, mali grii, kjer je stal Napoleon. Skoči s konja. komaj se drži pokmicu. stopi bližje, bled. oblit s krv jo. 'Veličan stvo". pravi z navdušenim glasom 'mesto je naše. Poglejte naše zasta ve. na mestnem sndo^ju plapolajo, poglejte naše orle —— cZeio bledi." ga prekjme Napoleon. "Ne, Veličanstvo, jaz sem ubit," pravi jQiMslot poročnik in se mrtev zgm di na (tla. \tnih bogastev kamorkoli. Se-Te takrat si 1k) človek lahko rekel, da resnično pozna in obvlada svojo zemljo. Dobro ohranjeno Ko je bil Bjoerne šele 20 let star, je prišel v družbo starejših mož. ki so vihamo debatirali. Proti volji so tudi njega pritegnili v diskuzijo. Ker je Bjoerne zastopal napram staremu gospodu mnenje, se je stari gospod Ne predan o prihajajo z Reke v italijanske Liste članki o strašnem tamkašnjem gospodarskem stanju Sedaj se zopet oglašajo trgovci, iz javljajoč znova, da se situacija a mestu in pristanišču slabša fer odšel "Diep-pr'? eia pomoč, je br^z sledu izginil. V So-utaimptoim se je oxltrgal parnik "Almanzora" od brega in .je * vso silo trčil v ladje, zasidrane po-1 eg njega. Z največjim naporom se je končno posrečilo parnik oteti popolne pogube Ln ga privesti! nazaj v pristanišče. Kakor rodmo ob takih nezgodah, se je tudi t opat v orkanu našel mož. kii j«' pokazal, da je vreden od likov a-nja za neustrašivost pred -anrtjo. To je bil navaden ribic 'jVaigh. Možu je že sedemdeset let. Sedel je v svoji mali rib iskri ladji n videl, kako premeta jo besni va-'ovi ribiški čoln. ki se je radi viharja moral vrniti z neuspešnega lova. Pred nabrežjem ina neki pe>. čini se je čoln razbil in trojica ribičev. sedečih v njem. je bila v nevarnosti. da izgubi svoje življenje. Nihče se ni upal hiteti jim na pomoč — morje je bilo tako nemirno valovi tako razburkani, da se niso upali ljudje miti misldti na reševalno akcijo. A Craigh je privezal okohi pasa vrv ter se mahoma odpravil nesrečni trojici na pomoč Rešitev mu je uspela popolnoma. S tem činom je postal Craigh čez noč slaven mož in londonski listi ga sedaj opisujejo svojim odjemalcem z besedo in sllško. Njegovo junaštvo pa je te hvale tudi res vredno. podgane zločinsko postopanje je prišlo pred sodni jo, ali poroto, v kateri so sedeli samo beli možje, je obsodila zverinskega kmetovalca samo radi navadne telesne poškodbe na šest tednov zapora. Zamorci besne radi tega, pa tudi belažvnstvo je skrajno o-irorčeno nad tako obsodbo. Dvorne etikete. Vojvoda Alba je nekoč nenapovedan vstopil v sobo kralja Filipa II. "Vi zaslužite smrt obglavlje-nja. sicer ne zato, ker ste opustoši li vso Nizozemsko z ognjem, temveč zato. ker ste vstopili pred svojega vladarja nenapovedan!" FRANK GERNE Jewelry & Music Stores 6033 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. Pozor! Ravnokar smo prejeli najnovejše Columbia božične plošče, za katere sta pela dobro poznana Mr. Rudolf Perdan, glavni predsednik JSKJ., te-nor in njegova hčerka Miss Jeanette Perdan, krasen soprano. . ■ Plošče so sledeče: — 25008F (Sveta noč (Sveta nebesa 25009F (Angeljsko petje (Zvezdice 25010P (Raduj se (Sveti večer vseli 6 pesmi spremlja fin Columbia Orehester in zvonenje. Pomnite, da teh plošč nikjer drugje ne morete kupiti, ker so specijelno narejene samo za našo tvrdko. Poletje v Sibiriji. Dočim se pojavlja letos na za padnean delu Evrope zgodnja nn j močna