a m ZE13 LET POSLOVNI IMENIKI SLOVENI ML ■esmi Tel.: 01/436 53 90. Iax: 01/436 05 20, www.rumenestrani.cein I N T E R MARKETING Brezplačen paket Exclusive. Brezplačen paket Exclusive vključuje večfunkcijski volan s tem pom atom, 16-colska platišča in strežnik za šest zgoščenk. Pridobili boste še več udobja in varnosti. In kar je najpomembnejše: prihranek znaša 416.000 tolarjev! www.malgaj.si # Mglggi Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 NAMESTO UVODNIKA POMEMBNEJŠE JEIEEONSKE ŠTEVILKE: POLICIJSKE POST KJE: ŽAGORJE:0 3 /5 6 -8 1 -OOZ TRBDVLJL03/5B-ZM 02 HRASTNIK:03/5G-41-B02 RADECE:03/5B-81-0DZ LITIJA:0 1 / 89- 8 3 - 1 4Z P KOM El NE INEOBMACIJE: 03/5 8 -5 5- 1 1 0 TARI: 050/61-83-48 050/83-31-07 10 K K V Sl V EN! BOM O VI: ZD RA0ECt03/5G-88-207 Z0 HRASTNIK:03/56-44-008 ZD IRB0VUt 03/56 -Z6-3ZZ ZD ZAG0RJE:03 /5 6- 5 5 - 00 0 FOTO TEDNA TIK PRED... KJE JE KAJ: STO LET ANE ZVONAR ($> MESTO ZAGORJE DOČAKALO ABRAHAMA ZNANI ZASAVCI KARB1DUKA JE TU ZAJEBAVLAC ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o. Cesta 20. julija 2.c. 1410 Zagorje ob Savi. tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motni kar (šport in kronično), Ranči Moljk (Miš maš), Marta I Irušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, lax: 03/56-64-494. 040/267-411. Tisk: Tiskarna Graeer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc , Cesta 20.j ulij a 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.402,00 SIT, III. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 KUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. tema NASI OTROCI SE NE ZNAJO DOBRO UČITI Vsi starši imamo velikokrat probleme kako bi pomagali našim otrokom. Ti prihajajo iz šole nejevoljni, nezadovoljni in nervozni. V njih se nabira jeza, nelagodnost, odpor, zato doživljajo vse več stresnih trenutkov, ki jim botrujejo skrb, nervoza, nelagodje, stiska zaradi premale pripravljenosti na pouk. Njihovo obnašanje je čudno, nerazumljivo. Sprašujemo se kako jim pomagati, kako skupaj najti pot do uspeha. Za to je potrebno mnogo časa, truda in vstrajnosti, saj večkrat naletimo na gluha ušesa svojih otrok in njihovih učiteljev, ko se polni upanja obrnemo še na koncu k njim po nasvet. Učitelji se radi pohvalijo, da so v šolskem letu predelali vso učno snov, ki je bila načrtovana. Uspeh učencev je na naslednjem mestu, saj je največkrat odraz sreče pri kontrolkah ali šolskih nalogah. Ko so vprašani, se zanašajo na pomoč sošolcev. Šolska leta bežijo, a pri mnogih ostajajo iste luknje v znanju skozi vse šolanje. Te luknje so posledica neutrjenega učenja med jemanjem snovi, saj so preverbe napovedane in tudi napovedano kaj bodo učenci pisali. Ob tem se mi nehote vsiljuje vprašanje kolike bodo “luknje” ostale in kako bodo z njimi lahko današnji otroci živeli, ko bodo odrasli. Redki so učitelji, ki zaznajo nemir, ki se poloti njihove učence, če kaj dobro ne obvladajo. Vsi, ki to znajo razumeti, jim skušajo pomagati in ponovno razložiti, da bi laže spoznali snov. Takih je na žalost vse manj, saj se sami komaj prebivajo skozi natrpane programe pri posameznih predmetih. Zahteve, ki jim jih postavljajo, so vse višje. Največ pa tako in tako veljajo le točke po končani šoli. Zato je učenje največkrat usmerjeno k poznavanju snovi, ki jo bo potrebno poznati ob zaključku šolanja. Moje trditve izhajajo iz dejstva, daje med otroki vse več teoretikov in vsemanj praktikov. Tudi šolski predmeti, ki so plod lastne ustvarjalnosti in sposobnosti nekaj svojega, se umikajo teoretičnim predmetom. Sprašujem se ali to pomeni, da bodo pri nas vsak čas živeli le znanstveniki, ki bodo razpredali o svojem znanju na visokih akademskih debatah? Takšna razpredanja sem že srečala na seminarjih in bila ogorčena, ker niso temeljila na praktičnih primerih. Sama menim, daje najvažnejše, da v prvem in drugem letu osnovnošolskega šolanja našega otroka naučijo učiti. Pokažejo naj jim čimveč tehnik učenja, da bo vsakdo laže izbral “svojo”, ki mu bo pomagala, da bo v čimkrajšem času znal poiskati čimveč podatkov in iz njih izluščiti bistvo snovi. Ob tem je potrebno razlikovati snovi, ki jih je treba znati od tistih, ki jih je treba znati na pamet. Samo učenje na pamet je res podlaga za kasnejše učenje snovi, kjer je to nujno, a to naj ne bo edina oblika učenja. Učenje mora biti zanimivo, učitelji pa naj bi iskali učenčeve sposobnosti in ga spodbujali, da naredi kar največ je mogoče. Učenje naj bi bila igra, kjer so vsi glavni igralci, saj bi s tem ne povzročali že na začetku šolanja razlikovanja med posamezniki. Tistim, ki jim ne bi šlo najbolje naj bi se še posebej posvetili in jim tako omogočili, da bi se čimbolj približali po znanju ostalim sošolcem. S takim delom naj bi nadaljevali v največji možni meri do konca osnovnega šolanja. Prehod v srednjo šolo bi omilili lahko tako, da bi o načinu šolanja na srednji šoli seznanili učence v zadnjih dveh razredih osnovne šole. Takrat bi jih pričeli intenzivneje čimveč samostojno učiti in jih navajati na samostojnost. Osnovnošolski in srednješolski učitelji bi morali več sodelovati. Sodelovanje