Primorski nevmk Poštnina plačana v gotovini An * *. Abb. postale I gruppo vj6I1£I VU IlF Leto XXVm. Št. 13 (8106) TRST, nedelja, 16. januarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni vrop. JUTRI PRIČNE LEONE POSVETOVANJA ZA SESTAVO NOVE VLADE Po neuspešnem sestanku štirih strank na vrhu je predsednik vlade Colombo včeraj odstopil Sklep o odstopu vlade levega centra so sprejeli na kratki seji ministrskega sveta - Izjave tajnikov štirih strank in obširno poročilo Colomba o opravljenem delu Vladna kriza se je pričela 1,1 z njo tudi ugibanja, kakšne ®° možnosti rešitve. V današnji izjavi je tajnik KD zanikal, da bi bili pripravljeni razpisati predčasne vo-«tve, iz izjav vseh ostalih načelnikov strank, izhaja prav ta-**>, da so proti taki rešitvi. naj bi pomenilo, da se Ponovno govori o vladi leve-§a centra v treh in torej s sodelovanjem KD, PSI in PSDI ■er brez republikancev. Seve-oa pa je to tudi le hipoteza, čeprav ima svojo utemeljitev. V bistvu ostanejo odprta osnovna vprašanja, ki jih bo žejo težko rešiti, saj bo zelo težko uskladiti dve med seboj ostro nasprotujoči si težnji, so prišle do izraza v vladni koaliciji med volitvami predmetnika republike in kasneje. Na eni strani so dobršni del "■D, republikanci in socialdemokrati, ki bi hoteli premakni sedanjo politično os proti “esnicd, zavreti ritem uvajanja teform z izgovorom o gospodarskih in finančnih težavah, katere naj bi se reševalo z Beslom obnavljanja zaupanja, kar pomeni izvajanje politike •olekapitala, ter prevračanja oremen gospodarskih težav na oelavce. Na drugi strani pa gre za Politiko PSI in v širšem smi-celotne levice ter še zlasti Jodno vplivnejših in vedno o°lj enotnih sindikalnih orga-mzacij, da se gospodarske te-“kve rešujejo prav s pospeše-mmi reformami in torej, da za težave niso odgovorni, niti ne fhejo nositi njih bremen, de-*°vni ljudje. . v tem zapletenem položaju Je očitno, da skušajo tudi pomembni in vplivni krogi socialdemokratov in demokristjanov uveljaviti stvarne j še Politiko, da so proti skoku v Poznano, ki bi ga predstavljate Predčasne volitve in da se Zavedajo, da je treba najti “Strežno rešitev, ki mora, kot ugotovil tudi bivši predalnik republike in nesporni beder socialdemokratov Sara-Bst, upoštevati tudi veliko vlo-8° politično in sindikalno organiziranih delovnih ljudi. RIM, IS. — Vladna kriza se je tudi uradno pričela, ko je predsednik vlade danes nekaj po 13.30 sporočil predsedniku republike ostavko svoje vlade levega centra. Razgovor med predstavniki Štirih strank, ki se je pričel ob 10.30, namreč ni privedel do pomembnih novosti in so pač vsi samo še potrdili, da je kriza neizbežna. Po sestanku je La Malfa dejal novinarjem, da bo PRI nudila svoj lojalen prispevek, kolikor bi se hotela obnoviti štiristranska vlada na stvarnih osnovah, ki odgovarjajo gospodarskemu, socialnemu in finančnemu položaju. Posebno je La Malfa podčrtal važnost «trdno-sti demokratičnega okvira* in nato omenil tudi razporoko. Tajnik KD Forlani pa je ugotovil, da je predsednik vlade pravilno zaključil ter podal ostavko, ker so republikanci vztrajali na nujnosti krize. Glede odgovornosti demokristjanov pa je Forlani napovedal, da se bo sestalo njih osrednje vodstvo in da lahko že sedaj napove, da bodo sprejeli sklepe, ki so v skladu z odgovornostmi stranke relativne večine, ki se ne more odpovedati odgovornosti, da vlada državo. Forlani je nato navedel obstoječe gospodarske težave in zaključil, da položaj prav gotovo ni primeren, da bi pustili državo brez vlade, zaradi česar je izrazil upanje, da bo mogoče hitro obnoviti sodelovanje. Tajnik PSDI Ferri je dejal, da so hoteli doseči s svojim predlogom o sestanku na vrhu, da bi skupaj preučili položaj in do tega je prišlo ter da je sedaj pomembno, da so na sestanku vsi izrazili voljo, da narede vse napore za obnovitev organske vlade levega centra. Tajnik PSI Mancini pa je ponovil osnovne točke, ki jih vsebuje resolucija vodstva PSI. Nato je v imenu socialistov pozitivno ocenil delo Colombove vlade, ki je omogočila odobritev pomembnih re- form in ki je bila odprta za prispevek leve opozicije ter sindikalnega gibanja. Na sestanku je imel glavno besedo predsednik vlade Colombo, ki je napravil zelo obsežno in doku- mentirano poročilo o opravljenem delu vlade in ki je navedel vse ukrepe, ki jih je vlada sprejela ter še zlasti podčrtal, da ji je uspelo odstraniti najostrejše vzro- ke za gospodarske težave. Tudi glede perspektiv je bil Colombo prav tako obsežno dokumen- tiran in v bistvu pravi, da se kažejo prvi znaki gospodarskih iz-bojšanj ter da je prav sedaj zaradi tega potrebno nadaljevati s politiko levega centra, ki pa mora temeljiti na duhu demokratične solidarnosti. Colombo je torej v bistvu proti krizi, oziroma je za kratko krizo, ali še bolje rečeno za krizo, ko naj bi enostavno obnovili njegovo vlado. Posvetovanja predsednika republike Leoneja, se bodo pričela v ponedeljek ob 9.30, ko bo sprejel bivšega predsednika republike Gron-chija, nato Saragata, Fanfanija, Pertinija in druge osebnosti, kot to predvideva že določen protokol. Sestanek predstavnikov levega centra na vrhu, kateremu je predsedoval Colombo (Telefoto AN S A) ..................iiimiiiiliiiiiiuiiiiiiiituiiiiiiimmimiiiiiiii.m.............imiimiiiiMiiiiiiiuimiiiiiiuiiiiiiiiiimiimmiiiiiimmiiimmiiiminiimiiiiimi PRVI USPEH TRISTRANSKIH POGOVOROV V RIMU Dom Mintoff preklical ultimat umik britanskih čet z Malte Malteški premier se bo ponovno sestat z generalnim tajnikom NATO in z hri* tonskim obrambnim ministrom prihodnji teden - Možnost sporazuma za RIM, 15. — Malteški premier Dom Mintoff je preklical ultimat za umik britanskih čet z otoka, ki bi zapadel danes opolnoči. To je prvi konkretni rezultat pogovorov, ki jih .je Mintoff imel v Rimu z britanskim obrambnim ministrom Carringtonom in generalnim tajnikom NATO Lunsom. Dokončnega sporazuma o oporiščih na Malti še ni, vendar je za prihodnji teden predviden nov sestanek v Rimu, ki bi lahko končno prinesel pričakovano rešitev kočljivega spora. Še pred sestankom z Lunsom in Carringtonom v vili Madama je Dom Mintoff obiskal papeža Pavla VI., s katerim se je zadržal v pogovoru več kot pol ure. Tristranske pogovore so preki- nili nekai po trinajsti uri, ko je italijanski zunanji minister Moro povabil malteškega premiera, britanskega ministra in sekretarja NATO na skupno kosilo. Pogovori so se nato nadaljevali ob Mo-rovi navzočnosti v Faniesini ter se zaključili nekaj pred 18. uro, ko je malteški premier sporočil časnikarjem, da ie sklenil preklicati ultimat za umik 3.500 vojakov _z otoka. Mintoff je svoj sklep utemeljil z zagotovitvami, ki jih je prejel od britanske vlade, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Malte, ter s perspektivo, da bi dosegli sporazum o najemnini za oporišča. Predsednik malteške vlade nd hotel ničesar1 pojasniti o vsotah, ki naj bi jih Velika Britanija plačevala, pač . g,,,,,,1,1111,1,11,immimi||„|,„„i,„,milini, mi INTERVJU DR. SVETOZARJA POLICA LJUBLJANSKEMU «DEbU» Italijanska narodnostna skupina v Jugoslaviji zgled za samoupravno urejanje vprašanj narodnosti »Italijanska narodnostna skupi-v Jugoslaviji ima okoli 30.000 Pripadnikov, ki žive v obmor-s*em delu Slovenije in Hrvaške, y tetri in na Reki. Je ena naj-bol.i aktivnih, živih ter samoupravno organiziranih narodnostih skupin v Jugoslaviji. Pri tem okoliščina, da živi v dveh repu-“kkah, ne pomeni nobene večje Ovire*, je med drugim v pogovoril o delu in življenju italijanske prednostne skupine pri nas po-vedal dr. Svetozar Polič, pred-tednik komisije za narodnostna vPrašanja in stike z zamejstvom obalne konference SZDL, ki je “krati tudi eden izmed tvorcev koordinacijske komisije za narodnostna vprašanja Socialistične kveze za območje Reke. Pule in s*oyenske obale. ..Aaj določa položaj pripadnikov pijanske narodnosti pri nas? Tako kot za vse narodnosti u-.o.la tudi za italijansko njen po-ustava SFR Jugoslavije, sta-•™Ca in programi vodilnih druž-onopolitičnih organizacij, še po-i?oej pa ustavi SR Slovenije in *rvatske, dalje zakoni teh dveh tudi statuti in drugi pred-P1?1 tistih občin, v katerih živijo pripadniki italijanske narodnosti. stavna dopolnila republike Slo--eni.ie so posebnosti tega pologa še določneje opredelila. Ta-JVfc, kot je v svoji uvodni obra-°žitvi ob sprejemu zadnjih re-fiPhliških ustavnih dopolnil dejal Zfkge.i Kraigher, socialistična re-Pblika Slovenija tudi socialistič-«7 samoupravna skupnost itali-^hske in madžarske narodnosti. J* te samo po sebi vsebuje pra-°® teh narodnosti, da se orga- nizirajo v svojevrstno nacionalno samoupravne skupnosti. Z londonskim sporazumom so bile določene nekatere medna-rodne obveznosti do slovenske o-ziroma italijanske manjšine. Je morda naše razmerje do italijanske narodnosti v Jugoslaviji naslonjeno na te obveznosti? Temeljno razmerje socialistične Jugoslavije do italijanske narodnostne skupine pri nas ni bilo in ni pogojeno s kakršnimikoli mednarodnimi obveznostmi, na primer londonskim sporazumom oziroma specialnim statutom iz leta 1954. Slednji ureja nekatera vprašanja glede šolstva, prosvete, kulture in športa, uporabe jezika narodnostnih skupin v stikih z organi oblasti, dalje elede javnih napisov. V občinah in oko-ših, kjer je najmanj četrtina manjšinskega prebivalstva, morajo biti dvojezična imena krajev in u-lic, napisi na javnih ustanovah. Ali se v naši politiki do italijanske narodnostne skupine kaže tudi odnos, karkšen je do slovenske manjšine v Italiji; gre morda pri lem za reciprodteto? Našo politiko do narodnostnih skupnosti smo v skladu z načeli samoupravnega demokratičnega socializma izoblikovali na podlagi lastnih spoznanj. Pri tem se nismo ravnali po načelu reciproci-tete. To pa seveda ne pomeni, da smo brezbrižni do tega, kar se dogaja na drugi strani meje. Naše obravnavanje narodnostne skupine temelji m drugih osnovali in ga torej ni mogoče primerjati z vsebino obramavanja manjšinskega vprašanja v duhu londonskega sporazuma? Vsekakor. Na narodnostno mešanem področju občin Koper. Izola, Piran ni niti pet odstotkov italijanskega prebivalstva. Vendar je tu velika večina napisov dvojezična, prav tako vsi obrazci, dvojezičnost pa se tudi vse bolj uveljavlja v javnem življenju, na zborih volivcev, proslavah in podobno. Dvojezičnost je torej ena izmed značilnosti razmerja do italijanske narodnostne skupine. Kako se pojmuje taka dvojezičnost? Že ustavi Slovenije in Hrvaške določata, da so na območjih, na katerih živijo razen pripadnikov slovenskega oziroma hrvaškega naroda tudi pripridmiki italijanske in drugih narodnosti, jeziki narodnostnih skupin v vsem javnem in družbenem življenju enakopravni s slovenskim im hrvaškim jezikom. Na dvojezičnih področjih je Jezik narodnostne skupine enakopraven uradni jezik. Torej ne gre samo za pravico do uporabe jezika narodnostne SKup-nosti, temveč za popolno enakopravnost obeh jezikov. Na narodnostno mešanem območju določajo dvojezičnost tudi občinski statuti. Zunaj tega območja pa imajo pripadniki narodnostne skupine pravico govoriti in nastopati v svojem jeziku. Po kakšnih merilih pa se oblikuje in določa dvojezično področje? Ta niso določena zaradi "evilč-nega razmerja med « večino* in »manjšino*. Podlaga za to Je dejstvo, da so na takem področju živeli in živijo pripadniki narodnostne skupine kot avtohtona sku- pina prebivalstva. S tem pa tudi skupina izgublja značaj manjšine in postaja integralni, sestavni in enakopravni del družbenopolitične skupnosti, v kateri živi. Zaradi tega ni nič manj sestavni del matičnega naroda, s katerim mara imeti celo kar najtesnejše žive in vsakodnevne stike, še posebej pa na kulturno - jezikovnem področju. Take okoliščine onemogočajo posredno ali neposredno asimilacijo. Katera pa so narodnostno mešana območja? Razen obalnega območja so pri nas narodnostno mešana območja, kjer živijo pripadniki italijanske narodnosti, še Buje, Umag z okolico, Novi grad, Poreč, Rovinj in druga. Izvajanje dvojezičnosti je dokaj težavna naloga. Kakšni problemi se sprožajo? Tu gre pravzaprav za proces, ki terja od vseh naprednih, demokratičnih in socialističnih sil nenehno skrb in doslednost pri izvajanju ustavnih, zakonitih in statutarnih določil. So pa pri tem tudi nemajhnet objektivne težave in ovire. Bilo pa je vendar že zelo veliko storjenega. To velja zlasti za narodnostno mešano območje Kopra, Izole in Pirana, Rovinja in nekatera druga. V tej zvezi bi opozoril na učenje v italijanščini na slovenskih šolah. Že več kot deset let se v slovenskih šolah učenci od 1. razreda osnovne šole dalje učijo kot cbvezen učni predmet italijanščino (v italijanskih šolah pa slovenščino). GUSTAV GUZEJ pa je poudaril, da so dosegli viden napredek ter bi bil sporazum lahko dosežen že prihodnji teden, ko se bo ponovno sestal z Lunsom in s Carringtonom. Tudi britanski obrambni minister je izrazil previden optimizem glede možnosti sporazuma, sekretar NATO pa je govoril o znatnem napredku pogajanj. Luns in Carrington sta zvečer odpotovala z letalom v Bruselj, kjer bo Luns v ponedeljek poročal svetu •atlantskega zavezništva, medtem • ko bo Carrington še jutri poročal Heathu o rezultatih rimskih pogovorov. Tudi Mintoff se je zvečer vrnil na Malto. Novo tristransko srečanje bo v Rimu v torek ali v sredo. Odstop generalnega tajnika predsedstva SFRJ BEOGRAD, 15. — Pod pritiskom javne kritike je bivši javni tožilec Hrvaške Ljudevit Dežmar odstopil s funkci.je generalnega tajnika predsedstva SFRJ. Poslanci sabora Hrvaške med drugim dolžijo Dežmar ja, da je kot javni tožilec Hrvaške v svojih poročilih prikrival sovražno delovanje kontrarevolucionarne skupine na Hrvaškem. Španski komunist obsojen na 21 let zaporne kazni MADRID, 15. — Madridsko sodišče za javni red je obsodilo na 21 let in šest mesecev zapora predstavnika španske komunistične partije Luisa Lobata pod obtožbo »nedovoljenega združevanja* in »protizakonite propagande*. Skupaj z Lobatom sta bila obsojena tudi Enrique Garcia Cre-spo (pet let zaporne kazni) in Angel Sanchez (tri leta in pol). Lobata, ki je član centralnega komiteja španske KP, so obtožili, da je organiziral komunistično celico v središču Madrida, ter da je razpečeval propagandni material KP in delavskih komisij. (Nadaljevanje na 8. strani) Margrethe proglašena za dansko kraljico KUBENIIAVN, 15. - Danski ministrski predsednik Otto Krag je danes proglasil princezo Mar-gretho za novo dansko kraljico. Kratki svečanosti na balkonu