Poštnina plačana v gotovini Marlfior, toren: 5. aprila 1932 MARIBORSKI Stev. 7® l,eto VI. (X!ll.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 , Telefon 2440 in 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. url j Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljon na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljublianl / Poitni čekovni račun St. 11.409 »JUTRA” Razvoj jadranskega vprašanja Mnenje nemškega majorja o problemih Jadrana . Nemški aktivni major Hans Rohde je lzdal nedavno obsežno knjigo o italijan-sso-francoskem antagonizmu, napisano 2 velikim poznavanjem problema in popolno objektivnostjo. Knjiga je zato ze-informativna in poučna, za nas zlasti se v onem delu, ki govori o jadranskem vprašanju, odnosno o razmerju med Italijo in Jugoslavijo z ozirom na italijan-sko-francoski antagonizem. Tu pravi Rohde že uvodoma, da je treba temelje odranskega vprašanja iskati v italijanski težnji po nadvladi na Jadranu in njegovih balkanskih obalah. Do konca svetovne vojne je bilo to italijansko-avstrij-sko, sedaj pa je italijansko-jugoslovan-sko vprašanje. Toda ne popolnoma, ker K zaradi tesnih političnih odnošajev med francijo in Jugoslavijo posredno tudi 'talilansko-francosko. Po Jugoslaviji, Slavni zaveznici Francije v srednji Ev-^Pl in cb Sredozemskem morju, je postalo vprašanje italijanskega gospodstva J|ad Jadranom za Francoze izredno ve-like važnosti. Če bi se Italiji njeni na-meni na Jadranu posrečili, bi njena moč v vsem Sredozemskem 'morju, na Balkanu }n v Levanti, naglo in mogočno P°rastla. Borba s Francijo bi ji bila potem dosti lažja. Prav zaradi tega pa zahtevajo francoski interesi čimmočnej-Šo Jugoslavijo s svobodnim izhodom na Sredozemsko morje. Taka Jugoslavija po absolutni italijanski nadoblasti na Jadranu, bila nemogoča. Izvor jadranskega italijansko-francoskega antagonizma ima tedaj prav tu svoje središče. j, Ta antagonizem se je pokazal prvič 2e na mirovni konferenci v Parizu 1. t9l9. ob priliki borbe za Reko in Dal-j^acijo, in samo Francija z Wilsonom je tedaj preprečila, da Jadran ni postal Ita-'hansko »mare clausum«. Italija je sicer dobila Primorsko s Trstom in Re-.°> toda izgubila je Dalmacijo z otoki 1,1 Protektorat nad Albanijo. Svetovna v°ina je porušila Avstroogrsko, narav-nasprotnico Italije na Jadranu, ustva-^J'a ha je še dosti bolj nevarno .Tugo-^avijo, ki ima za obalo prostrane po~ kraiine in Črno goro, ki stalno tišči Al-jtenijo. Najhujše pa je za Italijo to, da je ;a nova sila največ ja zaveznica Franciji ki ogroža tako Italijo tudi v tem de-,u Sredozemskega morja, ne le drugod, kakor poprej. Položaj je bil 1. 1919. ne-Varen,'i Iji 1920. in 1922. pa so ga ublažili sporazumi v Rapallu in San ti Margheri-’ sklenjeni kot izhod za silo, diktiran P0-tedanjem notranjem položaju Italije 'n Jugoslavije, ki ni dopuščal drugačne rešitve. teh in nekaterih drugih pogodbah !n konvencijah je nastal na Jadranu re-apvni mir. Jugoslavija je sicer vložila bn Društvu narodov protest proti albanski konvenciji, sklenjeni 9. novem-' ra 1921., a brez uspeha, ker je bila te-' .J Francija preveč zaposlena s svojimi1 odnosi do Nemčije. Tako se je tedaj pet aktualno, čim je Italija po zmagi fašizma zopet vrgla vso težo svojih interesov na Jadran, da bi odbila Jugoslavijo od Francije in ši s tem zavarovala hrbet za borbo s Francijo. Tako je sklenila Italija 27. januarja I. 1924. z Jugoslavijo »prijateljski pakt« za dobo petih let. Po tem paktu sta se obe državi* obvezali, da si bosta nudili diplomatsko in politično pomoč v slučaju sovražnega napada, da bosta medsebojno spoštovali teritorialno nedotakljivost in uredili tudi dokončno vprašanje pravne pripadnosti Reke, S tem je bil storjen za tedanji čas važen korak za politiko Italije na Jadranu, ki si je poslej izbrala za cilj svojih stremljenj Dalmacijo in Albanijo. Ta cilj je nameravala doseči z mirno penetracijo italijanstva, ki naj bi jo omogočile znane nettunske konvencije na eni strani, posebne pogodbe z Albanijo pa na drugi strani. Nettunske konvencije so prinesle Italiji le relativno korist, temvečji uspeh pa je dosegla v Albaniji, ko je postal prej" šnji jugoslovanski zaveznik Ahmed Zo-gu njen vazal. Italija je dala Albaniji posojilo 50 milijonov zlatih lir in dobila zato poleg vrhovne kontrole nad albanskimi financami velike gospodarske in politične privilegije. Tako je dobila v Albaniji prej že izgubljeno igro. V Albaniji je prevzela vse: promet, trgovino, denarstvo, kolonizacijo, javna dela, industrializacijo, melioracijo, varnostno in poštno službo in celo vojsko. V dobrih dveh letih je storila toliko, da se ne da niti približno oceniti. Delalo se je tiho, dokler ni bila 27. novembra 1. 1926. sklenjena tiranska pogodba, ki pomeni v bistvu protektorat Italije nafo Albanijo in novo spodtiko za sporazum na Jadranu. Popolnbma naravno je tedaj, da je ta pogodba razburila tako Beograd kakor Pariz. Obenem je dala vsemu jadranskemu vprašanju tako ostrino, kakršne prej nikoli ni imelo. 'Posledica Je bila dokumehtarično utrjena zveza med Jugoslavijo in Francijo, na katero je odgovorila Italija z novim tiranskim paktom od 22. novembra 1927., veljavnim za 20 let. Za tem je skušala Italija Jugoslavijo dbkoliti iti izolirati' s pogodbami prijateljstva z Madžarsko, Bolgarijo, Grčijo, Turčijo in Romunijo. Obenem je hotela seveda doseči na vzhodu Sredozemskega morja tako moč, kakršno ima Fran cija na zahodu. Pri tem je uspela le deloma, a vsekakor zdaleka ne tako, kakor se Je nadejala. »Prijateljskega pakta« z Jugoslavijo, ki je potekel 27. januarja I. 1929., ni več obnovile, dasi je jugoslovanski parlament med tem ratificiral nettunske konvencije. Kot glavni pogoj je stavila opustitev zveze s Francijo, znižanje vojske Itd,, na kar Beograd seveda ni mogel pristati. Tak je ostal položaj do danes. Jugoslavija oči-vidno čaka, kako se bodo razvili v bo- ........................... . doče TtdHjansko-francoski odnošaji, od godilo, da ta mir ni bil dolgotrajen. Ja-1 katerih je odvisen tudi ves nadaljnji vprašanje je postalo namreč zo-1 razvoj jadranskega vprašanja.