PoStnlno platana » gotocinl V CiubUnni, w tetttcK, 10. dmmbta 1936 Cena Din 1*- Anglija posegla v španski spor London, 10. decembra, o. Angleška vlnda je včeraj pričela pogajanja 7. obema vojskujočima se strankama v španski državljanski vojni /. namenom, da pospeši konec sovražnosti in doseže med obema nasprotnikoma sporazum. Zastopniki angleške vlade so se zadnji teden informirali pri nacionalistični vladi in v Valenciji o tem, ali je ka j pogojev in pripravljenosti pri obeh taborili, da bi se sklenil sporazum in premirje. O teh prizadevanjih angleške diplomacije je izšlo včeraj v Londonu naslednje uradno poročilo angleškega zunanjega ministrstva: Angleška in francoska vlada sta se pretekli teden razgovarjali o stališčih, ki ju zavzemata glede na položaj v Španiji. Ti razgovori so dovedli do spoznanja, da bi nadaljevanje španske državljanske vojne pomenilo vse večjo nevarnost za evropski mir. Zato sta obe vladi dali svojim diplomatskim zastopnikom navodila, naj posredujejo^ pri nemški, italijanski, portugalski in sovjetski vladi, da se te z jasno izjavo odrečejo vsaki posredni ali neposredni akciji, ki bi bila preračunana v to, da prinaša tujo poinoč v španski domači spor. Zaradi tega naj dajo te štiri vlade svojim zastopnikom v londonskem odboru za nevmešavanja natančna navodila, da bodo lahko odločili, kako bi se dejansko in uspešno izvedlo nadzorstvo nad tujo pomočjo španskima vojskujočima se strankama. Po isti poti sta obe vladi dali svojim zastopnikom navodila, naj si z vsemi sredstvi prizadevajo, da pripravijo obe vojskujoči se stranki v Španiji do tega, da bosta izpolnjevali osnovna načela humanitarnosti pri vojskovanju, dokler se ne bo pokazala v sporazumu skupna volja španskega naroda po miru. Pariz, 10. decembra, o. Današnje pariško časopisje piše o uradnem poročilu angleške in francoske vlade z velikimi nadami in trdi, da bo prizadevanje obeh držav rodilo uspeh. Levičarski listi po-vdarjajo, da je pobudo za ta korak dala francoska vlada, ki se zaveda, kake nevarnosti lahko postane zasebno tihotapstvo orožja in nabiranje prostovoljcev za špansko državljansko vojsko. »Figaro« piše, da bo ta korak Anglije in Francije rodil nedvomno več dobrega, kakor pa nekoristna in nesmiselna zasedanja politkov v Ženevi. 25.000 nemških vojakov v Španiji Pariz, 10. decembra, o. »L'Oeuvre« poroča baje iz uradnega vira, da se je med 21. novembrom in 6. decembrom izkrcalo v Cadixu 25.000 vojakov redne nemške vojske. V kratkem pride Se nekaj vojaštva tako, da bo pri generalu Francu zbrana vsa tretja nemSka pehotna divizija. Te čete so popolnoma oborožene in so jim dodeljeni tudi tehnični oddelki. Nemčija je poslala te čete baje na sahtevo generala Franca. Nacionalisti zaplenili sedem ladij orožja Gibraltar, 10. decembra, o. »Unitet Press« poroča, da so nacionalistične bojne ladje zadnja dva dneva zaplenile sedem sovjetskih parnikov, ki so pluli pod grškimi, angleškimi in portugalskimi zastavami po Siedozemskem morju. Vsi parniki sc vozili orožje, strelivo, topove, tanke in avtomobile. Nacionalistične ladje so vse sovjetske parnike od-vedle v svoja pristanišča in jim je pri tej priliki padlo v roke ogromno vojnega materiala. Francosko diplomatsko letalo sestrel eno Madrid, 10 decembra. Letalo, ki opravlja redno službo med francoskim poslaništvom v Madridu in Toulousom so sestrelili pri Pastrani v pokrajini Gvadalahara, 10 km od Madrida. Havasov poročevalec Chateau si je polomil kosti in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Predsednik mednarod nega Rdečega križa v Ženevi, dr. Eni, je dobil strel v ramo. Poročevalca »Pariš Soira« je zadela krogla v roko. Ranjena je tudi gospodična, ki je spremljala dr. Enija. Vse ranjence so prenesli v bolnišnico v Pastrani. Andre Chateau, dopisnik agencije Havas v Španiji poroča, da je imelo letalo francoskega poslaništva v Madridu, namenjeno za zvezo s Toulousom, znamenje trgov, letalstva. Napadeno je bilo nad Guadalaharo. Bili smo v višini liOOO m, ko smo opazili lovsko letalo, ki jih je obletalo Kakih 10 minut kasneje se jim je hitro približalo in oddalo nanje HO do 40 strelov. Videli so udarce strelov, nato pa je imel vtis, da je brez noge. Tovariš Deilape ga je takoj prijel za levi bok, odkoder je silila kri. Lovsko letalo je nato izginilo. Ko se je letalo prevrnilo, so čutili hud udarec. Na bojiščih nič novega Sevilla, 10. decembra, o. Zaradi meglenega vremena in snega v gorovju, poroča nacionalistični glavni stan. da vlada na vseh bojiščih zatišje. Madrid. 10. decembra. AA. (Havas). Delegirani odbor madridske obrambe je opoldne izdal tale komunike: Na madridskem bojišču ni bilo raznih dogodkov. Na baskiški fronti so nacionalisti poskušali izvršiti hud protinapad v odseku pri Vittoriji, a smo jih takoj odbili in jim prizadejali velike izgube. Čete baskiške vlade so zavzele postojanke pri Siriaki. V pokrajini Alcali de Jenarez se razvijajo letalski boji, prav tako na baskiškem bojišču. Sestrelili smo štiri nacionalistična letala, med njimi en bombnik in dve lovski letali. V tukajšnjih vodilnih političnih in vojaških krogih so dobro poučeni s sovražne strani o novi ofenzivi na Madrid. Velic temu prevladuje optimistično razpoloženje. Za zdaj madridske čete utrjujejo zavzete postojanke, prosti čas pa izrabljajo za počitek, ki jim je prav prišel po hudih bojih zadnjih dni. Obenem se je izvedelo, da je pri bombardiranju mesteca Guadajalare po sovražnih letalih našlo smrt 28 civilistov, 55 jih je pa ranjenih. Vojvoda Yorški - novi angleški kralj? London 10. decembra, o. Kot uspeli včerajšnjih razgovorov kralja Edvarda VIII. s predsednikom vlade, raznimi juristi in člani kraljeve rodbine, poročajo jutranji listi, da je treba smatrati angleško ustavno krizo za rešeno. Kralj se je odločil, da odstopi, ker smatra svojo poroko z go. Simpsonovo za prav tako važno, kakor vprašanje prestola. Politični krogi kljub vseinu spoštovanju do Velik pomen trg. pogodbe s Francijo Belgrad, 10. decembra m. Francoski trgovinski minister Bastid, ki je te dni v Belgradu in je ob tej prilito podpisal tudi trgovinsko pogodbo z našo državo in Iranci jo, bo danes dopoldne odpotoval na Oplenac, kjer bo počastil spomin kralja Aleksandra I. Zedinitelia Na povratku z Oplenca se bo ustavil tudi na Avali, kjer bo položil venec na grob Neznanega vojaka. Popoldne bo Bastida sprejela v avdiienco Nj. Vel. kraljica Marija. Zvečer bo pa intimna včerja, nakar se bo minister Bastid odpejjal iz Belgrada v Pariz. Tukajšnji politični in gospodarski krogi pov-darjajo, da rezultati, ki jih je naša država dosegla s podpisom nove trgovske pogodbe s Francijo v ničmer ne zaostajajo za onimi uspehi, ki si jih je Jugoslavija pridobila z novo trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Celo to se more reči. da je uspeh pogajanj s Francijo glede carinskih in drugih olajšav ter načina plačevanja znatno povoljnejši, kakor v pogodbi z Nemci. Za našo državo je sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo zelo važna ker se je s tem sedaj za naše pridelke odprl nov veliki trg to pa predvsem za izvoz našega žita. pšenice in koruze. Sklenjen sporazum ima posebno ugodnost tudi v tem. ker nain bo Francija dajala za izvožene pridelke devize, ki jih ne dobivamo od nobene druge države uvoznice, ki vse plačujejo naše pridelke po kliringu. Kolikor se je moglo zvedeti, bodo Francozi Sankciie proti napadalcem Buenos Aires, 10. decembra. AA. (Havas.) Bolivijska delegacija na vseameriški konferenci je predložila načrt konvencije o določbi napadalca in predlagala ukrepe v korist napadene države. Po tem načrtu bo označena kot napadalka država, ki vdre v drugo državo, posebno če se to zgodi brez vojne napovedi, država, ki bi izvršila napad na kopnem, na morju ali v zraku proti kateri drugi državi, ali država, ki bi podprla oborožene tolpe, ki so vdrle na tuja tla. Po dognanju napadalca bi ameriške države izvedle tele ukrepe: prekinitev diplomatskega razmerja, ukinitev kopnega, rečnega in letalskega prometa, ukinitev medsebojne poštno-brzojavne službe, prepoved izvoza oboroževalnega blaga in prepoved najemanja posojil itd. V Narodni galeriji bo v nedeljo dopoldne vodstvo po zbirki mavčnih odlitkov. Vodstvo ima g. dr. Rajko Ložar. kupovali od nas na čvrst račun 50.000 ton pšenice, ki bi se morala odposlati najkasneje do 20. junija prihodnjega leta. Izvoz te pšenice bo opravil PKIZAD. Razen tega so nam z novo trgovinsko pogodbo tudi dane opcije za nadaljnih dvakrat po 50.000 ton pšenice Pogodba je tudi tako stilizirana, da je prepuščena celo možnost, da v primeru, če bi nam iz kateregakoli razloga ne konve-niralo pošiljati pšenice v Francijo, tega tudi ne bi bilo treba storiti Tudi za koi j so