zima. imajo a* Sibiriji nenavadno lepo in toplo vreme, ki ipomlhija naravnost na poletje. Moskovska "Pravda" objavlja n.l pr. iz Krasrfojarska dopis, v kateremu je rečeno, da kaže toplomer 10 stopnji Celzija. Snega v "Kra- j snojarsku sploh še ni miso videli to zimo. Izmed padavin je doživelo I prebivalstvo samo nekaj hudih rte ževij. ~bela kopalna obleka. '' Simplicissimns'' prodan. Najduhovitejši nemški satirični svoje,list. popularni "Simplieissimus" finanč- razbu-! je bil te dni prodan. Radii ril ter zaklieal: "Kaj. vi mladenič.. ne zadrege, v katero j« zagazil. ga si drznete meni ugovarjati! Ja« je moral dosedanji lastnik in izda-sem bil v vaših letih glede takih (jastelj Liangem prodati noveanu gost vari še pravcati teliček!" — 'Nn spodarju. Tako se tudi v življenju potem* pa ste se čudovito dobro humoristu včasih pnipeti tragedi-Shranili!'' se je odrezal Bjoemc. j a. Dobe se v obeh Črnetovih trgovinah. Cena ploščam je samo 75c ena- Velika zaloga COLUMBIA, SONORA, KOYAL in EDISON GRAMOFONOV v zvezi z RADIO aparatom, kakor tudi druge vrste Radio od $14. do $600. t j , , y i NAJVEČJA ZALOGA GRAMOFONSKIH PLOŠČ v slovenskem in drugih jezikih z znako: Columbia, Edison, Vocalion, Genet, Odeon in Okeh. KRELL PIANO in PLAYER PIANO Slovenske, hrvatske in druge role za Player Piano. Posebno nove so: Venček narodnih pesmi z besedami, št. 1. 2 in 3, cena vsaka $1 — Pišite po cenik, katerega vam pošljem zastonj. POSEBNE LEPE BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA SE LAHKO DOBI V NAŠIH ZLATARSKIH TRGOVINAH, PO POSEBNO ZNIŽANIH CENAH. Velika zaloga diamantnih prstanov, brošk, man-šetnili gumbov, kravatnili igel, lavalirjev, zlatnine in srebrnine. Prodajamo na lahka tedenska in mesečna odplačila po istih cenah kakor za gotov denar. Ako potrebuje popravila vaša žepna, zapestna ali stenska nra, jd pošljite nam v popravilo. Istotako popravljamo vsa. kovrstno zlatnino in gramofone. Modni liflta poročajo, da,bodo ženske poleti nosile izkljbčno le be- j le: kopalne obleke. VSAKO BLAGO PRI NAS KUPLJENO ALI POPRAVLJENO JE GARANTIRANO. FRANK CERNE * ■ ......... . • - t- -" »•-* 6031 - 6033 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio PODRUŽNICA - St. Clair Avenue, cor. E. 79th Street Nasproti* Cleveland' Trust Banke. ___ GLAS NARODA, 22. DEC. 1294. r MARGARETA L. JHl KOMAH. — Spisal H. Eider Haggard. C. B. Ljubezen za tri dni. ■jf. nI i Z* "Glas Naroda" priredil O. P. 4c (Nadatljevauje.) — Donja Margareta.. — je odvrnil resno, — ali res ne morete uganitit Iločtm vam povedati, da ne boste napačno ugibali. Prvič vas hočem prositi odpuščanj« za to. kar som storil, za številne zločine, v katere ine je gnala moja ljubezen do vas. Včeraj ob takem Času sem vec'"l. da ne morem od vas pričakovati nobene. Danes pa si drznem upati, da bo mogoče drugače; — Kako to, markij ■ — Včeraj popoldne ste zrli na neki vrt ter videli tam dva človeka. Eden je na oni strani, — je rekel markij in pokazal na Inez. — Ali uaj nadaljujem ? — Xe, — je rekla s pritajenim glasom ter segla z roko preko čela. — Povejte mi, kdo in kaj jv ona ženska? — jc -vprašala Marga ruta. — Ali jc treba.' — je vprašal markij. — Če hočete že izvedeti, je ta ženska uobre španske krvi ter je bila obenem s svojo sestro zajeta od Murokaineev. Neki duhovnik, ki se jc zatnimal za sestro, me je