__________________________ Ostavka predsednika Petra Zivkovica Novi ministrski predsednik dr. Vola Marinkovič elani vlade — Zivkovic armlski general in poveljnik kraljeve garde BEOGRAD, 5. aprila. Na včerajšnji, ob 10.30 dopoldne sklicani seji ministrskega sveta, je vlada g. Petra Živkoviča soglasno sklenila podati ostavko. Sklep je ministrski predsednik sporočil kmalu po II. uri kralju, ki je ostavko sprejel in poveril mandat za sestavo, nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru g. dr. V o ji Marinkoviču. V njegov kabinet so vstopili brez spremembe vsi dosedanji ministri, ki so ob 18. uri tudi že prisegli. Odsoten je bil samo minister g. dr. Kramer, ki se zdravi v Pragi. Novo vlado tvorijo: dr. V o j a M a r i,n k o v i č, ministrski predsednik in zunanji minister; dr. Albert Kramer, minister za trgovino in industrijo; Ivan Pucelj, minister za socialno politiko in narodno zdravje; dr. Milan Srskič, minister notranjih zadev; dr. Drag ut in Kojič, minister prosvete; Boža Maksimovič, minister pravosodja; dr. Stanko Šibenik, minister za gozdove in rudnike; inž. Lazar Radjvojevič, minister za promet in pošte; Juraj De metro vič, minister poljedelstva; Nikola Preka, minister za javne grddnje,; general Dragomir Stojanovič, minister vojske in mornarice; dr. Milorad Djordjevi č, minister financ, in dr. Dragan Kraljevič, minister telesne vzgoje. Dosedanji ministrski predsednik g. Peter ŽIvkovič, ki je utemeljil svojo ostavko z ugotovitvijo, da je dovršil svojo, dne 6. januarja i. 1929. prevzeto misijo, je bil takoj nato reaktlviran v činu armijskega generala in imenovan za poveljnika kraljeve garde. * BEOGRAD, 5. aprila. Nova vlada se je danes dopoldne zbrala pod predsedstvom g. dr. Voje Marinkoviča k svoji prvi seji. Razpravljala je o deklaraciji, katero bo podala na jutrišnji seji narodne skupščine. Deklaracija bo vsebovala glavne načelne linije politike Marinkovi" čeve vlade. Pred podunaviko konferenco REZULTATI RAZGOVOROV MED FRANCIJO IN ANGLIJO. CA SE SESTANE JUTRI V LONDONU. KONFEREN- POLJSKA IN NEMČIJA. , VA.RŠAVA, 5. aprila. V zadnjem času Pričelo nemško desničarsko časopisje ti?y° kampanjo proti Poljski, kateri pod-a osvajalne namene v Vzhodni Pru-Jl- Zaradi tega je poljski poslanik v crhnii obiskati včeraj nemškega zuna-.ega ministra in ga opozoril na to časo-no akcijo, ki je brez vsake podlage in ’ no po nepotrebnem zastruplja normal-odnošaje med obema državama. S tem je Poljska pokazala, da hoče energično odstraniti vse, kar bi moglo škodovati dobremu sosedstvu. VELIKE JAVNE GRADNJE NA SUŠAKU. SUŠAK, 5. aprila. Vlada je: odobrila načrte za gradnjo javnih carinskih skladišč, carinarnice, stanovanjskih hiš za carinike in pristaniško poveljstvo. Dela, ki so že oddana, prično te dni. LONDON, 5. aprila. Današnji londonski listi ugotavljajo, da na včerajšnjih posvetovanjih angleških in francoskih državnikov o podonavskem vprašanju niso bili storjeni nobeni konkretni sklepi. Anglija in Francija sta obdržali pravico do popolnoma svobodnega in samostojnega nastopanja na prihodnji konferenci. Kljub temu naglasa diplomatski dopisnik »Daily Telegraph«, da so bila posvetovanja tako uspešna, da bi bilo samo želeti, da bi se tako iskreno po-razgovorili med seboj sploh vsi odločilni državniki štirih velesil. PARIZ, 5. aprila. Današnji listi nagla" šajo, da so bili v Londonu doseženi zriat-ni uspehi glede Podunavja.. Definitivni sklepi se samo zaradi tega niso storili, ker niso bili navzoči zastopniki ostalih dveh velesil, t. j. Nemčije in Italije. Glavni uspeh pa je vsekakor to, da sta se Anglija in Francija znatno bolj zbližal!, kakor se je prvotno pričakovalo. S tem so bili ustvarjeni najboljši pogoji za usfreh jutrišnje konference štirih velesil. Na konferenci bo mogla vsaka država nastopati popolnoma svobodno, kar bo zelo olajšalo delo in sporazum. 1 Velike poplave v Slavoniji in Bosni SAVA NARASLA SEDEM METROV NAD NORMALO. — POPLAVLJENE VASI IN POLJA. — ČLOVEŠKIH ŽRTEV ŠE NI. ZAGREB, 5. aprila. Po poročilih iz Ra če, je narastla tamkaj reka Sava za 7.30 m nad normalo. Nasip Županja—Sremska Mitroviča je že tako pokvarjen, da se bo vsak trenutek porušil. Vas Rača Je že pod vodo, ki je porušila več hiš. Železniški promet je ustavljen. Prebivalstvo Rača se je izselilo v Šid in v An-duševce. Poročila iz Nove Gradiške pa nava- jajo, da se je Sava na vsem področju od Jasenovca do Kobaša razlila preko polj in poplavila okoli 100.000 juter zemlje. Na slavonski strani je pod vodo več vaši, na bosenski strani pa predmestje Bosenske Gradiške, dolina ustja Vrbasa in nekaj manjših naselij. Prav tako so velike poplave tudi v vsej Bosni. Več vasi je pod vodo. Človeških žrtev doslej ni. AVSTRIJA DOBI POSOJILO. * DUNAJ, 5.1 aprila. Zvezni kancelar dr. Buresch odpotuje te dni v London, kjer se bo pogajal o najetju novega posojila v iznosu 100 milijonov frankov. Posojilo bodo podpirale Anglija, Francija, Italija, Belgija, Holandska in Švica. ZBLIŽANJE MED ROMUNIJO IN BOLGARIJO. SOFIJA, 5. aprila. Pod vodstvom bivšega ministra Raduceana je prispela včeraj semkaj posebna romunska delegacija, ki si je nadela nalogo ustanoviti v Bolgariji več društev za pospeševanje bolgarsko-romunskega zbližanja. Delegacijo je vse bolgarsko časopisje zelo iskreno pozdravilo in naglasilo, da je vsa Bolgarija z veseljem pripravljena skleniti z. Romuni novo iskreno teljstvo. prija- Pri boleznih ledvic, seči, mehurja Irt danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda«, ker olajša potrebo brez bolečin* zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zaprtje. V zdravniški praksi se uporablja naravna Franc-Jožefova grenčica posebno zato tako uspešno, ker odstranjuje hitro vzroke raznih bolezni. isurasr?) wm MarroofSKi »te c e k ni K« Jutra v m a n n b f n, trne sr TV. 1930. Kaj je najvišja dobrina ? Vest, ki si nima ničesar očitati/ BIAS. NAŠIM NAROČNIKOM. Opozarjamo cenjene naročnike, da smo četrtkovi številki »Večemlka« priložili položnice in jih vljudno prosimo, da nam naročnino takoj nakažejo, S tem sl zasigurajo redno dostavo lista. Obenem prosimo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili. UPRAVA »VEČERNIKA«, Potniški vlak Maribor—Ljubljana. Ukinjeni potniški vlak na progi Maribor—Ljubljana in obratno, kd je odhajal ob 9.10 iz Maribora in prihajal v Maribor ob 11.36, bo od 6. t. m. dalje do uveljavljenja novega voznega reda zopet vozil redino kakor doslej. Častitljiv jubilej. Te dni je v krogu svojih otrok obhajala osemdesetletnico gospa Terezija ,Weixlova, mati tukajšnjega veletrgovca g. Vilka Weixla. čilo in krepko, kakor doslej, ohrani jo Bog še mnoga leta! Iz »Službenega lista«. Službeni list banske uprave objavlja v 26. številki med drugim uredbo o vrhovnem zdravniškem disciplinskem svetu; uredbo, po kateri ostanejo v veljavi začasni predpisi o nabiranju naročil in o krošojarenju; pravilnik za polaganje državnih strokovnih izpitov v rudarskem resoru in razne druge objave. Tolmač češkoslovaškega jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo odvetnika g. dt. Avguština Reismana