Francozi dali kontigent 30 000 ton. in to največjimi olajšavami. Nadalje bomo lahko izve v Francijo 30.000 ton svežih sliv in 10.000 ton bolk. Zelo važen pa je kontingent za les. Znano je, da se je naša lesna indu-(rija posebno pritoževala zaradi tega. ker ji je bil francoski trg zaprt. Pri sedanjih pogajanjih v Bel-gradu je naša država ne samo dobila večje kontingente, temveč je dosgla tudi posebne carinske olajšave, ki so v nekaterih primerih pretvarjajo v brez carinski režim. V samo Francijo bomo lahko izvozili ^OOOO ton lesa, kontingent za Alžir za znaša 45 000 ton. Z novo trgovinsko pogodbo je Jugoslavija dobila tudi olajšave glede izvoza ovac in to v iznosu 36 od celotnega francoskega uvoza. Novi trgovinski sporazum ima spričo navedenega velik pomen ter je važen tudi z ortom na klirinški saldo. Znano je. da smo bili s Francijo v drugačnih klirinških odnosih kakor pa z Nemčijo. Francozom smo bili dolžni salda po kliringu do 30 milijonov fr. frankov. Po tem spora-zuittu, ki je bil sedaj dosežen, je pričakovati, da bomo ta saldo dolga z iizvozom pšenice in koruze ter ostalih kontingentov ki so nam bili odobreni, kmalu izravnali. Na ta način bo pa tudi vsa izmenjava blaga prišla do povoljnega stanja. kralja niso mogli zadostiti njegovi zahtevi, da bi angleška država proglasila njegov zakon z gospo Simpsonovo kot pravi zakon, po katerem bi lahko kraljeva žena postala kraljica. Po poročilih londonskega tiska bo to kraljevo odločitev sporočil predsednik vlade Baldwin poslanski zbornici na seji, ki se prične danes ob 17. uri angleškega časa. Vlada je zaradi tega imela že dopoldne sejo, na kateri je predsednik informiral ministre o kraljevem stališču. Kralj Edvard VIII. je do pred dvema dnevoma upal, da bo zmagalo njegovo stališče, toda odločil je odpor angleških dominionov, zlasti Ka nade in Irske, ki sta načelno nasprotovali taki rešitvi tega težkega vprašanja. Po sporazumu med člani kraljeve rodbine in med predsednikom vlade bo naslednik kralja Edvarda VIII. njegov brat vojvoda Yorški. Po zadnjih vesteh bi moral biti vojvoda Yorški še danes proglašen za novega kralja angleškega imperija. »Times« razglablja o posledicah kraljevega odstopa in pravi, da bi bilo za v bodoče dobro, ustavno določiti kraljeve pravice z ozirom na ženitev in razna druga vprašanja, ki so s tein v zvezi in ki zadevajo vso angleško državo. List razlaga dalje tisoče in tisoče dopisov, ki jih je prejel izmed svojih bralcev, ki vsi izražajo iskreno spoštovanje do kraljevih čustev, toda pravijo, da hi kralj moral pri svoji ženitvi upoštevati angleško ljudstvo, koristi države ter ravnati kakor ravnajo vojaki, ki v vojski, ko jih kliče domovina, tudi puste s krvavečim srcem svoje žene in svoje zaročenke doma. Spričo te odločitve so vse ostale podrobnosti, ki so zanimale Evropo in svet, manjšega pomena. Zdi se, da je zdaj to vprašanje za Anglijo rešeno in bodo spet začela prevladovati druga, predvsem politična vprašanja, ki jih je ustavna kriza potisnila docela ob stran. Ga. Simpsonova čaka kralfa Cannes, 10 decembra o. Okrog vile, kjer stanuje ga. Simpsonova se še zmeraj gnete velika vojska časnikarjev in reporterjev. Med občinstvom ji-voliko angleških tajnih policistov. Iz vile se lie prikaže nihče. Časnikarji so izvedeli samo to, da se je ga. Simpsonova včeraj razgovarjala |>o telefonu s kraljem Edvardom in da so po tem razgovoru v vili začeli pripravljati sohe za nekega visokega gosta, ki mora priti s posebnim letalom še danes. Sklepajo, da je ta gost kralj Edvard, ki se hoče umakniti iz javnega življenja takoj, ko pade tudi formalna odločitev o njegovem odstopu. Knez Pavle na poti skozi Ljublfano Danes zjutraj je potoval z rednim brzovlakom na povratku iz Londona in Berlina, kjer se 'e mudil dalje časa, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Potoval je z rednim brzovlakom, ki prispe v Ljubljano z Jesenic ob 8.49 ter zapušča Ljubliano po deveti uri. Brzovlaku sta bila priključena d”« dvorna salonska vagona. Na postaji v Ljubljani so kneza namestnika pričakovali predstavniki tukajšniih oblasti z banom dr. Natlačenom, ki je prispel na ko- lodvor v spremstvu svojega tajnika g. dr Knvečiča. Razven tega je bil na kolodvoru tudi ravnatelj železniške direkcije g. dr. Fatur, vojaški predstavnik polkovnik Nedeljkovič, namestnik policij, upravnika g. Pestevšek in poveljnik policijske straže g. Bedenk. Okna salonskega vagona, v katerem je potoval 'knez namestnik Pavle, so bila zastrta in je izstopil na postaji le knezov adjutant. Vesti 10. decembra Po sedmih tednih so nehali štrajkati delavci, ki so zaposleni pri prevozu premoga v francoskih rekah. Delavci so morali pri sklepu sporazuma odnehati od marsikatere svoje zahteve. Italijanska kraljica je odpotovala v Nemčijo in sicer k svoji hčeri princesi Mafaldi Hessenski, ki je nevarno obolela. Dr. Schacht zahteva kolonije za Nemčijo, kakor kaže njegovo včerajšnje predavanje pri frankfurtskem zemljepisnem društvu. Dejal je, da leži to vprašanje zaradi pomanjkanja surovin in zaradi pretesnega ozemlja, kakor mora. Konferenca baltiških zim. ministrov in sicer peta po vrsti, se je začela včeraj v Rigi, pod predsedstvom letonskega zun. ministra Muntersa. Načelnik romunskega generalnega štaba Sam-sonovič, je prišel včeraj na Poljsko, kjer so ga v Krakovu sprejeli poljski vojaški dostojanstveniki. Njegov obisk naj bi pomenil utrditev zveze, katero je sklenil zunanji minister Antonescu. Pet hudih potresov je bilo včeraj v Italiji in sicer v pokrajini okrog Ankone. Ni še znano, koliko žrtev in škode so prizadeli. Vprašanje Aleksandrette bo prišlo na spored sestanka ZN 10. decembra. Tako zahteva turška vlada. Nagradni razpis za delo o miru, ki so ga p izjavi ministra dr. Krofte, češkoslovaška vlada. Kino dobe vso angleške bojne ladje po odloku mornariškega ministrstva. Italijanski delavci iz Francije, ki so bili v velikem številu zaposleni v Lili.‘u in drugod na severu, zapuščajo Francijo in odbijajo v Ahesinijo. Italija bo na ta način polagoma preselila vse svoje izseljence iz domovine na svoje kolonijalno ozemlje. Madžarski zun. minister Kozma je odpotoval z ženo v Berlin in bo nekaj dni gost nemške vlade. Smer francoskega delavstva ostane kljub španskim dogodkom nespremenjena, kar se tiče francoske notranje in zunanje politike. Tako je govoril na seji glavnega odbora tajnik francoske delavske zveze Jouhaux. Posebna letala s kabinami na krili je skonstruiral sovjetski pilot Grohovski in so se ta letala pri poskusih obnesla. Flamske stranke se združijo, kakor kaže sklep katoliške stranke, ki se bo zedinila s flamsko nacionalistično avtonomistično stranko. Ta je po drugi strani zvezana z rexis.ti, ki bodo po tej zvezi dobili nova ojačenja in nov vpliv na belgijsko notranjo politiko. Novi francoski tiskovni zakon je sprejela pariška zbornica s 359 proti 193 glasovom. Podporno centralo za narodne socialiste so ustanovili na Dunaju pod imenom »Splošna javna pomoč*. Policija pa je vse ustanovitelje zaprla in dobila pri njih veliko propagandnega materijala. Osrednje angleško letališče na Bližnjem vzhodu, ki bo hkratu letalsko oporišče za angleško vojaško silo, bo. letalsko poveljstvo uredilo v Palestini in sicer pri mestu Lydda na Saronski planjavi. O letalu »Južni križ«, ki je s štirimi drugimi letali vzdrževalo poštno zvezo med Francijo in Južno Ameriko, še zdaj ni nobenega sledu. Letalo išče večje število bojnih in trgovskih ladij, ki križarijo jM) Atlantskem morju. Sovjetska špionska služba je nezadostna, tako je izjavil maršal Vorošilov Stalinu. Stalin je nato dal komisarju za vojsko vsa pooblastila, da to službo izpopolni. Kakšna naj bo Ljubljana po zamisli vseuč. prof. ini. arh. Ivana Vurnika Sele, ko bi bil določen ta glavni načrt, bi mogli v tako dobljenem kompleksu določati prostore za posamezne mestne dele: za stanovanja, za zelenje in parke, za industrijo, za letališče itd. Nato je predavatelj obdelal nekaj detajlnih problemov v izgradnji sodobne Ljubljane in sicer pred vsem: problem ljubljanske bolnišnice, kolodvora in zazidave Muzejskega trga. Za bolnišnico bi bil po predavateljevem mnenju najboljši prostor v zavetju Oljske gore, glede kolodvora je pokazal načrt, ki so ga izdelali (vsak svoj del) trije slušatelji za diplomski izpit, glede zazidave Muzejskega trga pa je predlagal, da še sedanje muzejsko poslopje, ki bi naj se v nekoliko spremenilo samo pri vhodu, zvezalo na obeh straneh s pomočjo 9 m širokima traktoma, ki dobita prečno postavljene bloke, s poslopjem Banovinske hranilnice, ki bi se na drugi strani še dogradila. Na ta način bi nastalo na sredi veliko dvorišče, na katerega koncu naj bi se uredil ribnik, ob njem pa prostor za spomenik. Ko je predavatelj