bi obrodilo bogate sadove vedno, ko dijaki ne bi imeli občutka, da je na srednji šoli vse drugače. Osnovna šola je res obvezna in vsi, učitelji in učenci si jo želijo, da bi jo čimveč učencev zaključilo. Sedanje življenje narekuje čimveč znanja in sposobnosti, zato je potrebno šolanje in izobraževanje nadaljevati ves čas življenja. Vsak zamujen dan pomeni zmanjšanje možnosti učenja, znanja in vedenja. Vse zbrane informacije, iz učbenikov, priročnikov, strokovnih in poljudnih revij so temelj za boljše življenje in delo. Do njih se lahko dokoplje vsakdo le s sistematičnim, trdim in vstrajnim delom, ki pa ne sme človeka zaposlovati cel dan. Ob vsem tem bi se morali naučiti tudi sprostitve. Vsakdo, ki skrbi za svoje krepko telo in bistrega duha je v prednosti pred tistimi, ki sedijo ali poležavajo pred televizorjem in računalniki. Kljub neomejenim možnostim, ki nam jih nudi sodobna tehnika, je za naše duše koristno, da se znamo družiti, se pogovarjati, iskati skupne rešitve, obiskati gledališča, opero in koncerte, se sprehoditi po krajih in jih ogledovati, prepoznavati lepe stvari ipd. in ne pozabiti, da je užitek prebrati dobro knjigo, pesem. Take navade so običajno odraz hišnega stila. Če to v resnici počno starejši, potem je velika verjetnost, da jih bodo posnemali mlajši. Besede niso zapisane le zato, da je nekaj napisanega. Z njimi bi želela vspodbuditi starše in učitelje, da jih premislijo in skušajo iz njih razbrati potrebo po nečem kar danes mnogokrat zanemarjamo. Zavedati se moramo, da bomo le s strpnostjo, lepo besedo in pripravljenostjo pomagati našim otrokom dosegli, da bodo zrastli v odrasle, zrele ljudi, ki bodo znali hoditi pokončno, po svoji poti, ki si jo bodo izbrali zato, ker so videli pri svojih vzornikih, da jih popelje v zadovoljen jutri. Ko naši otroci odraščajo, ne smemo pozabiti, da smo sami že prehodili tako pot. Spomnimo se na svoje težave in probleme, ki smo jih takrat imeli, skušajmo razumeti naše otroke in jim pristopiti takrat, ko nas rabijo. Ne bodimo le kritiki, ampak raje njihovi prijatelji na katere se lahko vedno zanesejo. Ko se pogovarjamo z otrokovimi učitelji o problemih, skušajmo razumeti tudi učiteljeve probleme. Pokažimo jim svojo pripravljenost, da smo se odločili, da hodimo po isti poti k cilju, da naš otrok čimbolje zaključi svoje šolanje. Samo na tak način bomo laže prišli do cilja, otroka pa naučili, daje tudi sam kdaj odgovoren za svoje neznanje. Skušajmo učitelje spodbujati, da bi znali našim otrokom čimbolj prisluhniti in jim razložiti snov tako, da bo vsebolj razumljiva in da jo bodo laže sprejemali. Naj bo ob zaključku izražena glavna misel - naj se naši otroci naučijo učiti na svoj način, ki bo za njih sprejemljiv in prijazen, da bodo dosegali take rezultate, ki jim bodo prinesli zadovoljstvo. tema UPORABA OSEBNIH PODATKOV, VSEBOVANIH NA JAVNIH LISTINAH V vsakdanjem življenju moramo velikokrat dokazovati svojo indentifikacijo. Sliko in osebne podatke vsebujejo različni dokumenti, ki jih nosimo s sabo. Mnogi med nami pa ne vedo kakšen ustrezen indentifikacijski dokument potrebujejo v posameznih primerih. Razlike so v funkcionalnosti posameznih dokumentov, kar je posledica nabora osebnih podatkov na posamezni listini (ime, priimek, državljanstvo, rojstni datum, spol, enotna matična številka...). Z vozniškim dovoljenjem na primer ne moremo izkazovati natančnega naslova stalnega prebivališča, saj je na tem dokumentu napisano samo naselje, ne pa tudi poln naslov. Osebna izkaznica ali potni list sta dokumenta, kjer je navedenih največ osebnih podatkov. Oba dokumenta dokazujeta imetnikovo državljanstvo ter v različnih postopkih zamenjujeta papirnato potrdilo o državljanstvu. O tem, da nam omogočata prehod državne meje smo že pisali. Večina potrdil, ki se zahtevajo pri vodenju najrazličnejših postopkov, se da nadomestiti z vpogledom osebne identifikacijske dokumente (pogostokrat se od državljana namreč zahteva izpisek iz rojstne matične knjige zgolj, da bi se preverila njegova enotna matična številka občana). Ministrstvo za notranje zadeve ugotavlja, da so državljani slabo seznanjeni z funkcionalnostjo osebnih identifikacijskih dokumentov (potnega lista, maloobmejnih prepustnic, osebne izkaznice, vozniškega dovoljenja in orožnega lista). V zvezi z navedenim pojasnjujejo, da se državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji svobodno odloča katero javno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, bo imel in uporabljal pri izvrševanju svojih temeljnih pravic in obveznosti. Osebna izkaznica je obvezna le v primeru, ko polnoletni državljan nima drugega identifikacijskega dokumenta. Identifikacijski dokumenti se med seboj razlikujejo. S potno listino in osebno izkaznico lahko poleg istovetnosti dokazujemo tudi državljanstvo, ter potujemo v sosednje države, Švico in Lihtenstein. Vozniško dovoljenje je namenjeno zgolj dokazovanju istovetnosti in z njim ne moremo prehajati državne meje, niti dokazovati državljanstva. Irena Vozelj KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI KŠEFTI Delničarji so vse