za sodinega tolmača češkoslovaškega jezika pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Osebna vest. Na juridični fakulteti zagrebške univerze je diplomiral g. Stanko Senčar, sin odvetnika g. dr. Mateja Senčarja iz Ptu-Jja. Čestitamo! Iz poštne službe. Napredovali sta poštni uradinici pri tukajšnji pošti gdčna Milena Peršejeva in gdčna Terezija Radovanova. Smrt zgledne matere. Na Ptujski gori je preminula v starosti 69 let zelo ugledna in spoštovana posestnica gospa Julijana Predanova. Vzorno je vzgojila svojo številno družino, 7 hčer& in tri sine, katerim je posvečala ves svoj trud. Pokojnica je bila blaga duša in vest, da je prenehalo biti njeno zlato materinsko srce, se je naglo raznesla po vsej ptujskogorskii okolici in Vzbudila povsod odkritosrčno žalost. Danes dopoldne so jo položili k večnemu počitku. Ohranjen ji bodi časten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! Prve lastovice. Kar preko noči so prišle. Kakor da bi slutile, da bo danes lepo, toplo in solnčno. Z juga so priletele in nam prinesle s seboj pozdrave daljnih neznanih krajev. Tudi mi bi radi vsaj enkrat tja, da bi se tako ko one vrnili polni ljubezni do svoje rodne grude. Mi ljudje smo skoraj pozabili na domovinsko ljubezen; lastovice tega niso. Avtomobilisti pozor! Mariborska sekcija Avtokluba opozarja vse avtomobiliste, da je banovinska cesta Ptuj—Vurberk—Sv. Martin—Duplek 1 km pred Vurbergom od Ptuja v tako slabem stanju, da je za avtomobilski promet nerabna. — Avto-klub, sekcija Maribor. Nezgoda. V Kettejevi ulici stanujoči trgovski potnik Viktor Mušič je padel včeraj doma tako nesrečno po stopmjicah, da je obležal nezavesten. Ostal je ta domači oskrbi. Nezgoda pri igri. V mestnem parku se je pri igranju težko ponesrečil 131etni šolarček Tonček Motoh iz Krčevine. Pri skakanju je padel in si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. Z voza je padla. Po nesrečnem naključju je padla v nedeljo na Glavnem trgu z voza posestnica Neža Kanclerjeva, doma pri Št. Janžu na Dravskem polju. Pri padcu si je zlomila desno nogo pod kolenom in je morala iskati pomoči v bolnišnici. Krvava nedelja in Marijin praznik Žalostne posledice fantovskih pretepov v mariborski okolici V tukajšnjo splošno bolnišnico so prepeljali včeraj šest težko ranjenih fantov — šest žrtev divjaških pretepov zadnjih dveh dni. Vsemu pa je kriv alkohol, ki spravi fante ob pamet, da podivjajo. Posledice takih pretepov so pogosto žalostne in so bile že v mnogih primerih smrtne. Tako so se pograbili fantje med seboj v neki 'gostilni v Gornjem Dupleku. Zapel je nož svojo žalostno pesem, in po pretepu je obležal nezavesten z nevarnimi urezninami na glavi posestniški sin Avgust Lešnik. V nedeljo zvečer pa je prišlo do hudega pretepa v Cirkovcih. Nekateri fantje so že dfelj časa sovražili posestniškega sina Vinka Veldina, katerega so napadli in pošteno obdelali z ročicami. Zadali so mu hude poškodbe na glavi. Tudi v Mihovcih pri Cirkovcih so se fantje stepli. Razbito glavo je iz pretepa odnesel 201etni posestniški sin Franc Medved, katerega je neki fant udaril z železno palico. V Leskovcu je neki hlapec v prepiru segel po nožu in zabodel v pleča progovnega delavca Josipa Leskovarja. Razrezal mu je tudi levo roko. Mesarskega pomočnika Martina Majerja so v nedeljo zvečer napadli v Košakih neznani fantje in ga težje ranili na glavi. Bitka s plankami in koli se je vnela med fanti v neki vasi blizu Jarenine. Na bojišču je obležal nezavesten s hudimi ranami na glavi viničar Franc Štraus. Baje ga je udaril neki hlapec. Senzacija za Maribor Kaukaški plesi Trupa Orlov) Velika kavarna Uspela prireditev Jadranske straže. V soboto je naša Jadranska straža proslavila svojo desetletnico v Unionski dvorani. Pred zastopniki oblastev je imel krasen govor o pomenu Jadranske straže g. dr. Rapotec. Nato so nastopili združeni pevci Ipavčeve župe pod vodstvom g. Horvata ter zapeli tri pesmi. Zelo posrečena sta bila nastopa Sokolic z vajami z vesli ter z obroči. Viharno pozdravljeni so nastopili tudi dijaki-vo-jaki ter prav odlično odpeli nekaj pesmic. Po programu je bila v okusno okrašenih prostorih prosta zabava s plesom, ki je trajala rano v jutro. Sokolska tombola. Mariborsko Sokolsko društvo je priredilo v nedeljo na Trgu svobode veliko tombolo. Lepo vreme in ogromna udeležba sta pripomogla društvu do lepega finančnega uspeha, tako, da je spet za korak dalje k uresničenju zgradbe sokolskega doma. Prvo tombolo, znesek 2500 Din, je zadel dijak prvega razreda realne gimnazije Milivoj Ilih, drugo tombolo, lepo spalnico, je dobila delavka Angela Žnidaršičeva iz Jezdarske ulice. Šivalni stroj je dobil kovaški pomočnik ViliibaiM Gadi iz Slovenske ulice, šivilja Helena Gerličeva iz Radvanja pa je zadela 1000 Din vredno stensko uro. Moško kolo je dobil krojaški pomočnik Anton Štern iz Razvanja. Dijakinja Marica Gašparšičeva je zadela aluminjasto kuhinjsko posodlo, mizarski pomočnik Henrik Pavalec iz Sv. Marjete ob Pesnici pa je dobil klaftro bukovih drv. Koncert Ipavčeve pevske župe bo, kakor javljeno, dne 17. t. m. Koncert bo revija naših pevskih zborov, kajti nastopilo bo 12 društev iz Maribora, Celja, Ptuja, Poljčan itd. Prireditev bo prva te vrste v območju bivše mariborske oblasti in zato še posebnega pomena za naše kulturno delovanje. V Hubadovi župi so take prireditve — pravi pevski prazniki — že dolgo časa vsako leto. Ali naj bi pevci naše župe še molčali? Bil je res skrajni čas, da oživijo tudi oni. In to svojo odločno voljo do napredka hočejo pokazati letos m tem koncertu. Epileptičen napad. Na vogalu Gregorčičeve in Gosposke ulice se je zgrudil danes dopoldne invalid Ivan Antolič. Dobil je močen epileptičen napad in obležal nezavesten. 