razložil še nekaj podrobnih načrtov glede zazidave Muzejskega trga, je končal svoje predavanje s ponovnim pozivom, naj pristojni forumi izdelajo najprej generalni regulacijski načrt in se šele potem v skladu s tem splošnim načrtom lotijo posameznih del in detajlnih načrtov. Za svoja temeljita izvajanja je žel predavatelj vsesplošno zahvalo hvaležnih poslušalcev. Ljubljana, 10. dec. Regulacija Ljubljane že nekaj let sem vzbuja med našim prebivalstvom precejšnjo pozornost. Kadarkoli se začne v našem mestu kako večje javno delo — saj prevečkrat se to ja ne zgodi — vedno se oglašajo strokovnjaki in nestrokovnjaki, ki hočejo pri stvari imeti svojo besedo. Skratka: problem izgraditve Ljubljane je tak, da se zanj zanimajo ne samo stavbeniki, marveč tudi ostali meščani, ki zasledujejo razvoj našega mesta. Zato ni čuda, da se je zbralo stioči, ko je o tem problemu govorij univ. prof. ing. arh. Ivan Vurnik, v filharmonični dvorani sorazmerno precej ljudi, iviino sorazmerno. Bilo bi jih namreč lahko več. •1 v zadnjem kisu imamo toliko predavanj, da lovek že kar težko sledi. Sinoči so bila kar tri , ilavanja istočasno (Filharmonična dvorana. Unionska dvorana in dvorana Delavske zbornice) in zato najbrž nikjer ni mogla biti rekordna udeležba. Dasi je bil vabljiv že naslov, je bilo predavanje g. prof. Vurnika tem zanimivejše, ker nam je prikazalo zamisli, o katerih doslej še nismo slišali. Pri načrtih, ki so za Ljubljano novost, so deloma sodelovali tudi predavateljevi slušatelji s tehnične fakultete. V naslednjem posnemamo glavne zamisli iz predavanja. Naiprej generalni regulacijski načrti Temeljno vprašanje nerešenih ljubljanskih stavbnih problemov je enoten regulacijski načrt, ki bi predvideval ureditev celega mestnega organizma. Kdor zida hišo, mora imeti najprej načrt za celo hišo in ne samo za njene posamezne dele. Kdor regulira Ljubljano, mora imeti njen generalni regulacijski načrt! Vsi detajli morajo biti v skladu z generalnim načrtom; zato je nemogoče s pre-pričevalnostjo graditi posamezne dele, če niti ne vemo, kako lice naj bi imela celota. Po lej uvodni ugotovitvi je prešel predavatelj na opisovanje takega generalnega načrta, kakršnega si on predstavlja. Glavno železniško iito na severi Na podlagi projekcij nam je nato predavatelj pokazal, da ima sedanja Ljubljana v glavnem dve prometni žili, ki ju je predpisala lega mesta: prvo prometno žilo tvori naravna črta ob savskem koritu. Vzporedno 9 to črto so pred nekako 70 leti položili še železniške tire za železnico, ki prihaja v mesto od Zidanega mosta in se nadaljuje proti Gorenjski. V prejšnjih časih je ta črta razmeram še odgovarjala; danes pa imamo najboljšo priliko za to, da to črto premestimo proti severu do korita Save. Drugo prometno žilo so si naši predniki stvo-rili v smeri od severa proti jugu. Ta je bila za rimske razmere gotovo dobra. Ne odgovarja pa več danes, ko imamo silno razvit avtopromet. To cestno žilo bi bilo treba preložiti za Rožnik, tako da bi tekla med Rožnikom in Polhovgrajskimi griči. Prav tako bo še prišel čas, ko bo tudi črta dolenjske železnice uiotila promet. Kolodvor bi ostal v mestu Po tem načrtu bi šla torej glavna železniška žila Zidani most-Gorenjsko mimo sedanje Ljubljane na njeni severni strani, kljub temu pa bi ostal kolodvor po tem načrtu v mestu. Od te glavne proge bi šel namreč odcep v mesto — na ljubljanski kolodvor. Nato je predavatelj na podlagi skic prikazal, kako naj bi se to izvedlo. Po tem načrtu bi se kamniška proga odcepila od glavne proge pri Ježici, proga proti Vrhniki pa pri Brezovici. V tehničnem oziru bi bila pri tej izvedbi potrebna dva predora (eden za Golovcem pri dolenjski železnici, drugi nad Vičem pri tržaški železnici) ter tri zaseke, ki bi omogočale, da se preko žel. proge lahko nemoteno izpeljejo cestne žile. Glavne cestne iile ne spadafo v mesto! Zelo zanimivo je bilo poglavje o velikih avtomobilskih cestah, ki služijo hitremu tranzitnemu prometu. Take ceste se imenujejo avtostrade. V vseh moderno urejenih državah vodijo avtostrade mimo mest. V mesta vodijo le takozvane izpadle ceste, ki se odcepijo od glavne ceste ter jih spajajo z mestom. Na ta način ne gre skozi mesto ves hrup tranzitnega prometa. Če hočemo Ljubljano zidati tako, da bo to koristilo tudi našim zanamcem in tudi nam samim, potem morajo voditi avtostrade — inimo Ljubljane. Z ozirom na lego. mesla naj bi vodila avtostrada, ki prihaja z Gorenjske, na zahodni strani — pred-no pride v mesto — proti jugu, se tam odtrgala proti Trstu in Sušaku in se nadaljevala v loku proti Zagrebu ozir. Mariboru. Od te glavne avtostrade naj bi se potem odtrgale posamezne stranske ceste v mesto. Idealno področje nove Ljubljane Če si torej zamišljamo na severni strani glavno železniško žilo. na vzhodni, južni in zahodni strani pa ovijajočo glavno cestno žilo, dobimo na sredi ogromen in idealen kompleks, v katerem bi bila tej Ljubljani dana možnost, da se nemoteno razvija brez ozira na prometne žile, ki jih moramo sedaj tako nujno upoštevati. Tudi v Kamniški Bistrici so mrtvi in odsotni volili JNS Ljubljana, 10. decembra. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s, o. s. g. Pran Kovač in sta fungirala kot cosodnika gg. Ivan Brelih in Fran Gorečan, je včeraj popoldne kratko s kazenskega vidika razpravljal o burnih občinskih volitvah v Kamniški Bistrici, ki so se bile 24. junija 1933 vršile tako, da eo za JNS-listo volili mrtvi in odsotni in so bili nekateri po dvakrat vpisani v volilne sezname. Dva pomiloščena, tretji obtožen Na zatožni klopi bi morala včeraj predvsem sedeti predsednik volivne komisije, 43 letni Janko Humar, tajnik cestnega odbora na Godiču, in 40-letni Fran Sevnik, takratni šolski upravitelj v Tuhinju, sedaj v Radočaju pri Delnicah, ki je bil zapleten v lukoviško občinsko volivno afeTo in ki ie posloval v Kamniški Bistrici kot zapisnikar komisije. Državni tožilec je oba obtožil prestopka po volivnem zakonu, da sta postavila v volivne spise potvorjene podatke. Obtožnica je bila vložena že 12. junija 1935. Vsi sipisi pa so bili odstopljeni pravosodnemu ministrstvu, ki ie izdalo kraljev ukaz z dne 3. oktobra 1935, 6 katerim je bilo proti obema kazensko postopanje ustavljeno. Marija Andergast v prekrasnem Ulmu Premiera pride v kino Union! Trije snubci učiteljice Kristine Tujsko-prometna naprava onemogočena zaradi trmoglavega nerazumevanja ... Maribor, 9. decembra. 0 gradnji smučarske poti od Sv. Bolfenka na Pohorja do vznožja pogorja v Radvanju pri Mariboru smo že poročali. Naglašali smo tudi že takrat, kakšnega tujskoprometnega in športno-propagand-nega pomena bo ta naprava, katere se je lotila mariborska zimskošportna podzveza na inicijativo svojega predsednika kap. v p. Miloša Gnusa s takšno energijo. Smučarska pot z pohorskih vrhov v neposredno bližino Maribora pomenja nič več in nič manj, kakor usmeritev velikega in od leta do lela naraščajočega števila smučarjev v Maribor, ki bi na ta način postal velevažno izhodišče in obenem cilj za najmočnejši tok zimskih športnikov, ki prihaja na Pohorje. Večina lastnikov gozdov na Pohorju je uvidela pomembnost naprave ter je velikodušno odstopila svoja zemljišča ZimskoSportni podzvezi brezplačno na razpolago. Saj škoda res ni velika, če se v ogromnem prostranstvu pohorskih gozdov izseka ozka, jedva 2 do 5 metrov široka steza, ki se bo povrhu tega uporabljala itak samo v zimskem času, ko se ne dela v gozdu ir ne na tleh nobena škoda. Edino eden posestnik ni hotel pokazati nobenega razumevanja in zaradi tega je prišla sedaj nadaljna gradba te proge v zastoj. Proga je izsekana do Poštele nad Habakukom. Po načrtu bi od Poštele-. zavila proti Habakuku, tam bi se pa obrnila nazaj ter v loku prišla nad travnike v Radvanju,'kjer se nahajajo znana smučišča. Ker pa lastnik zemljišča pri Pošteli ne dovoli, da bi se proga zgra- dite preko njegovega posestva, razven če mu zimskošportna podzveza ta svet odkupi — za kar pa zahteva zelo veliko vsoto — se 1k> mogoče smučati po novi progi le do Poštele, od lam naprej pa si liodo morali iskati smučarji sami pot v dolino. Smučali se IkkIo pač po sedanjem kolovozu od Habakuka v Radvanje, ki pa je zelo strm in ima hude zavoje. Vendar bo že s samo zgradbo smuške proge do Poštele doseženega zelo veliko, saj bodo s tem obkladane vse najhujše strmine pohorskih poti, po katerih so se sedaj smučarji spuščali v dolino.