predlagane sklepe sprejeli z ustrezno večino V Laškem se je 9. avgusta končala 8. skupščina delničarjev Pivovarne Laško, d.d. Skupščina je potrdila in odobrila delo članov uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2001 ter jim podelila razrešnico. Osrednji točki dnevnega reda sta bili sprejetje sklepa o uporabi bilančnega dobička ter sprejetje sklepa o odobrenem kapitalu. Na skupščini je bilo prisotnega 87,1 odstotkov kapitala. Vsi sklepi so bili sprejeti z več kot 99 odstotno večino. Skupščina je imenovala družbo PriceWaterhouseCoopers, d.d., za pooblaščeno revizijsko družbo Pivovarne Laško d.d. Celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2001 v višini 3.297.383.484,01 SIT, ki ga sestavljata preneseni revalorizirani čisti dobiček iz preteklih let v višini 2.580.130.072,17 SIT in nerazdeljeni čisti dobiček leta 2001 v višini 717.253.411,84 SIT, tako ostaja nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skupščina odločala v naslednjih poslovnih letih. S sprejetjem sklepa o odobrenem kapitalu, je skupščina pooblastila upravo, da lahko v naslednjih petih letih z izdajo novih delnic za polovico poveča osnovni kapital družbe. Pri tem mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta družbe, je pa upravičena, da izključi prednostne pravice delničarjev do nakupa novih delnic. Poslovni uspeh Pivovarne Laško je, glede na zaostrene pogoje poslovanja v živilski in predvsem v pivovarski industriji na domačem trgu, zavidljiv. Vsi pomembni finančni in fizični pokazatelji so namreč presegli tiste iz leta 2000, kar pomeni, da je uprava družbe uspešno izvajala dobro zastavljen strateški načrt. Družba je zaradi plačila davka na dobiček, povečanih stroškov menjave embalaže in višjih stroškov iz naslova obveznosti do finančnih virov zabeležila le nekoliko nižji čisti dobiček, medtem ko je bil bruto dobiček za 19 odstotkov višji kot leto prej, povečal pa se je tudi neto denarni tok, ki je znašal 4,1 milijarde SIT. Manjšo porabo piva na slovenskem trgu, kjer je Pivovarna Laško dosegla 53,7 odstotni tržni delež, je družba uspešno nadomestila s prodajo v izvozu, ki znaša že 39 odstotkov celotne letne prodaje. i/,.? MULTIMA NA TEKMOVANJU EUR0PRIX 2002 Kreativci družbe Multima iz Kisovca so od leta 1999 - ko je izšel prvi CD ROM Zagorje 2000 - »pridelali« že vrsto novodobnih projektov na CD ROM-ih in internetu. Poleg že omenjene multimedijske predstavitve Zagorja, so pri njih do prve polovice letošnjega leta »zrasli« še multimedijski projekti: Rudarjenje v Zagorju, Ergotrade - interaktivni katalog, Mladinski pihalni orkester Viva - Live in Chicago, RTH - predstavitev razvojnih programov 2000-2005 in YTONG - interaktivni katalog. Prav s slednjim se je Multima letos udeležila tudi evropskega tekmovanja na multimedijskem področju EUROPRIX 2002 s sedežem v Salzburgu. To tekmovanje, ki izbira in promovira najboljše na področju multimedije in novih medijev v Evropi, poteka letos peto leto, več o njem pa lahko najdete tudi na naslovu www.europrix.org. Z omenjenim projektom kandidirajo na področju marketinga in novodobnega poslovanja. Kako uspešni bodo, bo znano oktobra, ko bo organizator objavil nominirance, morda pa bo o njih slišati tudi decembra, ko bo prireditelj objavil zmagovalce. Ne glede na uvrstitev pa so v Multimi zadovoljni, ker so bili povabljeni na to prestižno tekmovanje (dober glas seže v deveto vas!) in so s svojim projektom izpolnili tudi vse stroge pogoje sodelovanja. Komunalne investicije iz takse za odpadne vode Občina Trbovlje bo takse za odpadne vode porabila deloma sama za razne komunalne investicije, deloma pa jih bo porabila Komunala Trbovlje, prav tako za te namene. Občina bo sredstva namenila za izgradnjo primarnega in sekundarnega sistema za odvajanje odpadnih vod. V načrtu je, da bi letos nadaljevali z izgradnjo tega sistema na dveh odsekih in sicer po stari glavni cesti od Trgovine Dežman do Okrajnega sodišča, to je po Ulici 1. junija in Rudarski cesti ter od zgradbe Zavarovalnice Triglav na Trgu F. Fakina do Komunale na Savinjski cesti, v letu 2004 pa naj bi začeli z izgradnjo čistilne naprave pri Sušniku na Kolodvorski ulici. TL. Sortirnica odpadkov bo na Neži JP Komunala Trbovlje se že nekaj časa pripravlja na ureditev sortirnice za odpadke, ki jo bodo uredili na območju Neže, to je na območju dosedanjega odlagališča odpadkov. Investicija bo veljala cea 50 mio SIT. Dela bo izvajalo podjetje S G P Zasavje, takoj ko bodo sprejete potrebne odločitve pristojnih republiških in občinskih organov. T.L. Komunala je dobila široko “metlo” JP Komunala Trbovlje je pred kratkim nabavila za vrednost 1,5 mio SIT zelo široko “metlo” kot priključek na traktor. Uporabljali jo bodo predvsem za čiščenje cest, posebno še v času večjih nalivov, ki na cestišče naplavljajo razni material. T.L. Za plazišče Marko bo nekaj denarja Na sanaciji zemeljskega plazu ob cesti, ki vodi iz Trbovelj preko Marka v Hrastnik, bodo na trboveljski strani tudi letos opravili dela v okviru raz- položljivih sredstev. Iz republiških virov bo na voljo cea 37 mio SIT. Pristojno