2 rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico. Upravni odbor Posojilnice v Mariboru, Narodni dom, javlja vsem prosilcem za podpore, da so bile na zadnji seji rešene samo prošnje visokošolcev, dočim se je sklepanje o ostalih prošnjah odložilo. Nove prošnje se ne sprejemajo. Zdravje v naši banovini. Od 15. do 21. marca je bilo v naši banovini 10 primerov tifusa, 78 šfcrlatinke, 314 obolenj na ošpicah, 117 na davici, 53 na dušljivem kašlju, 20 na šenu, 6 primerov vročice, 2 primera nalezljivega vnetja možganov in en primer krčevne odrevenelosti. Skupno je podleglo nalezljivim boleznim 9 oseb. Neznan obešenec. Preteklo nedeljo zjutraj so našli na nekem drevesu ob cesti blizu Lemberga v šmarskem okraju obešenca. Njegove identitete doslej še niso mogli ugotoviti, ker ni imel pri sebi nobenih listin. Obešenec je star približno 40 let, je srednje postave, kostanjevih las in podolgovatega ter suhega obraza. Nosil je sivkast plašč »Hubertus«. Po orožniških domnevah utegne biti trgovski potnik ali celo uradnik. Truplo nesrečneža, ki je obupal nam življenjem, so pokopali na lember-škem pokopališču. Žrtev alkohola. V soboto je srečal stražnik na Aleksandrovi cesti hudo pijanega moškega, od katerega je le s težavo izvedel, da se piše Anton Gracer in da je prišel z Zidanega fnosta na obisk v Maribor. Stražnik je moža odvedel v policijske zapore, kjer pa mu je postalo naenkrat tako slabo, da so morali poklicati reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico — a že mrtvega. Med prevozom je namreč Gracer nenadoma umrl. Ker je imel pri sebi precej denarja, a nobenih dokumentov, poizveduje sedaj tukajšnja policija za njegovimi svojci. Doslej je mariborska policaja ugotovila le to, da izjave tragično umrlega moškega niso točne. Pokojnega ne pozna v Zidanem mostu nihče, in tudi ni tam stanoval. Obleka, katero je nosil in njegove roke izpričujejo, da pokojnik ni mogel biti delavec. Po ugotovitvi sodnega izvedenca, zdravnika dr. Zorjana, se je aretiranec napil octove kisline in se tako sam zastrupil. Predstojnišfcvo mestne policije naproša vsakogar, ki bi mu bilo kaj znanega o pokojniku, da to javi policiji, kjer Je na ogled tudi njegova slika, po kateri ga utegne morebiti kdo spoznati. Popadljiv pes. Včeraj popoldne je ugriznil neki pes nočnega čuvaja Franca Vusserja, stanujočega, v Trstenjakovi ulici, tako hudo v obraz, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. NEMIRI LAČNIH V SOVJETSKI RUSIJI. BERLIN, 4. aprila. Po vesteh iz Moskve, so nastali po vsej sovjetski Rusiji, posebno pa v Moskvi, veliki izgredi in nemiri. Velike množice ljudi so navalile na trgovine z živili in jih izropale. V Moskvi so vodile izgrede skoraj samo ženske. Napadle so državni trust za maslo ter skladišča popolnoma izpraznile. Nemiri so nastali zaradi podraženja in pomanjkanja živ*' MOČ RUSKE VOJSKE. PARIZ, 4. aprila. Po informacijah Agence Havas šteje mirovna vojska sovjetske Rusije 1,478.000 mož, v primeru mobilizacije pa nastopi lahko takoj 3,600.000 mož. Letal ima Rusija 2000, od teh 800 izvidnih, 400 obstreljevanih, 400 zasledovalnih in 400 vodnih. Po petletnem vojaškem načrtu pa se bo število letal do leta 1935. povečalo na 5000 < Sokolstvo Seja prednjaškega zbora Sokola-matlcft v Mariboru bo v sredo 6. t. m. v župni sobi. Prinesite s seboj statistične podatke za marc. S policije. , V nedeljo in na praznik je policija are-tirala šest oseb, pet moških in eno žensko. Dva moška sta bila aretirana radi tatvine, neki Simon zaradi razgrajanja, neki Ludvik pa radi beračenja. V policijskih bukvah imajo zabeleženih tudi več prijav, toda le radi manjših policijskih prestopkov. V krčmo ne sme. Okrožno sodišče v Mariboru je prepovedalo zahajati v krčme tovarniškemu delavcu Petru Reberniku iz Ploderš-nice za dobo enega leta, in sicer od 3. maja t. 1. do 3. maja 1933. Huda krava. Na posestvu vinorejske šole imajo ve5 dobrih krav mlekaric. Najboljša krava mlekarica pa je tako huda, da se je boje vsi hlapci in dekle. Le pristavnik Tomaž Staubeker se je ni dosti bal in 'j® je zato včeraj pošteno izkupil. Ko jo je hotel pomolzti, se je zagnala vanj, ga nataknila na rogove in mu zlomila leva rebra. Težko poškodovanega Tomaža so morali spraviti v bolnišnico. Nov požig. Požigov v pragerski okolici ni konca. Požigal čeva roka izvršuje svoj zločin* ski posel vedno naprej in je tokrat zanetila ogenj na Framu. V nedeljo zvečer okoli pol 20. ure je izbruhnil požar na Korenovem posestvu blizu Frama. Na kraj požara so prihitele bližnje požarne brambe — tudi mariborska — toda ves napor je bil zaman, ker ni bilo v bližini nobene vode. Ogenj je do tal uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse gospodarsko orodje in vsa hišna oprava. Korenovi so si rešili le golo življenje in z veliko težavo tudi živino. Škoda, ki jo je povzročil požar, je velika in le deloma krita z zavarovalnino. Vkljub vztrajnemu zasledovanju pa se doslej orožnikom še ni posrečilo iz* slediti zločinskega požigalca. Pregled nagrobnih spomenikov. Mestno načelstvo nas prosi za objavo: Vse posestnike nagrobnih kamnov ift spomenikov na mestnem pokopališču n® Pobrežju, opozarjamo v lastnem interesu, naj iste preiščejo glede stabilnosti-Vremenske neprilike letošnje zime, predvsem obilna mokrota, so zrahljale precejšnje število nagrobnih kamnov, tako da ogrožajo sedaj ne samo sosednje nagrobne kamne in spomenike, temveč tudi ljudi, ki zahajajo na pokopališče. Zato poziva mestno načelstvo stramfc® v lastnem interesu, da zadevne nedo-statke takoj odpravijo, kajti ne glede to, da mora vsako škodo, ki nastane, poravnati lastnik dotičnega kamna, bo pokopališka uprava vse varnost ogrožajoče nagrobne kamne po lastni uvidevnosti odstranila in na podlagi določil P°* kopališkega reda prodala na javni dražbi. »Ali si res raučil plesati »Rumbo«?* »To ni prav nobena umetnost. Tre samo da si domišljaš, da imaš bolho me plečami, obenem pa da ti lezejo h*a dol •..« mariborsko gledališče REPERTOAR. Torek, 5. aprila. Zaprto. Sreda, 6. aprila ot> 20. uri »Traviata«. Gostovanje ge. Tinke Wesel-Polla. Ab. B. Četrtek, 7. aprila ob 20. uri »Kaverna«, ab. A. Iz gledališča. V sredo 6. t. m. se poje Verdijeva opera »Traviata«. V glavni vlogi Violette gostuje zopet ga. Tinka Wesel-Polla, primadona graške opere, pevka odličnega slovesa, ki jo je mariborsko občinstvo navdušeno sprejelo in gledališče pri obeh dosedanjih uprizoritvah popolnoma napolnilo. Navadne operne cene. — V četrtek 7. aprila se ponovi Šilihova drama »Kaverna« za ab. A. 7- Naslednja glasbena premijera, ki se pripravlja, bo krstna predstava izvir-ne slovenske komične opere »Casanova«, delo tržaškega slovenskega skladatelja Miroslava Sancina, libreto pa ji je hapisal pesnik Albert Širok. To bo prva •hsfna predstava glasbenega dela na Mariborskem odru. Režira Dj. Trbuho-vic, dirigira L. Herzog. * Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru 1930/31 V Mariboru je vkljub vsej krizi lepo j15 Prijetno. Vsem seveda ni tako, da bi j^ko rekli: to je kakor »Sen kresne no-”*• čeprav je zabavno za »Ministrov-ko« in »Aleksandro«, ki sta se izgubile ?redi gozda. Samo pbsebi umevno jima le bilo tesno pri srcu, zato sta si prižgali »Sveti Plamen«. Ob njega svitu sta šele sPoznali, da je to »Škrjančkov gaj«. Po tej ugotovitvi sta rekli: Tu naj potečejo zadnji »Dnevi našega življenja«, kaj bi hodili nazaj med svet in ljudi in si iskali Moža, ki ne more biti mož, ker mu pravijo »Lutka«, ker nazadnje — »Življenje I® lepo« tudi brez tega —1. Pridružila Se jima je tudi in soglašala s tem »Pro-toua nevesta« z malim »Aladinom«, ki ie bil na obisku pri »Grofu Luksenbur-Škem« in gospej »Lulu«, ki so ji dali ime ‘Duh zemlje«. Nu, in tako jim je skupno hrešla ta noč, ki ni mogla biti »Odgode-noč«, ker ni bilo »Ljubimca« in njegove »Ciganske ljubezni«, kot sta jo ime la in uživala »Karol in Ana«. Kajti ona je bila »Čardaška knjeginja«, ki je znala Prikleniti Karla nase kot močna »Veri-8a<<> tako da je v strašnih miukah klel syoje »Učlovečenje«. Saj je bil klovn nie> ki bi ji lahko rekli tudi »Cirkuška toinceza« z »Lesenimi konji« in »Zača^ ra"o žabo« in »Kavalirjem Miškom«, ki le capljal za njo. Vsa ta družba je bila Velik »Dogodek v mestu Gogi«! Nu, in .ho so hodili po tem strahotnem mestu ln Uiso našli izhoda iž »Labirinta«. Sa-Mo nekoga so našli v njem; starega ubo-8®ka moža, ki jim je povedal, da je sCvangeljnlk«. Pika. Spori Tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije ISSK Maribor na tretjem, SK Železničar na predzadnjem mestu. Tekmovanje za prvenstvo LNP je stopilo zopet korak naprej, a nedeljsko kolo ni prineslo mariborskemu nogometu lavorik. »Maribor« je podlegel Primorju, »Železničar« pa je bil premagan od Ilirije v razmerju 4:0. finska razstava in vinski sejm v Šmarju pri jelšah Š m a r j e p r i Jelšah, 4. aprila. Dne 1., 2. in 3. maja bo v, Šmarju pri Jelšah velika vinska razstava, združena z vinskim sejmom, katero priredi okrajni krnetijski odbor v. prostorih hotela g. I. Debjana. Razstavili bodo svojo žlahtno kapljico najboljši vinogradniki okrajev Kozje, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Zastopana bodo predvsem vina iz Viršta-JJia, Buške gorice, Roginske gorice in Drevftuika, ki so po svoji odlični kakovost: že daleč znana. Razen vina vseh bo razstavljena tudi droženka in trepmovka. Razstavljene bodo nadalje ropilnice in razne druge vinarske in sadjarske potrebščine, med njimi naj.no-veisi tip škropilnice, izum rojaka, ki je patentirana. Za razstavo je že pov- ASK Primorje:ISSK Maribor 3:2 (2:2). Velike procesije ljudi, ki so se valili proti igrišču ISSK Maribora so pričale, da je uvedba enotnega razreda dobro vplivala na občinstvo. Ljudje si pač že le, kar je povsem razumljivo, boljših te. kem. Po precej mlačni predigri, v kateri je zasluženo zmagala rezerva ISSK Maribora nad SK Muro s 6:1 (5:0), sta nastopila oba glavna tekmeca, in sicer Primorje v belih, »Maribor« pa v »pla-vih« dresih. Igra je potekla v dveh fazah. V prvi polovici je bil tempo peklenski, po odmoru pa je precej popustil in je le še včasih vzplapolala prejšnja ostra borba. Igra sama je bila večinoma odprta, le da so bili napadi Primorja nevarnejši, ker so bili napadalci bolj prodorni. Moštvo Primorja je ubralo pravilno taktiko, Predvsem se je posvetilo razdiralnemu delu, kar mu je deloma uspelo. Krilska vrsta se je omejila pretežno na defenzivo in je le poredkoma podpirala svoj napad. Borila se je sicer požrtvovalno, včasih malo preostro, vendar je imela radi lepe kombinacijske igre Ma-riboroveiga kvinteta precej težko stališče. Obramba je bila trajno zaposlena, imela pa je hvaležno nalogo, ker je »Maribor« v svojih hiperkombinacijah pozabil na strel. Na ta način je bilo branilcema omogočeno, da sta še vedno pravočasno intervenirala in onemogočila streljanje. »Maribor« ni igral tako slabo kot bi človek sodil po rezultatu. V vseh formacijah je bil vsaj enakovreden nasprot nik, v tehničnem znanju pa je. imel »Maribor« celo majhen plus. Tekmo je iz gubila napadalna vrsta, in sicer v drugi polovici drugega polčasa. Odpoveda la sta vi tej fazi igre Zemljič in Terglec. Bertoncelj je imel težko stališče, ker se je moral boriti s starima rutinerjema Zemljakom in Sveticem. Krilska vrsta in obramba je bila na mestu. Gutmajer je bil nervozen. Krivdo nosi kvečjemu na drugem golu, za ostala dva pa ne odgovarja. V nedeljo se je pokazalo, da je potrebna tudi v »dirukanju« neka izurje. nost. Mnogokrat so »drukarji« *v nepravem trenutku povzdignili svoje glasove dočim so molčali, ko je bila vzpodbuda najbolj potrebna. Kakor je ribi potrebna ‘doda, tako morajo imeti igralci zaslom- bo s strani publike. Mislimo, da smo tudi v »dirukanju« šele v razvojni dobi, in da bo drugič boljše. V začetku igre so bile običajne praske in otipavanja nasprotnika. Opažalo se je, da sta se obe moštvi dobro pripravili. Napadi Mariborčanov so bili bolj homogeni, dočim je operiralo Primorje z individualnostmi. Napadi »Maribora« so bili češči, toda obramba Primorja je tudi bila na mestu. Primorje je doseglo dva gola iz napak mariborske defenzivne formacije. Odločila je individualna odločnost, in ne delo skupnosti. V odmoru je prevladovala splošna sodba, da igra Maribor boljše kot nasprotnik, da pa ni mogel zmagati, je krivda na neplodni igri napadalne vrste. Zmagali sta odločnosc in sreča! Sodnik g. Podupsky iz Zagreba je zapustil najboljši vtis. Napravil je napake le glede presojanja foulov. —en. SK Sturm (Gradec): ISSK Maribor 4:2 (1:1). ISSK Maribor je imel včeraj v gosteh renomirano enajsterico SK Sturma iz Gradca. Obojestranska igra je bila pod nedeljskim nivojem in je vsaj od časa do časa dolgočasila najbolj vnete prijatelje nogometa. V opravičilo pa govore morda dejstva, da sta oba nasprotnika prejšnji dan imela težko tekmo, zato je zlasti v drugem polčasu tempo precej popustil. ISSK Maribor, ki je nastopil v spremenjeni postavi, in sicer v napadni formaciji, je zadovoljil le v odlomkih. Sprememba se ni dobro obnesla. V napadu sta krili opravili mnogo manj kot v nedeljo. Notranji trio je zaigral semintja prav dobro, a je mnogo grešil glede starta: v tem pogledu sta bila najslabša Vidic in Tič. Za streljanje pa so bili še precej razpoloženi in je imel vratar gostov vedno dovolj posla. Po včerajšnji igri sodeč je napadalna vrsta za tršega nasprotnika preležerna. Ožja obramba je homogena celota, ki ne popusti niti v najbolj kočljivih situacijah. Gutmajer pa tudi včeraj ni bil na običajni višini. Naj boljši igralec v moštvu je bil vsekakor Kirbiš, tudi Konič je bil dober, dočim Kokot ni mogel ponoviti igre, kakršno je predvajal proti Železničarjem. Gostje so imeli najboljši del moštva v obrambnem triu. Vratar je miren in siguren, branilca ostra z lepimi osvobodilnimi streli. Bolj šibka je bila krilska vrsta. Izrednega moža ima Sturm v napadalni vrsti v osebi Klime, bivšega avstrijskega internaoijonalca. Tudi zvezi sta dobri, le strel jima je največkrat slab. Igra je ostala zanimiva in napeta samo v prvem polčasu, v