- Morda bo uspelo [>odzvezi, da bo v prihodnjem letu našla sredstva in način, da zagotovi nemoteno zgradbo smuške proge tudi od Poštele naprej do vznožja Pohorja. Maribor Društvo državnih upokojencev t Mariboru bo o božiču obdarovalo nekaj najbednejšib svojih članov iz Maribora in drugih krajev. Vpoštev pridejo pri obdarovanju samo taki, ki dosedaj še niso bili obdarovani od društva ter so že najmanj leto dni njegovi člani. Reflektanti naj se obrnejo na tajništvo v Vrbanovi 5i). Smučarske izlete priredi za božične praznike mestni avtobusni promet s svojimi avtokari in sicer v Kranjsko goro, Ribnico na Pohorju, na Smrekovec, na Kanzelhtilie in Mallnitz na Koroškem. Prijave do 15. t. m. v pisarni avtobusnega prometa v Plinarniški ulici ali v prometni pisarni na Glavnem trgu. Tretji obtoženec, 26 letni mizar Anton Koritnik iz Spodnjih Stranj žal m imel take sreče, ni bil deležen abolicije, čeprav je sam vložil prošnjo za ustavitev kazenskega postopanja in so njegovo prošnjo podpirali odločilni faktorji, poudarjajoč, da je Koritnik storil dejanje v silne in opravičenem razburjenju, prepričan, da so bile pri volitvah izvršene velike nepravilnosti. Koritnik Anton je moral včeraj pred tri sodnike, obtožen prestopka po §-u 84 volivnega zakona, češ da je namenoma hotel uničiti volivno spise, ki jih je vrgel skozi okno na vrt Malenško- ve gostilne na Kregarjevetn, kjer je bil volivni lokal. Zagovor obtožencev Obtoženec je bil namestnik predstavnika opozicijske Koširjeve liste Josipa Pirca. Volivna komisija je njima delala v volivnem lokalu velike ovire pri kontroli, kako so posamezni volivni upravičenci volili in kam so bili vpisani. Oba sta zapisovala, koliko volivcev je oddalo glas za Koširja in koliko za Pavlina, ki je bil nosilec JNS-areke liste. Med drugim je Koritnik izjavil: »Nisem pričakoval takega rezultata. Po končanih volitvah je nastalo prerekanje. Priznam, da sem vrgel spise skozi okno, ne z namenom, da jiK um č itn ali j ih kdo odnese, da bi se volitve preprečile. Bil sem silno razburjen. Spisi so padli pred orožnike k ograji,« Mrtvi in odsotni 2e obtožnica kratko navaja, kakšne nered-noeti so se vršile pri volitvah v Kamniški Bistrici. Po Pirčevih zapiskih je bilo oddano za Koširja 312, za Pavhna pa 176. Od Humarja naslednji dan objavljeni rezultat pa: za Pavlina 311, za Koširja le 271 glasov. Na pritožbo Josipa Koširja je upravno sodišče v Celju 14. septembra 1934 razveljavilo te volitve in dognalo, da je za Pavlinovo JNS-arsko listo glasovalo 11 mrtvih, 26 odsotnih in 11 oseb je bilo dvakrat v seznam vpisanih. Sodišče je Pavlinu razveljavilo 48 glasov. Senatni predsednik je prečital izpovedbe glavnih prič in še nekatere spise. Koritnik oproščen Državni tožilec je vztrajal pr.i obtožbi. Branilec dr. Katnušič je v daljšem govoru jedrnato očrtal politično ozadje procesa. JNS je skušala doseči večino tako, da ne bi pri občinskih volitvah prišla ljudska volja do izraza. Volivna komisija se je posluževala sredstev, ki spadajo pod kazenski zakon. Plediral je za oprostilno sodbo, ker ni podan dejanski stan §-a 80 volivnega zakona. Po kratkem posvetovanju senata je predsednik objavil sodbo: »V smislu §-a 280 k. p. se obtoženi Anton Koritnik oprošča od obtožbe, ker ni imel namena uničiti volivne spise. Obtoženec ja ravnal v afektu.« Razprava je trajala dobro uro. Že 520 Zagrebčanov je kaznovala poIici|a zaradi neupoštevanja novih cestnih predpisov za petce. Vsi bodo dobili pozive s kaznijo po 70 din. Slavni italijanski dirigent Arturo Toscanini bo prihodnje dni obiskal Zagreb in tam iirigiral orkester Filharmonije. Pri koncertu bo sodeloval tudi znani vijolinist Zlatko Balokovič. V KINO SLOGO Jutri bo zavladalo veselje med mladino in odraslimi! pride jutri mala zlata Slilricu Icmpie v najnovejšem filmu radosti in sreče orooH snra 1 Št. Vid nad Ljubljano Prihodnjo nedeljo nas obiščejo — prvič, odkar nas loči državna meja na Karavankah — bratje Korošci. Prinesejo nam najdragocenejši zaklad, ki ga imajo, svojo večno lepo koroško slovensko narodno pesem. — Na povabilo Prosvetne zveze in Glasbene Matice v Ljubljani pridejo k nam fantje in možje iz Radiš nad Celovcem in s Sel pri Borovljah. Oba pevska zbora, ki ju vodita zborovodji g. Rupej Brulih z Radiš in g. Šimen Olip s Sel, slovita po ubranosti in milini svoje pesmi. Pela bosta nekaj pesmi skupaj, a nekaj pesmi vsak zbor zase. Pela bosta v domačem narečju tako, kakor pojejo koroški fantje doma n? vasi. — Zbora nastopita v nedeljo popoldne ob pol štirih v Ljudskem domu v Št. Vidu kot gosta Blaž Potočnikove čitalnice. Sezite po vstopnicah, ki se dobe v predprodaji pri gospodični Zakotnik (Kautman). Cene od 8 do 10 Din. Pokažimo bratom iz Koroške, da znamo ceniti njihovo kulturno delo. V skalah, snegu in ledu Ljubljana, lO^ dec. Dunajski alpinist Poppinger je našim planincem že znan. Včeraj zvečer je predaval v Delavski zbornici o svojih turah po strmih stenah Matter-horna, Monte Rossa. v Gran Paradise in po ledenih stenah Kavkaza. Predavatelj se je zaradi obsežnosti snovi omejil zgolj na reporiažno obravnavanje svojih potov in vzponov, ki jih je posnel tudi na film. Za planince in ljubitelje gora so bili posnetki ne- kaj svojskega in napetega, predavatelj in njegovi tovariši so se pokazali kol spretni plezalci, ki so se lotili najnevarnejših in najtežjih tur. Pokazali so dovršeno tehniko in hladnokrvnost, kakor je potrebna vsakemu planincu, ki se loteva na pogled nepremagljivih sten in ledenikov. G. Poppinger je pokazal, kaj pomenja alpinizem za vzgojo volje in moči. Skozi nevarnosti, kljubujoč vsem vremenskim neprilikam, zmaguje najtežje, krepi duha in uživa lepoto narave. Predavanje je trajalo skoro dve uri, začelo pa se je po polurni zamudi. Filmi, ki so jih vrteli, niso bili tehnično fotografska posebnost, pač pa izbrani posnetki plezalne tehnike in drznih tur. ('e bi bilo dano vsem poslušalcem čuti tudi predavateljeve besede, bi bili še bolj zadovoljni. Saj so se predavatelju na koncu zahvalili z navdušenim ploskanjem. Ljubljanska nemškutarija Ljubljana 10 decembra. Že večkrat smo zapisali, kako se v naši slovenski prestolnici vse bolj širita in ukoreninjata dva narodna zajedalca: židovstvo in nemškutarija Obsodili smo že primere, da nekatere družbe stalno nemškutarijo, javno in izzivalno nazdravljajo hitler-janslvu, da nekateri gosposki krogi celo italijanščino forsirajo prav na očiten in ravnotako izzivalen način, itd. Tri dame . .. K dosedanjim primerom navajamo še novega, o katerem ve že itak vsak Ljubljančan, ki zahaja v neko ljubljansko kavarno. Tja prihajajo navadno tri dame. Bog ne daj, da bi jim dejal, da niso Slovenke, da niso celo — nacionalne, zaslužne itd. itd. Takoj bo ogenj v strehi. Ce pa slučajno sedite ob nji- Najlepši film, kar smo jih videli v zadnjem desetletju! Umetnina, pri kateri človek strmeče gleda dovršeno igro sodelujočih, se raduje in plaka z ljudmi na platnu! In v tem prekrasnem filmskem delu igra eno glavnih vlog nala mala 16 letna Ljubljančanka Žeraldina Katft Katnikova Irena Sodelujejo še: Lil Dagover Sabina Petera Karl SchtfnbSck Jutri premiera v kinu Matici! Z živinskim česalom ubil hlapca Maribor, 9. decembra. V Gor. Bistrici v Prekmurju so razkrili zagonetno zločinsko dejanje, ki j er zahtevalo smrt 78 letnega hlapca Ivana Cvetka nslužbenega pri posestnici Veroni Jakšič. Pri Jakšičevi je bil poleg Cvetka uslužben že nad 20 let mutasti in bebasti Štefan Horvat, ki je bil zaposlen pri živini. Te dni je prišel Horvata v hlev nadzorovat Cvetko. To je bebastega hlapca tako razjarilo, da je zgrabil za živinsko česalo ter udaril Cvetka po glavi. Cvetko je pobegnil pred razjarjenim bebcem i* hleva ter se zatekel k sosedu. Že med potjo pa se je zgrudil nezavesten. Ko so ga prenesli v hišo, je umrl Ker ni nihče vedel vzroka smrti, so ga pokopali. Pred pogrebom pa je mrtvo-Ocrlednlk nro.idodal mrtveca tor našel za ušesom na glavi majhno krvavečo rano. Obvestil je o tem orožnike, ti pa državno pravdništvo v Mariboru, ki je odredilo izkop in obdukcijo trupla pokojnega. Pri raztelesenju je komisija dognala, da je umrl Cvetko zaradi izliva krvi v možgane, povzročila ga je pa poškodba od udarca s topim predmetom. Preiskava je potem dognala, da jGlumači«, Santuzza (Kogojeva). Turiddu (Franzi) Ljubljana, 10. decembra. ■V letošnji sezoni smo imeli v opernem gledališču dosedaj prav za prav samo dve noviteti: »Matijo Gubca« in »Botro Smrt«, vse drugo so bile le nove uprizoritve del, ki so šla že pred daljšim ali krajšim časom preko našega odra. Tako smo slišali letos že »Ples v maskah«, »Hoffman-nove pripovedke«, »Seviljskega brivca«, --Boheme« in moramo reči, da je bila uprizoritev teh del večinoma prav posrečena in je delala našemu odru vso čast. Preteklo soboto smo doživeli zopet pre-mijero dveh na novo naštudiranih oper: Mascagni-jeve »Cavalleria rusticana« in Leoncavallove »Glumači«; od teh pa bi vsaj za prvo ne mogli trditi, da je dosegla nivo zgoraj omenjenih uprizoritev, ampak je bila celo precej pod nivojem, ki bi