gradu Christianborg je prisostvovalo kakih deset tisoč Dancev, ki so vzkiikali mladi kraljici. Krag je izrekel obredno formulo »Kralj Friderik IX. je umrl, naj živi kraljica Margrethe H.», ki jo je ponovil trikrat. Nato je na kratko spregovorila še kraljica. Nixon obišče Poljsko? VARŠAVA, 15. — Po vesteh iz obveščenih krogov naj bi ameriški predsednik Nixon v kratkem obiskal Poljsko. Šef Bele hiše bi moral priti v Varšavo po napovedanem obisku v Moskvi maja letos. KAIRO, 15. — Etiopski cesar Hajle Selasje je dospel danes na 24-urni obisk v Kairo, kjer se bo s predsednikom Sadatom pogovarjal o bližnje-vzhodni krizi in o 'dvostranskih odnosih. ZNAČILEN EPILOG DRUGEGA TRŽAŠKEGA PROCESA Vrhovno sodišče v Rimu je razveljavilo sodbo fašističnega tribunala Ob priliki 30-letnice ustrahovalnega procesa, ki ga Je bivši Posebni tribunal «za zaščito države« decembra 1941 uprizoril v Trstu proti tedanji slovenski in hrvatski manjšini v Italiji, je P. d. objavil vrsto člankov nekaterih udeležencev tega procesa. V teh člankih so se obujali spomini na tedanje strahotne dogodke, ki so dosegli svoj tragični višek z ustrelitvijo petih na smrt obsojenih slovenskih fantov, medtem ko je bila ostalim štirim smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo, 23 obsojencem je bilo naloženih 30 let, ostalim pa od 6 do 24 let zapora. Vsa prizadevanja, da bi se tudi v prid obsojencem v tem procesu uveljavil (kakor se je uveljavil za mnoge druge sodbe bivšega Posebnega tribunala) namestnaški dekret 27. julija 1944 št. 159, ki predvideva uradno razveljavljanje sodb bivšega fašističnega Posebnega tribunala, so bila brez uspeha. Zgodilo se je celo, da je, ko je že poteklo nekoliko let po koncu vojne in po proglasitvi republike, prišel nenadoma iz Rima ukaz, naj se povzame in zaključi proces tudi proti tistim 11 obtožencem, ki med II. tržaškim procesom niso prišli na zatožno klop, ker jih policija tedaj ni uspela izslediti. Z njimi vred so tako zopet prišla v uradni seznam tožilstva pri tržaškem tribunalu tudi imena vseh obtožencev v II. tržaškem procesu z navedbo, da se vodi proti njim kazenski postopek zaradi istih kaznivih dejanj, glede katerih so že bili sojeni, nekateri pozneje amnestirani, drugi oproščeni vsake krivde v revizijskem postopku, ali pa žal že mrtvi... Tokrat pa je na zahtevo prizadetih odločno poseglo vmes javno tožilstvo v Trstu, ki je proti enajstim še ne sojenim odredilo amnestijo in z ustreznim poročilom vrnilo spise v Rim. Toliko za uvod h končnemu epilogu II. tržaškega procesa, ki ga, čeravno je prišel šele po 30 letih, z zadoščenjem beležimo. Kakor je znano, so vse kanzenske zadeve, ki jih je v teku svojega dolgoletnega obstoja obravnaval fašistični tribunal «za zaščito države«, po njegovi razpustitvi prišle z ustreznimi spisi v pristojnost Vrhovnega vojaškega sodišča v Rimu. Temu sodišču so bili izročeni tudi vsi spisi v zvezi z II. tržaškim procesom. In kar se skozi 3Q let ni upala storiti nobena redna sodna oblast, Je končno ukrenila z gesto, za katero ji gre vse priznanje, — Generalna vojaška prokura pri Vrhovnem vojaškem sodišču v Rimu. S posebno vlogo se je uradno obrnila na Vrhovno kasacijsko sodišče, naj bi se tudi za vsa obsojence na II. tržaškem procesu uporabile določbe zgoraj omenjenega namestniškega odloka iz leta 1944, ki predvidevajo razveljavljenje sodb bivšega fašističnega tribunala «za zaščito države«, tako da se končno uredi pravni položaj tudi tistih obsojencev na tem procesu, glede katerih ni prišlo do revizijskega postopka. In res: dne 14. decembra 1971, ravno ob 30-letnloi sodb« na II. tržaškem procesu, je na pobudo generalne vojaške prokure Vrhovno kasacijsko sodišče v Rimu razveljavilo sodbo fašističnega tribunala od 14. decembra 1941 in jo proglasilo za pravno neobstoječo. Petih mučenikov, ki so 15. decembra 1941 omahnili na Opčinah pod fašističnimi streli in tistih obsojencev, ki so umrli po ječah za posledicami prestanega trpljenja, žal ta zapozneli ulkrep ne bo mogel obuditi k življenju, pač pa bo njihovo žrtev moralno še bolj povzdignil, preživelim pa bo vsaj v delno zadoščenje. dr. FRANE TONČIČ V PULJSKI LADJEDELNICI «ULJANIK» Pomemben praznik dela v prisotnosti predsednika Tita Poimenovanju doslej največje jugoslovanske ladje «Berge Istra» je botrovala Jovanka Broz - Uljanik zaseden do polovice leta 1974 - Ladjar Bergesen podaril Pulju rešilni avtomobil - Med gosti pritegnila številno občinstvo, seveda predvsem ljubitelje likovne umetnosti. Med drugimi sta se otvoritve ude- ležila tudi tržaška občinska odbornika Dušan Hreščak in dr. Rafko Dolhar. • * • Sinoči se je v razstavni dvorani palače Costanzi začela razstava posvečena znanemu tržaškemu arhitektu Umbertu Nordiu, katerega delež v izgradnji sodobnega Trsta je zelo velik. Del tega moremo videti v fotografskih povečavah na sedanji razstavi, ki bo trajala do konca tega meseca. Žal nam prostor ne dopušča, da bi se pri sinočnji otvoritvi razstave ter pri razstavi sami podrobneje ustavili in se bomo k temu vrnili pozneje. Smrt slikarke Miele Rcina DRUGE VESTI NA OSMI STRANI Včeraj zjutraj Je smrt nenadoma iztrgala družini in tržaški napredni umetnosti mlado umetnico Mielo Reino. Rodila se je v Trstu pred 36 leti, poučevala Je umetnost na raznih srednjih šolah, hkrati pa se je ukvarjala s slikarstvom in z likovnimi manifestacijami: (La Ca-vama», (Arte viva», galerija «Fel-trinelli* so bile povezane z njenim imenom. Včeraj Ji je v Gorici postalo slabo in v kratkem je izdihnila zaradi možganske krvavitve. Vest je globoko prizadela vse njene prijatelje in znance, ki jih ni malo. iiiuiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiii Včeraj-danes Danes, nedelja, 16. januarja TOMISLAV Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47. — Dolžina dneva 8.65. — Luna vzide ob 7.48 in zatone ob 16.51. Jutri, ponedeljek, 17. januarja ANTON Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 5, najnižja 0, ob 19. uri 2,2 stopinje, zračni tlak 1017 narašča, veter 14 km na uro vzhodnik, vlaga 48-odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. januarja 1972 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 21 oseb. Umrli so: 2 meseca stara Ga-briella Brunetta, 57-letni Igino Dreas 84-letna Eleohora Ratissa, 84-letni Giovanni PrimosSi, 851etni Giovan-ni Orsi, 79-letni Giovanni Zucca, 67-letni Vittorio Stocca, 67-letna Maria Bensi vd. Sansebastiano, 83-letni Santa Micale, 62-letni Giovanni Goja, 59-letni Mario Baruzza, 51-let-na Ermenegilda Padovan, 65-letna Comelia Hermanski por. Novacco, 53-letni Ernest« Krovatin, 73-letna Cornelia Sciaus por. Zulian, 65-letna Francesea Nicolini por. Fabbri, 77-letni Giuseppe Cacovich, 26-letni Mario Periani, 74-letni Mario Can-ziani, 75 letna Maria Rosa Fontanot vd. Baccheschi, 70-letni Anteo Miani. Oklici: delavec Guido Hrovatin in gospodinja Mariella Menghini, knjigovodja Bruno Cirilli in univ. študentka Marina Marussi, parketar Silvio Degrassii in trg. pomočnica Eleonora Bajac, zastopnik Giorgio Raso in univ! študentka Marina Ma-rassi, avtoličar Sergio Rosca in trg. pomočnica Mirsada Poljo, trgovec Boris Tence in gospodinja Petriča Lozej, risar Bruno Crevatin in trg. pomočnica Sonia Chermaz, pomorščak Virgilio Sčdomaeco in gospodinja Nives Valdeb, poštni šel Giam-paolo Francescond in učiteljica Laura Guazzaronl, hidravlik Francesco Inconcih in trg. pomočnica Claudi a Fonda, finančni stražnik Femando KRZNA SUPER ELEOANTJNi MOUEli) VIŠJA KAKOVOST L VELIK PRIHRANEK PELLIČCERIA CERVO 1 K S 1 1'EL tfb-JUi Visle XX »ettemlire 16/Ul SEBOKEEX VSE ZA KINO IN FOT(XJRAFSKi MATERIAL lrst Ul Mazzini 53 I el 733-36) Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo ................................. Poslednje slovo od Nina Gregoriča Včeraj popoldne smo spremili na zadnji poti našega dragega Nina Gregoriča, ki je umrl v petek ponoči po dolgotrajni bolezni, star komaj 51 let. Njegova prerana smrt je hudo prizadela družino, mamo in sorodnike ter uialostila njegove številne prijatelje, Slovence in Italijane, bivše borce in aktiviste ter sodelavce, ki so ga visoko cenili in imeli radi zaradi njegovega značaja, globoke srčne dobrote, pravega tovarištva. Zato je bila tako številna udeležba na njegovem pogrebu in toliko vencev, ki so jih poslale poleg svojcev in sorodnikov, razne organizacije in ustanove, med katerimi Založništvo tržaškega tiska, SKGZ, pokrajinske federacije PSI, pokrajinska združenja ANPI, A-'TED in ANPPTA. Zveza invali- | , 'V* T - dov NOV, pokrajinski odbor ženskega gibanja PSI, žert6ko združenje UDI, Zveza borcev iz Kopra, sekcija PSI pri Sv. Jakobu, sekcija PSI v Križu itd. Tržaško federacijo Socialistične stranke I-talije so na pogrebu zastopali podpredsednik deželnega sveta Pitto--ni, tajnik federacije Pesante, predsednik slovenske komisije Branko Pahor, prof. Pečenko, Ghersi, Gia-chetti, M. Bandi (dolinski podžupan). Navzoči so bili tudi poslanec Albin Škerk, bivša poslanka Marina Bemetič za KPI, deželni svetovalec in dolinski župan Dušan Lovriha, člani pokrajinskega odbora ANPI, predsednik združenja bivših političnih deportirancev dr. Arbanas, predsednik združenja ANPPIA Postogna, predsednik S-KGZ Boris Race. zastopniki Za- sgf . 'IŠilltfc v Inž. J. Pečenko se poslavlja od pok. Nina Gregoriča ložništva tržaškega tiska, predsednik Združenja invalidov NDV Ukmar, zastopstvo PSIUP, Slovenske levice itd., s Koprskega pa je prišla številna delegacija, v kateri so bili predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, predsednik obalne konference SZDL in bivši politični komisar tržaške garibaldinske brigade Mario Abram, prvoborec tov. Toni Ukmar in drugi. Izpred mrtvašnice glavne bolnišnice se je razvil zelo dolg žalni sprevod, na čelu katerega so s praporom združenja ANPI šli bivši partizanski poveljniki in člani pokrajinskega odbora ANPI. Preden so krsto odpeljali na pokopališče, sta se od Nina, bivšega bataljonskega političnega komisarja, poslovila bivši komandant Tržaške garibaldinske brigade Riccardo Giacuzo in bivši namestnik političnega komisarja Tržaške garibaldinske brigade Vladimir Kenda, ki sta poudarila vrline in lik partizanskega borca. Ob odprtem grobu pa je v imenu tržaške federacije PSI imel nagovor inž. Josip Pečenko, ki je orisal življenjsko pot, značaj in zasluge doslednega in neumornega borca za svobodo, za socialne in narodne pravice. Pripomnil je: (Mi socialisti smo ti dolžni zahvalo za vse tvoje delo, .za ves čas in zdravje, ki si ga žrtvoval za emancipacijo delovnega človeka. Tvoja skrb za narodne probleme se je prepletala s skrbjo za socialni napredek in svobodo naroda, kateremu si pripadal... Bil si človek v polnem pomenu besede*. Da! Nino Gregorič je bil človek v polnem pomenu besede in kot takega ga bomo ohranila v trajnem spominu. Garan in pletilja Maria Bellomo, avtoličar Aldo Sooria in frizerka Morena Demoni, uradnik Franco Prosperi in uradnica Adriana Bot-tai, upokojenec Albino Forchiassin in gospodinja Lidia Možati, delavec Massimo Štolfa in uradnica Roselli-na Gobbo, šofer Mario Tamburis in trg. pomočnica Elisabetta Ritossa, mehanični izvedenec Gino Nardini in pletilja Maria Apollonio, zidar Silvio Camillo in gospodinja Cri-stina Bremez, vulkanizer Salvatore Milone in uradnica Luciana Basile, trgovec dr. Alberto Hesse in gospodinja Bruna Moller, podčastnik Ji V. Giuseppe Gallo in gospodinja Itala Cervatti, zastopnik Luigi Ra-gusin in uradnica Renata Petronio, strojni kapitan Luciano Moscarda in uradnica Marina Pariš, častnik Mario Simonetti in gospodinja Elisa-betta Pamici, šofer Giovanni Arzom in šivilja Elda Sossi, elektrovarilec Andrea Gregoris in blagajničarka Giuliana Bossi, upokojenec Just Colja in gospodinja Zofija Pregare, ličar Andris Pavan in natakarica Albina Stefani, častnik Antonio Cal-darella in dr. leposlovja Concetta Belfiore, delavec Edoardo Lucarel-li in delavka Silvana Trentin, zdravnik Andrea Attanasio in učiteljica Rita Dahlbeck, podčastnik finančne straže Sergio Marotti in uradnica Anita Cicuttini, elektromehanik Car-lo Capriglione in uradnica Anna So-resi, upokojenec Silvestre Pepeu in gospodinja Anna Petelli. Bogata Izbira ar In zlatnine LAURENTI Trst Trieste. Largo Santorio 4 za vsak Vaš praznik. Fantastična izbira ur (SEIKO* Posebni popusti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). LOTERIJA BARI 78 45 10 46 11 CAGLIARI 52 12 69 84 13 FIRENCE 59 7 38 11 76 GENOVA 23 34 "* 30 21 MILAN 34 7 54 75 68 NEAPELJ 3 90 24 31 74 PALERMO 38 58 69 48 28 RIM 79 76 26 77 54 TURIN 47 60 54 12 24 BENETKE 72 62 66 10 69 Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom MALI ODER DANES, 16. t. m. ob 20.30 premiera Jones LeRoi ČREVA (The Dutchman) Igrata: Bogdana Bratuževa in Anton Petje Prevod: Dušan Tomše Scena m kostumi: Klavdij Palčič Režija: MARIO URŠIČ Prepov mladini pod 18. letom GLASBENA MATICA — TRST PETI ABONMAJSKI KONCERT V soboto, 22. januarja 1972 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu koncert TRŽAŠKEGA BAROČNEGA ANSAMBLA Miloš Pahor: flavta, kljunasta flavta Giovanni Sperandio: oboa Nereo Gašperini: violončelo Dina Slama: čembalo Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V sredo, 19. t. m. ob 21. uri PREMIERA (Abonma red A) Tennessee VVilliams TRAMVAJ POŽELENJE Prevod: Herbert Grtin Kostumi: Anja Dolenčeva Scena: Sveta Jovanovič Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: ANDREJ HIENG Cenjene obiskovalce izrecno opozarjamo, da bo premiera to pot izjemoma v sredo. Preijvidena . je bila prejšnji petek, zaradi bolez ni v ansamblu in vezanosti dru gih terminov v Kulturnem domu. pa smo jo morali' prenesti na ta dan S tem so v razporeditvi predstav m abonmajev nastale določene spremembe, nam prav tako neljube kakor vam. zato vas vljudno prosimo, da jih sprejmete z razumevanjem. Razpored predstav pod rubriko (Gledališča*. V torek, 18. januarja ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu ginekolog dr. Renato Pušner iz Šempetra (N.G.) o vprašanju KAJ MISLIJO MLADI IN KAJ STAREJŠI O SPOLNI VZGOJI Na zanimivo predavanje za mlado in starejšo generacijo vljudno vabljeni. PD (Slovenec* In mladinski krožek Krekovega doma v Borštu priredita ob prazniku sv. Antona danes ob 17. uri in 17. januarja ob 20. uri v dvorani šolskih sester KULTURNI SPORED Vljudno vabljeni. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi na predavanje: »JUGOSLOVANSKA ODPRAVA NA HINDUKUŠ* Predaval bo Sandi Blažina s prikazovanjem barvnih diapozitivov. Začetek ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9, v petek, dne 21. Januarja t. 1. Prosvetno društvo (Kraška hiša* Repentabor priredi v četrtek, 20. januarja ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice v Repnu predvajanje 4., 5., 6., 7. in 8. prizora BRATOVŠČINE SINJEGA GALEBA Film Je zelo primeren za mladino. Vabljeni! ENALOTTO 2 X X 1X1 X 2 X 2 2 2 Kvote: 12 točk - 36.242.000 lir, 11 točk - 357.600 lir, 10 točk -35.700 lir. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 16. t. m. ob 20.30 Jones LeRoi (Čreva*. Prva premiera Malega odra. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter v nedeljo eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.30 ponovitev abonmajske predstave (Dogodek v mestu Gogi*. VERDI Danes zaprto. V torek, 18. t.m. ob 20.30 za red v parterju in ložah ter za red C la galerijah in balkonih evropska iremiera Menottijeve opere (Najpomembnejši človek*. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Razstave NATURA V1VA - EXOTARIUM Dl TRIESTE - Drevored XX. septembra št. 31. Velika razstava - Največja prodajna razstava v Italiji - V dveh nadstropjih. Živali iz vseh dežel. Zelo velika izbira tropskih ribic ter sladkovodnih in morskih rib. Razstava je odprta tudi ob nedeljah in praznikih. V galeriji Tergeste bo razstavljal do 28. t.m. Fritz von Kirchmayr. V umetnostni galeriji Torbandena osebna razstava slikarja Klavdija Palčiča. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš bo od 17. do 28. t.m. razstavljal tržaški slovenski umetnik prof. Avgust Černigoj. Otvoritev razstave bo jutri ob 18.30. Nazionale 14.30 dl mascalzone*. Barvni film. Richard Burton, Jan Mc Shane in Nigel Davenport. Penice 14.00 (In nome del popolo ita-iiano*. Barvni film. Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman. Režiser: Dino Risi. Eden 15.00—22.00: (4 mosche di vellu-to grigio*. Barvni film. Michael Brando in Mimsy Farmer. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.00 (L’evaso*. Barvni film. Alain Delon, Ottavia Piccolo in Simon Signoret. Excelsior 14.30—22.10 (Bello, onesto, emigrato Australia, sposerebbe compaesana illibata*. Alberto Sor-di, Claudia Cardinale. Barvni film. Ritz 14.30-22. «La Betia, ovvero in amo-re per ogni gaudenza ci vuole sof-ferenza*. Barvni film. N. Manfredi in Rossana Schiaffino. Prepove dano mladim ood 14. letom. Alabarda 14.00 (L'istruttoria e chiu-sa: dimentictH*. Barvni film. Franco Nero. R Cucciolla. Aurora 15.00 «11 barone rosso*. Barvni film. John Law. Impero 15.00 J6hri W5yne v svojem velikem zadnjem delu: dl grande Jake*. Barvni film. Cristallo ob 15.00 (Continuavano a chiamarlo Trinitš* Barvni film. Te renče Hill in B. Spencer. Capitol 14.00 (Roma bene*. Nino Manfredi. Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom. Moderno 14.30 «La moglie del prete*. Barvni film. Sofia Loren in Mar-cello Mastroianni. Vittorio Veneto 14.30 (Carter*. Bar vni film. Michael Caine. Jean Hen dri in John Osborne. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 «Non č piO tempo d'eroi». Barvni film. Michael Cai ne in Cliff Robertson. Astra 15.00 (Anonimo Veneziano*. Barvni film. Florinda Bolcan, To-ny Musante. Prepovedan mladini pod 14. letom. Abbazia ob 14.00 (La grande fuga*. Barvni film. Steve McQueen in R. Attenborough, C. Bronson. KINO «IR | S » PROSEK predvaja danes ob 16. uri barvni film CERCA DI CAPIRM1 Igrata: Massimo Ranieri tn Beba Lončar. Ljudska prosveta Prosvetno društvo (Vesna* Križ vabi na ogled veseloigre Pera Bu-daka v treh dejanjih (Klopčič*, ki jo izvajajo člani amaterskega odra Prosek-Kontovel. Igra bo v nedeljo, 23. januarja ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu. Mali oglasi (CITROEN* — mehanična delavnica Samarittani in Mlceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. ZAHVALA Mama in drugi sorodniki se ob odkritju spomenika nepozabnemu Marjanu Štoki zahvaljujejo vsem, ki so se udeležili spominske slovesnosti. Posebna zahvala: predstavnikom družbeno političnih organizacij iz Sežane in štorij domačinom Štorij županu tn občinskemu svetu iz Zgonika proseški godbi zboru (V. Mirk* predstavnikom ANPI š. d. Primorje š. d. Kras Zvezi borcev s Proseka Komunistični mladini s Proseka-Kon tovela govornikom darovalcem cvetja. Razna obvestila Kmetijski tečaj v Medji vasi. Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo prireja petdnevni tečaj o živinoreji in kmetijski zakonodaji. Začetek jutri, 17. januarja v prostorih osnovne šole ob 19. uri. SOŽALJE Tržaška federacija KPI izraža bridki smrti tovariša Marijana jevca prizadetim svojcem iskreno žalje. ob Pir- so- Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil nas dragi mož in oče VIKTOR STOKA Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 17. januarja ob 15. uri Iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Žalujoči žena Lucija, slu Luciano, sestra Frančiška Daneu in drugo sorodstvo Prosek, 16. januarja 1972 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame in none OLGE MAVER roj. ČOK se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kakršen koli način počastili njen spomin. Žalujoča sinova Adrijan in Attilio z družinama, sestre in sorodniki Trst. 16. januarja 1972 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili k večnemu počitku našo drago mamo MARIJO KOŠUTA Posebna zahvala dr. Settimu, g. župniku, sorodnikom, kriški godbi, pevskemu zboru (Vesna* ter vsem darovalcem cvetja. Žalujoče družine Klanšček, Cattonar In Sunseri Nabrežina, Križ, 16. januarja 1972 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi naše drage CELESTINE GRUDEN vd. DANEU Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja ter vsem. ki so pokojno spremili na zadnji poti. žalujoči: sestra Delka, nečakinja Stana z družino tn drugi sorodniki Nabrežina. 16. januarja 1972 ZAHVALA Ganjeni zaradi prejetih izrazov sožalja ob smrti naše drage ZORKE MICALI vd. LUPIDI se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršen koli način bili ob strani v tem bolečem trenutku. ' M. Družine Lupidi, Jez in Ferfoglia Draga. 16. januarja 1972 ZAHVALA Vsem. ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage DANICE KJUDER por. ČOK se toplo zahvaljujemo. Trst, 16. januarja 1972 ŽALUJOČA DRUŽINA ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem. ki so spremili na zadnji poti našega dragega ANTONA SENICO Posebna zahvala g. župniku Mariu Gerdolu, pevskemu zboru. Zvezi borcev, sekciji KPI in vsem, ki so na kakršen koli način >■ nami sočustvovali. Družini Senica in Gustinčič ter sorodstvo Boljunec, 16. januarja 1972 0 0 ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame in none JUSTINE BRIŠČAK por. RUPEL se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Poseb na zahvala sorodnikom, č. g. župniku, dr. Ukmarju, pevcem iz darovalcem cvetja. žalujoči sin Milko z družino Prosek, 16. januarja 1972 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame ERNESTE AND0LŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem to znancem, ki so nam stali ob strani ter z nami sočustvovali, vsem darovalcem vencev to cvetja ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in bolničarkam ortopedske klinike za požrtvovalno pomoč to skrbno nego ter č. g. župniku Žerjalu za tolažbo med boleznijo to lepe poslovilne besede. ŽALUJOČE DRUŽINE Konkonel, 15. januarja 1972 ■ni ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše nepozabne matere in stare matere ANTONIJE GRGIČ vd. GRGIČ Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja to vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Otroci Stanko to Ivanka ter Karlo to Just z družinama Padriče, 16. januarja 1972 PREDPISI ZAKONA SlEV. 1074 Z DNE 6.12.1971 HABILITACIJSKI TEČAJI ZA PROFESORJE IN PRIDOBITEV STALNOSTI NA SREDNJIH ŠOLAH Posebni tečaji v jeziku manjšine - Sindikat slovenske šole bo v kratkem sklical’članski sestanek Sindikat slovenske šole se je Ukvarjal zadnji dve leti tudi 7. vprašanjem že dalj časa napovedanih habilitacijskih tečajev za poučevanje na srednjih šolah. Seveda s* je vodstvo sindikata predvsem Prizadevalo, da bi bdii habilitacijski tečaji za slovenske profesorje v slovenskem jeziku, in je to svojo upravičeno zahtevo sporočilo krajevnim Šeškim oblastem, podtajniku na prosvetnem ministrstvu posl. ™°satiju in članom prosvetne poslanske komisije (posl. D. Moru, M- Raicichu, G. Romanatu in drugim). Predlanskim, ko je bil že izdelan posebni zakonski osnutek in je že zače’a o njem razpravljati poslanska zbornica, sta se tajnik sin-dikata prof. Franc Škerlj in poslanec Albin Škerk sestala s poslancema Raicichem in Mitterdorferjem. da bi jima sporočila nekatere pripombe k členom v omenjenem zakonskem osnutku. Da so bile te Pripombe potrebne in koristne dokazujejo zlasti določbe v členu objavljenega zakona štev. 1074. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu štev. 319 z dne 18. decembra 1971 in vsebuje 21 Čenov, ki določajo ustanovitev habilitacijskih te čajev, urejujejo pridobitev stalnosti za učno, uradniško in pomožno ?sebje na srednjih šolah ter odrejajo še posebne habilitacijske tečaje za profesorje, ki učijo na sred-ujih šolah z nedtalijaoskim učnim jezikom (člen 20). člen 1. določa, da se s šolskim letom 1971-72 in do 30. septembra 1974 pridobi usposobljenostih, ripit za drugo stopinjo poučevanja z obiskovanjem vsaj eno šolsko leto trajajočega tečaja in po preje-tou pozitivne ocene ob zaključnem Uspehu. Tečaji so državni, deželni, meddeželni in v Tridentu ter v Boc-PU pokrajinski, prireja pa jih prosvetno ministrstvo. Vpis v tečai in obiskovanje tečaja sta brezplačna, v roku 60 dni po uveljavitvi zakona bo prosvetni minister s posebnim odlokom izpopolnil sezname študijskih naslovov za pridobitev Posameznih habilitacij ,kot jih že določata odloka predsednika republike z dne 29. aprila 1957, štev. '72 in 21. novembra 1966. štev. J298. Od šolskega leta 1974-75 dalje bodo po zakonu z dne 13. junija J®69, štev. 282 imenovani za nedoločen čas le profesorji, ki bodo Jmeli usposobljenostih izpit za poučevanje posameznega predmeta ali skupine predmetov. Po 3. členu bo Prosvetno ministrstvo, po predhodnem mnenju petnajstčlanske komi-®*je izvedencev, določilo učne načrte za posamezne habilitacijske raz-rede, uredilo s predpisi pogoje o zaključnih izpitih. V komisiji je 15 ®vedencev, 12 jih predlaga višji Prosvetni svet, ostale tri pa izbere Prosvetni minister na predlog sindikalnih organizacij. IV. člen ustanavlja še deželne komisije, člane teh imenujeta prosvetno ministrstvo *n deželni šolsiri sovraintendant, ki izbere tudi tri člane na predlog sindikalnih organizacij. Deželne komisije in pokrajinski v Tridentu in Bocnu določajo učne načrte in imenujejo učno osebje na habilitacijskih tečajih. Člen 5. predvideva posebne skrajšane tečaje za stalne in nestalne profesorje, ki so imenovani za nedoločen čas. Ti obiskujejo reden nepretrgani enomesečni tečaj po zak!«ičku šolskega leta, poleg tega pa obiskujejo med letom še tečaj 50 ur. Čem 7. vsebuje nekatere predhodne določbe in je še posebej važen, ker omogoča nestalnim profesorjem, ki so vsaj dve leti v službi na srednji šoli z letno oceno »dobro* in imajo že usposobljenost™ izpit, da se vključijo v posebne državne lestvice in pridobijo stalnost komaj ni več kandidatov v lestvicah, ki so jih določili prejšnji zakoni. Zelo važno določbo vsebuje še predzadnji odstavek tega člena, določa namreč da 'se od 30. septembra 1974. lahko prijavijo k natečajem po naslovih in izpitih tudi profesorji brez habilitacije in pridobijo istočasno habilitacijo in stalnost. Posebnih olajšav so deležni tudi učitelji tehničnega pouka, praktičnega dela. strojepisja in profesorji telovadbe, člen 17 pa ureja še položaj tajniškega, tehničnega in pomožnega osebja. Med vsemi členi pa je vsekakor najvažnejši za slovenske šole in šolnike člen 20. Ta namreč določa, da pridobi usposobljenostih izpit za poučevanje na srednji šoli z neita-lijanskim učnim jezikam, kdor obiskuje posebne tečaje, za katere veljajo poleg splošnih predpisov v prejšnjih členih še posebne določbe v 20. členu. Drugi odstavek tega člena se glasi: Tečaji, o katerih govori prvi odstavek, so v učnem jeziku tistih šol razen tečajev za pouk .jezika in italijanskega slovstva, katere mora izpopo'niti kandidat z lekcijami in vajami iz učnega jezika na manjšinski šoli. Gornji odstavek določa torej habilitacijske tečaje v jezikih vseh srednjih manjšinskih šol in zahteva, da kdor uči na teh šolah italijanski jezik in slovstvo, izpopolni svoje znanje tudi z lekcijami in vajami iz učnega jezika na manjšinski šoli. Nadaljnje določbe tega člena predvidevajo posebne deželne komisije in pokrajinski komisiji v Tridentu in Bocnu; te ureju.iejo posebne habilitacijske tečaje za profesorje na manjšinskih srednjih šolah. Te posebne komisije se poslužujejo tudi pomoči italijanskih univerz in predavateljev tudi is tujih univerz, (avstrijskih, jugoslovanskih itd). Sedmi odstavek tega člena pa omogoča obisk teh posebnih habilitacijskih tečajev tudi profesorjem, ki imajo tujo študijsko diplomo s pogojem, da ji prosvetno ministrstvo priznava enakovrednost (equipollenza). Južnotirolski profesorji pa lahko imajo celo avstrijsko študijsko diplomo; tako pravi- *li|lllllllnilII,|l|l||||ll,||||||||||[|||||||||||||||||||||MllMIMtMII,nilllllllllllI1imilllMllllllimillllMMIIIMIMIIIII! NA POBUDO GLASBENE MLADINE ■ TRST Koncert orkestra GA1 na slov. učiteljišču ,P° daljšem premoru so včeraj olsfcj prostori slovenskega učite-Mča m. Slomšek* spet spre-Jek orkester. S tem prvim nasto-v letošnji sezoni se nam je j*edstavila Glasbena mladina — ki je, sicer šele v okviru Ponavljalnega odbora, pričela s hvale vrednim delom, da Posreduje čim širšemu krogu slo-enske zamejske mladine glasbeno Pitnost. Tako naj bi vsaj delno ^tožila veliko in nedopustno pomanjkanje v šolskih programih. Poleg učiteljiščnikov so se v ?;*fc i telovadnici zbrali razredi lzie srednje šole in zadnja dva azreda osnovne šole, kar je res azveseljivo, saj je prav, da pride tr°k čim prej v stik z glasbo, apno tako, kakor z abecedo. Jse prisotne je najprej pozdrar 'I ravnatelj učiteljišča dr. Janko Jež, ki je naslovil poseben pozdrav prisotnim dr. Baši, dr. Šinigoju, bivšemu ravnatelju dr. Antonu Kacinu, dr. Pertotovi in ravnatelju nižje srednje šole dr. žet-ku, ki pa je bil odsoten. Dr. Jež je poudaril pomen te osnovne skupnosti in veselje, ki ga moramo čutiti vsi, da se za glasbo in njeno širjenje