drugem polčasu sta oba nasprotnika znatno popustila Zadnjih 15 minut pa so gosti zopet boljše igrali in z lepim finishem zasluženo zmagali. Sodil je g. dr. Planinšek. V predtekmi je prvo moštvo SK Svo bode porazilo rezervo ISSK Maribora > razmerju 7:3 (4:1). Sodil je g. Mohorko SK Rapid: Atletik SK (Celje) 3:2 (0:2). Na igrišču SK Rapida se je včeraj odigrala prijateljska tekma med Rapidom in celjskimi Atletiki, ki prihodnjo nedeljo nastopijo v prvenstveni tekmi proti ISSK Mariboru. Gosti, ki so nastopili z nekaterimi rezervami, so predvajali vi polju dobro igro, pred golom pa so preveč oklevali. Rapid je igral zelo požrtvovalno zlasti v drugem polčasu. Najboljše moči je imel v ožji obrambi in v obeh stranskih krilcih. Napad, rakrana enajstorice, tudi tokrat ni mogel zadovoljiti. V prvi vrsti mu manjkata elan in skupna igra. Igra sama je potekala v prvem polčasu v premoči gostov, ki so pa v drugem polčasu popustili, tako, da je Rapid končno zasluženo zmagal. Sodil je g. Bizjak. Obisk obeh včerajšnjih tekem je bil maloštevilen, ker se pač dve istočasni prireditvi ne obneseta. Kakor nam je znano, obstoji tozadevni sklep medklubskega odbora, ki ga je tudi LNP potrdil, da se ne smeta odigrati dve tekmi istočasno. Zakaj se sklepa ne drži? —en. Josip Konič, odličen nogometaš ISSK Maribora je v nedeljo 3. t. m. obhajal jubilej s tem, da je odigral svojo 100. tekmo za -barve SSK Maribora. Pri tej priliki mu je izročil načelnik g. dr. Planinšek v znak priznanja lepo spominsko darilo. Čestitamo! Lep uspeh mariborskih tekačev v, Ljubljani. V nedeljo je bil v Ljubljani cross-couro-try tek za prvenstvo države. Mariborska kluba Železničar in Maraton sta poslala k tej tekmi precej močno ekipo. Grmovšek, v katerega smo imeli največje zaupanje, nas ni razočaral. V nad-močni konkurenci je dosegel tretje mesto, kar je zanj vsekakor zavidljiv rezultat. Tudi Podpečan in ostali Mariborčani so dobro odrezali. Rezultati so: 1. Tučan, Hašk Zagreb, 36:26.4, 2. Krevs, ASK Primorje Ljubljana, 10 metrov za njim, 3. Grmovšek, SK Maraton Maribor, 50 metrov za prvim, 4. Kovačič, Primorje, 36:58.3, 5. Podpečan, SK Železničar, 6. Bručan, Ilirija, 7. Straub, Železničar. Nekaj za ndročnike-zamudnike Neki ameriški časopis opominja svojo naročnike-zamudnike na ta-le ljubeznivi način: Dragi naš naročnik, spomnite se časov, ko ste naredili v svoj robec vozel, da bi vas spomnil na nekaj, česar niste marali pozabiti! Morda ste opustili to lepo navado zavozlavanja robca, in zato zdaj pozabite včasi na kako malenkost ... Dajte, naredite kakor v nekdanjih časih tudi zdaj zopet vozel v robec, ki naj vas spomni, da ne pozabite na plačilo priloženega računa o zaostali naročnini. Upamo, da Vas je to naše pismo razveselilo, in da boste tudi Vi nas razveselili z obratnim nakazilom dolžnega zneska. že sod veliko zanimanje, zlasti pa med vinogradniki samimi. Udeležba na razstavi bo zelo velika, ker je tukajšnji okraj glede površine vinogradov na šestem mestu v držav}. Vabijo se vsi interesenti, da posetijo to Prireditev, kjer se jim bo nudila najugodnejša prilika nakupiti zares dobra vina vseh vrst, od lahkih namiznih do najfinejših sortiranih. Železniške zveze so zelo ugodne. Vsa Pojasnila daje brezplačno okrajni kme-Jjski referent v Šmarju pri Jelšah. SlRITF „VEČERNIK“! Od vojaškega begunca do maršala Romantična kariera bivšega avstrijskega narednika Bosna in Hrvatska, posebno pa Lika, je dajala dolga stoletja Turkom odlične vojskovodje in paše, najslavnejši izmed njih pa je bil gotovo Ličan Mihael La-tas, prejšnji graničarski narednik in poznejši turški maršal Serdar Ekrem Omer-paša. Mihael Lata« je bil rojen leta 1806, v Janji gori v okraju Plaški v Liki, in je že mlad vstopil v graničarsko četo v Gospiču. Zakaj je, ko je šele 21 let star postal že narednik, pobegnil preko meje v tedanjo turško Bosno, se ni dalo nikoli točno ugotoviti. Znano je le, da je nekega dne leta 1827. izginil iz Gospiča in se nikoli več ni vrnil. Omer-paša sam je o tem molčal; nikdar in nikomur ni izdal svoje skrivnosti. Vendar se zdi, da so mladega, štabni pisarni podeljenega narednika, pognali iz domovine denarni vzroki. Mlad in lahkomiseln je zašel v finančne težkoče, iz katerih ga je rešila lahko samo pot v romantiko. Iz Gospiča se je podal mladi Mihael Latas v Glamoč v Bosni, kjer ga je sprejela družina slavnega bega Filipoviča. Od tu je odšel s Filipovičevim priporočilom v Banjo luko k posestniku Hadži Aliji Bojiču, kjer je ostal več časa, sprejel muslimansko vetro in dobil novo ime Omer. Banjo luko je zapustil po dveh letih in se napotil v Vidin ob Donavi, kjer se je s priporočili bosenskih muslimanskih veljakov javil Ibrahimu-paši. Paša je sprejel mladega Omerja kot hišnega učitelja ter mu izročil v uk svoja dva sina. Z njim je bil izredno zadovoljen, kar je pokazal posebno s tem, da ga je poslal pozneje k velikemu vezirju Husrev-paši v Carigrad, ki ga je takoj po prihodu povišal v stotnika in pridelil kot učitelja tamkajšnji vojaški šoli. In kakor je imel dotlej neverjetno srečo, tako jo je imel tudi poslej. Njegovo nadaljnjo življenje je skoraj kakor pravljica. Usoda je nanesla, da je obiskal vojaško šolo, v kateri je poučeval Omer, nekega dne sam turški sultan. To je odločilo vso njegovo bodočnost. Sultanu je mladi častnik že na prvi pogled ugajal; poklical ga je K sebi na dvor, ga povišal za majorja in učitelja svojega sina, prestolonaslednika Abdula Medžida. Njego va kariera je bila od tedaj silno nagla. Balkan je bil v krvavih plamenih. Bošnjaki, Albanci, Grki, pa tudi Kurdi in Arabci v Aziji, so se z orožjem v roki dvignili proti Turkom, in ko le sultan Mahmud umrl in je zasedel prestol kalifov njegov sin Abdul Medžidl, Omerjevi učenec, je postal Omer takoj polkovnik in paša. Odposlan je bil v Sirijo, kjer je krepko roko zadušil arabsko ustajo, nato pa je odšel še nad Albance. Skoraj spotoma je zavzel Skoplje, središče ustašev, in ustrahoval vse ozemlje od Vardarja do Jadranskega morja. Omer-paša je zato postal divizijski general. Kot tak je 1. 