se mu lahko priznala umetniška kvaliteta. Menda so vsi, dirigent dr. Švara, režiser O. Šest in pevci pozabili, da je »Cavalleria rusticana« vzor veristične opere, ki nima v prikazovanju resničnih, vsakdanjih ali nevsakdanjih dogodkov druge tendence kot to, da pokaže človeške strasti v vsej njihovi krvavi in strahotni resničnosti, da bi mora/la biti napetost dogajanja, katerega razvoj in potek je tu strnjen v eno samo dejanje, ravno zato še prav posebno močna in da ni hujše in bolj neodpustjive napake, kot napraviti iz take opere neko več ali manj dolgočasno in brezbarvno prepevanje, seveda v kolikor je bilo tu o lepem petju sploh možno govoriti. Tako je na primer prelepa pesem zbora izpred cerkve, ki je menda vsem dobro poznana z gramofonskih plošč (tega bi se moral dirigent zavedati), dobila na našem odru svojo pevsiko karikaturo: nobene pevske discipline, vsak je hotel prevpiti drugega, zato o kaki uravnovešeni zvočnosti in muzikalnem nijan-siranju sploh tli bilo ne duha ne sluha. Krivdo za to moramo pripisati dirigentu, da se ni potrudil bolje naštudirati zbora, če pomislimo, da 6e je takoj zatem v »Glumačih« isti zbor pod istim dirigentom neprimerno bolje izkazal. Velik del odgovornosti pa leži tudi na glavnih pevcih-igralcih. O njihovi krivdi bi lahko trdili le, da ni subjektivna, če predpostavimo, da sta 6e režiser in dirigent potrudila spraviti iz njih vse, kar sta mogla in so oni sami dali vse najboljše iz sebe, o čemer ne bi imeli vzroka dvomiti. Koge-jeva bi n. pr. kot Santuzza morala biti tista osrednja točka, ki daje dogajanju zagona in vzdržuje njegovo napetost, pa žalibog nima te dramatske potence. Ostane ji torej še pevska stran: pa tudi s te strani nas ni zadovoljila. Če imamo v spominu ffl njeno lepo stvaritev maršalice v »Kavalirju z rožo«, moramo reči, da je od lanskega leta nazadovala, ker dramatsiko foasiranje njenim 'višinam nič ne koristi, ampak le škoduje nižinam. Poleg tega pa se njena predstava dramatskega petja ne krije s pevsikim idealom te vrste, ker ona posamezne tone tako suje iz grla, da komaj dojameš najmanjšo frazo v njeni celoti. Gnusova je manjšo vlogo lahkotne in zapeljive Lole pevsko in igralsko prav dobro rešila, Franci kot Turiddu je bil pevsko dober (v tem oziru boljši kot v »Plesti v maskah«, kjer se je potrudil peti prav kulturno, le da je pri tem rad požiral zadnje zloge), škoda le, da sta si bili spričo njegove šibkosti v kolenih in njegovih nenadnih čustvenih preobratov, kot so se kazali v mimiki in gestah, resnost in smešnost včasih nevarno blizu. Jankov Alfio je bil v igri skoraj prepatetičen za preprostega moža. Španova kot Lucia pa je ves čas tako neumorno strmela v dirigenta, da je pri tem skoraj pozabila na igro in petje, kakor je že pri maskiranju v garderobi z režiserjem vred pozabila, da mora igrati Turid-dovo mater in ne njegovo sestro. Če je bil splošni vtis te opere nezadovoljiv in njen odrski nivo spričo tistega, ki je bil v naši operi že dosežen, nezadosten, se je v sledečih »Glumačih« pokazala precejšnja razlika napram »Cavalleriji«. Vzrok temu ni bilo samo to, da je bila ta opera bolje naštudirana (dirigent in režiser ista), kar se je poznalo posebno pri zborih, tu je bilo še nekaj drugega, kar je prej manjkalo: svetla osrednja točka, ki dvigne posredno ves nivo s tem, da potegne vse druge soigralce za seboj. To je bila pri »Glumačih« brez dvoma Zlata Gjun-gjenac kot Nedda. Tudi Primožič kot Tonio in g Banovec kot Bepo sta svojo nalogo prav dobro rešila. Če bi imel še Marčec malo več svežega in čistega tenorskega glasu in ne bi videl najvišjega igralskega efekta v neki tresoči se krčevitosti, in če bi dal Kolacio svoji vlogi Silvia še v igri več izraznosti, da ne bi bil tako brezbarven in brez krvi na odru, bi ta učinkovita opera dosegla nedvomno še večji uspeh. Posebej moram omeniti, da je orkester pod vodstvom dr. Švare vseskozi prav dobro in lepo rešil svojo nalogo, le da pri »Cavalleriji« ni prišel prav do besede, razen v instrumentalni medigri. W. Predavanje prof. dr. Capudra: Hitler in nfegova Nemčija popolnoma izvežbani z vso resno in umetniško ambicijo izvesti delo do največje popolnosti. Vodi jih Bojan Ikonov, mladi bolgarski dirigent — umetnik, ki prvič nastopi na ljubljanskem koncertu. Sode- luje kot pianist — solist priznani naš umetnik Ivan Noč in sicer v Čajkovskega klavirskem koncertu. Vse to nam jamči za prvovrstni umetniški večer. Opozarjamo na predprodajo v knjigami Glasbene Matice. Osvoboditev malih vlog pri Mestni hranilnici ljubljanski do Din 5000 kaže za prvih osem dni zelo- razveseljivo sliko. Izmed 29.000 oproščenih vlog (zadnjič smo pomotoma poročali o 27.000), je pri hranilnici dvignilo znesd° Din 5000 v skupnem iznosu Din 509.000, v prvih osmih dneh samo 28 vlagateljev, torej komaj 1%. V istem času pa so novi vlagatelji, vložili Din 1,190.000, torej neprimerno več kot so znašala izplačila osvobojenih vlog. Ako bo zaupanje rasitlo še naprej v podobni meri. bo hranilnica kmalu mogla oprostiti novo skupino vlog. Razglas o ureditvi odtoka vode v jarkih. Mestno poglavarstvo razglaša da morajo imeti vse javne vode v potokih, jarkih in kanalih neoviran odtok vode Nekateri posestniki izkoriščajo javne vode na ta način, da polagajo v vodo cevi, betonske predmete, vodo zajezujejo, poglobujejo dno, razširjajo vodna korita za pranje ali za pridobivanje ledu itd., kar je strogo zabranjeno. Ti posestniki se pozivajo, da v lastnem iinteresu v roku petnajstih cmi odstranijo vse take naprave in da ei v smislu določil gradb. zakona in vodopravmti predpisov preskrbe tozadevno gradbeno odnosno vodopravno dovoljenje. V nasprotnem primeru bo mestno poglavarstvo naprave odstranilo na stroške posestnikov, ki bodo tudi strogo kaznovani. . Prosvetno društvo Ljubljana »mesto«. Vsled nepredvidenih zaprek, se danes ne vrši Prosvetni večer, kakor je bilo v današnjem «Slovencu« javlje: rio, v hotelu Metropol. Pač pa se vrši redni članski sestanek, jutri v petek ob 8 zvečer v Društveni sobi v palači Vzajemne zavarovalnice. — Bog živi! Ljubljana, 10. decembra. Prosvetna zveza je sinoči priredila zanimivo predavanje v unionski verandni dvorani, za katerega je bilo dokaj zanimanja. Predavanje, ki ga je imel prof. dr. Capuder, ie bilo zelo izčrpno, čeprav precej zgoščeno, pa vendar podano tako preprosto, da je gotovo prav vsak lahko s pridom sledil. Predavatelj nas je najprej popeljal v ono dobo, ko je divjala nad narodi krvava svetovna vojna, ki ni pustila za seboj samo milijone in milijone človeških žrtev, pač pa je zapustila v dušah_ vojskujočih in nevojekujočih se narodov pustošenje brez primere. Največji potres pa je tedaj gotovo zadel nemški narod in njegov poznejši razvoj. Za Clemenceaujevo obsodbo je sledila izguba nemških kolonij in še težko reparacijsko vprašanje, ki je imela za Nemčijo velik vpliv na nadaljnji razvoj. Kdo je kriv tega ponižanja, to je vprašanje, na katerega odgovorimo, če povemo, zakaj je Hitler postal voditelj nemškega naroda. Bil je sprva navaden bavarski prostovoljec, v letu 1915 pa je dozorel v njem sklep, da postane pravi vojak. Ko je bil na fronti na Sonini, kjer je bil tudi ranjen, jo prav dobro spoznal razpoloženje, ki je vladalo med njegovimi tovariši vojaki, ves duševni razkroj nemških oddelkov. Spoznal pa je tudi do dna zaledje, videl pa tudi, da vse gospodarsko življenje poteka pod kontrolo židovskih velefinančnikov. Tedaj se je tudi odločil za neizprosen boj proti židovstvu. Spoznal je socialno demokracijo in pravo bistvo marksizma, kjer so zopet imeli glavno besedo Judje. Predavatelj je nato orisal Hitlerjevo politično delovanje od trenutka, ko se je leta 1019 včlanil v nemški delavski stranki v Monakovem, ko se mu je leta 1922 pridružil dr. Gobbels, ko je naslednje leto v zvezi z Luddendorfom poskušal vreči bavarsko vlado, pa se mu je to ponesrečilo in je bil obsojen na petletno ječo, od katere je bil pozneje pomiloščen, pa vse do 32. leta. ko je prvič stopila njegova 9tranka v vlado in ko je naslednje loto postal sam nemški kancler. Od tedaj je z vso silo začel uresničevati svoje načrte, ki jih je skoval na načelu, da je greli zopor kri in raso dedni greh sveta, ki ga je treba oprati. Zato je tudi najodloč-nejše začel delati nato, da združi v tretjem cesarstvu vso, kar govori nemško in jo g tega vidika tudi najostrejše obsodil Avstrijce, ki da so zatajili svojo domovino — Nemčijo. Ker pa je smatral Hitler, da jo bilo vse podtalno in odkrito delovanje proti Nemčiji brutalno, je privolil tudi v to, Na Dravskem politi zopet velik požar Ptuj, 9. decembra. Preteklo noč jc zažarelo nebo nad Dravskim poljem in sicer tokrat v Cirkovoili. Okrog polnoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Matevža Korena. Ogenj se je z bliskovito naglico razširil na gospodarska poslopja posest- da je njegov boj proti vsom toni sovražnikom tudi surov, kajti drugače bi no bil uspešen. Zasluge, ki si jih je Hitler pridobil za Nemčijo, so predvsem te, da je zopet združil vse nasprotujoče si smeri v isti tir (Gleichschaltung). da stoji za njim ves nem:ki narod tretjega cesarstva in mu ploska po vojaško ustrojenih manifestacijskib zborovanjih, da gre brez ozira na mirovno versajsko pogodbo preko vseh njenih podpisov in določb na pol, ki jo je začrtal in slednjič tudi, da je v Nemčiji podrl tla komintemi. Gotovo ima Hitlerjeva ideja tudi nekaj dobrega na sebi, vendar pa se nobena ideja ne da vzdrževati s silo, če hoče imeti uspeha. To je misel, ki nam jo je dal Bog in po kateri naj človek ve, da je ljubezen do bližnjega več, kakor pa še tako močno v uniformo in disciplino vkovana ideja. Kam bo Hitler privedel Nemčijo, je težko reči, prav pa bi bilo, da bi jo vodil tja, kamor jo je namenil Bog. Akademsko prvenstvo -mednarodna prireditev Ljubljana. 