zanimajo končno mladi. Po dr. Ježu je imela kratek govor Ivana Placer, predstavnica Glasbene mladine — Trst, nakar je Janko Ban podal spremno besedo k skladbam. Na sporedu sta bila Hagdnov «Koncert za čelo in orkester v C-duru* in Mozartov «Divertimento». Orkester Glasbene matice je vodil Oskar Kjuder, kot solist pa je nastopil priznani čelist Ciril Škerjanec, docent za violončelo na A-kademiji za glasbo v Ljubljani. co bi treba priznati tudi slovenskim profesorjem, ki imajo jugoslovanski študijsko dip'omo. Ob zaključku tega kratkega pregleda pripominja, tajništvo sindikata, da bi bila potrebna globlja proučitev posameznih zakonskih prodpdsov, ki jih vsebuje ta zakon, in zato že sedaj napoveduje, da bo v kratkem sklicalo članski sestanek, da bi čim bolj izčrpno proučili posamezne določbe tega zakona, ki uveljavlja nove predpise za pridobitev habilitacije in stalnosti za profesorje na srednjih šolah. Priprave na volitve za kmečko bolniško blagajno V zvezi s pripravami na volitve za kmečko bolniško blagajno, ki bodo 5. marca, so se te dni nadaljevali razgovori pooblaščene delegacije Kmečke zveze s predstavniki raznih strank in z novim komisarjem bolniške blagajne. Jutri pa bo predstavnike Kmečke zveze sprejel na razgovor vladini komisar dr. Abbrescia, kateremu bodo obrazložili tudi druge probleme, ki se ti- čejo tukajšnjega kmetijstva in kmetov. O pomenu in važnosti prvih volitev za kmečko bolniško blagajno smo že .pisali in bomo še, našim kmetom pa toplo priporočamo, naj nastopajo složno in enotno, skupno s svojo strokovno organizacijo Kmečko zvezo. Odprt sedež KPI na Opčinah Openski komunisti so sinoči svečano odprli svoj novi sedež v Narodni ulici 188, lučaj od spomenika padlim borcem. Ob priložnosti se je v veliki dvorani zbralo še precejšnje število ljudi, katerim so spregovorili za sekcijo KPI Dolfi Wilhelm in neki italijanski tovariš, nato pa pokrajinski tajnik KPI An-tonino Cuffaro. V imenu sežanske občinske konference ZKS pa Je openske komuniste pozdravil tov. Mirošič. Cuffaro je v svojem pozdravu predvsem pohvalil openske komuniste, ki so s svojo požrtvovalnostjo odločilno pripomogli k odprtju sedeža, za katerega mora veljati, je dejal, da je središče novih političnih pobud in zbliževanja. i Kraški pust 72 | Na pustno soboto 12. jebruarja i letos bodo Opčine zopet zaživele. | Pustni sprevod z vozovi iz mnogih kraških vasi, maškere, tudi iz I sežanske soseščine, godbe, kronanje kralja Pusta V. na openski Brdini, alegorični in duhoviti, šaljivi pustni prizori bodo zopet dvignili kraško, pustno moralo na našem Krasu in še enkrat izpričali, da imajo Kraševci neizčrpne zaloge humorja in šale za to enkratno letno slavje na Opčinah. Naj poudarim, da postaja Kraški pust resnično tradicionalna prireditev, saj je to letos že peta izdaja te naše ljudske veseljaške manifestacije. Zamisel tega osrednjega pustnega slavja na Opčinah je bila prav gotovo posrečena ne le zaradi splošne sproščenosti v tistih karnevalskih dneh, ampak predvsem zato, ker bodo tudi letos kraške vasi izpovedale enotnost, povezavo, smisel za našo še-gavo domiselnost in temperamentno primorsko naravo naših ljudi. Saj v tem vidim veljavo in pomen te prireditve in tega veselega slavja. Menim, da ne gre podcenjevati te. čeprav za koga manj resne prireditve. Tisoče ljudi iz kraških vasi in iz mesta se bo tudi pbpoldan zbiralo skupaj — nasmejani obrazi v prijateljskem razpoloženju in bodo dokazali, da se znamo ob resnih skrbeh tudi smejati. Naj mi nihče ne zameri, če šte jem tudi Kraški pust med naše kulturne manifestacije, ki pričajo o naši volji do življenja. V soboto zvečer bo, kajpak, ma-škaradni ples v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo nekako zaključil in kronal to pristno in lepo vsekraševsko pustno slavje. I R. H. ......................................MIIMIM..........I........iiiiiii............................................................................umnimi........................................i......... PRED DR E VIŠNJO PREMIERO «CREV» V SG Režiser Uršič: ki išče resnico Mali oder Slovenskega gledališča v Trstu, pirva predstava na novo obnovljenega Malega odra z LeRoi Jonesovim delom «čreva» in odnos, ki ga utegne naše občinstvo imeti do tega odra, stvaraeje ob tem prvem stiku z črnskim umetnikom in fanatičnim revolucionarjem, je bila tema pogovora z Mariom Uršičem, režiserjem dreviš-nje premiere v mali dvorani Kulturnega doma. «Miislim, da sva si edina v tem, če še enkrat potrdila, da bo dobršen del našega občinstva samemu sebi izjavil, da se ga mali oder, LeRoi in sploh problematika, ki jo obravnava v »Črevih*, .ne tiče’*. «Nedvomno. Vendar pa mislim, da Je bolj kot odgovor ,se me ne tiče’ važno vprašanje .koliko se pa mene tiče’. Saj razumeš, ne?» «ToreJ, naj se tako izrazim, angažirano in prisotno delo.* «Jones piše sicer za zaprt krog ljudi in ti ljudje so črnci in njih svet. Njegov revolucionarni teater pa izraža neke ideje, neki miselni svet, ki v ZDA nosi nov revolucionarni pogovor.* «Prav. Ampak kako utegne biti ta specifično ameriška revolucionarnost prisotna tudi pri nas? Je dovolj vznemirljiva in vznemirjajo-ča?» «Svet LeRoi Jonesa se nekje vedno bolj in bolj strukturira v nekih kulturah miselnega sveta, kler ljudje živijo v lastnih ritualih.* »Kako to misliš?* »V .Črevih’ Jones nekje pravi; ,Če hočeš biti uspešen, moraš poznati semantične momente. Če ne, si izvzet iz te družbe.’ Popolnoma se strinjam s to trditvijo. Še posebno ker je ta element zelo močan v zahodnih, civiliziranih deželah.* »Kakšna pa naj bi bila končna konsekvenca tega elementa?* «V bistvu sta tu dve konsekvenci: pojavi nestrpnosti in pa rasizem. Rasizem ene skupine proti drugi. Oba elementa sta trdno povezana z ekonomskim in socialnim momentom ter s stvarnostjo, z živo in vznemirjajočo stvarnostjo...» «ToreJ sva na osnovni temi Jonesove igre: na rasizmu. Kaj ti pomeni ta pojav v delu in kako si ga skušal preinterpretirati?* »Rasizem ne pomeni samo barvo kože, ampak, vsaj po mojem, odnose, ki se bijejo med eno in drugo skupnostjo ljudi. V tem Je bilo tedaj potrebno iskati neke stične točke, ki bi senzibilizirale tudi naše občinstvo in ga Šokirale . .. Da, da .. . Prepričan sem, da mora gledališče tudi služiti političnemu pogovoru.* »Nedvomno Je, da gre pri tem v veliki meri za osebno senzibili-teto.» «Seveda. Vsekakor. Ampak svet Jonesa le ni tako strogo oseben, da bi utegnil zanimati le peščico ljudi. Ta svet Je tudi naš in se nas krvavo tiče. Ameriška civilizacija, katere politično-socialne strukture Je, po avtorju, treba totalno uničiti, se vedno bolj in bolj vključuje v našo evropsko družbo in nas seveda pogojuje. Problemi A-merike so tudi naši.* «Seveda. Ponavljam, da v tem pojavu bolj kot barvo vidim nestrpnost do nekih ljudi, do nekega načina življenja in miselnosti.* »A obarvani so vsekakor.* »Bolj kot to so zaznamovani z nečim. To jih opredeljuje.* »S tem sva v bistvu že zadela utrip, ki si ga v svoji režijski zamisli hotel dati predstavi. Kako si to konkretno rešil?* »Z igranjem zgolj ideje in odnosov med ljudmi.* «Si imel pomembno oporo v tekstu ali pa si se za jasnejše razu- Poetično delo, zgolj v besedi Anton Petje in Bogdana Bratuževa v Jonesovi drami »čreva* mevanje moral poslužiti zunanjih, netekstovnih elementov?* «,čreva’ so izredno poetično in kleno pisano gledališko delo. Zato naša predstava ne išče zunanjih efektov, ampak resnico išče v besedi.* »Te Je morda zamikal spektakel?* «Ne. Nikdar. Niti ob prvem branju. Beseda je tu tako močna, živa in izpovedujoča, da ti ne dopušča nič drugega kot igro misli.* »Kakšna pa je ta igra, ta tekst?* «To Je tekst gestike, rituala in zato sloni na ritualni besedi.* «V začetku sva se pogovarjala o tem, kako bi delo maralo šokirati gledalca. S tem je tudi povezano vprašanje binarna gledalec - igralec v skupni areni. Si tu našel kak ustrezajoč domislek?* «V scenografski zamisli Klavdija Palčiča sem dal izdelati scarrično, mizanscensko strukturo, ki bi skozi dolgo, plastično črevo, segajoče z odira pa skozi vso dvorano, povezovala gledalca in igralca. To Je seveda le vizualni element predstave. Osebno sem trdno prepričan, da je že v samem delu toliko žive bolečine, da bi samo ta morala absolutno angažirati gledalca pri sprejemanju im dojemanju igre.* «Si imel kakšne težave pri uresničitvi tega dela?* »Postavljalo se ml Je vprašanje, kako predstaviti črnce, kajpada temnopolte. V moji zamisli eden od igralcev Anton Petje (druga i-gralka je Bogdana Bratuževa) nastopa kot belec. V ta namen v predigri, v ritualnem uvodu samega sebe zaznamuje in opredeli.* «še zadnje vprašanje. Tvoja ocena obnovitve Malega odra SG.» «Zdi se mi zelo ponvalno, da star-tamo z Malim odrom. Kljub začetnemu pomisleku sem prepričan, da Je publika zainteresirana za tak oder.* ______________ g. v. Na hiši v Ul. La Marmora Odkritje plošče pesniku Giottiju V prisotnosti župana Spaccinija in občinskega odbornika za kulturo prof. Lonzarja so včeraj dopoldne na poslopju v Ul. La Mar mora 43 odkrili spominsko ploščo tržaškemu pesniku Virgiliju Giottiju, ki Je v tej hiši živel od leta 1936 do svoje smrti leta 1957. Skromne slovesnosti se Je poleg šolskih o-trok šole, ki nosi po pesniku svoje ime, ravnatelja šole in drugih osebnosti, udeležila tudi > - mikava hčerka ga. Natalia Quarantotti. šolski otroci so recitirali nekaj pokojnikovih pesmi, šolski zbor pa Je za Ob odkritju spomenika svojemu nepozabljenemu sinu Marjanu Štoki, daruje mama 100.000 lir za spomenik padlim na Proseku. * « • V počastitev spomina delovnega tovariša Nina Gregoriča darujejo člani uredništva in uprave Primorskega dnevnika: Za Dijaško matico: Vlasta Jankovič 1.000 lir, Klavdij Maver 1.000 lir, Fanica Pisk 1.0U0 lir, Boris Lo-vriha 1.000 lir, Anica in Milan Udovič 2.000 lir, kkli Franovič 1.000 lir, Rafko Vitez 1.000 lir, Orietta Ukmar 1.000 lir, Sava Kolerič 1.000 lir, Ivo Magajna 2.000 lir, Marko Kravos 1.000 lir, Sergij Pečar 2.000 lir, Marta Bevk 1.000 Ur, Sergij Premru 1.000 lir, Ivan Fischer 1.000 lir, Tom Marc 1.000 lir, Gorazd Vesel 2.000 Ur, Milan Bolčič 2.000 Ur, EUo Fornazarič 2.000 lir, Slavko Štoka 2.000 lir, Marij Vatovec 1.500 lir, Bogo Samsa 2.000 lir. Za šolo spomenik v Cerknem: Stanislav Renko 2.000 lir, Bojan Pavletič 1.000 lir, Berto Pernarčič 2.000 lir. Za prosvetno društvo «Ivan Cankar*: Vinko Ščurek 3.000 Ur, Mario Magajna 2.000 lir. Za spomenik padlim v NOB v Skednju, pri Sv. Ani in na Kolonkovcu: Grozdana Čebohin 1.500 Ur, Franc Udovič 2.000 Ur, Albin Bubnič 2.000 lir, Jože Koren 2.000 lir, Nadja Kriščak 1.000 Ur. Za ANPI; Vladimir Kenda 3.000 lir, Stojan Spetič 2.000 Ur, Mili Berginc 2.000 lir, Romana Juriševič 1.000 lir, Alda Čok 1.000 lir, Voj-mir Tavčar 1.000 Ur. Za Rod modrega vala daruje Nadja Pahor 2.000 Ur. Za Glasbeno matico daruje Vilko BaUč 1.000 Ur. Za Slovensko amatersko gledališče daruje Sergij Verč 2.000 Ur. V počastitev spomina Nina Gregoriča daruje Breda Rauber 1.000 Ur za šolo spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina Nina Gregoriča daruje družina dr. Franca Škrlja 3.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina tovariša Nina Gregoriča daruje Jože Grizančič 2.000 Ur za opensko sekcijo KPI. Namesto cvetja na grob dragemu Ninu Gregoriču daruje družina Darka Kosmine 3.000 Ur za Dijaško matico. V spomin dragemu tovarišu Ni-notu Gregoriču daruje Karel Kokelj 2.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Nina Gregoriča darujeta Cvetka in Marjan Medvešček 2.000 Ur za spomenik padlim partizanom na Proseku. V počastitev spomina tovariša Ni-nota Gregoriča darujeta Minka in Drago Pahor 2.000 lir za spomenik padUm iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V počastitev spomina Nina Gregoriča daruje družina Tomšič 1.000 Ur za PD »Ivan Cankar*. V počastitev spomina tovariša Nina Gregoriča daruje družina Ljubo-mira Černeta 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Nina Gregoriča darujeta Vlasti m Armid Ukmar 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Nina Gregoriča daruje Fani Niketič 1.000 lir za novoustanovljeni odbor slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Nina Gregoriča daruje Ema Kerševan 1.000 lir za spomenik NOB v Cerknem. Namesto cvetja na grob Nina Gregoriča daruje Olga Lakovič 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dragega kolega Nina Gregoriča daruje Sonja Prinčič 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Nina Gregoriča daruje Albina Bavčar 1.000 i v .7 ----- Bonča aaruje ttioina a pel nekaj tržaških narečnih pesmi.1 Ur za PD »Ivan Grbec*, miimiiiiiiniiiiiimiiiiiiiimiiiimimiiiiiifiiimiiiimiiniinnuiimiimiiiiiiiiiiiiiiHimiiimmiiiiiiiimiiiiii Danes zadnje slovo od Marja Pirjevca V petek zjutraj se je po Proseku nenadoma razširila vest o hudi prometni nesreči, ki se je v četrtek ponoči pripetila sovaščanoma Marju Pirjevcu in Dragu Miliču, ko sta se vračala iz Sežane proti Opčinam. Po prvih ugotovitvah in vesteh je bilo Pirjevčevo stanje zelo resno, medtem ko se je Milič samo lažje ranil. Vest je vaščane prizadela, nihče pa ni slutil kaj hujšega. Prav zaradi tega je zvok zvonov, ki so popoldne naznanili smrt v vasi, ljudi toliko bolj presenetil. Marjo Pirjevec je podlegel poškodbam in umrl v bolnišnica. Marjo je bil skromen in zaveden mladenič, ki se je rodil 17. 4. 