opozoril nanjo in kupil sem jo od njih, kajti njeni st-ariši so bili tpatvi ter ni vedela, kam naj se obrne. Takih stvari ne smete soditi prestrogo, kar so povsem običajne. Tudi jc biLa v marsičem zelo ko-roslina, kajti pretkana je xn potom nje vesm jaz za številne stvari. V zadnjem čaisu pa se je naveličala tega življenja ter si želi zasluziti prestost. Obljubil sem ji jo za gotove usluge, nakar bo lahko zapustila Granado. — Ali je bilo zdravljenje mojega zaročenca ena teh uslug, markij? — jc vprašala Margareta. Skomignil je z rameni. — Kot želite, seujora. Gotovo ji odpuščam zadnjo Ir.diskrecijo, če vam je konečno pokazala resnico glede tega moškega, radi katerega ste toliko pretrpela. Margareta, sedaj ko ga poznite ter vest-, kakšen je. ah se ga se vedno oprijemate? Vstala je, odšla [>ar korakov navzdol po arkadi, se nato vrnila ter odgovorila: --- ALi j?te kaij boljši kot je ta padli mož? — Mislim, da sem, Margareta, kajti odkar vas poznam, sem drugačen človek. Opustil sem svoje prejšnje navade in način življenja in moji grehi ;>o bili storjeni za vas. ne prati vam. Prosim vas. .^poslušajte me. Kes je. ua sem vas od vedel, a nič zaLega, vam nisem J^oril ter vam tudi ne bom. Radi vas esm tudi prizanesel vašemu oč^u, ko mL je bilo le napra\iti znamenje, da ga spravim s poti. Dopustil sem. da jc ušel z ječe ter poznam prostor, kjer misli, da je varno skrit med Zidje v Granadi. Dovolil sem tudi okrevanje Petra Brom. ko bi ga vendar lahko dal usmrtiti ob vsaki uri, da bi si pozneje ne očital, da bi lahko še vedno živel, če bi ne posegla vmes moja ljubezen do vas-. Ali me še vedno zavračate? Poglejte me. — in pri teh besedah se je vzravnal — in j>ovejte mi, ce sem tak človek, da bi bilo lahko ženske sram imeti me za moža? Spomnite se tudi, da vam lanko dosti nudim v tej španski deželi, kjer boste ladi- Bilo je zelo pairjetno. Sladka, opojna udobnost, ki niedvomno zdruiii dvoje ljudi, ki si nista bas zoprna. Sobna oprema kaj čudna, a individualna. Vsak predmet drugačen. vsak star, vsak nekako izbran. Stara, otemnela lira sto vi na. fine rezbari je, mehko blago, vse barve pritajene, odlične. In v tem stanovalnem Jinterjerju dva človeka, moški in ženska, oba skoro enaiko stara — dekle v letih, ko ogroža njeno bitje velika, jutra do večera, vsaika minuta, ko niista bila skupaj, je pomenila zanju izgubo. Užiivala sta. se v uinet nosta in idili, pasečala opero in še-tala po okoilioi. Mallenkostno mestece, ki sta sa ga ogledala, se jima je zdelo lepše od Rima. Najprijet-nije pa jima je bilo seveda v udobni Temini domačiji. Oba sta čutila mrzlično silo. da ničesar ne zamudita, da bi bila srečna, da bi drug drugega oblivala z blaženostjo. Gas je bil vendar tako -kratek, ta- ta jna bojazen, da se postara, ne da j ko kratek! Včasih je 'legla nanju bi kdaj prav živela, mehko h repe- j mora, negotova bolest, ki jima je ■nenje, da bi se vsa vdala, — mož \ j stiskala grlo,- potem sta se spogle-letili zarcestaiega uživanja, kratko j dovala, ne da bi našla besed, skoro pred začetkom prenaisičonja. • kot sovražnika; hotela sta biti sre- Mnogo ji je govoril o moški lju- i čna, iskrene j ša kot prej, a nekaj bežni, pripovedoval ji je no veli e o posebnega, iidkaj temnega, mrač- A'elemesta, kaikor jih pač smemo pripovedovati samostojni dami, umetnici. Nič kaj ji ni