10. decembra. Kakor smo že poročali, organizira letošnje akademsko državno prvenstvo Akademski športni klub Ljubljana, ki je na tekmovanja po\ češke, avstrijske in še druge akademike. Sedaj je Od tu in tam V vseh banovinah so bile z nedeljskimi voli* Ivami izvršene občinske volitve. V 31 občinah bodo še ponovne. 3762 občin je dobilo nove župane. Vpisanih glasov je bilo 3,391.526, glasovalo jih pa je 2,239.756 ali 66%. V vsej državi je dobila JRZ 2626 občin (69.8%) z 1,374.262 glasovi. Združena opozicija pa 318 občir z 248.137 glasovi. B. HSS 348,092 glasov in zato 507 občin Ves narod pa je drvel za JNS, ki ji je dal v vsej državi kar 36.108 glasov in 29 občin. Doslej najdražje zemljišče, odnosno stavbišče, je bilo kupljeno v Zagrebu. »Tivar« je kupil stavbni prostor ob Jelačičevem trgu od Žida Wasserthala in mu plačal za 136 kvadratnih metrov kar 4,250.000 dinarjev. To bi se reklo, da je bil kvadraitni meter prodan za 31 tisoč 250 dinarjev. »Tivar« bo na novem prostoru zgradil veliko poslovno hišo. Spretno maskirano trgovsko družbo, ki je trgovala s človeškim blagom, je odkrila zagrebška policija. Trgovci so imeli centralo v Splitu, v Zagrebu pa je bila le »učiteljica« baleta. V časopisju je oglaševala in iskala mladenke za balet. Postavila je tudi starostno mejo od 14—18 let. Policija je takoj postala že na oglase pozorna, ker je slutila, da se za tem skriva dobro organizirana družba za trgovino z belim blagom. Kmalu je izsledila neko žensko, ki se je vozila iz Splita v Zagreb in se izdajala kot žena nekega novinarja. Policija je izsledila tudi njeno zagrebško stanovanje v nekem hotelu. Ko je prišla tja, so bila vrata zaklenjena, a za njimi so se čuli glasovi. S silo je odprla vrata in v sobi našla štiri mladenke. Vse so prišle ženski v roke s posredovanjem nekega plačilnega natakarja. Ženska jim je poravnala vse dolgove, dala nekaj denarja ter jim nakupila obleke, ki so potrebne pri nastopanju v baletu. V hotelu jih je zaprla z izgovorom, da mora poiskati njihove roditelje ter od njih dobiti končno veljavno dovoljenje. Policija je prijela tudi to žensko, ki je nazadnje morala priznati, da trguje z dekleti ter jih dobavlja nekemu splitskemu nočnemu lokalu. Dve Zagrebčanki je na ta način že odpremila v Split. Policija je nadaljevala s preiskavo in ugotovila, da je bila ena od teh izročena lastniku splitskega nočnega lokala, ki jo je pa naprej prodal nekemu bogatašu. Ta jo je pa zaklenil v svojem stanovanju za toliko časa, da bi se polegel morebitni hrup v javnosti in zabrisala vsaka sled za dekletom. Policija pa s tem ni odkrila samo te družbe, prišla je na sled še drugim, ki tudi za zagrebške nočne lokale dobavljajo dekleta. Nemci iz vse države, organizirani v »Švabskera Kulturbundu« se bodo prihodnjo nedeljo s«stali v Novem Sadu. Preko 200 organizacij je razpredenih po vsej naši državi. Na glavnem zborovanju jih bodo zastopali delegati. Že dve leti grade novo železnico od Varaždina do Koprivnice. Ker teče le po ravnem svetu, Je proga razmeroma cenena, kajti stroški znašajo za 42 km proge le 50 milj. din. V glavnem bodo s tem skrajšane zveze Podravja. Tako se bo zveza Maribora z Osjekom, ki je znašala dosedaj 436 km, skrajšala na 317. Učitelji v okrajih, ki leže večinoma ob Dravi, so zborovali v Varaždinu. Učitelji so ugotovili, da je zanje nastopil sedaj čas, da so vami pred grmadami anonimnih denuncijacij, ki so pomenile za učitelje v času JNS vedno težke obdolžitve. Danes nika Antona Predikaka. od tod pa še na gospodarsko poslopje posestnika Matevža Napasta. Vsem trem posestnikom so zgorela gospodarska dansko poslopje posestnika Vsem trem posestnikom so _ poslopja z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Nadaljno razširjenje ognjenega elementa so preprečili gasilci iz Mihovcev-Dragonjavas. Skupna škoda znaša okrog 70.000 dinarjev. Stanovanjska poslopja so rešili le radi : tega, ker so zidana in krita z opeko. Vzrok požara i še siicer ni dognan, domneva 6e pa. da je bil podtaknjen od zločinske roke in so tozadevna poiz- I vedovanja in preiskava že v teku. Je to že 10 večji oožar v kratkem čaau v tem delu Dravskega polja. ....... __ „r # »poi klub Ljubljana, ki je’ na tekmovanja povabil tudi češke, avstrijske in še druge akademike. Sedaj je prejel prireditelj iz Češkoslovaške zagotovilo, da se bodo Cehoslovaki tekem udeležili. Na ta način je gotovo, da bo akademsko državno smučarsko prvenstvo mednarodna prireditev in tembolj zanimiva, ker bo ostrejša konkurenca. Posebno privlačno pa bo to prvenstvo, če se ga bodo udeležili tudi Avstrijci, kar je zelo verjetno. Sokol in katoliška Cerkev Današnje »Jutro« ima kakor ponavadi veliko važnih razodetij. Nas ne briga drugo, kakor vest njegovega mariborskega dopisnika o šentiljskem morilcu, kjer se zaletava v neka glasila Katoliške akcije — katera so to, ne pove — potem pa ge v nas, češ, da smo posebej poudarili pri aretaciji šentiljskega morilca, da se nahajajo zločinci tudi v vrstah viteške organizacije. Ta trditev po samem »Jutrovem« priznanju ni tako presenetljiva, da bi ji bilo treba posvečati toliko modrosti, kot je to storila jutranja izdaja »Slovenskega Naroda«, ki je najstarejši dnevnik v Sloveniji in pomni bolj ali_ manj krvave zločine v vseh političnih taborili ocT streljanja trboveljskih delavcev naprej in nazaj. Da smo trditev o zločincih v viteških organizacijah napisali, do tega nas je privedla maščevalnost. Saj »Ju trot pomni, s kako naslado in s kako objektivno škodoželjnostjo ter otipljivo prozornostjo je pisalo ob aretaciji morilca Belcijana v Mengšu, da je vedno hodil v cerkev in da mu je bila zelena kravata simbol. S teni smo zdaj z »Jutrom« na čistem in naj gleda, da nam ne bo spet dalo pobude za kako izravnavanje. Zanimivejše kot to pa je »Jutro-va< ugotovitev, ki jo je mogoče brati med vrstami, da sta Sokol in katoliška cerkev dve docela različni in najbrž nasprotujoči si tvorbi, ker pravi, da Sokol ni nič bolj odgovoren za ljudi, ki dostikrat neopravičeno nosijo njegov znak, kakor pa katoliška cerkev za svoje pripadnike. Na vse zadnje bo pa tudi po zaslugi »Jutra« res imel prav še škof dr. Srebrnič in njegove brošure... Naročajte „SIov. dom" tega ni več 4er se jemlje v obravnavo le tožba, na katero se je ovaditelj podpisal. Poleg tega imajo učitelji svoje disciplinsko sodišče, pred katerim se bo lahko vsak učitelj zagovarjal s svojim braniteljem. Ugotovili so tudi, da je današnja vlada vse učitelje, ki so bili pod JNS odpuščeni in premeščeni, premestila nazaj na prvotna mesta, odpuščene pa na novo postavila. Na prvo potovanje po Sredozemskem morju so spustili nov potniški parnik »Plavnik«. Zanj pravijo, da je sedaj najmodernejši potniški parnik naše trgovske mornarice. Kupili so ga v inozemstvu, a v splitskih ladjedelnicah preuredili. Parnik je last družbe »Oceanija«, ki je s tem novim pridobila že deseti parnik. Izredno je bil podjeten tat koles v okolici Bje-lovara. Dan za dnem so na policijo prihajale prijave o izginotjih koles. Prijeli so mnogo grešnikov, vendar ne pravega. Pač pa so pravega zgrabili povsem slučajno, ko se je pripeljal na sejem s kolesom. Policaju je povedal, da je kolo ukradel v Ptuju izpred neke trgovine. Tipali so kosmato vest še dalje, pa so izvlekli iz njega, da je tudi v Mariboru ukradel sedem koles. Podoben plen si je nabral še v drugih krajih Slovenije. Vsega skupaj je v svoji tatinski karijeri nakradel preko sto koles. Zaradi nekaterih tatvin je bil poslan že pred leti za daljši čas za zamrežena okna. V Denveru v Ameriki je pred nekaj leti umrl Vaso čukovič iz Risna in vse imetje, ki jc bilo takrat vredno okrog 600 tisoč dolarjev, zapustil svojemu rodnemu kraju, da sezida moderno bolnišnico in zavetišče za onemogle. Testament sta imela izvršiti dva pokojnikova prijatelja. Toda naša država ni bila zadovoljna z delom teh dveh varuhov in je najela mlado odvetnico, da je začela preiskovati afero. Dosedaj je dognala, da sta ta skrbnika zapravila že skoraj 100 tisoč dolarjev tega denarja, ki je bil namenjen v humane namene. Kdaj se bo preostali denar odposlal v Jugoslavijo in kako bodo odpravili »skrbna« upravitelja, pa bo odločilo ameriško sodišče. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Ma-djarsko potekajo ugodno in so že izgotovili sezname predmetov, za katere bo treba uvesti kontingente. Razpravljalo se je tudi vprašanje naših terjatev na Madjarskem, ki znašajo 90 milj. din. Polovica jih bo izplačanih najbrž v denarju, druga polovica pa z nabavo železniškega materiala in avtomatskih telefonskih central. Glavnega zdravnika v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu je pred nedavnim uprava postavila na izpraznjeno mesto. Izvoljen jc bil z enim glasom večine zdravnik iz Daruvara dr. Ljubin. Takoj po izvolitvi pa so se v javnosti pojavili glasovi, ki so izvolitvi odločno nasprotovali. Hoteli so, da bi se za ta natečaj javilo veičje število zdravnikov in ne dva, kakor je bilo v tem primeru. Sedaj pa je ministrstvo za socialno politiko zavrnilo potrditev postavitve dr. Ljubina in ponovno razpisalo mesto glavnega zdravnika. Sneg je zapadel na visoko po vsej Jugoslaviji. Posebno so bili tega deležni kraški kraji, ki leže visoko nad morsko gladino. Ponekod so bili veliki snežni zameti. V Gorskem Kotarju se je med Mrzlo Vodico in Lepenico nagromadilo kar 7 m snega. Našička, lesna veleindustrija, je sprejela zahteve delavstva in jim povišala plače. Posredovali so delegati stanovskih organizacij ter odposlanec banske uprave. Svojim železničarjem je »Našička- po-x višala plače za 16%, ostalemu delavstvu pa od 8 do 16% Sven Elvestad: 21 Zlodef se dolgočasi Šele pri Trangelu je dobil avto, ga zavzel in v njem razvijal vedno večjo hitrost. Saj je bilo skoraj nemogoče, slediti mu na vseh njegovih potih. Povsod je inoral dajati pojasnila ali pa se dogovarjati za sestanek. Tako je planil v neki ulici v zapuščen biljardni salon z razdrapanim biljardom, ki je na njem gospodar ravnokar prespal svojo prvo vinjenost. Par minut pozneje je stopil Rist v nek paviljon in se v njem spet navezal na svetovnjaško družbo. Kmalu nato pa je utonil v globoki vinski kleti na Kongens Hytoron, kjer se je človek počutil kakor pred časom obstreljevanja Kopenhagena. Tu je namignil orjaškemu, zavaljenemu človeku, ki je slučajno sedel za neko mizo in se kockal, naj pride k njemu. Pazljivo je poslušal Rista. Od časa do časa je rahlo zažvižgal in s tem pokazal, da je presenečen. »No?«, je na koncu vprašal Kist. Drugi pa: »— tja — ... nato je spet rahlo zažvižgal. >Ampak prišli pa boste?« »Prišel? Tja ...« Spet je zažvižgal, zdaj ubrano, skoraj priliznjeno, Rist mu je stisnil roko in odšel. Popoldne si je navsezadnje lahko privoščil malo miru in se prestopil po korzu. Ob vodometu sredi trga je naletel na komande rja, ter ga je vprašal: »Ali ste prišli skupaj s Štefanom Brede jem?« »Sem. In vi ste mi ga poslali.« »Jaz sem mu vas priporočil. Kaj pn ima za bregom? Borza?« »Ne.« »Zemljišča? Industrijo?« »Ne.« Rist je pomislil in nadaljeval: »Kupčija na inozemskem denarnem trgu.« »Ladje ali rudniki?« »Niti prvo niti drugo. Nekaj popolnoma novega. Neke vrste kupčija z ljudmi.« Komandir je nevoljno zmajal z glavo. »Vaši pogovori bodo gotovo vzbudili odmev po javnih prostorih,« je dejal. »Ali ste naše pismo prejeli?« »Da. Cek, toda niti ene besedice, ki bi razložila.« »Želimo, da bi ostalo pri starih prisrčnih zvezah.« Komander se je smehljal in stopil s stopalom na stopnico avtomobila. »Nekaj mi je ravno prišlo na misel,« pravi Rist. »Komu pa naj vrnem ček? Ali ga lahko vam osebno?« Komandir je preslišal vprašanje. Tik, predno se je odpeljal, je še dejal: »Ali že veste, da so prodali poslopje i Delniške banke, ki je propadla? V kleteh urejajo kegljišče, v pritličju bar, v prejšnjih prostorih ravnateljstva pa restoran z zamorsko godbo. To bo pravi Eldorado za vas«. Komander se je poslovil. Rist pa je vstopil v Gustavsonov bar. »Zdaj pa je že čas,« so ga slišali mrmrati, vojskovodja je bil gotov s svojimi pripravami. Naročil si je cocktail, znnmko ZSD, to je bila okrajšava čudovitega iij na, ki ga je nosil ta edinstveni cocktail: >Zlodej se dolgočasi.« Enajsto poglavje. Nič nenavadnega ni bilo v tem, da je Mephisto zaprl svoj bar v pritličju. To se je večkrat zgodilo, posebno, če se je v zgornjih prostorih začela kaka prireditev, navadno seveda zasebna. Mali restoran je itak bil samo pretveza za vse ono, kar se je dogajalo zgoraj,- Tisti večer torej je bilo na vratih zapisano: »Zaprto zaradi prezidave. Vhod v klubske prostore na desno.« In zgoraj v klubu ni mogel človek nič nenavadnega videti. Četudi je bila že pozna ura, okrog desete zvečer, sta bila komaj še dva gosta, prvi je že skoraj čisto utonil v Gerdini materinskosti, drugi pa je sedel sam zase in zvračal žganje kozarček za kozarčkom; toda to ni napravilo nanj nikakega posebnega vtisa, postal je le še bolj razdražen in razburjen. Šele ko se je malo izprehodil na hodniku, se je vrnil pomirjen in srečen, toda v njegovih očeh je žarel sijaj morfija. Taki ljudje v teh prostorih niso bili redki. Gerda ga je bežno pogledala in zavzdihnila Gerda je vezla. Ostala dekleta v baru so si zamenjavale doze za puder in zrcala ter se v prepirih obmetavala z neumnicami. Gerda jih je od časa do časa pogledovala in zopet zavzdihnila, bila je vzvišena nad takimi zadevami. Počasi so nakapali še drugi redki gostje. Med njimi je bil tudi človek iz vinske kleti na Kongens Hytarou, tisti, ki je redko govoril, pa zato pogosteje požvižgaval. Oblečen je bil v smoking, ki je bil tako neizmerno velik, da se je zdelo, kakor da hodi v potapljaški obleki. Vsedel se je v nizki klubski fotelj in ga popolnoma izpolnil. In ko je tonil v fotelju, je v možu spet žvižgalo, kakor kaka varnostna zaklopka, in ta signal je privabil natakarico. Redkobesedni mož je izpregovoril le besedico »dvojni«, kar je pomenilo dvojni whisky. Šele takrat, ko ga je izpil v enem samem dušku, je pogledal okrog sebe. Pogled se mu je ustavil tudi na dekletih za barsko mizo, tedaj je v drugo zažvižgal, toda ta žvižg je bil nežnejši, bil je tih kakor flavta. »Sluveuski dom* izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica BMII Telefon 29^4 tn 299b. Uprava. Kopitarjeva b. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: EL Ce& Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Jože Košiče k. Predsednik Finske P. E. S v i n h u f v u d . Ju bo 15. deccmbra praznoval 75. rojstni dan. mnogo sveta. Tudi kapitan Lehmann se je priporočil zanj, ko bo s Zeppelinom priletel v Evropo. Nato bo napravil klobuk še dolgo pot preko Evrope in Azije čez Tihi ocean do San Francisca, odkoder ga bodo prinesli v njegovo domovino. Ko ga zopet zagleda stari Wickey, bo gotovo še bolj ponosen nanj. Najbrž ga ne bo več dejal na glavo, pač pa ga bo samo še obesil v svojo omaro ali na steno, dokler mu ga ne bodo morda položili z njim vred v grob. Obvestila Vozne olajšave za rezervno Častnike. LogMiMima-cijo za šestkratno enosmerno železniško vožnjo po po lovilni ceni v vseh razredih potniških in brzovlaikov »e bodo za loto 14*37 prijelo tedaj ati že v decembru. Prijavo reflektanitov s področja ljubljanskega vojnega okrožja naj se dostavijo čamprej podpisanemu odboru, bi daje v\sa potrebna pojasnila. Piisunetnlm vprašanjem je priložiti znamko z a odgovor. Ustmena pojasnila so dobe ob torkih in petkih od pol 18 do po*l 19 v pisarni pododbora. Opozarjamo rezervne častnike, da se bodo legitimacije izdajata le do 31 januarja 1937. Udruženjo rezervnih častnikov — pododbor Ljubljana. «JegltČevci*l Danes ob 8 zvečer^ vam bo Miklavž delil darila v Rokodelskem domu. Kdor le iuore, naj pride; vabljeni prav v>si od najstarejših do naj mlajši h. Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svojo članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba gostilničarko ge. Klemenčič Eme. Pogreb bo danes v četrtek dne 10. decembra t. 1. ired (Radijski orkester) — 18.40 SlovenšSina a>i Slovence (B. dr. Rudolf Kolarič) - 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Ob 10-letnioi smrti Nikole Pašiča (Slja&ki u Bgdal — 19.50 Zab kotiček: O annifarstvu (prof. J. M laik ur) — 20.00 Pevski koncert Kilč. Anice Kristanove: Leo BI cehov e pesmi; vmes koncert Radijskesa orkestra — 22.00 Cas, vreme, poro*’ur, spored — 22.15 Komcert na dveh klavirjih (gd&ni Bpi» Sapljeva iin Silva Krašovec.) Drugi programi Četrtek, 10. decembra. Belgrad: 20.00 Narodne Pesmi — 20.30 Zemunska filharmonija Zttloiigra »Saippho* — 22.20 Violina — 23-00 lesna Blas. ba - Tmt-M ilan: 17.15 Vokalni koncert - .