ministrstvo je pred kratkim objavilo javni razpis za izvajalca del. Večino njih je dosedaj opravilo Cestno podjetje Ljubljana. T.L. Obnovitvena dela v šolah V OŠ Trbovlje na Mestnem trgu so v teku obnovitvena dela v načrtovanem obsegu. Po nalogu inšpekcijskih organov morajo obnoviti kuhinjo in pa sanitarije. Dela bodo dokončana do 25. avgusta. V podružnični šoli A. Hohkrauta na Trgu Revolucije pa obnavljajo streho, zmanjkalo pa jim je denarja za obnovo fasade. T.L. Sredstva za sanacijo fasad in oken Občina Trbovlje je tudi letos objavila javni razpis za podelitev subvencij občanom, ki so se odločili za toplotno in zvočno obnova fasad ter za zamenjavo oken s termoizolacijskimi. Do 16. julija je prošnje vložilo skupno 89 občanov. Posebna komisija je odobrila sredstva vsem prosilcem in jim poslala v podpis pogodbe. Letos je bilo za te namene na voljo 5 mio SIT, posamezni prosilci pa bodo dobili od 12.000 145.000 SIT nevračljivih sredstev, ob upoštevanju vrste in obsega dela. T.L. Gradič dobi zimski vrt Mestni protokolarni objekt Gradič na Trgu F. Fakina v Trbovljah, katerega lastnica je Občina Trbovlje, bo dobil dodatne gostinske prostore z imenom “Zimski vrt”. V začetku julija so pričeli z deli, ki naj bi trajala do konca avgusta. Gradbena in ureditvena dela bodo veljala 29,5 mio SIT, financirala pa jih bo občina Trbovlje. Izvajalec del je družba RUDIS d. d., Trbovlje. Prostore, ki jih bo tudi opremil, je za dobo 10 let v najem vzel znani gostinec Štorman. T.L. TRBOVLJE TfF5 UKV stereo FM 38.! Ik 'JU- http://www. mdi&Hfbovlie.si x. upokoj e tiska STO LET ANE ZVONAR Da tudi v Zasavju lahko dočakaš visoko starost, potrjuje stoti rojstni dan Ane Zvonar, ki je ta visok jubilej dočakala 6. avgusta in je najstarejša živeča občanka Hrastnika. Ob tej priložnosti sojo obiskali in čestitali med drugimi tudi župan občine, Leopold Grošelj, Breda Štrbucelj, referentka oddelka za splošne zadeve na občini in sekretarka občinskega Rdečega križa, Marinka Volaj. Rodila se je v Ljubljani, očetu Francu in materi Mariji Brešar. Pri njih so imeli osem otrok, a le dva med njimi, Ana in brat Tone, sta dočakala stare dni, drugi so umrli v svojih mladih letih. Svojega moža Jožeta je srečala v Ljubljani, ko je služil vojaško obveznost. Iskrica je zanetila požar in iz te ljubezni je nastal trden zakon, ki je Ano pripeljal v Hrastnik, kjer je njen ljubi delal kot rudar. Najprej sta stanovala v rudarski “koloniji", stanovanju, ki je imelo dve sobi in kuhinjo. V njem sta stanovali dve družini. Njen oče, ki je bil nadzornik, je mlada dva obiskal. Ker sta živela v težkih razmerah, jima je dal denar za nakup zemljišča in za material, da sta si lahko v desetih letih zgradila hišo, kamor sta se preselila skupaj s svojimi štirimi otroki, Jožkom, Marico, Anico in Olgico. Tako so se preselili na Studence, danes je to Cesta padlih borcev v Hrastniku. Njihova skupna sreča je bila kljub slabim materialnim možnostim velika. Oba z možem sta želela otrokom debelejši in boljši kos kruha, zato so se otroci šolali. Najstarejši sin Jožko je obiskoval celjsko gimnazijo. Ko je vihrala 2. svetovna vojna, se je priključil partizanom, po vojni je služboval v vojski. Najstarejša hči Marica je bila učiteljica, mlajša Anica je bila najprej trgovka, kasneje je delala na pošti po končani srednji poštarski šoli. Olgica je obiskovala nižjo gimnazijo in se zaposlila v administraciji v Sijaju, kasneje v Steklarni. Ko je imela 25 let je odšla na delo v Nemčijo, kjer je delala v obutveni in avtomobilski industriji. Zvonarjeva Ana je bila doma gospodinja, ki je vedno želela ustreči možu in otrokom. Stalne družbe si ni nikoli iskala, tudi prijateljevala je poredkoma. Ljudje so lahko občudovali njen urejen vrt, poln zelenjave, sadna drevesa so se šibila pod težo različnih sadežev. V hlevu je redila prašiče, zajce, kokoši, da jim je bilo laže preživeti. Možje podedoval teličko, ki jo je peš prigonil iz Veternika na Kozjanskem v Hrastnik in jim je kar nekaj let dajala mleko. Ana je najraje delala vse sama. Šele pozna leta so prinesla spremembe, ko pri osemdesetih ni zmogla več vsega. Pomagali so ji otroci na vrtu in v hiši. Vrtu se je kasneje odpovedala, da je lahko na tistem mestu zrastel Olgičen dom. Moči so počasi pešale in do pred dveh let smo jo lahko še srečali, ko je še hodila naokrog. Zdaj je priklenjena na posteljo. Zanjo ljubeče skrbi njena najmlajša, Olgica, ki ji priskoči na pomoč mož Janez. Marica jo občasno obišče. Ana ni bila nikoli gostobesedna, mnogi njeni spomini bodo ostali zakljeneni v njenem srcu. Svojim otrokom ni veliko pripovedovala o otroštvu. Včasih je omenjala očeta in jim ga opisovala kot človeka, ki je bil skrben in ljubeč, ki je znal prisluhniti svojim otrokom, saj so se najpogosteje obračali k njemu zaradi težav in problemov. Rada je povedala, daje skrbno obrnil vsak dinar in varčeval na vsakem koraku. Največkrat se je spominjala tega kako so se otroci zbirali pod njihovo domačo lipo in kaj zapeli. Peti je spet začela v svojih “zrelih" letih, predvsem svojo najljubšo iz mladosti “Gremo na Štajersko, gledat’ kaj delajo ljubice tri....”, ki jo je zapela tudi ob svojem letošnjem praznovanju. Zvonarjeva Ana je v teh dneh praznovala svoj stoti rojstni dan. Njen spomin res ni več tako čil in jasen kot je bil še do pred nekaj leti, a vseeno je srečna, ko živi med svojimi, ki jo imajo radi in ji dajejo ljubezen enako kot jo je znala ona vedno dajati svojim najdražjim. Čeprav tega ne pove in ne pokaže, pogreša ob sebi moža, ki gaje izgubila pred 13 leti, svojega Jožkota, ki je umrl pred 5 leti in Anico, ki je ni več že dve leti. Kdo ve, če niso ti udarci priklenili Ano na posteljo, saj je ob njihovih odhodih izgubila veliko svojih dragocenih moči. Naj ji avtorica prispevka in uredništvo zaželita, da preživi še sončnih dni v krogu svojih najdražjih. f' LLfl V Trbovljah so trije zakonski pari, ki letos slave 50-letnico skupnega življenja. Odločili so se, da v poletnem času, ko je toplo in dan daljši, proslave svoj zlati jubilej v občinski poročni sobi z namenom, da pred županom, številnimi sorodniki in znanci znova potrdijo pripravljenost na nadaljnje skupno življenje. Tako sta zakonca Vida in Jože Jager iz Nasipov 1 svojo pet desetletji trajajočo zakonsko zvezo proslavila v soboto, 27. julija v Gradiču. Že naslednjo soboto, 3. avgusta sta svoj zlati jubilej proslavila zakonca Danijela in Friderik Dolinšek iz Bevškega 14. Tretji par, zakonca Pavla in Gregor Tomšič iz Opekarne pa bo visok skupni jubilej proslavil 17. avgusta. Vsi zlati pari so bili oziroma bodo deležni čestitk in dobrih želja, tako s strani župana, ki jim je v imenu Občine Trbovlje podaril spominsko likovno delo in društva upokojencev, ki jim je podarilo priznanje, kot tudi sorodnikov in znancev. Ob nazdravljanju je bilo izrečenih veliko želja in upanj za prihodnja leta. Zlatoporočencem veljajo najprisrčnejše številke tudi s strani Zasavca. IL MESTO ZAGORJE DOČAKALO ABRAHAMA Tudi letošnje leto je bil začetek avgusta v znamenju praznovanj ob občinskem prazniku občine Zagorje oh Savi. 1'rsta prireditev je že spravljenih pod streho, nekaj pa se jih ho še razvrstilo do Id. septembra 2002. S praznovanjem so pričeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Kandrše, ki so oh svoji 70. letnici pripravili gasilsko veselico. Sa slavnostni seji občinskega sveta, ki je bila 0. avgusta, so podelili občinska priznanja. Zlato priznanje je prejel Jože Ule, srebrni priznanji pa sta prejela Alojz Sešlar in Martina Bokal Zagorje je dobilo novo pošto s 328 m2. Investicija je bila vredna 135 milijonov tolarjev. \rtšek praznovanja je bila Zagorska noč, ki je bila tudi letos zelo dobro obiskana. Za zabavo so poskrbeti naši stari znanci Čuki ter Natalija I 'erboten. Ob 24. uri pa so si obiskovalci lahko ogledali že tradicionalni zagorski ognjemet. Za varno pot domov pa je z brezplačnimi avtobusnimi prevozi poskrbel Integral d.o.o.. Naši dežurni fotografi so za vas v objektiv ujeli nekaj utrinkov. IRM Občinski nagrajenci (Foto Tomo Brezovar) Otroci pre začetkom praznovanja (Foto: Tomo Brezovar) Funball pritegnil mnogo nastopajočih in gledalce (Foto Pavli Savšek) Promenadni koncert orkestra SVEA (Foto: Pavli Savšek) Kot smo že zadnja leta navajeni, je dan po prireditvi vse lepo očiščeno! (Foto: Tomo Brezovar) TU JE ZASAVSKI FESTIVAL MLADIH KARBIDUKA zdrav duh PO POTEH ANTONA AŠKRCA Letos je bil 15. junija sedmič pohod po poteh slovenskega pesnika Antona Aškerca, ki se je rodil 9. januarja 1856 v Globokem pri Rimskih toplicah. Glavna organizatorja pohoda sta Kulturno društvo Anton Aškerc iz Rimskih toplic in Kulturno društvo Svoboda iz Zidanega mosta. Pri tem jim pomagajo tudi Turistično društvo, Planinsko društvo in Krajevna skupnost iz Rimskih toplic, Krajevna skupnost in Gasilsko društvo Zidani most ter občani obeh krajev. Poletna vročina je bila letos dežurni krivec, daje bilo na pohodu le nekaj več kot dvesto udeležencev, ki so zanj porabili do tri ure časa. Pohod je namenjen spoznavanju življenja in dela pesnika Antona Aškrca. Pred pohodom so organizatorji sestavili podroben program in načrt poti, kjer so se pohodniki ustavili. Na njegovem domu, kamor seje družina preselila po njegovem rojstvu, v Senožetih pri Rimskih toplicah, je bil tudi letos krajši kulturni program, osrednji pa v Širju. Ob poti so jih pogostili domačini, krajani Rimskih toplic in Zidanega mostu, ki so jim spet pripravili številne domače dobrote in pijačo. Na poti je običajno pripravljeno tudi kako presenečenje za dobro voljo pohodnikov, ki ga pripravi Milan Vodišek. Letošnji slavnostni govornik je bil Janko Prunk, profesor na Fakulteti za družbene vede, priznan zgodovinar in minister v prvi slovenski vladi. V svojem govoru je opozoril na pomen slovenstva v njegovi zgodovini. Opisal je delo in pomembnost Aškrčevega ustvarjanja v slovenski literaturi, ki je odražala njegovo narodno zavest in svobodomiselnost, ki mu je kot bogoslužcu večkrat škodila. Širje je spet ponudilo prijetno razpoloženje, ki so ga ustvarili člani Gasilskega društva, Železničarska godba, člani Kulturnega društva iz Zidanega mosta in oktet Vrelec iz Rimskih toplic. Nekateri pohodniki