ugajalo. Imela je o ljubezni druge nazore, ker je poznala 'ljubezen samo teoretično. Teoretično je bilo tudi, kar je se daj predlagala: "Le nič obveznega, trajaaega. nič, kar bi lahko izzvalo naveličan je! Samo pene posrka jmo vedno ! Ko bi se človek mog-el tako-le dobro imeti — toda le tri dni! Toda v te tri dni bi se morala vgnesti sreča vsega življenja, morala bi se si pat i razkošnost kakor je še ni bilo, moralo bi biti •nežnosti in ljubkovanja, kot še nikjer in nikoli, skratka — vsi zakla di blaženosti bi morali obsuti oba, vse brez kesanja, brez omagova-nja, brez utrujen j a,'* "Vi ume vate življenje! In po teh trčili dneh ? Kako in kaj si m> IsLite dali je ?" "Vse bi bilo kakor prej. Morala |bi imeti moč, v resnici prenehati. Ravno v gotovosti tega neizogibnega konca bi tičal miik. Vsa čustva osredotočena v te kratke trt*-inotke — bilo bi nebeško! Ako bi mogla to!?' "Zakaj pa bi tega ne mogla?" Sedela je sklonjena na ni aken i stolu, držala v naročju dolge, kot ko pohval, ena najvišjih dam — 111 mogoče celo vee. \ouia se bliža, . . , M . 4 , t . * ■ j , -i ti i. ' , i* slon o v me oblikovane roke pia- argaivla. lo mesto m vsa toga,ta ozemlja bodo padla v roke Spaai,' ... . . _ . .. •__ , . ... ... ...... .nistinje, niena botiicelilska glavica ske m pozneje bom jaz njih governer ali skoro njih kralj. i . ^ • Ti--iii-j • . . ,r ^ | z aziu-jem moderne nervoznosti — In kaj ce odklonim: — j<* vprašala Margareta. — Potem, — je od vrnil odločno — boste ostala, tukaj. Tukaj bo ostal tudi va.^ brezvestni ljubimec, in vaš oče, da se izpostavite vsi slučajem vojne med tisoč drugimi krščanskimi jetniki, ki so zaprti v tcnuiicah Alhambre dočim bom jaz odšel, da igram svojo vlogo v boju me«! s»*bi enakim i, kot eden prvih kapitanov katoliških veličanstev. Nočem pa klicati na pomoč vaš strah, pač pa se obrniti na vaše srce, kajti jay. iščem vaše ljubezni in vaše drage tovarišije skozi celo življenje iu če bo mogoče, ne bom skušal napraviti nič zlega vam in vašim. se je fiino in bledo odražala od starega, motno pisanega prevlečja. On je bodj ležal kot sedel, opiral se je na mehke blazine na divann. "Zaikaj bi to ne bilo mogoče. Tea—'edina "Toda samo. če si bova zelo dobra/* "Say sva sd. samo vedela nisva — Vi jim nočete napraviti nič zlega. Ali jih boste izpustili, če i'te?a doalej- Ah' ic r(>ke' 11 ja/. rrJ iala v vaše želje? Jaz mislim mojega očeta, senjor Broma lasJC' te mehke ustale, dete, in mojo sestrično Bcl-t.v, katoro bi morali pravzaprav \-prašati za kakr> so vroče vrcKie!" pravzaprav vprašati roko, če bi bili pošteni, ne pa mene. — Tega ne morem — je rekel an rdečica mu jc ob lila obraz. — Bog ooni ve, da ji nisem hotel škodovali ter sem se nahajal v njeni bližini, da izvem no\iee o vas, kajti mislil sem, da je malo drugačna kot je. — ALi ni tukaj na Španskem nobetue poštene ženske, senjor markij? — Le malo, lc ma.lo, donja Margaircrta. Motil pa sem sc glede Bcttv, ker sem jo smatral za navadno služkinjo, kateri sem priprav-ljien dati odškodnino. — Raz ven one. ki gre ženski, katero ste naprosili, naj postane vaSa žena in ki bi v naši deželi lahko zahtevala izpolnitev te obljube ali pa vas poglasilia nasramnežem. Niste še odgovorili. Ali bodo prosti? — Prosti kot zrak, — posebno senjora Bettv. — je dostavil z lahnim usmevoni, — kajti po praAici