1846. potolkel Kurde, ki so se hoteli popolnoma osvoboditi sultana in Turkov. Njegova zmaga je bila tako velika, da so se ustaši, kolikor jih je še ostalo, razbežali na vse strani. V vsem Kurdistanu ie nastal najlepši mir in red. In Omer-paša, star šele štirideset let, je postal — maršal. V Gospiču gotovo ne bi bil nikoli dosegel take mo« in slave. _ ... (Konec jutri.) Mali Janezek v trgovini: Prosim ovratnik za mojega očeta. Trgovec: Kako velik naj pa bo? Janezek: Ne vem. Trgovec: Ali naj bo tak ovratnik, kakor je moj? Janezek: Ne, mora biti čist! Currer Bell: Lovvoodska sirota »Mr. Rivers,« sem dejala, okrenivši se k njemu, in ga pogledala odkrito in pošteno. »Vi in Vaši setri ste mi storili veliko uslugo, največjo, ki jo more človek revežu storiti: s svojo gostoljubnostjo ste me .rešili smrti. Ta dobrota Vam da pravico do moje hvaležnosti in do neke mere tudi db mojega zaupanja. Povem Varu toliko iz svoje preteklosti, kolikor smem, da ne bi ogražala svoje in tuje duševne in telesne varnosti-« »Sirota sem, hčerka rajnega duhovnika. Starši so mi umrli, še preden sem jih spoznala. Vzredili so me v tuji hiši, vzgajali v dobrotvornem zavodu. Šest let sem prebila v Lowoodu kot gojenka in dve leti kot učiteljica. Nemara ste slišali o sirotišču, ki mu je blagajnik prečastni Robert Brocklehurst?« »Cul sem o Mr. Brocklehurstu in tudi šolo sem videl.« »Leto dni bo tega, kar sem postala zasebna vzgojiteljica. Našla sem dobro mesto, kjer sem bila srečna. Štiri dni pred svojim prihodom v ta kraj sem morala mesto zapustiti. Vzroka za odhod ne morem in nočem pojasniti, ker bi bilo nepotrebno im nevarno in bi se Vam zdela moja zgodba neverjetna. Nobena krivda me ne obremenjuje. Tako prosta sem vsake krivice kot katerikoli od Vas. Nesrečna sem. čudma nezgoda me je pehnila iz hiše, kjer sem bila našla raj. Le na dve stvari sem mislila pri svojem begu: da hitro in tajno odidem. Zato sem ostavila vse, kar je bilo mojega. Le zavojček sem vzela na pot, ki sem ga v dušni zmedi pozabila v kočiji, ki me je pripeljala do .Whitcrossa. Prišla sem v ta kraj brez sredstev. Dve noči sem prespala pod milim nebom, blodila sem v okolici, ne da bi prestopila hišnega praga, le dvakrat sem v tem času okusila jed. Glad, onemoglost, obup, so mi malone zadali smrt; bila bi umrla pred Vašim pragom, da me niste sprejeli pod streho. Vem, kaj sta storili Vaši sestri v teh dneh zame, in hvaležna sem jima za odkritosrčno sočutje kot Vam za angelsko milo-srčje.« »Ne sili je h govoru, St. John,« se je oglasila Diana, ko sem umolknila. »Kakor je videti, ji vnema škoduje. Pridite k zofi in sedite, gospodična Elliot.« Nehote sem se zdrznila, ko sem čula krivo ime, ki sem ga bila že pozabila. Mr. Rivers, ki menda ničesar ni prezrl, je to koj opazil. »Rekli ste, da Vam je ime Jana Elliot?« je vprašal. »Dejala sem tako; izbrala sem si to ime namenoma, a to ni moje pravo ime; če ga slišim, se mi zdi čudno.« »Pravega imena nam nočete povedati?« »Ne. Bojim se odkritja in čuvam se vsega, kar bi me utegnilo izdati.« »Prav imate,« mi je pritegnila Diana. »No, St. John, pusti jo, da se oddahne.« Toda St. John je le nekaj trenutkov razmišljal, potem pa me je trmasto začel iznova izpraševati. »Kakor vidim, bi ne bili radi dolgo od nas odvisni; rešili bi se radi sočutja mojih sester, zlasti pa mojega milosrčja — to razliko ste dobro naglasili, in ni mi tega žal, ker imate prav. Kajne, da bi bili radi od nas neodvisni?« »Da, saj sem Vam to že rekla. Pakažite mi, kaj naj delam »n kako naj si poiščetn posla. To je vse, česar Vas za sedaj prosim, potem pa pojdem kamorsibodi, tudi v najrevnejšo kočo. A dotlej mi dovolite, da ostanem pri Vas. Bojim se, da bi morala iznova prebiti vse strahote brezdomovinstva.« »Gotovo, da morate ostati pri nas,« je rekla Diana in me pobožala. »Seveda,« je odkritosrčno potrdila Marija j Affl »Kakor vidite, bi Vas moji sestri Tadi pridržali,« je dejal Mr. St. John, »kakor, bi radi negovali napol onemoglo ptičko, ki jo jQ zimski vihar prignal skozi 70 okno. Meni bi bilo draže, ko bi Vas mogel postaviti na lastne noge, kar bom tudi poizkusil. A pamtite, da nimam velikega znanja, ker sem le prebendar uboge vaške župnije. Le prav malo Vam • morem pomoči. Če se me morete s tem zadovoljiti, si morate poiskati močnejše zaščite, kakor Vam jo morem nuditi jai.« »Saj je že obljubila, da bo rada delala vse, čemur bo kos,« je odgovorila Diana zame, »in dobro veš, St. John, da nima pomoči na izbiro. Zadovoljiti se mora s takimi nevljudneži, kot si ti.« »Rada bi bila šivilja, navadna delavka dekla, pestunja, ako ne najdem primernejšega dela,« sem zatrjevala. »Prav,« je dejal Mr. St. John čisto mirno, »če je to Vaša resna volja,' obljubujem, da Vam o svojem času na svoj način pomorem.« Nato se je zopet poglobil v knjigo, ki jo je prebiral pred čajem. Poslovila sem se prav kmalu, ker sem toliko govorila in tako dolgo bila pokoncu, kolikor sem smela šibkemu zdravju zaupati. X. poglavje. Bolj ko sem spoznavala prebivalce Moor-Housea, bolj so mi ugajali. V nekaj dneh mi je tako odleglo, da sem bila lahko ves dan pokoncu in sem smela včasih tudi na piano. Pomagala sem sestrama pri opravilih in se razgovarjala ž njima, kolikor ju je bila volja. Njiju druščina me je res osveževala; tu sem našla prvič ugodje, ki nam ga zagotavlja enakost okusa, čuvstev in načel. Rada sem čitala, kar sta mi priporočali, kar sta odobravali, mi je bilo sveto. Ljubili sta svoj samotni dom. Tudi meni je bila draga tista siva, stara hiša z nizko streho, omreženimi okni, krhajočim se zidovjem, s svojim privozom med dvema vrstama starih jelk, ki Jih je bil vse skrivenčil gorski veter, z vrtom, v katerem so rasli mračni tisi in grmički božjega drvca in kjer so uspevale le najbolj odporne cvetlice. Ljubili sta go-ljavo, rdečo od wesja, sredi katere je stala hiša, in globoko dolino, v katero je vodila prodnata steza, ki je držala mimo njih vrat, se vila naprej med griči, potem pa med spašniki, ki so zeleneli ob robu goljave in nudili revno hrano čedi ovac. Vse to sta ljubili navdušeno in zvesto. Pojmila sem tisto ljubav in istotako vzljubila samotno krasoto. Čutila sem čar krajine. Privlačila me je osamelost, oko se je divilo lepim vrhom in dolinam, živi raznobarvnosti mahovja, vresja in cvetlic na trati, praproti in granitnega skalovja. To podrobnosti so mi bile kot njima čist in sladek vir ugodja. Vetrič in vihar, lepi in grdi dnevi, vzhod in zapad solnca, mesečna in oblačna noč, vse to je bilo zame zanimivo kot zanju, mi je dušo opredalo s takim čarom, v kakšnega sta se sestri zamikali: Tudi doma smo se skladale. Bili sta bolj naobra-ženi in načitani kot jaz, a marlijivo sem jima sledila na potu znanja, ki sta ga imeli že za sabo. Požirala sem knjige, ki sta mi jih izposojevali, ker je bilo zelo prijetno govoriti ž njima zvečer o tem, kar sem prečitala čez dan. Misel je porajala misel, nazor se je srečaval z nazorom. Izkratka: naš sklad je bil popoln. Vodnica našega terceta je bila Diana. Telesno me je močno nadktiljevala, bila je lepa in krepke postave. Prekipevala je od življenja, da sem se kar čudila. Kadar se je