so se med potjo ustavili, da so si ogledali Marijino cerkev v Širju, ker so občudovali čudovite poslikave. Irena Vozelj ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (41. del) Ambon H krščanskemu bogoslužju je vedno sodilo tudi oznanjevanje božje besede. Zato je samo po sebi umevno, daje nekako dopolnilo oltarja miza božje besede - ambon. To je prostor, kjer se oznanja božja beseda. Do prenovljenega bogoslužja je bil prostor za pridiganje »prižnica«. Spočetka je bila še pri ograji prezbiterija (obhajilni mizi). Ko pa so zidali večje cerkve, so prižnico postavili bolj med ljudi, da bi pridigarja lahko vsi videli in slišali. Zgoraj soji dodali še streho, ki naj varuje in krepi govornikov glas. Da bi že na zunaj pokazali, čemu prižnica služi, so jo okrasili z različnimi pomenljivimi podobami. Na spodnji strani strehe je bil marsikje golob, znamenje Svetega Duha. Zdaj pa so po naših cerkvah spet postavljeni amboni blizu oltarja, kakor je bilo v prvih stoletjih krščanstva. Tako nam ambon, ki je primerno urejen in stoji v bližini oltarja, kliče v zavest, da sta pri maši pripravljeni dve mizi: miza božje besede in miza Kristusovega telesa. Obe mizi morata biti usklajeni med seboj, se pravi, da mora biti ambon v vsaki cerkvi prilagojen njeni ureditvi in usklajen z oltarjem. Ker je ambon prostor, kjer se oznanja božja beseda, je po svoji naravi določen samo za berila, psalm z odpevom, homilijo (pridigo), prošnje za vse potrebe in velikonočno hvalnico. Ni pa primerno, da bi na ambonu nastopali drugi (npr. razlagalec, voditelj ljudskega petja ali zborovodja). Spodobi se, daje ambon primerno okrašen, bodisi stalno, če je tako urejen, ali samo občasno, zlasti ob slovesnejših dnevih. Vsi ti okrasi naj izražajo skrivnost božje besede, saj je ambon njeno znamenje. Kakor vse stvari v cerkvi, tako tudi že sam ambon glasno govori. Ob vsakem obisku nas spominja na božjo besedo, ki se v cerkvi oznanja. Spominja nas tistih svetih trenutkov, ko nam je beseda tega ali onega oznanjevalca res segla do srca in se nas je ob njej in po njej Sveti Duh kar občutno (morda boleče, vendar zdravilno) dotaknil. To je bila res božja beseda, »ki je živa in silovita, ostrejša kakor dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca (Heb 4, 12)«. Tako opisuje svetopisemski pisatelj učinkovitost božje besede. Če nam je bilo res samo do nje in pri oznanjevanju nismo iskali česa drugega, se nam je večkrat, morda prav pogosto to zgodilo. Če pa nam je ostajal ambon nem, se je lahko dogajalo zaradi tega, ker smo bili notranje gluhi; nemost in gluhost se radi družita. A za božjo besedo smo po Kristusovi milosti vsi ozdravljeni, kakor gluhonemi v evangeliju. Pri krstu in birmi so se nam odprla duhovna ušesa. Zaradi delovanja Svetega Duha moremo zdaj spoznati, da je božje oznanilo, ki ga poslušamo, namenjeno nam, našemu duhovnemu stanju. Kristusove besede: »Še veliko bi vam rad povedal, a zdaj ne morete nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico (Jn 16, 12-13)«, ne veljajo samo apostolom temveč tudi nam. Sveti Duh nam z oznanjevanjem daje vedno globlje notranje spoznanje in ustvarjanje v naših duhovnih sposobnostih »čut«, »posluh« za božje skrivnosti, za božje delovanje v nas in okoli nas. Zaradi njegovega delovanja božja beseda ne udarja le ob naša ušesa, temveč se obrača na naš razum in naše srce. Samo v moči Svetega Duha moremo spolniti naročilo apostola Jakoba: »Ne bodite samo poslušalci besede, temveč se po njej ravnajte, da ne boste sami sebe varali (Jak 2, 22). Branko Nimat Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagode Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail:treftref.si http:www.tref.si Programi Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,... Servis Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,... Računovodstvo Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike. Zastopstvo Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot. Izdelava spletnih strani. Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti. Vse Dodatke dobite na naši soletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme. 1 *OINl>/V AS PPM2ALE Servis m Irgovlna d.o.o., Blatmca 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 __________________servis: 01/562-22-6?________________ fax: 01/562 37-05 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2002 Touring Moč (kVV/KM) MPC Inf.MPC v EUR GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.849.000 26.305 ST 1300 Pan European 87/118 3.599.000 16.186 ST 1300 A Pan European 87/118 4.179.000 18.795 NT 650 V Deauville 41/56 1.999.000 8.990 Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.639.000 11.869 VFR 800 Fl 81/110 2.599.000 11.689 CB 900 F Hornet 81/110 1.999.000 8.990 CB 600 F Hornet 71/97 1.699.000 7.641 CB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.789.000 8.046 Šport VTR 1000 S P-2 100/136 3.249.000 14.612 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.599.000 11.689 CBR 600 FS Šport 81/110 2.179.000 9.800 CBR 600 F 81/110 2.089.000 9.395 NSR 125 R /15 999.000 4.493 Chopper VT 750 C2 Shadovv 32/44 1.589.000 7.146 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.399.000 10.789 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.059.000 9.260 XL 650 V Transalp 41/55 1.799.000 8.091 XR 650 R 45/61 1.729.000 7.776 XL 125 V Varadero /15 1.199.000 5.392 Cross CR 250 R 43/58 1.399.000 6.292 CR 125 R 30/41 1.349.000 6.067 Skuter Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 9.125 Jazz 250 (NSS 250) 14/19 MP tene so v SIT, v MPC je vročuiian 20% DDV, EUR/SIT=222,35. 