rečeno, je v očeh te ženske nekaj, kar me pogosto -straši. Mislim, da ima zelo dober in dolgotrajen opomin. Eno uro po najini poroki bo«tie lahko zrla skozi svoje oikno ter j:h videla odjahati z oboroženim spremstvom. — Ne, — je rekla Margareta, — to ne zadostuje. Hočem jih videti odhajati že poprej in če bom privolila, bom po soJnčnem zatonu plačala odkupnino. — Torej privoliite ? — je vprašal hlastno. ' — Markij. vse kaže, da moram. Moj zaročenec se mi je izneveril. Cel mesec ali več sem bila jetnica v vaši palači, ki ne uživa posebno dobrega slovesa, in če odklonim, me boate vrgii a- ječo. da me prodajo ali da umrjem kot jetnica Marokamcev. Gospod markij, usoda in vi mi nudita le maio izbire. Danes teden se hočem poročiti z \ami, a ne dolžite merne. če me bos4e mašli drugačno kot si mislite, kot ste našli mojo sestric no. katero ste vlekli za nos. Do takrat pa vas prosim, da me pustite popolnoma pri miru. Če mi imate kaj naročiti, se poslužite kot sLa cine ženske Inez, o kateri mi je znano najhujše. — Pokoril se vam bom v vseh stvareh, donja Margareta, _Je odvrnil ponižno. — Ali morda žeiite videti svojega očeta ali . . . » Preoehal je. — Niti prvega niti drugega. — je odvrnila. — Pisala bom ter posLala pisma po Inez. Zakaj bi ju videla? Zaiključila sem stare dni ko sem bila prosta in srečna tier bom postala žetna plemenitega markija MoreHa. španskega grand a, ki je vlekel za nos ubogo deklico s svojimi obljubami .ter se poslužil njene slepe ljubezni, da odvede mene v suženjstvo Ne. gospod, do danes teden se poslavljam °d vas, — in odšla jc izpod arkad proti studencu, ikjer jopoi-dne in ob IS. je že ogrožala prebivalstvo. Vsi moški so planili k nasipu, da bi zadržali valove. Letele so vreče s prstjo, lopate so delale na vso moč. Nastala je tema, iz teme pa se je začulo strašno bobnenje morskih valov. Polagoma se je vihar spremenil v divjo nevihto. Vihra je divjala z brzino 40 m na sekundo, metala ljudi na tla in metala v oči mokri pesek. Borba z elementarno silo je bila čedalje težja. Ob 19. so se spustili vsi prebivalci z nasipa v pan>-čni beg. Morje je planilo v širokem. burnem toku Čez nasip. Valovi so peli svojo strašno pesem, veter je žvižgal, ljudje so klicali na pomoč, živina je začela tuliti. Zavladala je nepopisna panika, v kateri ni nihče vedel, kako in kam naj se reši. Imetja prebivalstvo ni moglo rešiti, ker ni bilo Časa za to. Valovi so se valili k cerkvi in šoli. Ljudje so bežali, do pasu v ledeni vodi. hoteč rešiti vsaj golo življenje. Neko žensko je zgrabil vele-tok in sirota je utonila sredi ulice. Valovi so podirali mostiče v pristanišču in nosili po ulica hsode m druge predmete. Tu in tam so Čepeli ljudje na strehah v neprestani nevarnosti, da jih zgrabi val in vrže daleč v morje. De malo komu se je posrečilo priti do čolna. Tako je trajala panika vso noč. — Ljudje so organizirali rešilni odred in oblasti so proglasile v selu obsedno stanje. Proti jutru se je nevihta nekoliko ]K>legla. Ali popoldne naslednjega dne je počela divjati vihra z enako si- Kretanje parnikov - Shipping News M XI. deccfnbra: Olympic, Cherbourg, Volendam Boa-ločne, Rotterdam. 80. decembra: La. Savole, Havre; bourg, Hamburg. Arabic, Che* In Bremen; 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. januarja Aquitania. Cherbourg; Suffern, Havre New Amsterdam, Rotterdam; America, Bremen. 