1946 v preprosti družini. Osem mesecev po njegovem rojstvu je družino prizadela huda nesreča: 15-letni Marjov brat Etore je z nekaterimi prijatelji našel bombo in se z njo igral, ko mu je eksplodirala v rokah. Deček je bil izredno hudo ranjen in je malo kasneje umrl. Marjo je zrastel, ven- dar se je moral že kot otrok ločiti od družine. Zaradi neke očesne napake se je moral zdraviti v Vidmu, kjer je tudi obiskoval Solo. Ob zaključku srednje šole se je vrnil domov in začel delati. Leta 1962 mu je umrl oče Ivan. Vendar grenkob ni bilo konec. Zaradi hude poškodbe na delu, ki mu je pustila znake na obrazu, je menjal delo in postal inštalater. Pridno je delal in skrbel za dom. Medtem se je kot napreden mladenič vključil v KPI. Pred kratkim je bil izvoljen za odbornika v sekciji Prosek-Kontovel, skoraj istočasno pa je tudi postal član »Odbora za pustne prireditve-Pro-sek*. Pred dvema mesecema je prejel vozniško dovoljenje in si je kupil avto. Ponosen je bil na to, in zadovoljen da se mu je po tolikih težavah le uresničila ena želja. Usoda pa mu je prav v trenutku, ko je bil najbolj srečen, prekinila nit življenja. Tragična smrt mladega sovaščana je užalostila vse Prosečane. Marjana so vsi poznali kot skromnega, poštenega in zavednega mladeniča, ki je v življenju že mnogo pretrpel in ki mu je smrt prekinila življenje, ko je tudi zanj posijal žarek sonca. Prav zaradi tega ni njegova smrt tako hudo pretresla samo njegovih sorodnikov in prijateljev, temveč vso vas. Dragi Marjo, naj ti bo lahka domača gruda, za katero si, čeprav mlad le precej prispeval. Potrti materi in ostalim sorodnikom pa izreka vsa vas najgloblje sožalje. Pogreb bo danes ob 15. uri izpred proseške cerkve. B. R. , V počastitev spomina Nina Gregoriča daruje Ema Tomažič 2.500 lir za ŠZ »Bor*. Ker se ni mogla udeležiti pogreba dragega Ninota daruje Česnikova 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ninota Gregoriča daruje Anita Kavs 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina dragega prijatelja Ninota Gregoriča darujeta Marica in Alma 3.000 za PD »Ivan Cankar*. Namesto cvetja na grob prijatelja in tovariša Ninota Gregoriča darujeta Božena in Dušan Košuta 5.000 lir za spomenik padlim parti zanom v Križu in 5.000 lir za ŠZ «Bor». Namesto cvetja na grob Nina Gregoriča daruje Marija Eler 1.000 lir za spomenik padlim v NOB za Škedenj, Sv. Ano in Kolonkovec. V počastitev spomina pok. brata in svaka Jožkota Udoviča in v počastitev spomina pok. Ninota Gregoriča darujeta Angela in Karlo Gec 4.000 lir za šolo-spomenik v Cerknem. Namesto cvetja na grob pok. Marjana Pirjavca darujeta družini čemjava in Blažina 10.000 Ur za spomenik padUm na Proseku. V počastitev spomina pok. Lojzeta špangerja darujeta Angela in Karlo Gec 2.000 Ur za spomenik padlim v NOB za škedenj, Sv. Ano in Kolonkovec. V isti namen daruje N.N. 500 lir. V isti namen daruje N.N. 500 Ur. V počastitev spomina Katarine Orel daruje Lojzka Čebohin 1-000 lir za PD »Ivan Cankar*. V počastitev spomina Vekoslava Špangerja daruje Ema Tomažič 2.500 lir za ŠZ «Bor». V počastitev spomina Stojana Možine daruje družina Srebotnjak 5.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Stojana Možine daruje Franc Škabar 3.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Antona Senice daruje PD «France Prešeren* iz Boljunca 3.000 lir za Glasbeno matico. V spomin Antona Senice darujeta Mila in Pepi Kudra 2.000 Ur za ŠD «Breg» in 2.000 Ur za PD »F. Prešeren* iz Boljunca. Milena in Anton Lavrenčič darujeta 10.000 lir za spomenik padUm iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Ob 16. obletnici smrti moža Rafaela daruje Albina Bavčar 10.000 lir za spomenik padlim iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V počastitev spomina Vekoslava Špangerja daruje Marij Grbec 1.000 Ur za spomenik padlim iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V spominu Antonije Grgič s Pa-drič št. 35 darujeje družine Grgič s Padrič št. 49, št. 42, št. 17 in št. 52 2.000 lir za Dijaško matico in 2.000 Ur za Glasbeno matico. Ob praznovanju 50-letnice F. O-strouške je zbrala vesela družba 25.000 Ur za ŠD «Polet». V počastitev spomina Danice Kjuder por. čok daruje Pavla Gombač 1.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina Olge Čok por. Maver darujejo sestre Pavla Gombač, Lojzka Gerdol in Milena Leban 10.000 lir za prosvetno društvo »Lonjer-Katinara*. Družina Modre Godina Rinzner daruje 2.000 Ur za spomenik padUm v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. V počastitev spomina svoje mame Erneste Andolšek darujeta sinova Stanko in Ivan z družinama 10.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V spomin Erneste Andolšek daruje družina Frank 5.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah. Za spomenik v Križu sta darovala Josip Maganja 10.000 Ur in Alajz Pegan (linotipija. Trst) 10.000 lir. V počastitev spomina Antonije Grgič daruje Zofka Vidau 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Katarine Orel darujeta Jožica Petrovič 1.000 lir in N.N. 1.000 lir za PD «Ivan Cankar*. V isti namen daruje Marija Možetič 1.000 lir za Dijaško matico. V spominu pok. Celestine Gruden daruje Guerino Husu 5.000 Ur za spomenik padUm partizanom na Proseku. V spominu na Antona Kariža poklanja sin Pepi s ženo Zoro 2.000 lir za spomenik padlim v NOB za škedenj, Sv. Ano in Kolonkovec. Ob 50. obletnici smrti očeta Filipa Mersnika daruje hči Viktorija 3.000 lir za Dijaško matico in 3.000 lir za PD Cankar. Namesto cvetja na grob pok. Danice Čok daruje Gombač Anton 2.500 lir za PD Lonjer-Katinara in 2.500 lir za šolo-spomenik v Cerknem Namesto cvetja na grob Giovanni-ja Veleniča daruje Vlasta Jankovič 1.000 Ur za Dijaško matico. A SPLOŠNA PLOVBA h=== piran-Jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 Unij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton - UNIJA OKOU SVETA - LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN - PROSTA PLOVBA - POTNIŠKA SLCJ2BA - SIM_EX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino In e& stopanje tulih firm Za vse informacije se. prosa mo, obrnite na upravo podjet Ja v Piranu ali na naša pred stavništva v Jugoslaviji in v inozemstvu Parfumerija KOZMETIKA 90 Opčine, Narodna ul. 120 SEJEM KOZMETIKE Svetovno znane kreme, preparati za britje, kreme za roke, ogrlice, shujševalne kreme in kopeli po NEVERJETNO NIZKIH CENAH. Samo 8 dni! Darila za vse odjemalce. Pridite na Opčine, prihranili boste ! RIHARD JAKOPIČ Njegova veličastna figura se s pisatelji naše moderne, z mojstri slovenskega impresionizma, maloštevilnimi mladimi umetniki in znanstveniki ter prvimi našimi umetnostnimi zgodovinarji kot mogočen očak vzdiguje nad mrtvilo neprebujene slovenske srenje s preloma stoletja. RIHARD JAKOPIČ Njegove zasluge za slovensko kulturno zgodovino, več, za naglejše dozorevanje sodobne slovenske narodnostne podobe, so neizbrisne. RIHARD JAKOPIČ Bil je videc, ki je z genialno intuicijo daleč prehitel razvoj in odpiral povsem nove poti in vide slikarstva. IZBOR SLIK IN ŽIVLJENJSKI PODATKI IZ LITERATURE O RIHARDU JAKOPIČU Uiailta linfi^oMa TRST — Ulica sv. Frančiška 20 — Tel. 61-792 TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v ose bra)e tudi t Inozemstvo PrBSBk NEDELJA, 16. JANUARJA PONEDELJEK, 17. JANUARJA trst A 8.15. 10.15, 13.15, 14.15, 17.15 in 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Glasba za klavikord; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Seliškar: »Jadra na robu sveta»; 11.15 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Zabavna glasba; 13.00 Kdo. kaj, zakaj: 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.45 Mali koncert; 16.30 Šport in glasba; 17.30 Pressbur-ger: »Klavnica*; 18.35 Harmonija zvokov; 19.30 »Pratika*; 19.45 Harmonikarski ansambel »Mira-roar»; 20.00 Šport; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Ljudske pesmi; TRST 8.30 Poljedelska oddaja; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 14.00 »El Fogolar*. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.30, 19.15 in 22.30 Poročila: 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena matineja; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Pogovor s poslušalci; 14.00 Šport; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Ali je smučanje narodni šport? 16.15 Domače pesmi in melodije; 16.40 On. ona in drugi: 17.00 Prenos EL; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Poljedelska oddaja; 9.30 Maša: 10.45 «Super-campionissimo*; 11.35 Krožek staršev; 12.00 Plošče; 13.00 Spored s Pippom Baudom; 14.00 Plošče: 15.30 Prenos z nogometnih igrišč; 16.30 Popoldne z Mino; 17.30 Variete z G. Bramierijem: 18.15 Nedeljski koncert: 19.00 Woody Herman in njegov orkester; 20.25 Spored z Mino: 21.15 Jazz koncert; II. PROGRAM 7.30, 8.30. 9.30. 13.30. 17.25, 18.30 in 22.00 Poročila; 7.40 Pojeta Mi-chele in Milly: 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Konec tedna z Raffaello: 12.00 športne novosti: 13.00 Kvizi narohe; 13.35 »A1-to gradimento*: 14.30 Popevke: 15.00 Preizkušajo se diletanti: 16.30 Športni rezultati: 17.30 Nove italijanske popevke; 18.40 Variete s P. Villaggiom; 20.10 Operni svet; 21.00 Zgodovina in legende Modre obale; 21.30 Operetni odlomki; III PROGRAM 10.00 Čajkovski: »Evgenij Onje- gin»; 13.00 Medigra: 14.00 Rossinijeva komorna glasba; 14.45 Plesna glasba: 15.30 Radijska igra; SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.05 Radijska igra »Dedkova vrata* (prva izvedba); 8.45 Orkestralne skladbe: 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 Še pomnite, tovariši... 10.25 Pesmi borbe in dela: 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Z velikimi orkestri; 14.30 Nove humoreske: 14.50 Deset minut za EP; 15.05 športno popoldne: 17.05 V svetu opernih melodij: 17.30 Ra- dijska igra: »Kdo govori*: 18.10 lahka glasba; 19.00 lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša: 12.00 V nedeljo o-poldne; 12.30 Igra poklicev: 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnega dogodka; 16.45 TV za otroke: tv-film »Dolga pot indijskega slona*; 17.35 Jugoslovanska risanka: »Profesor Bol> težar*; 17.45 Rezultati it. nogometnega prvenstva; 18.00 TV variete; 19.00 Dnevnik: 19.10 Prenos nog. tekme; 19.55 Športne kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: »Eneida*; 22.10 Športna nedelja: 23.00 Dnevnik. II KANAL 21.10 Dnevnik: 21.15 Spored z Minom Reitanom: 22.20 Puccinijeva pisma. KOPRSKA TV 12.55 Prenos smučarskega tekmovanja; 16.00 Prenos evropskega prvenstva v umetnem drsanju: 19.45 TV-film: »Grozljivi kalif*; 20.15 Risanke: 20 30 Tt. celovečerni film: «Tuieo» TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15. 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalka mis; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Slavni orkestri; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.40 Zbor «Aquilee» iz Basigiiana; 20.00 Šport; 20.35 Popevke; 21.00 S. Verč: »Tudi klovn je umrl*; 21.20 Orkestri; TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Folklorno gradivo; KOPER 6.30, 7.00. 12.30, 14.30. 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.15 Glasbeni album; 9.15 Menartova poezija; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.30 Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Popevke; 16.40 Sopranistka Nerina Pelicon; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Slovenska glasba včeraj in danes; 18.15 Plošče; 19 30 Prenos RL; 22.15 Orkestri; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00. 14.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.3 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 »Hit parade*; 13.45 Kokoš jemo z rokami; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.10 Kulturna oddaja; 19.40 Ameriška folk-glasba; 20.20 Spored s Corradom; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 12.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta F. Leali in A. Barriere; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40' »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga Rai; 18.15 Prvi prehod; 18.40 Vprašaj; 19.00 «Agent 007 in dru gi»; 20.10 »Supercampiontesimo*; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Debussyjeve skladba; 11.45 It. sodobna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Bachov oratorij; 17.45 Pogovor z vzgojiteljicami; SLOVENIJA 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 L. M. Škerjanc: Koncert za fagot in godalni orkester s harfo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalna godba milice na koncertnem odru; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Med zbori Josepha Haydna in Wolfganga Amadeusa Mozarta; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Lepe melodije; 16.40 Z orkestrom Percy Faith; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 Ob lahki glasbi; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otro ci!; 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Predstavljamo vam opero »Medeja* ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli: angleščina za srednjo šolo; 11.30 Srednja šola; 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o poklicih; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina: 15.00 TV v šoli (Ponovitev); 17.00 «Igra stvari*; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: »Slike s sveta* in 18.05 »Predmestni otrok*: 18.45 Na knjižni polici; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Fordov film; »Pokol v Ford Apachu*: 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 «Contro- carnpo TV»; 22.15 Brahmsov kon-cert KOPRSKA BARVF JV 20.00 Otroški kotiček: »Nekaj soli v glavi*; 20.15 Poročila; 20.30 «Tom Jones show»; 21.15 Doku mentar o Korziki. JIIG. TELEVIZIJA OD 16. DO 22. JANUARJA Ni DELJA, 16. januar.;« 9.45 Slovenski oktet na ptujskem festivalu; 10.10 Kmetijska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Šola smučanja; 11.55 Mestece Peyton; 14.30 Slalom za moške; 16.00 Goteborg: Drsalna revija najboljših; 13 00 Kile gor. Kile dol (kanadski film); 20.00 TV dnevnik; 20.30 D. Roksandič: Poroka (TV komedija); 21.40 Britanske impresije; 22.05 Kratek film; 22.15 Poročila; 22.20 Športni pregled; 22.50 Boks Frazier-Daniels. PONEDELJEK, 17. januarja 17.45 L. Martinkova: Trije ro-komavhi; 18.10 Obzornik; 18.25 Z avtobusom (ser. film); 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Kratek film; 20.00 TV dnevnik; 20.30 J. Mo-timer: »Potovanje okoli mojega očeta*; 21.50 Diagonale; 22.40 Poročala. TOREK, 18. januarja 16.30 Smuk za ženske — posnetek iz Grindeltvalda; 17.45 M. Šuš-melj: Poštarska kapa; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Popevke z dveh festivalov; 59.00 Mozaik; 19.06 Računalniki: Sklepi in pentlje; 19-30 Mikroekonomija: Izvozni boom; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Fortunat (franc, film); 22,15 Poročila. SREDA, 19. januarja 18.15 Slalom za ženske, posnetek it Grin,delwalda; 17.50 Doktor Do- little (ser. film); 18.15 Obzornik; 18.30 Narodna glasba; 19.00 Mozaik; 19.05 Od filma do filma; 19.20 S kamero po svetu: Megleni Lofoti; 20.00 TV dnevnik; 20.30 A. šenoa: Diogenes; 21.20 TV konferenca; 22.20 Poročila. ČETRTEK, 20. januarja 16.35 Evropsko prvenstvo v šti risedežnem bobu; 17.56 Vodopivec Pavček: Strašni loveč Bum-Bum; 18.15 Obzornik; 18.30 Boj za obstanek (film); 18.55 Mozaik; 19.00 L. Bernstein predstavlja: Kaj je melodija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Četrtkovi razgledi: Negotovost, ne mir; 21.30 G. Boccacdo: O štu dentu in gospe; 22.15 Poročala. PETEK, 21. januarja 17.45 L. Suhodolčan: Veseli ro bot; 18.15 Obzornik; 18.30 Obisk iz Italije; 18.45 Vzgojni problemi: Nenavadno napadalen otrok; 18.55 šola smučanja; 19.00 Mestece Pey ton; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Le dva lahko igrata (angl. film); 22.20 Jazz na ekranu: Kvartet Ri charda Boona; 22.55 Poročila. SOBOTA, 22. januarja 12.55 Wengen: Smuk za moške. 