1.529.000 6.877 Pridržujemo si pravico do spremembe Cenik velja od 05.02.2002. (en in sicer ob vei kot 3% zvišanju leinja JPY ali USD. ELEKTROPROM Loke 22, 1412 Kisovec Velika izbira bele tehnike v trgovini Makro Kisovec Priznane znamke, ugodne cene! w A 15. VELSRPNA zdrav duh VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Prepričani smo, da vam v tej avgustovski vročini ( smo zapisali zadnjič, ko smo še menili, da bo avgust resnično vroč) naslednja uganka ne bo delala prevelikih težav. Sprašujemo vas po imenu pesnika, dramatika, prevajalca, nekdanjega urednika Nove revije in velikega borca za konje, natančneje za naše Lipicanec. Med drugim je objavil pesniške zbirke: Stihožitje, Hči spomina, 1001 stih. Kronanje, Oblike sveta idr. Objavil je tudi nekaj dramskih del: Spati v barvi. Vlak za domišljijo idr. V pomoč vam navajamo del njegove pesmi z naslovom O BOSA O bosa je stopila v besedo odprta skrivnost ženske, lik poln telesa, toplina polna polti: razkošno krošnjo rok gradi v zraku, nad svojo plašno senco in zelenistjem svojega glasu; (se nadaljuje). Odgovore, izpisane na kuponček, pošljite do 22. avgusta na naš naslov. Čaka vas lepa knjižna nagrada. Uganko sestavil Igor Goste K ULTURNI KOLEDAR 5.8.1850 se je rodil 7.8.1876 se je rodila 10.8.1893 seje v Kotljah francoski pisatelj Guy plesalka in slavna vohunka rodil slovenski pisatelj Lovro de Maupassant (Ivette, Lepi striček). Mata Hari. Kuhar- Prežihov Voranc. AVTOR:.. MOJE IME: NASLOV:..........: i .................. VONj PO SENU Razstava del treh likovnih umetnikov Od 22 julija od 11. avgusta je v Likovni galeriji DD v Trbovljah potekala razstava del treh znanih likovnih umetnikov. Safet Zec seje predstavil s 27 slikami predvsem tihožitja v oljni tehniki. Tanja Paljk seje v šestih sklopih predstavila s stvaritvami v steklu in deloma kamninah. Kipar Zlatko Priča pa je na ogled postavil 12 skulptur v bronu z raznimi človeškimi figurami. Otvoritve, kije bila 22. julija zvečer, seje udeležilo večje število znanih osebnosti, ne le iz Trbovelj, pač pa tudi iz Ljubljane in drugod. Razstavo je pripravil znani galerist iz Ljubljane. Nagovor ob otvoritvi je imel župan L. Žiga Žgajnar, nekaj besed pa je dodal še Gulič. Sledil je krajši kulturni program. Razstavljena dela si je bilo moč ogledati v večernih urah, v času kino predstav. Ta razstava je bila ena najboljših iz zadnjega obdobja. TL. Koncert klasične glasbe v cerkvi Po senu diši, diši omamno, od daleč. Globoke vijolične sence. Bosonoge stopinje v biserno beli rosi. Na vekah jutra dremave otroške oči. Sredi košenine, z znojem oblit, reže moj oče široke redi. Kovinski švist kose v zeleno zibelko deva trave uporne, rože sanjave, vonjave zeli. Po senu diši, diši omamno, od daleč. V nedeljo, 24. avgusta ob 20. uri je v cerkvi Sv. Martina potekal koncert stare klasične glasbe. V organizaciji in ob sodelovanju Občine Trbovlje ter župnije je Festival Brežice predstavil koncert domačih in tujih izvajalcev in sicer dela klasičnih mojstrov J. S. Bacha, D. Scarlattija in drugih. Vstopnine ni bilo in poslušalci so cerkev domala povsem napolnili. T.L. Ustvarjalne delavnice na KARBIDUKI V dneh od 15. do 17. avgusta (od 10.00 za mlajše obiskovalce festivala KARBIDUKA. zjutraj) bodo v Trbovljah, bolj natančno na Več Informacij najdete na spletni strani: Igrišču Partizan potekale ustvarjalne delavnice www.KARBIDUKA.eom Vlado Garantini trinajstica VREDNOSTI IN VREDNOTE Govoriti danes o vrednostih in vrednotah je dokaj težko. Tisto kar je veljalo nekdaj za vrednoto ne velja več, saj vrednosti pomenijo danes mnogim več kot vrednote, saj se z njimi lahko postavljajo pred drugimi. Najbolje je, da začnem razglabljati o tem kako svoje otroke učimo o vrednotah. Vsak dan jim vcepljamo v glavo kako naj se lepo obnašajo, pozdravljajo sosede, kijih srečajo. Daje potrebno povedati čarobno besedo prosim, če ti kdo kaj ponudi ali če si nekaj zaželiš, se naj bi že samo po sebi razumelo, da o čarobnemu “hvala" ne izgubljamo besed. Kakšen je recept, da se ga bodo otroci držali in ne bodo pozabili lepih naukov? Enostavno. Ne verjamete? Poslušajte se, kako zahtevane lepe besede uporabljate sami! Kako se lepo obnašati se bodo otroci naučili najprej od vas, ki jim pomenite ideal. Čarobne besede, ki so stalnica v našem komuniciranju, postanejo samoumevne. Če tega ne verjamete preverite pri sosedih, saj se sami običajno ne slišimo in ne kontroliramo. Kaj vse delajo sosedje narobe, sem prepričana, da stoodstotno veste. Res običajno samo delamo enake napake in jih ne vidimo. Dvotirnost med zahtevami do