6. januarja: ■ Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo. 7. januarja: Paris, Havre. 8. januarja: Deutschland, burg. 10. januarja: Mgjestic, Cherbourg; George Washington, Cherbourg in Bremen. Boulogne In Ham- 14. januarja: France. Havre>. 15. januarja: Mongolia, Hamburg. 17. januarja: Berengaria, Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen: Vecndam, Boulogne, Rotterdam. 20. januarja: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Pitta-burgh, Cherbourg la Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne in Hamburg. 24. januarja: La Savole, Havre; Conte Verde, Genevo. 28. januarja: Paris, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen. 29. januarja: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 31. januarja: Majestic, Cherbourg; Auaonia. Cherbourg. lo oil zapada. Druga noč je bila se jali razsvetljavo itd. Samo kralji- strašnejša, ker so biLi ljudje tako utrujeni in prestrašeni, da so padali po tleh. Poplava je nadaljevala svoje uničujoče delo. Valovi so butali najbolj ob zelezniški nasip. Malo je manjkalo, da ni podlegci njihovemu pritisku. Če bi se bilo to zgodilo, bi v hipu izginilo selo s hišami in ljudmi v morski globini. K sreči se je vihar prot i noči pole-{rel in votla je začela naglo padati. Slika razdejanja je bila strašna. V'kraju Arm ore je uničenih ali zelo poškodovanih tri četrtine zgradb. V ositalih hišah so se podrle peči. Vsa živila in klaja za živino je uničena. Na trgu je voda uni čila vse jestvanean odplavila stojala. Mnogo delavnic je porušenih. Železnico, ki veže kolodvor s pristaniščem, so valovi večinoma poni šil i. &e večja je škoda v ribič jih naselbinah vzhodno od Arm ore. S ka j tastrofo so se borile tu skoraj sa-1 me ženske, ker je večino ribičev j nevihta zasačila daleč na mqrju. j Od teh naselbin so nmoge popoi-1 noma umičettie. ker je voda odnesla i vse čolne. drva. hrano in ribiško mreže. V valovih je našlo smrt več ribičev. ca Ana te komedije ni marala in je rekla nekega dne svojemu možu : "Francoz je se in i zdijo ravno talki kakor krestlni kamen. Bolj ko tolčeš po njem, bolj gredo i-.kre od njega." Fina ironija. Ljudevit XIII. ni imel v vojski zmiraj sreče. Kljub teran so pa v Parizu povodom vsake bitke prire Velik plamen. Ko so 1. 1821. zvedeli v Parizu, da je umrl Napoleon, je.nastala po ulicah velikanska gneča. Vse je drlo k državnim uradom, da zvt>-de kaj natančnega. Neki tujeo vpraša mimoidočega Francoza: 4'Kaj se je zgodilo, ali gori?"-'Ne, ne gori ne, a velik plamen sikupaj od 1 je ugasnil" je ponosni odgovor. Posebna ponudba našim ci t a te! je ni! Prenovljen! pisalni stroj "OLIVER" $20 — B strešico ?a slovenske dr- ke,a,M- $25.- • OLIVE®' PISALNI STBOJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laE-Eo vsak pil«. Hitrost pisanja dobite s vajo, BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 0 Oortlandt Strte« liw York, M. T. DR. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAV. NIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. Dr. Koler je nal-Ptarejšl slovenski zdravnik Specijalist v I'ittsburshu. ki Ima 32 - letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni. Zastrupljeni« krvi zdravim s glaso-vltim 606, ki pa je lzumel dr. prof. Erlich. č'e imate mozolje ali mehurčke po telesu, v rtIu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izfistil vam bom kri. Ne čakajte, ker se ta bolezen naleze. Vse moSke bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hvrosolo aJi vodno kilo ozdravim v 36 urah in sicer brez operacije. Flolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu m včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim z gotovostjo. Revmatizem. trganje, bolečine o-tekline, srbečice, škrofle In druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrbno ležati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam že lz tarega kraja, zaio vas lažje zdravim. ker vns razumem slovenski. Uradne ure so: Ponedeljek, sreda In petek od 9 do 5. Torek, četrtek in sobota od 9 do 8. Nedeljo od 9 do 2. Prav vsakdo— kdor kaj ižče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —> MALI OGLASI v "O- las Naroda" Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naroČilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. K NJIGAUNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik...................,.$1.25 Gospodinjstvo............. ...................1.00 Naša zdravila .................................50 Nasveti za hišo in dom.......................1-20 Sadje v gospodinjstva..................-a.....70 Zdravilna zelišča.............................. 30 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 straui ........................5 00 Slovensko nemški besednjak, (\Volf-PIetršnik) ;— 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani 10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, statisti oni in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugo6lovanov in Slovakov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 Mi plačamo poštnino. ZA BOŽIČ VICTOR PLOŠČE PO 75^. DOBITE EDINO LE PRI NAS. 69638 Tiha. noč. sveta noč. (Gruber) Godba. Sveta noč. Šnajdova-Janez Goreno Petje. 72429 KršCenicI. Framjo TotoCnik. — Angel sveti z nebes doli. Potočnik. Petje. 77G00 Egipčanska koračnica. — Perzijska koračnica. — Goldmannova godba. 77601 Zgubljene pete. — Poljedelčeva žetev. — Vitkov Orkester. 77289 V«sell druzl. Polka Polka Mazurka. Harmonika z gosli. 77422 Deset zapovedi za dekleta. Neža ln Pavel. Smešna ■ harmoniko. 77423 Gorenjski valček. Harmonika. Na skok skoči. Harmonika. 77490 Vabilo. (Ig. Hude.) — Pastirček. (Ig. Hude). — MoSkl zbor. New York. 77491 Marička valček. Weber Band. Glazbeni valček. Weber band. 77492 Strelčeva ljubica. ŠotiS. O Izabela. Valček. Narodna godba, i 77557 Kavalerijska koračnica. Holtzhacker koračnica. — Narodna godba 77558 V divnl dolini. Polka. Krasna MaxifKSs. Valček. — > Kramer band 77635 Brez nade. Pofka. Češka godba. Kmečka polka ^ vriskanjem 77651 Sezidal sem si. Poje E. Blifževlč. Slovenec Slovencu. Poje E. Blaževtfi NOVE ROLE, ZNIŽANE GENE Vse po 70 centov. Na Tvoje zdravje, polka Na Dan. polka NaSa Roža. polka Potepuh, polka Golobička, ^>olka Veseli Bratci, polka Lubavno, mazurka Zora—Vstaja, polka _ Moje sanje, polka Pojdi konjiček, marS Vesela poskočnica. polka Slavček, polka Ciganka, polka Barbara, polka Za poStnino pošljite 35c. Cenike zastonj. Prave glasne Victrole prodajamo od— 22.50 do S480. z borno m ali brez horna. IVAN PAJK 24 Main Street Coneiaaugh, Pa. 12385 i 12388 12488 12527 12530 12526 12363 12371 12292 12525 12532 12336 12529 12528