16.30 Košarka Crvena zvezda:Par tizan — prenos; 18.00 Obzornik; 18.15 Plus pet; 19.15 Mozaik; 19.20 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Zabavnoglasbena oddaja; 21.30 Filmska burleska; 21.50 Od delek S (ser. film; 22.40 Poročila. KONGRES SE JE PRIČEL V PETEK, ZAKLJUČI SE DANES Vprašanja slovenske narodne manjšine v ospredju pokrajinskega kongresa KPI O naših problemih bodo razpravljali tudi na vsedržavnem kongresu stranke — Predstavnik SKGZ Gorazd Vesel podčrtal enotno nastopanje Slovencev, neglede na ideološke razlike — Pozdrav goriškega župana Martine — Dušan Šinigoj govoril v imenu komunistov iz Nove Gorice »KPI postavlja problem slovenske narodne manjšine v Italiji kot princip in potrebno je, da se ta Droblem predloži na državnem kongresu KPI, ki bo v bližnji prihodnosti v Milanu.* Tako je dejal pokrajinski tajnik KPI Menichino na kongresu, ki se je začel v petek zvečer. »Ne moremo si zamisliti na našem področju resnične demokracije, če se takoj ne povežemo z vprašanjem tukajšnje narodnostne skupnosti.* V skoraj dveurnem tajniškem poročilu se je Menichino poglobil v vse probleme, ki jih mora KPI resno preštudirati in jim poiskati primerno rešitev. Podrobno je analiziral politični položaj v Italiji, še posebno v luči predsedniških volitev. Dejal je, da Je stanje kritično. kajti videli smo, kako se je Krščanska demokracija obnašala na predsedniških volitvah in vemo tudi s pomočjo katerih glasov je hii predsednik izvoljen. Zaradi tega pa ne smemo trditi — je dejal — da v Krščanski demokraciji ni levice in ne smemo iti na stališče, da je treba to stranko razbiti. marveč je potrebno, da premaknemo njeno os in tudi os vse politike v Italiji na levo. Zaustavil se Je tudi na odnosih, ki jih KPI ima do drugih strank. Podrobno 1e analiziral politiko levega centra. Ta koalicija stoji — je dejal govornik — na zelo šibkih nogah, in to se izraža v akcijah njene politike in zato Je tudi nujno, da pridemo do trenutkov, ko je edini izhod v vladni krizi, katera se nam obeta prav v tem trenutku. V razčlenjevanju mednarodne politike se je tajnik KPI zaustavil ob problemu Vietnama, Berlina ter razorožitve. Italija je prezaprta in prevezana, Jc dejal, ko je govoril o zunanji politiki. Če se nam včasih zazdi, da se je od znotraj nekaj zboljšalo, tega dne moremo trditi o italijanski zunanji politiki. Stiki s sosedno Jugoslavijo so na vseh področjih nezadostni, je nadaljeval Menichino, potrebno jih Je povečati v luči mirnega sožitja, na katero se vsi seklicujemo. Izrazil Je tudi zaskrbljenost zaradi reakcionarnih sil, ki so se v zadnjem času pojavile v Jugoslaviji, vendar smo prepričani, Je dejal, da bo Jugoslavija sama znala obdržati trdnost enotnostmi politike. Menichino je zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da Je partija. nacionalna komponenta, ki ima in mora imeti/ v vodenju državne politike veliko besedo in četudi je v opoziciji, lahko mnogo doprinese za dosego ciljev enakopravnosti in miru. Kongres, ki se je začel v petek zvečer, Je odprl tajnik goriške sekcije Itaio Chiarion. Poudaril je važnost, da se Je to njih delo začelo prav v dvorani UGG, ki je v pre teklosti imela svoj značilen pečat, in v tem je videl tudi velik uspeh ter popularnost, ki Jo partija uživa v Italiji. Pozdravil je goriškega župana Martino, predstavnike političnih strank ter delegacijo Zveze komunistov iz Nove Gorice. Sledil je pozdrav Jožeta Jarca v slovenščini. Tudi on Je dejal, da Je KPI željna razpravljati o vprašanjih slovenske narodne manjšine ter o problemih vsega delavskega ljudstva sploh. Na govorniški oder Je nato stopil goriški župan Martina, ki je prinesel kongresu pozdrave v imenu občinske uprave. Četudi smo si v marsičem nasprotni, Je dejal, Je vendar med nami nekaj stičnih točk, ki nas vežejo v skup nem iskanju poti, ki naj nas pripeljejo do blagostanja in miru. KPI se Je v naši pokrajini pokazala kot važna komponenta in to predvsem v reševanju problemov etnične manjšine. Sledili so pozdravi predstavnikov strank in drugih organizacij pokrajinskemu kongresu. Tajnik De Simone je pozdravil v imenu Krščanske demokracije. Prav tako je za Socialistično stranko Italije pozdravil kongres tajnik Gior gio Dellaigo. Za PSDI je pozdravil prof. Zucalli, za PSIUP prof. Cum-peta ter za PLI tajnik Lugnami. Pozdravni govor Je imel tudi predstavnik SKGZ Gorazd Vesel. Kongresu je zaželel obilo uspeha za dosego postavljenih ciljev. Izrazil Je prepričanje, da bomo Slovenci mogli realizirati marsikatero narodnostno zahtevo, če bomo tudi v bodoče nastopali enotno. Tudi sam sprejem pri vladnem predsedniku Colombu je sad enotnih stališč, ki se oblikujejo znotraj manjšine. Če bomo na temelju akcijske enotno sti nadaljevali tako politiko, ki jo podpirajo vse komponente naše skupnosti, se bomo razvili v sub jekt, ki lahko postane in mora postati važen nosilec boja za globalno zakonsko zaščito. »Te naše perspektivne politike ne bomo uresničili,* Je nadaljeval Vesel, »če vse naše komponente ne bodo zanjo pripravljene tudi nekaj žrtvovati. Treba se je izogibati vsaki polemiki glede zakonskih ukrepov za manjšinsko zaščito, ki so bili predloženi parlamentu in med katerimi Je bil prvi ravno zakonski predlog KPI. Naša narodna skupnost hoče ob dejanski podpori vseh resnično demokratičnih in naprednih si! u-veljaviti enotno merilo v ravnanju z manjšinami ter hkrati uvesti e-notno merilo v odnosu do sloven ske narodne skupnosti. T pomeni, da mora naša družba zagotoviti vsem manjšinam enako stopnjo pravic ne glede na njihove zgodo vinske, ambientalne ter gospodar- sko - politične specifičnosti in hkrati tudi odpraviti razdelitev slovenske skupnosti na tri kategorije, kar ustvarja tudi tri stopnje pravic ali nepravic, s popolno narodno brezpravnostjo Slovencev v Nadiški, Terski, Kanalski dolini in Reziji, Prepričani smo,* je zaključil Vesel, «da imamo v italijanskih komunistih iskrenega zaveznika v tem našem t>oju za zaščito narodnostne skupnosti, ki je važna sestavina demokracije in napredka za počlovečenje naše družbe.* Sledil je pozdrav Dušana Šinigoja, ki je v imenu Zveze komunistov iz Nove Gorice zaželel obilo uspeha kongresnemu delu KPI. Dejal je, da so se tudi pri njih pojavile reakcionarne sile, katere Je pa delovno ljudstvo znalo kompaktno zavrniti. Izrazil je željo, da bi se obstoječi stiki med obema država- IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI S stranske poti je zavozil naravnost pod kolesa avtobusa Gospodar presenetil tatu, ko je ta hotel odpeljati avto ma še bolj poglobili in to na vseh področjih. Moramo nadaljevati boj, je dejal, da povečamo ugled delavskega ljudstva v svetu. Po pozdravih so na kongresu izvolili razne delovne komisije, nato je sledilo tajniško poročilo, o katerem smo že zgoraj poročali. Zasedanje se je nadaljevalo včeraj, danes pa se bo kongres zaključil. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo roditeljski sestanek za starše dijakov te šole jutri. 17. t. m. ob 18. uri v prostorih te šole v Ul. Ran-1 šofer takoj obrnil na levo, ni mo-daccio v Gorici. Vabljeni so starši , gel preprečiti nesreče in je skute- I rista Zuliana podrl s svojim vo- Pred približno 27 meseci, ali točneje 26. oktobra 1969 nekaj po 9. uri dopoldne se je pripetila na cesti v bližini Krrnina prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje takrat Slletni Nerino Zulian iz Krmina, Ul. Ara Pacis 19. Zadevo so obravnavali na zadnji razpravi pred okrožnim sodiščem v Gorici. Pred sodniki se je moral zagovarjati šofer 42-letni Felice Bos-si iz Pordenona, Ul. S. Quirino 70, ki je tistega dne vozil turi-stičhi avtobus po cesti Videm-Trst v smeri proti Trstu. V vozilu je bilo 22 mladih izletnikov iz skupine mladih komunistov iz Pordenona. Pri km 0.600 državne ceste št. 305 je šofer komaj dober meter pred seboj opazil skuterista, ki je nenadoma prišel s stranske poti na glavno cesto. Čeprav je in skrbniki. uiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuAi GRADBENA DELA BODO KMALU ZAKLJUČENA V Sov odejah bo nov prosvetni dom kmalu sprejel domače in tuje goste V nabiralni akciji so domačini doslej nabrali 1.266.720 lir - Skoro ni družine, ki ne bi za prosvetni dom prispevala - Nabiralna akcija se nadaljuje že pred nekaj dnevi smo objavili seznam oseb, ki so prispevale za gradnjo in opremo prosvetnega doma v Sovodnjah. O tej hvalevredni pobudi sovodenjskih prosvetnih in športnih delavcev .je bil govor tudi na posvetovanju zastopnikov soriških prosvetnih društev in marsikatero društvo ,ie obljubilo svoje sodelovanje z gostovanji v bodočem prosvetnem domu. Domačini so nam povedali, da t>o stavba kmalu gotova in upajo, da bo moč dom otvoriti že v tei zimski sezoni. V našem članku objavljamo drugi seznam oseb, v glavnem Sovo denjcev, ki so prispevali za prosvetni dom. Opozoriti moramo našo javnost na dejstvo, da smo v našem listu zabeležili v teh dneh tudi prispevke od drugod v ta namen Vižintin, Giovanni Tomasin. Andrej Fajt, Angela - Ana Cotič, Edvard Fajt, Alojz Devetak, Avgust Tavčar, Franjo Cotič, Ana Gerzej. Jožko Cotič, Ivan Vižintin, Marija Tomšič, Alojz Tomšič, Mirko Kuzmin, Emil Vižintin, Franjo Masten. Janko Cotič, Danilo Cotič. Danilo Pelicon, Pavla Vižintin, Mirko Lukman, Venceslav Klanjšček, Malka Vižintin, Jožica Pavletič, Jožko Vižintin, Lado Cijak, Julko Ožbot, Gabrijela Uršič, Franjo Rojec, Vilko Cotič, Kazimir Petejan, Aldo Čavdek. Potite Venuto, Livio Furlan. Milan Cotič, Maria Marson, Gian-ni Marson, Giulio Nardin, Vivjana Damjan Jarc, Ivanka Cotič, Lurio Mozetič, Franc Plesničar, Vilko Tomšič, Gizela Vižintin, Andro Tomšič, Rado-Anica Pelicon, Vido Ci- Kot smo že omenili je doslej na biralna akcija potekala v glavnem v Sovodnjah. Zastopniki prosvetnega društva sprejemajo še vedno prispevke Prav tako jih sprejemamo v našem uredništvu. Doslej so nabrali točno 1,266.720 lir. Svojo podporo so nekateri obljubili v blagu in v delih pri dovršitvi stavbe! o teh ix>mo poročali kasneje), prav tako so podporo v denarju obljubili številna druga podjetja in posamezniki. žitom. Nesrečneža je vrglo na desno in obležal je kak meter dalje mrtev pri svojem vozilu ob cesta. V tem smislu je povedal o nesreči šofer in tudi priče so v glavnem potrdile njegovo razlago. Državni tožilec je sicer predlagal za Bossija 8 mesecev zapora in odvzem voznega dovoljenja za dobo enega leta, sodišče pa ga je oprostilo, češ da nd bil kriv za nesrečo. Državni tožilec je proti razsodbi vložil priziv. Obtoženca je branil odv. De Denaro. Pri drugi razpravi so v odsotnosti obtoženca obravnavali poskus tatvine avtomobila na Solkanskem polju, ki ga je zagrešil 25-letni Livio Gobato iz Gorice, Ul. Don Bosco 3. Dne 12. julija 1970 nekaj po 23. uri je lastnik avtomobila opel kadet Mario Vida v bližini gostilne «Agli scogli* na Solkanskem polju v Gorici zasačil v svojem vozilu neznanca, ki je vlomil ključavnico pri vratih, se vsedel v avto in ga skušal odpeljati. Takoj ga je zagrabil in skušal potegniti na prosto. Neznancu p>a se je posrečilo, da se je iztrgal njegovemu prijemu ter izginil v noči. Vendar je Vida imel še toliko časa, da je videl v obraz vlomilca, ki se mu je zdel nekoliko znan. Ko je kmalu potem prijavil zadevo karabinjerjem, se je tudi spomnil, da je videl neznanca pred časom v gostilni »Kredi* v Ul. Ca-puccini, s katerim se je nekaj sporekel. Ko ga je opisal, je policija takoj poiskala v arhivu podatke in sliko Livia Gobata, v katerem je Vida spoznal tatu, ki ga je potem policija aretirala in prijavila sodišču. Državni tožilec je zanj predlagal 8 mesecev zapora in 80 tisoč lir globe. Sodišče je temu dodalo še svoje stroške. Brani) ga je odv. Mayo. Ker je nabiralna akcija potekal« v j jan, jank0 Petejan, Peter Tomšič, glavnem v Sovodnjah, vahimo vse, Srečko Tomšič, Franc Petejan, Ven-ki bi radi kaj prispevali v ta na- ceslav Gulin. Franc Lukman. Bo-men, da izročijo svoje prispevke na | gomil Cotič, Avgust Devetak, Jožef TT' Devetak, Danilo Devetak, Ivan Petejan, Giovanni Bertagnoli, Ivan Petejan, Franc Petejan. Dotič Ci-jan, Serafin Petejan, Milan Petejan, Roman Cijan, Slavko Florenin, Leopold Gruden, Ciril Butkovič, Franc Tomšič. Slavko Gulin, Ivo Gulin, Bruno Petejan (Rubije), Danilo Ožbot (Rupa), »Pri Tomažu* (Gabrje), Danilo Pavletič (Gabrje), Štefan Bukovec (Gorica), Oskar Kovic (Peč). Francesco Vecchiet (Gorica), F.lli Salvador (Rupa), La Goriziana (Gorica). našem uredništvu v Gorici. Ul. 24. maja L Drugi seznam darovalcev denarja je naslednji: Aleksander Tomšič. Drago Butkovič, Mirko Hmeljak, Ana Vižintin, Emil Lasič, Milka Devetak, Marko Devetak, Ivan Boškin, Severin Cotič, Rudolf Pavletič, Giovanni Dottori, Jožef Devetak. Giovanni Bernardis, Roman Butkovič, Alojz Butkovič, Elvira Lukman, Franc Petejan, Milena Tomšič, Janko Tomšič, Alojz Monti, Mirko iiiutiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiHHiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiia OB SREČANJU «MAL1H 0DR0V» V NOVI GORICI Okrogla miza o gledališki avantgardi pri Slovencih Nastop celjskega Ljudskega gledališča s Pinterjevim «Hišnikom» po besedah upravnika tega gle- So doties lil jutri išča Jožeta Babiča, nekako; gledališče V Novi Gorici irtet.n vi ml lrmf HpIovtiii anramilft* 9 Delovanje eksperimentalnih in avantgardnih skupin in drugih občasnih gledaliških iskanj v slovenski gledališki tvornosti je bila nekako osnovna tema pogovora okrogle mize, ki jo je v okviru »Goriškega srečanja malih odrov* včeraj dopoldne organiziralo Primorsko dramsko gledališče in id je dališča predstavljal kot delovni spremljevalec vrh tega prvega festivala slovenskih malih odrov. Pogovora, ki ga je vodil dramaturg M. G. L. Lojze Filipič, so se udeležili nekateri pomembni in vidni predstavniki slovenskega gledališkega življenja: režiserji Fran Žižek, Jože Babič, Zvonimir Šellbauer ter Iztok Tory, dramatika Marjan Marinc in Ivan Mrak, pesnik Dane Zajc, scenografa Sveta Jovanovič in Matjaž Vipotnik ter igralec Jurij Souček. Iz ob činstva pa so posegla v debato dramatik Dominik Smole, študent ljubljanske A. G. F. T. Tone Ber-šak, književnik Tone Pavček ter publicista Herman Vogel in Andrej Inkret. Prvi del pogovora je bil namenjen ugotovitvi zgodovinskega razvoja slovenske avantgarde ter orisu tega upornega in hkrati tekajočega elementa v razvoju slovenske gledališke akcije, drugi del pa je zadeval sodobna gledališka iskanja pri Slovencih. Medtem ko je prvi del v celoti uspel, drugi ni dal zaželenih rezultatov. Podrobneje bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali prihodnjič. Za kroniko naj še zabeležimo, da je ob priložnosti okrogle mize goriško gledališče izdalo gledališki list »Srečanja*, ki prinaša krajše obrazložitve predstavljenih del ter zanimiv članek izpod peresa M. K. o prvih začetkih slovenske avantgarde pri nas. Sinoči je bila v prenovljeni komorni dvorani goriškega P. D. G. tudi prva predstava drugega kroga srečanja. Nastopili so člani celjskega Ljudskega gledališča s Pinterjevim «Hišnikom*. O delu bomo še podrobneje poročali. S. V. V dvorani komornega gledališča v Novi Gorici bodo danes in jutri zadnje predstave «goriškega srečanja malih odrov*. Danes ob 16. uri je m sporedu nastop Teatra ITD iz Zagreba z igro Petra Handka *Kaspar». ob 20. uri pa bodo nastopili igralci Male drame SNG iz Ljubljanske igro z Jožeta Javorša *Konec hrepenenja*. Jutri popoldne ob 16. uri je na sporedu nastop igralcev Eksperimentalnega gledališča »Glej* iz Ljubljane z igro Dušana Jovanoviča (po motivih Bojana Štiha) «Spomenik G*. Ob 20. uri pa bo nastopilo Slovensko gledališče iz Trsta z igro Le Rop Jonesa tčreva*. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU MALI ODER Jutri, 17. t. m. ob 20. uri v NOVI GORICI Jones LeRoi ČREVA (The Dutchman) Igrata: Bogdana Bratuževa in Anton Petje Prevod: Dušan Tomše Scena to kostumi: Klavdij Palčič Režija MARIO URŠIČ Prepov. mladini pod 18. letom. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih Goriškega turističnega društva je bilo včeraj zjutraj stanje snega po raznih goriških smučiščih naslednje: LOKVE: —3 stopinje; 30 cm snega; parkirišče urejeno, cesta prevozna in vlečnice obratujejo. ČRNI VRH NAD IDRIJO: -3 stopinje; 35 cm snega; cesta je prevozna in vlečnice obratujejo. LIVEK: —1 stopinja; 30-60 cm snega; cesta je prevozna in vlečnice obratujejo. Seznam davkov na goriškem županstvu Davčna urad goriškega županstva sporoča, da ima na vpogled od 17. do 21. januarja razne državne dav ke. Davčni zavezanci jih bodo '■ro-radi plačati v 6 obrokih začenši od 10. februarja. Proti nepravilnostim je treba vložiti pritožbo v predpisanem roku. Mladinski krožek iz Gorice skupno s Klubom S. Gregorčič prireja vsako nedeljo PLESNE ČAJANKE ki bodo v prostorih kluba na Kor-zu Verdi 13, s pričetkom ob 17. uri. Razna obvestila Na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ulici Malta 2 sprejemajo prednaročila za ponatis »Zgodovine Tolminske* Simona Rutarja, ki jo bo izdal Muzej y Novi Gorici. Knjiga bo obsegala nad 200 strani in so v njej zanimivosti o življenju na Tolminskem v preteklosti. iz goriškega matičnega urada Dne 14. in 15. januarja so na ganskem matičnem urad/u prijavili 13 rojstev, 9 smrti, poročili so se trije pari in štiri so oklicali. ROJSTVA: Martin Sosai, Andrea Millo, Manuela Tommasini, Diego Pianura, Liliana Sambo, Alessio Fabbris, Laura Culot, Alessio Cu-lot, Stefano Tufano, Barbara Brundam, Samantha Comelli, Luca Be-nossi in Fuldo Žigon. UMRLI SO; 61-letna upokojenka Silvia Bertinazzi; 80-ietni invalid Luigi Primosig; 55-letni delavec En-rico Mauri, 73-letni duhovnik Gia-oomo Cian; 75-letni upokojenec Antonio Medeot: 78-letnd upokojenec Agostino Erzetig; 80-letni upokojenec Luigi Moretto; 48-letna gospodinja Luigia Cabas in 52-letna Ana Kocjančič POROKE; uradnik Bruno Miliesi in gospodinja Liliana Batti; Andrea Saksida in študentka Miroslava Braini; uradnik Luriano Špindler in profesorica Maria Bonino, OKLICI: delavec Livio Cortese in delavka Anna Torrisi; mesar Lu-tiano Stabile in frizerka Gioda Strussiat; avtoličar Silvio Grende-ne in otroška negovalka Anna Rosa Mauri; poljedelec Renato Clan-cis in šivilja Dinora Gabrini. TEČAJ MODERNIH PLESOV bo v Gorici, Verdijev korzo 13. Vpisovanje do 20. januarja 1972 na sedežu SPZ v Ul. Malta 2/1, tel. 24-95. Podrobnejša pojasnila ob vpisu. KLUB »SIMON GREGORČIČ* GORICA vabi na predavanje o temi ZAKONSKA ZAŠČITA SLOVENCEV: PAKET SKGZ Predaval bo Boris Race, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze. — Predavanje bo v četrtek, 20. 1. ob 20.30 na sedežu kluba, Korzo Verdi 13. Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Cenisi; sodnika Man-cuso in Succi; zap. Nodetti. Gorica VERDI 15.00-22.00: »Cavalieri sel- vaggi*, O. Sharif; ktoemaskopski film v barvah. CORSO 14.30—22.: «Incontro», M. Ra-nieri to F. Bolkan; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERN1SS1MO 15.00-22.00: »Desi-deri e voglie pazze di tre insazia-bili ragazze*, E. Fenek in R. Wol-ter; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.15—21.30: »La cittš degli Accjuanti*, S. VVhitman to R. Wagner; ktoemaskopski film v barvah. VITTORIA 15.00-21.30: «Quando gll uomini armarono la clava e... con le .donne fecero din-don», V. Ca-prioli in N. Cassini; ktoemaskopski barvni film, mladini ;>od 18. letom prepovedan. Vršič AZZURRO ob 14.00; «E’ tomato Zapata... hai chiuso un’altra volta?* L. Van Cleeft to Anna Incontrera, barvni film. EXCELSIOR ob 14.00: »Trastevere*. Nino Manfredi in De Sica. barvni film PRINCIPE ob 14.00: »Una squillO per 1’ispettore Kloud*. J. Fonda to D Suthprland. barvni film S. MICHELF ob 14.00: «La donna dalla maschera di ferro*. L. Hayworth. dodatek «Le disavventure di Stanlio e Olio. \ora Gorica SOČA (N. Gorica); »Ljubezenska zgodba*, ameriški barvni film -ob 16., 18. in 20. SVOBODA (Šempeter); »Divja tolra* ameriški barvni film — ob 15.. 17 in 20. PRVAČINA: »Nezgrešljivi šango*. i talijanski barvni film - ob 17. in 20 RENČE: «Dolgi dnevi maščevanja* italijanski barvni film — ob 17 in 19. ŠEMPAS; »Tajni vražji agent*, italijanski barvna film — ob 17. in 19.30 KANAL: »Malenkosti ustvarjajo življenje*, francoski film — ob 17. in 19.30. DESKLE: «Borsalino», francoski barvni film — ob 17. to 19.30. GLASBENA MLADINA GORICA priredi v petek, 21. Januarja ob 20.30 v dvorani Palače Attems na Trgu De Amicis KONCERT BAROČNEGA ANSAMBLA IZ TRSTA Izvajali bodo dela baročnih mojstrov. Mali oglasi PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA UOKItid - Ui lluca d*Aost» Uit - tel iMi urOHJCia PREVZEMAM«/ ČREVO/ VSAKOVRSTNEGA UUUt ZAHVALA žena Ada, sta Marino, sestra Iva, mati, svaki m vsi sorodniki se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so darovali cvetje to so sočustvovali z njimi ob izgubi dragega RUDIJA Posebna zahvala g. župniku iz Sovodenj. Sovodnje, 16. januarja 1972 ZAHVALA Vsem, Id so nam stali ob strani ob hudi izgubi to spremili na njeni zadnji poti našo drago mamo ta sestro ANTONIJO BAČAR ki nas je zapustila dne 8. t. m. v 73, letu starosti, se še enkrat »rav iskreno zahvaljujemo. Sin Žarko ln sestre pokojnice V Sovodnjah, 16. januarja 1972 DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna ALESANI, Ulica Carducci 12, tel. 2268. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold dr. Olivetti, Ulica I. maja 94, tel. 733-28. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER Vanda, Ul. IX. avgusta 3. DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje, Števerjan dr. MARIO FORNASARI. Ul. Goldoni 8. tel. 5077 dr. FAKIO BELTRAME. Ul. Puccini, tel. 2455 Krmip in okolica dr. PAUSI, Ul Ud in e 117, S. Lorenzo. KMETIJSKI VOZ tudi za pri preg" na traktor to z vsemi priključki, se ugodno proda. Ogled vsak dan. Andrej žužič, Vrtna ul. v Doberdobu. VAJENKO - PRODAJALKO staro 15 16 let z znanjem slovenščine, išče trgovina s kovčki Tomani — Gorica, Korzo Verdi 94 — tel. 20-45. nov nit KULTURA 16. januar]« 1971 OB 30. OBLETNICI URmitAiA /KRAŠKEGA PROCESA Zgodo vinsko-sodobna razstava s širokim objektivnim pogledom Razstavo je s študijskim preučevanjem, vendar s poljudnim izborom pripravila sodelavka Odseka za zgodovino in etnografijo Ž. Grudnova Sredi decembra .ie bila v okviru jj^av job trideseti obletnici diru-snn8 • procesa prirejena .jiunska, zgodovinska razstava, si jo je precej občinstva ogledalo br \ ^u^urnem domu (15. decem-?'• nato je bila prenesena za “°boto 18. in nedeljo 19. decembra . openski Prosvetni doti:, da so si ogledali še udeleženci komemo-rac‘ie na strelišču. , ^ar sta boli obe razstavi krat-Jf^ajni. je Slovenska prosvetna r^eza pod katere pokroviteljstvom * bila razstava organizirana, skle-ia, da postane ta potovalna in jo •oorejo dobiti v svoje kraje vsa ®ustva. Da je bil ta sklep povsem mestu, je dokazala srednješolca mladina, ki je iz lastne pobude "bodila razstavo na šoli in obe-j®m tudi kratko komemoracijo, "Radina je s tem demantirala po-f™slek, ki ga je v intervjuju za le-Jadranski koledar izrekel Ivn,. izmed voditel.iev nekdanjega medinskega gibanja dr. Dorče Sar-r"5 z vprašanjem «Se mladina za J? stvari v resnici zanima?* Kaže. l®. s®, in Stanko Renko, v istem Pledarju zatrjuje, da se «opažajo rni'j. 'P zahteve v prvi vrsti pri nj —, da se tudi za to našo Rodovino (mišljena je zgodovina ,^°dnoosv°bodilnega boja) začne °rati gradivo*. _ J”e naj bi bil znak te želje pn adini, po odkrivanju in razpore-”,u zgodovinskih dejstev od konca j ve do konca druge svetovne vojne «0k °.. ie Popravil razstavo štft ^'desetletnici drugega trža-^®Ra procesa* mlad človek, potem jjjoram reči, da je bilo raziskovanje Pričakovanje pravilno zastavlje-jR 'n Usmerjeno. Le da ena sama ^stovka ne napravi pomladi, pa s> želeli širšega aktivnega zani-tjpj"'8 m'a.jše generacije za tovrstno P- za kar ima veliko število naše voščene in angažirane mladine vse ^ovne pogoje. hi res že čas, da se lotimo do?o^a ^diva za dobo od 1918 1945 zelo intenzivno im poglobil?0- ker se bo maralo zgodovino-Ps.le prav te dobe ob skromnosti ^'vskih virov močno nasloniti na ^°minsko gradivo, ki pa ga je tre-^ v glavnem zbrati. Izšla je 4. številka družinske revije Do sedaj je bil morda čas za ob- akcijah narodnorevolucioname orga-jektivno zbiranje in razvrščanje j nizacije TIGR. Vmes je prikazano gradiva še neprimeren. Starejši rod, ki je bil ustvarjalec zgodovine te dobe, je bil osebno angažiran na ta ali oni način in je zato nujno subjektiven. Poieg tega pa so hromile voljo po zbiranju gradiva razne tendenčne smeri, na eni strani monopoliziranje odporniškega in osvobodilnega gibanja, na drugi enostransko proglašanje tega gibanja za zgolj komunistično, na tretji strani pa nesrečna domislica o •»sramotni preteklosti*. Osvobojena vseh teh tabujev se je mlada sodelavka Odseka za zgodovino in etnografijo Živa Gruden lotila dela in zasnovala razstavo «Ob tridesetletnici drugega tržaškega procesa* s širokim, objektivnim pogledom, da ni razstava le «zgo-dovinska* temveč sodobna saj jo začenja s sliko oskrunjenega bazoviškega spomenika, kar je takoj spočetka obiskovalcu razstave glasen memento, da boj. ki ga razstava prikazuje, še vedno traja, v sicer izpremen,jenih pogojih in oblikah. In bazoviški spomenik nam pove še to, da je bil ves naš boj, četudi so ga vodile razne ločene skupine, vendarle po svojih ciljih, le en sam skupen boj na smrt obsojenega ljudstva. To nam pove tudi pesmica trinajstletnega Pinka Tomažiča in značilna slika, ki je izrez fotografije prijateljske skupine (celotna slika je objavljena v četrti številki revije Dan) na kateri so Ferdo Bidovec, Pinko Tomažič in Danilo Zelen. Prijatelji, ki so vsak po svoji poti iskali srečo in svobodo svojemu ljudstvu in so se njihove življenjske poti združile v ve ličind njihovih junaških smrti. Odveč bi bilo podrobneje opisovati celo razstavo, ki ni le informativna za obiskovalca, ki si jo ogleda v krajšem času, temveč ima tudi za tovrstne razstave neobičajen študijski značaj, ker .je razstavljena tudi obilica dokumentarnih listin v vernih fotografijah. Tako bo mimo neke splošne informacije, ki jo razstava nudi vsakemu obiskovalcu. dala možnost poglobljenega študija tudi zahtevnejšemu proučevalcu dobe tridesetih let. Pripominjamo pa. da .je imela organizatorka razstave težko delo pri izboru eksponatov, saj ji je ostal še cel kup dokumentov, ki so bili za študijskega človeka dokaj mikavni, da bi jih razstavila, a jih je morala na račun «poljudnosti» odložiti: zato pa toliko bolj izstopa na razstavi neprekinjenost našega odpora proti fašizmu. Komaj so odjeknili streli na bazovski planoti nam dokumenti iz leta 1931 že pričajo, da je ba-zovska eksekucija imela nasproten učinek, kot so to pričakovali črnosrajčniki sodniki posebnega fašističnega sodišča. In tako se rdeča nit odpora pokazuje sedaj v organiziranju in propagandnemu delu Komunistične partije, sedaj zopet v propagandno delo raznih dijaških in mladinskih skupin, ki so nastopale pod raznimi imeni kot so Štempiharji in drugi. Kasneje se srečamo s skupno Ljudsko fronto in z akcijskim sporazumom med Komunistično fronto Italije in med TIGR. In sredi obsednega stanja, v katerem ie bil Trst in vsa Primorska v dneh procesa, se pojavijo med našim ljudstvom letaki Osvobodilne fronte. V ta pregled razvoja je vključen kot osrednji del razstave sam proces z za- nimivimi uradnimi dokumenti, z osebnimi spominskimi slikami nekaterih obsojencev, s poslednjimi pismi Pinka Tomažiča in Simona Kosa in s policijskimi slikami prav vseh obsojencev. Razstava, ki je nastala s skrbnim iskanjem in proučevanjem vsega doslej dostopnega gradiva, je prav gotovo bila dostojna počastitev žrtev drugega tržaškega procesa. Sedaj je na društvih, da omogočijo ogled razstave še drugim množicam našega ljudstva, ki niso imele prilike si ogledati razstavo v decembru. DRAGO PAHOR 2 razstave ob 30. obletnici drugega tržaškega procesa ....................■Iiinmm.m...