<0 40 Orkestralni koncert - Rhn.Bari: 17.15 Komorni koncert — 21.00 Opera .Himelda« - Praga: 19.35 1 ester koncert - 20 5(1 Simfonični koncert - 22.1.1' kanka glasba — Varšava: 19 30 Dunajska glasba — 21.00 Poljski skladatelji — 22.00 Operetna glasba - £1.00 I lesne plošče — Berlin-Hamburg: 20.10 Plesni večer. nikar omenil patriarhu, da je nekoč dejal sedaj že pokopani patriarh Basi lij III., da bo po smrti Rasila Zaharova dobil patriarhat bogato dediščino tri milijone turških funtov, ni patriarh ničesar drugega odgovoril kot to, da je najboljše, če se mirno čaka na to. Sicer ima prav. Drugi pa zopet mislijo drugače. Nikomur pa do danes še menda ni prišlo na misel, da je morda Zaharov napravil tudi kakšen testament. Saj vendar to ni. izključeno. Morda je ta testament takšen, da bo prekrižal načrte vsem onim, ki si tako zelo žele, da- bi postali kar čez noč bogati. Je že križ, če kdo nima ničesar drugega premišljevati, kakor samo to. kaj bo podedoval. Klobuk, ki potuje okoli sveta V ameriškem mestu St. Louisu živi neki Albert VVickey. Kot navadni kolodvorski nosač si je zaslužil svojo pokojnino. Sicer te vrste ljudje, iii si dan za dnem služijo svoj kruli s trdim delom, niso navadno tako srečni, a si tudi ne žele, da bi šla slava o njihovem imenu po svetu, la mož iz St. Louisa pa je postal morda bolj slaven, kakor kdo drugi, tudi če ima višji poklic. Njegdvo ime je postalo kmalu slavno po vsem svetu, ne morda Angležinje grade najmodernejše bombnike. Boj za dediščino B. Zaharova prevar aretiran in zaprt in da je ponoči nekoč nenadoma umrl. Pripovedujeta tudi, kako je bil pokopan, namreč da v resnici niso pokopali njega, pač pa nekoga drugega, ki je slučajno takrat umrl, in kako so vsi smatrali, da pokopujejo Basila. Pozneje pa so Basila, ki so ga ze vsi smatrali za mrtvega, izpustili iz zapora. On da je nato pobegnil iz Aten v London, kjer se je za slalno nastanil. Sestri pripovedujeta tudi o neki nezakonski hčerki Basiia Zaharova. ki mu io je podarila neka Španjolka. Toda pogovor o tej nezakonski hčerki je pri teh dveh sestrah kaj kmalu pri kraju in je končan s tem, da Zaharov te svoje nezakonske hčerke ni nikdar priznal. Bolj prefrigana pa se zdi tin vsak način Melpomeni. Ta namreč zatrjuje z vso odločnostjo, da tudi njeni bratje Joannis, Manolis in Harainbos Prassinos, od katerih dva živita v Carigradu, eden pa v Solunu, nimajo nikake pravice do dediščine, kajti to da je sorodstvo, pridobljeno samo z zakonom. Manolis pa pravi: »Kaj, midve da nisva upravičene do dediščine. Ali sta morda bila moj stari oče in mati brat in sestra Vasilija Zaharova!! To bomo še videli.« Že pa se je tudi začel prav oster spor in sovraštvo med obema tema ženskama, ki nosita klasična imena na eni strani, na drugi pa rodbino Prassinos. Odvetniki so tudi že kar pripravljeni, gaj se bo najbrž izplačalo, če bodo imeli količkaj posla v tem sporu. Patriarh tudi sorodnik? Končno pa ima pri tej zapuščini še nekdo nekaj besede. To je grško-pravoslavni patriarhat ob carigrajskem »Zlatem rogu«. Po lepo urejenih vrtovih še sedaj v decembru cveto rože. Med temi rožami se je pred kratkim sprehajal patriarh v spremstvu nekega nemškega časnikarja. Ko je čas- toliko zaradi njega, pač pa mnogo bolj zaradi njegovega klobuka. Zgodba je prav zanimiva in svojevrstna. Wickey je vse svoje življenje naravnost koprnel za tem, da bi se mogel enkrat povzpeti v letalo in v njem preleteti vsaj kako krajšo progo. Vendar pa mu sreča ni pokazala svojega prijaznega obraza. Nekega jutra je zopet stal na letališču v St. Louisu, preden se je tam dvignilo letalo. Srce ga je bolelo, ko ni imel denarja — čas bi kljub svoji službi že kako dobil —, da bi vendar enkrat zletel. Ker pa mu to ni bilo nikakor namenjeno, se je odločil za nekaj drugega, kar bi vsaj deloma zadostilo njegovemu neutešljivemu hrepenenju. Hipoma je snel klobuk z glave, zbežal v divjem begu proti letalcu in ga prosil, naj da pod svoj sedež ta njegov klobuk. Dejal mu je: Če že ne morem sam vsaj enkrat potovati z letalom, naj vsaj ta moj stari klobuk vidi malo sveta. Potniki, ki so poslušali to nosačevo prošnjo, so hušknili v smeh, tudi pilot se je ginjeno zasmejal, vendar pa je prošnjo uslišal. Hitro je napisal Wickey na listič svoj pozdrav, svoje ime in celo starost klobuka, ki ni majhna. No, 19 let je nosil nosač Wickey ta klobuk. JSaj še ni bil star, ne? Pa tudi srečno pot je zaželel Wickey vsem skupaj. Tako je ta slavni klobuk nastopil svojo dolgo pot po svetu. Že od prvega začetka so ga smatrali potniki, ki so se vozili v spremstvu tega starega, vsega preluknanega tn obledelega klobuka, za neke vrste srečo, ki jih spremlja. Tudi pri pilotih je bil v velikih časteh. Nanj so prilepili plakete, ki so predstavljale raznovrstna letališča od vsepovsod. Prevladovalo je že prepričanje, da se letalu toliko časa ne bo ničesar zgodilo, dokler bo ostal na njem ta slavni klobuk, ki je res že videl Pred kratkim je umrl sir Basil Zaharov, ki si je znal zaslužiti toliko denarja pri raznih industrijskih podjetjih, ki so Evropo zakladala vedno z novimi mori 1 n i mi sredstvi. Komaj pa se je nad njim zgrnila črna prst, že se je pojavilo vse polno ljudi, ki bi bili radi z njim v sorodu, kajti zapustil Zaharov ni malo. Ta mož, ki je bil tudi nekam skrivnosten, je imel celo v Monte Carlu precej premoženja. Trije sorodniki iz Carigrada Na Angleškem nekje živi mož, ki trdi, da je v sorodstvu z umrlim Zaharovim. Seveda mu je to svoje pravljično sorodstvo malo težko dokazali. V Carigradu, v tistem Carigradu, kjer se je rodil nekoč, leta 1850, Zaharov, pa žive njegovi pravi sorodniki v grški mestni četrti Tavla Basil. Tedaj, ko se je rodil ta mož, se tam v Carigradu tudi še ni nikomur sanjalo kaj o častnem naslovu »sir«, najmanj pa to, da si bo ta naslov pridobil Zaharov, Carigrajčan. Prvi med njegovimi sorodniki je Aleksander Zaharopnlos. vsaj tako se je izdajal. Pred tremi leli, ko je bila že enkrat oznanjena smrt »kralja lopov«, se je on javil za sorodnika. Ta vest, da je umrl Zaharov, pa je bila prezgodnja, vendar pa si je Zaharopnlos mislil, da ne more škoditi, če se prav že takrat javi kot sorodnik, kajti to bi bilo po njegovem mnenju vendar neke vrste previdnost. S tem je namreč vsaj javnost opozoril na to, da bo on tudi še itnel besedo, če le umre Zaharov. Z največjo skrbjo je od tedaj naprej začel zbirati vse dokumente, ki bi bili popoln dokaz, da je on resnični sorodnik Zaharova. Vse to je opravil s tako skrbnostjo, da niso podvomili o tem, za kaj on zbira dokumente, niti na poslaništvu v Atenah, kjer je izposloval sorodstvo tudi svojima sestrama. K*e si z mislimi, Aleko? Ko se mu je to posrečilo, ni mislil Aleksander na ničesar drugega več, kakor na to, koliko bo podedoval. Zato tudi ni prav nič varčeval s svojini premoženjem, kar ga je imel. Bil je sicer že precej v letih, bil pa je z vso skrbnostjo napravljen in so je tudi drugače nosil, kakor se takemu gospodu spodobi. Sanjal je o milijonskem blagoslovu, ki se jo nad njim nenadoma razgrnil z vso svojo vabljivostjo. Pa kaj bi mu kdo zameril, saj o takem »zlatem dežju« sanja še mnogo, mnogo drugih orientalcev. Kadar je sedel v hotelu Tokatlian pri čaju, so ga njegovi prijatelji in pajdaši kar naprej nadlegovali: »Kje pa si /opel s tvojimi mislimi, Aleko? Prav gotovo pri milijonih! Pusti jih, naj gredo, ti pa se veseli nad življenjem. Drži se dobro, ta presneti Vasili te bo morda spravil še v grob...« Prav s temi in podobnimi besedami so ga neprestano nadlegovali njegovi prijatelji, morda tudi zato, ker so vedeli, da same ne bo nikdar doletela ta sreča, da bi kar čez noč potegnili milijone. Vendar pa se je res izpolnilo, kar so govorili li prijatelji sanjajočemu Aleksandru Zaha-rovu. . Sestri Melpomeni in Iphigenia Komaj 12 dni pred smrtjo Basila Zaharova je zbolel nesrečni sanjač Aleksander Zaharov in nenadoma umrl. Pri življenju pa sta ostali še obe njegovi sestri Melpomeni in Iphigenija. To sla dve precej stari ženski že. vsaj Inko smemo reči, če pomislimo, da imata že |>o 70 do 80 let. Kako bosta sedaj napravili ti dve dedinji z milijoni, ve samo Bog. Na vsak način pa seveda pričakujeta, da jih tako rekoč zasujejo težki denarji, obžalujeta pa samo to, da je moral Aleksander umreti prej, kakor Basil. Pripovedujeta pa, kako je Basil takrat, ko še ni bil angleški plemič, v Atenah zaradi Nekdanja nemška bojna ladja »Cesarica«, ki se je potopila, a so jo privlekli v angleško luko Rosyth in jo tam razdejali.