večerilo, sem se nekaj časa ž njima pomenkovala, potem pa sem poslušala, kako sta obravnavali predmet, ki sem ga bila omenila. Diana se mi je ponudila, da me bo učila nemščine, kar mi je bilo silno všeč. Ko sta doznali, da znam risati,- sta mi takoj ponudili svinčnike in barve. Moja spretnost ju je presenečala. Mariju je cele ure sedela poleg mene in gledala moje delo. Začela sem jo poučevati, bila je dovzetna, pametna, marljiva učenka. V takih poslih in ob taki zabavi so minevali dnevi kot ure in tedni kot dnevi. Naša vzajemna prijaznost in zaupnost Mr. St. Johna ni zajela. Bil je pač premalo doma. Posečal je bolnike in reveže v razkropljenih naseljih svoje župnije. Tako slabega vremena ni bilo, da bi ga oviralo pri pastirskih izletih. Če je solnce sijalo ali če je dež curkoma lil, ko je ura jutranjega učenja minila, je vzel klobuk in se v spremstvu starega prepeličarja Cezarja napotil po svojem poslanstvu dolžnosti in milosrčja. Kadar je bilo vreme izredno grdo, sta ga sestri zadrževali doma. Tedaj jima je odgovarjal z nasmeškom, ki je bit bolj slovesen kot vesel: . »Ko bi me ovirala sapica ali kapljica dežja, kako • bi se mogel tverati težkoč, ki me čakajo?« Diana in Marija sta odgovorili z vzdihom in & nekaj časa tožno razmišljali. 'A ne le česta odsotnost, še druga ovira je prečili prijateljstvo med naju. Zdel sc mi je samosvoj, zamiŠ* ljen, rad se je zamikal v samega sebe- Dasi je marljiv0 izpolnjeval stanovske dolžnosti in živel brez spotike-ni kazal duševnega miru, notranjega zadovoljstva, ki je plačilo vsakega poštenega kristjana in požrtvovalnega človekoljuba. Kadar je sedel zvečer ob oknu pri svoji mizici, je nenadno prenehal čitati ali pisati, podprl brado z dlanjo in se zameknil bogve v kaj. Da Pa so bile misli burne, mu je dokazovalo oko, ki se je če-sto zaiskrilo. Mislim, da mu narava ni bila tista zakladnica, iz katere sta sestri zajemali toliko ugbdja. Samo enkrat je omenil spričo mene lepoto bregov in svojo ljubav do starega domovja; a v njegovem glasu je bilo tedaj več otožnosti kot radosti. Zdelo se mi je, da se nikoli m potikal po barju za razvedrilo, nikoli ni iskal na njem zabave alt ugodja. Ker je bil tako nezgovoren, je minilo precej časa. preden se mi je nudila prilika, da mu pokukam v duа-Šele tedaj sem doznala nekaj malega o njegovi globini, ko sem slišala, kako je nekoč v mortonski cerkvi P'°’ povedoval. Zelo rada bi opisala to propoved, a to pr°' kaša moje moči, niti tega ne morem točno pojasniti-kako je vplivala name. Začela je mirno in je po obliki, po glasu in naglasu taka ostala do konca. A globoka in strogo oiti°-jena vnema je kmalu dihala iz vsake besede in posp0' šila nervozno govorico; govor se mu je razvil po!®' goma v silo. Srce se je vznemirilo, duša začudila propovednikovi moči. a umiri! ni nikogar. Ves fi0" vor je prevevala čudna gorčina. Manjkalo je tolažilne nežnosti, resni stiki s kalvinističnimi nauki — poziv-useda, večno pogubljenje — so se često ponavljat*, vsaka obnova pa se je čula kot obsodba. Ob koncu govora se r.isem čutila boljšo, mirnejšo ali bolj razsvetljeno, marveč napolnila mi je srce neizrekljiva otožnost. Zdelo se mi je, da je tista zgovornost prihajala iz globine, v kateri je ležal motni talog razočaranja, kjer so razsajali nagibi neutešenih koprnenj in vznemirjujočih stremljenj. Bila sem prepričana, da St. John Rivers — dasi čist, vesten in 'marljiv — še ni bil našel nebeškega miru, ki prekaša vsako, razumevanje. Tako malo ga je imel kot jaz, ki sem tajno 'žalovala za izgubljenim rajem. . . . Tako je minilo mesec dni. Diana in Marija bi morali kmalu oditi iz Moor-Housea in se vrniti v tisto bitje žitje, ki ju je čakalo v velikem, lepem južna* angleškem mestu. Tam sta bili vzgojiteljici v rodbinah, katere bogati in prešerni člani so ju imeli le za ponižni nameščenki; tam nihče ni ne poznal ne iskal njiju sposobnosti, tam so ju cenili le tako, kakor so cenili kako dobro kuharico ali hišnico, ki je znala gospo okusno oblačiti. Mr. St. John niti besedice še ni izpregovoril o mestu, ki mi ga je bil obljubil najti. Bil je skrajni čas. da bi se našel zame ,kak posel- Nekega jutra sva bil® sama v sobi. Osmelila sem se in se približala okn**-kjer se je učil. Hotela sem izpregovoriti, ker pa nisen* prav vedela, kako bi začela — saj ni lahko prebijati led nedostopnosti pri takih naravah — mi je prihranil, muko tako, ca je sam izpregovoril. Ko sem se mu bila približala, me je pogledal. »Nekaj me hočete vprašati, kajne?« je dejal. »Da; rada bi vedela, če ste že kaj izvedeli radi službe zame.« Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru sklicuje za nedeljo, 10. t. m. ob I, uri predp. v Hotel Orel izvanredni okni zbor DNEVNI RED: 1. najemninsko vprašanje, 2. državna parcelna davščina, 3. prisilno sklepanje najemnih pogodb, 4. poročilo o banovinskih dokladah na nepoaredne davke. 5. slučajnosti. 1,11 Vstop je dovoljen samo hišnim posestnikom! f|T. SOKUČjl v*. Maribor St J ■»■topnfld m ■prejmi* Nagobčnike za pse v vseh velikostih priporoča I. Kravos, Aleksandrova c. 13. 1048 Otročki voziček modem in dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi lista. 1079 Dvosobno solnčno stanovanje Išče mirna družina odraslih oseb za junij na levem bregu. Dopisi pod »točen plačnik«. H02 CA*, m 90f Kfil najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 101 Solnčno, parketirano stanovanje v, vili, 2 sobi, kuhinja, kabinet, steklena veranda, balkon in kopalnica, oddam s 1. majem (plin, elektrika, vodovod). Slomškova ulica 3/II (Tomšičev drevored). 1110 Kupujta svoje potrebščina pri naf Ih Imarentih > Kupim manjše vinogradno posestvo oziroma viničariio v okolici Peker ali Bistrice. Ponudbe na upravo »Večernika« pod značko »Takojšnje plačilo«. 1109 Poštenega najditelja prosim, da mi vrne denarnico z de-narjem in vrednostnimi papirji, katero sem izgubil v Studencih v noči od pretekle sobote na nedeljo, proti dobri nagradi. Anton P., plačilni natakar v ^ restavraciji Nabavljalne zadrug0 drž. uslužbencev, Rotovški trg. lil* Industrija šminke. Mnoge navade in razvade ustvari)0 veliko-in dobičkanosno industrijo, včasi*1 pa razširja tudi industrija samu navad* in razvade. Tako je tudi s šminko, ki va' ra na licih žensk toliko moških, da včasi*1 ne morejo več ločiti pristnega od ne’ pristnega, naravne lepote od umetne, l**" dustrija šminke je dandanes zelo razvit* in donaša lastnikom ogromne dobičke-Neki statistik je izračunal, da bi s šm»*' ko, ki jo porabi vsako leto nežni sp°> lahko pobarvali 47.000 velikih hiš. ^ Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,