■>■■■■■■■...im.... .........mn.....n 5. KONCERT ZA ABONMA GLASBENE MATICE «Tržaški baročni ansambeh bo nastopil v Kulturnem domu Ansambel sestavljajo Miloš Pahor (flavta), Giovanni Sperandio (oboa), Nereo Gašperini (čelo) in Dina Slama (klavičembalo) - Koncert bo 22. januarja člani »Tržaškega baročnega ansambla* »Tržaški baročni ansambel* obstaja približno sedem let. V tem času njegovi nastopi sicer niso bili zelo pogostni, toda redni, tako da ansambel nikoli ni prenehal I z delom. Jedro ansambla je duo Pahor - Slama (ki drugače nastopa tudi samostojno), ki se mu v večjem ali manjšem številu pridružijo drugi izvajavci — odvisno l|ttimiiiiii„il„,ll„,il„„„im,i„m,i,i„limi,iinMiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiml|||lmmi,||||imiiiiiiiiimiiiiiil|limi,mm Hmiiimninimiiimn .................................................. MARIBORSKO KULTURNO PISMO Pestro, zanimivo, kvalitetno Član SG iz Trsta Stane Raztresen je s svojim recitalom v Ribnici na Pohorju Počastil spomin velikega slovenskega odrskega umetnika Staneta Severja Za slovo starega leta nam je mariborski umetnik Ivan 1®^ postregel v lastna Mali ga-riJi s kojekcjjo podob, ki so j- stale v zadnji polovici leta. ' vselej, so v družbi nekaj ■®nih slik vzbudile veliko zanikanje, saj s svojo sicer poznalo. uP°dobitveno tehniko vsaki-Preseneti ljubitelje likovne sta tK>St' t‘utmi. Raz-l ,V® bo odprta do spomladi, JH™ > slikar čobal si je zastavil ■ vsake pol leta prikazati v do-hstvarj^b^Ji sadove polletnega solistični koncert na har- _________________ nfj!3 ^av'a Uršičeva. S prefi-i„ . tehniko in toplim občutjem gj ®VaJala dela skladateljev Han-' Debussya, Iberta, Hinde- DEČKI Pol 1°® Opčinah \ >' '•* — libertas Trst • • • namizni tenis ŽENSKA LIGA 9.30 v Nabrežini, PD I. Gruden K*» - Juli. *# * 2.00 v Nabrežini, PD I. Gruden f** — FARI * * * SMUČANJE TROFEJA granzotto veleslalom Tl°0 na Piancavallu •»mujejo tudi člani SPDT JUTRI JJNSMuek * JANUARJA 1972 ODBOJKA 19 MLADINKE B0, » v Trstu, stadion «1. maj* 'r A - Breg B TENIS Hobet K ^azilski teniški igralec ki stalno zastopa svo-i ■ Je 70 hidi v Davisovem pokala l u®riahil 18-letno hčerko ne-^^^■/^'kkega častnika in z njo Sol V ZDA' ZdaJ ^ 'šče In- ODBOJKA V ZAKLJUČNEM NASTOPU «PLAVIH» V okviru mladinskega prvenstva danes derbi med Krasom in Borom Tudi pri mladinkah bosta na sporedu dva derbija: Bor A - Breg B in Sloga B - Sloga A Danes bo razgibana dejavnost tudi na odbojkarskih igriščih pri mladinkah in mladincih. Pri mladincih se bodo mladi zastopniki Bora poslovili od nadaljnjega tekmovanja v tej kategoriji v derbiju s sovrstniki Krasa. Glede na zadnje nastope imata obe šesterici enake možnosti za osvojitev celotnega izkupička. Trenutno je Kras na tretjem mestu in ima šest točk, Bor pa je četrti in ima dve manj. Tudi v primeru zmage «plavih» pa ni nobenih možnosti več, da bi Bor prehitel Kras, ker imajo odbojkarji iz Zgonika precej boljšo razliko v setih. V primeru zmage Kraševcev pa se Zgoničanom ponuja lepa priložnost, da se premaknejo celo na drugo mesto. Vsekakor pa bo odločilno srečanje za mesto pod vrhom med Krasom in drugim kandidatom ENAOLI. Glede na napredek, ki so ga pokazali mladi odbojkarji Bora in dosedanje dobre nastope Krasa bo današnje srečanje na stadionu «Prvi maj* zanimivo in privlačno. * * * V prvi skupini deklet bosta danes na sporedu kar dve tekmi: OMA-Ju-lia in Inter - UGSS «A». Po vsej verjetnosti bosta zanesljiva zmagovalca v teh dveh spopadih OMA in ekipa Združenja šolskih športnih krožkov «A». Prva šesterka Bora se bo jutri zvečer spoprijela z Bregom B. Bor ima vse možnosti, da zmaga tudi v tem srečanju. Bor A bi moral v četrtek zvečer igrati tudi v Julio, toda ta tekma je bila preložena za sedem dni. V drugi skupini bo v Banah zanimivo srečanje med Slogo B in Bregom A. V petek 21. t. m. pa bo na stadionu «Prvi maj* derbi med Slogo A in Slogo B. V prvem spopadu se Bregu ponuja prilika, da si pribori še dve točki, derbi med Slogo A in B pa bo izredno izenačen in je težko vnaprej napovedati končnega zmagovalca. SMUČARSKI SKOKI V Mislinji bo danes tradicionalni troboj v smučarskih skokih med reprezentancami Slovenije, Koroške in Julijske krajine. Tekmovali bodo na 65-metrski skakalnici. Jugoslovanski smučarski skakalci, ki so se uvrstili v olimpijsko reprezentanco, so odpotovali na Češkoslovaško, kjer bodo pod vodstvom svojega trenerja Zdenka Remze na skupnem treningu v Štrbskem Plesu. V tem kraju imajo namreč 70 in 90-metrske skakalnice olimpijskih razmer. V Bayrischzellu je v teku svetovno časnikarsko smučarsko prvenstvo. Trajalo bo do 22. t. m. Nastopili bodo časnikarji iz Evrope, Amerike in Azije. PO ZAKLJUČKU JESENSKE SEZONE Nogometni obračun mladih na Goriškem Končno je le znana jesenska nogometna lestvica pionirjev občine Nova Gorica in sicer: 1. NK Vozila I. — 10 točk (26:5) 2. NK Adria Miren — 10 točk (11:2) 3. OŠ Šempeter — 8 točk 4. OŠ Solkan — 5 točk 5. TVD Partizan Renče — 3 točke (tekmo manj) 6. OŠ Nova Gorica — 1 točko NK Vozila II. — 4 točke (tekmo manj), sicer tekmuje izven konkurence. Borba pri vrhu za Končnega občinskega prvaka bo še zelo ostra. To je tudi prav, kajti prav zato bodo ta tekmovanja zanimiva. Vidi se, da je predvsem NK Adria začel res- fliliiiiiimiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiuimiiiiiunmiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimmiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiitimiim OB ŽREBANJU NASPROTNIKOV ZA DAVISOV POKAL Južnoafriška reprezentanca zopet na igriščih vsega sveta Začudenje v mednarodnih športnih krogih zaradi preklica suspenza tej rasistični državi Mednarodna teniška zveza je na svojem zasedanju v Londonu izžrebala nasprotnike za evropsko področje mednarodnega tekmovanja za Davisov pokal. Žreb je dal tak izid (v oklepajih nosilci skupin): Skupina A Romunija (1) — Švica Izrael ali Iran — Egipt Italija (8) - Avstrija Nizozemska — Norveška Jugoslavija (4) — Poljska Finska — Danska Sovjetska zveza (5) — Madžarska Libanon — Maroko Skupina B Luksemburg — Monaco Portugalska — Južna Afrika (6) Francija — Velika Britanija Bolgarija — Španija (3) Irska — Turčija Grčija — Zahodna Nemčija (7) Švedska — Nova Zelandija Belgija — Češkoslovaška (2) Predtekmo bodo morali odigrati do 31. marca, prvo kolo do 8. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiniiiiimniiMimiiiiiHiin ITALIJANI NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH V Sapporu osem nordijcev «Azzurri» 90 brez vsake možnosti za večji uspeh Tehnična komisija italijanske smučarske zveze je predlagala CONI imena osmih tekmovalcev nordijskih panog za olimpijske, igre v Sapporu. Predlog je bil" sOstšvljen na podlagi mednarodnih tekmovanj, ki so bjja m Južnem Tirolskem v, zadnjih dneh. Na teh teKmah so sodelovali poleg najboljših Italijanov še zahodni in vzhodni Nemci z najboljšimi postavami ter drugorazredna mlada vrsta Sovjetske zveze. Tekmovali so še Francozi, Švicarji in drugi, vendar bolj simbolično. Uspe hi so bili za Italijane porazni. Parabola, ki je pred štirimi leti z zlato kolajno Nonesa v Grenoblu, dosegla višek, je naglo padla in na velikih tekmovanjih startajo danes Italijani povsem odrezani od borbe za boljša mesta. Na mednarodnem uTiordijskem tednu v Južni Tirolski je bal najboljši uspeh 9. mesto Lombarda na 15 km, na 30 km pa' jw bil' prvi Italijan Biondini komaj 17. Zvezni trener Šved Nilsson je za pot v Sapporo predlagal tekmovalce: Biondini, Blanc, Ciochetti, Fa-vre, Kostner, Lombard, Nones in Stella. Ne glede na dosežene rezultate bi moral biti najboljši Blanc, Nonesa pa so v ekipo vključili bolj pod pritiskom specializiranega tiska in javnega mnenja. Olimpijski Naše mladinske odbojkarice — Breg B maja, četrtfinale do 22. maja, polfinale do 19. junija in finale do 24. Julija. Kot Je razvidno že iz razporeda srečanj je Mednarodna teniška zveza ponovno dovolila nastopiti na tem tekmovanju Južni Afriki, katero so zaradi njene rasistične politike izključili leta 1969. Niso pa dovolili nastopiti Rodeziji, kateri so praiv tako prepovedali sodelovati v Davisovem pokalu zaradi plemenskega razlikovanja, ki vlada v tej deželi. Ponovna vključitev Južne Afrike v Davisov pokal je seveda zbudila v mednarodnih športnih krogih veliko začudenje in negodovanje. Tako so, na primer, Švedi že napovedali, da preučujejo možnost u-mika iz tega tekmovanja, da bi tako protestirali proti ukrepu Mednarodne teniške zveze. Predsednik švedske teniške zveze Je dejal, da se bodo v zvezi s tem posvetovali tudi s teniškimi predstavniki ostalih držav, da bi podvzela enotno akcijo. Vse drugače so sprejeli, seveda, to vest v Južni Afriki sami. Tam so so izrazili nad preklicem suspen- ml.**. Dariolija, ki * M, jo-ata f&S&jtfflSfeSfgg prvak na 30 km v Sapporu niti ne bo starta! na tej progi, ker je v pomanjkljivi formi in v ne najboljši zdravsjv^pj kondiciji. Vključitev Nonesa je pomenila razočaranje za na 15 km dolgi progi boljši od mnogih - olimpijskih reprezentantov. Govori se, da si je pot v Sapporo marsikdo zagotovil bolj s komolci kot s smučmi. Usoda nordijcev v Sapporu pa je temna. Že na domačih tleh niso mogli na noben način poseči v borbo za boljša mesta proti Nemcem in mladim Sovjetom, upoštevati pa je treba, da je prava elita drugje, v Skandinaviji in v Sovjetski zvezi. K. B. mers pa Je dejal: »Zadovoljni smo, da bomo lahko zopet igrali povsod po svetu. Tudi vsi igralci ostalih držav bodo pri nas dobrodošli. Mi lahko dokažemo, da naša teniška zveza zastopa tako belopolte, kot temnopolte igralce, izmed katerih izbiramo reprezentanco izključno u-poštevajoč njihovo sposobnost.* Drugo vprašanje Je seveda, koliko v Južni Afriki skrbijo, da postanejo temnopolti domorodci enako sposobni, kot belci. NOGOMET DANES 14. kolo BOLOGNA - NAPOLI Barbaresco JUVENTUS - FIORENTINA Francescon MANTOVA - INTERNAZIONALE Michelotti MILAN - ATALANTA Mascali ROMA - TORINO Torelli SAMPDORIA - CAGLIARI Toselli VARESE - LANEROSSI V. Serafini H. VERONA - CATANZARO Lo Bello BLIOA 17. kolo BRESCIA -Marino FOGGIA -Cantelli LIVORNO -Porcelli NOVARA -Frasso PALERMO Reggiani PERUGIA -Camunata REGGIANA REGGINA -SORRENTO TARANTO COMO LAZIO GENOA CESENA - MONZA - BARI - TERNANA - MODENA - AREZZO - CATANIA no delati s pionirji in močno ogroža Vozila. Sedaj tekmuje 7 pionirskih ekip, vendar bi balo to tekmovanje še bolj privlačno, če bi kaka šola in morda NK Adria imela po dve ekipi. Tako bi še lažje izbirah najboljše igralce za bodoče mladinske enajsterice. Na žalost pa se zdi, da se je na območju novogoriške podzveze le NK Rudar iz Idrije (poleg občinske lige Nova Ganca) resno zavzel in je v jesenskem delu tekmoval s pionirji v svoji ligi, medtem ko tega sploh ni slišati od NK Tolmin in NK Primorje iz Ajdovščine, ki tekmujeta v ZCNL ter bi zato marala brezpogojno redno tekmovati z registriranimi pionirji! * * * Tudi prvenstveno mladinsko lestvico na območju nogometne podzveze Nova Gorica so za jesenski del nekam pozno sestavili. Temu je krivo dejstvo, da ob spornih primerih niso nekateri kluba, delegati in sodniki dostavili točnih in pravočasnih poročil. Za jesenski del mladinskega nogometnega prvenstva je lestvica 1. NK Vozila - 8 točk 2. NK Primorje iz Ajdovščine 5 točk 3. NK Adria iz Mirna — 4 točke 4. NK Tolmin — 3 točke 5. TVD Partizan iz Renč — brez točke. Res je škoda, da ne tekmujejo v goriški nogometni podzvezni ligi tudi mladinci nogomet, kluba Rudar iz Idrije in NK Vipave (kjer imajo precej mladine na razpolago), toda organizacijski in finančni razlogi to preprečujejo. Sicer pa bomo kmalu videla te mladince ponovno na igriščih, ker bodo predvidoma 5. in 12. marca t.l. pokalna podzvezna tekmovanja za člane in mladince. Varl R. NOGOMET POKAL NARODOV FINALE V ITALIJI? Težka naloga Jugoslavije proti Sovjetski zvezi Veliki mednarodni nogomet je doživel v sredo novo poglavje in dobil z žrebanjem v Ztiriehu nove «surovine» za predvidevanja, polemike in upanja. Žrebanje za najvažnejše tekmovanje, za pokal evropskih narodov, je gotovo dalo rezultat, ki ne odgovarja kakovosti osmih enajsteric. Zapet je imela srečo Italija, ki bi monala Belgijo v četrtini finala vsekakor premagati. Ključna bo tekma med Anglijo in Zahodno Nemčijo, ki bo bistveno vplivala na nadaljnje tekmovanje. V primeru — malo verjeten — da se bo v polfinale prebila Belgija, bo finalni del turnirja v Belgiji, ostala sta Anglija in Italija. V Angliji bi seveda igrali le če se bodo Angleži uvrstili v polfinale. V primeru uspeha Nemcev bo torej zaključni del v Italiji, kat pred štirimi leti, ko so »azzurri* osvojili naslov prvakov. Važno bo tudi srečanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki sta se v prvi izvedbi tekmovanja celo pomerili med seboj v finalu. Vsaj na papirju bi proti Romuniji morala napredovati tudi Madžarska. Največ tekem so odigrali Sovjeti, za njimi pa po vrsti Madžari, Angleži in Nemci, Jugoslovani, Belgijci, Italijani in Romuni. Uspehi dva kandidata za organizacijo pa 1 so bil taki: tekme zmage remiji porazi goli SOVJETSKA ZVEZA 14 8 6 0 31—5 MADŽARSKA 10 7 2 1 18-5 ANGLIJA 9 7 2 0 19—4 ZAH. NEMČIJA 9 7 II 25—4 JUGOSLAVIJA 8 3 3 2 11-6 BELGIJA 7 5 11 14-3 ROMUNIJA 6 4 11 10—3 ITALIJA 6 3 2 1 10-5 Sovjetska zveza ima številčno dobre pokazatelje, zmage pa so bile dosežene večinoma z zelo šibkimi posthvami. Edini prestižni uspeh je bila zmaga proti Španiji, Sovjete pa sta k remiju prisilili Bolgarija in Poljska. Isto velja tudi za Anglijo, ki je poleg tekmovanja za evropski pokal igrala samo še z britanskimi ekipami1. Trenutno je videti najboljša Zahodna Nemčija, ki se Je izkazala z odličnim napadom in več kot trdno obrambo. Ostale ekipe so imele bolj skrčen program, brez nobenega posebno težkega srečanja. Svetla točka Jugoslavije Je gotovo zmaga na tujem proti NDR, ne preveč spodbuden pa Je rezultat 0:0 proti Luk- semburgu. Remi 2:2 z Brazilijo Je bil bolj folklorna kot agonistična prireditev. Prve tekme parov Madžarska —■ Romunija, Anglija — Zahodna Nemčija, Jugoslavija — SZ in Italija — Belgija bodo 29. ali 30. apria, povratna srečanja pa 13. ali 14. maja. Finalni del bo sredi Junija. Ugoden je bil žreb tudi za milanski Inter v turnirju evropskih državnih prvakov. Belgijski Standard je na papirju nedvomno slabši. V ostalih tekmah bo tehnično najbolj zanimivo srečanje med nizozemskim Ajaxom, ki brani naslov, in angleškim Arsenalom. Nizozemci bodo zastopani tudi z državnim prvakom Fejenoordom. Prve četrtfinalne tekme bodo 8. marca, povratne pa 22. marca. K. B. ........................... V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA IRS1 Šeste zimske športne igre v drugi polovici februarja 6. Zimske športne igre 1972 bodo v nedeljo, 20. februarja v Žabnicah («Pista dell’angelo») za članske kategorije: "'iub s ' r' SMUČANJE Člani: 1952 in starejši. Starejši mladinci: 1953, 1954 in 1955 Mlajši mladinci: 1956 in 1957 v veleslalomu ter v nedeljo, 27. februarja v Sv. Antonu pri Trbižu za mladinske kategorije v veleslalomu: cicibani: 1958 in 1959 medvedki: 1960 in 1961 miški: 1962 in 1963 «baby sprint»: 1964, 1965 in 1966 SANKANJE medvedki: 1960 in 1961 miški: 1962 in 1963 ■ ra ^ c