otrok in našim vsakodnevnim obnašanjem je pripeljala do dokaj čudnih odnosov tudi med nami odraslimi. V življenju odraslih največkrat veljajo le velika, bogato opremljana hiša, pred njo vsaj dve limuzini in terenec, obiski tistih prireditev, ki so namanjene pomembnežem, da razkažejo svojo novo uvoženo garderobo in nakit. Otroci so v odsotnosti staršev prepuščeni sami sebi ali najeti varuški, ki jih čuva predvsem zato, da kaj zasluži. Kako so s takšnim varovanjem zadovoljni se kaže v njihovem obnašanju: ali so nagajivi, ali zaprti sami vase, ali se zaprejo v svoj sanjski svet, neumorno gledajo televizijo.... Redki imajo srečo, da se s slučajno varuško ujamejo, nasrečnejši tisti, ki imajo staro mamo in starega očeta ali teto, ki ima zanje neskončno veliko časa. Običajno se starši vračajo z dela utrujeni, nervozni. Ko srečajo svoje otroke zdrdrajo vsakodnevno pesmico o njihovih obremenitvah v službi in doma. Na koncu navržejo še tisti znameniti stavek: “Pusti me na miru, saj vidiš, da nimam časa, da se mi spet mudi, da.“ In od teh istih otrok, ki se jim vedno izgovarjamo zahtevamo, da se morajo obnašati tako kot narekuje knjiga o lepem vedenju, okolica ... Vse to smo nekega davnega dne prebrali v knjigah, morda slišali mimogrede na radiu, si zapomnili, zdaj pa pridgamo z besedami. Vse izrečene besede naletijo na gluha ušesa, saj je naš vzgled daleč od izrečenih besed. Da je potrebno v življenju brati, poslušati in se pogovarjati vemo. Statistično povprečje govori o tem, da so spet le besede. MefistoOa razmišljanja Morske spletke »Ne vrag, le sosed bo mejak,« je že davno tega zapisal naš slavni pesnik, France Prešeren. Možakar sije očitno želel dobrososedskih odnosov in miru. Že kar lep čas France mirno počiva v slovenski zemljici. Dobrososedskih odnosov in miru med sosedi v tem delu sveta pa od nikoder. Za nekaj ubogih hektolitrov slane vode in v njej plavajočih nekaj sto kilogramov rib, nam sosedje, celo s svojimi strumnimi vojščaki grozijo. Že enajsto leto se prepiramo z južno sosedo, Hrvaško. Že enajsto leto se stvari ne premaknejo ne levo, ne desno. Niti za milimeter. Ribiči se na morski meji srečujejo in obtožujejo ter prepirajo, kje je meja in kdo komu morje in ribe krade. Policisti obeh strani, ki nadzorujejo mejo na morju, so se samo v zadnjih teden dni tolikokrat srečali, da bi lahko že prijatelji postali, ne samo kolegi. Bog si ga vedi, morda tudi so, prijatelji namreč, a jim uradna politiko in služba ne dovoli prevelikega izkazovanja ljubeznivih čustev. Po moje bi bilo najbolje, da bi se v kakšno »oštarijo« podali in kozarec Terana zvrnili. Nič ne bi bilo narobe, če bi se v »oštariji«, za mizo, še zunanja ministra obeh držav znašla. Rupelj je glede zadnjih dogodkov na morju zagotovo dolžan hrvaškemu kolegu »rundo« Terana. Lepo mu gre na roke, ko zbira argumente za vstop Slovenije v NATO. Seveda tudi hrvaški politiki prav pride spor zaradi meje na morju. Pozornost hrvaške javnosti je tako preusmerjena z domače problematike, na sovražnika onstran piranskega zaliva in tako vsaj malo zamegli vse večjo krizo s katero se spopada hrvaško prebivalstvo. »Ne vrag, le sosed bo mejak«, me spet prešine, ko se spomnim obiska slovenskega konzulata v Zagrebu pred nekaj dnevi. Tja sem šel s prijateljem, ki je moral na našem konzulatu nekaj urediti. V zgradbi »Jutamjega lista« se nahaja naše predstavništvo. Takoj ob vstopu v zgradbo je varnostnik v ženski podobi. »Dober dan,« družno pozdravima oba s prijateljem. »Govorite hrvatski. Ne razumem slovenski,« je odrezavo odgovorila uradna oseba za pultom. Seveda sva nadaljevala pogovor v hrvaščini ali bolje rečeno v srbo hrvaščini. Nič kaj prijazna ni bila varnostnica. Ko sva končno prišla do osebe, ki službuje v slovenskem konzulatu, mi vrag ni dal miru, da ne bi povprašal uradnika zakaj na našem konzulatu, ki naj bi bil po mednarodnem pravu slovenski teritorij stranke sprejema oseba, ki ne zna slovensko. Uradnik, dokaj mlad, sicer prijazen možakar, mi je pojasnil, da v zgradbi posluje več podjetij in, da imajo skupnega varnostnika. Stvar ni alarmanta, je pa dokaz o nedoslednosti slovenske politike. Pred nekaj leti sem bil na hrvaškem konzulatu v Ljubljani, kjer sem moral govoriti srbohrvaško. Slovensko ni znal nihče ali pa ni hotel znati. Zaradi takšnih »malenkosti« človeku naraste pritisk. Zaradi takšnih »malenkosti« in nedoslednosti slovenske politike, se Slovenci sami prikazujemo majhne. Upam, da ni že greh postalo, če se želiš zavedati svoje nacionalnosti in biti nanjo ponosen. Za marskikaterega našega politika bi si že skoraj upal trditi, da je že pozabil kaj pomeni biti »Janez«, ker je v zadnjih desetih letih »Johan« ali »Johnny« postal. Le kje je tisti dan, ko bo Prešernova, o dobrih sosedih obveljala in naša himna, se namesto slovaške na velikih športnih prireditvah, igrala. Mefislo počitniška KRAJ SPROSTITVE ALI VRT S POLICIJSKO URO? S kolegi prihajam v kamp Lucija. Sonce in burja naznanjata, da smo na Obali. Po prvih formalnostih na recepciji se odpravimo iskat primeren kotiček za postavitev šotorov. Četrtek je, zato ga ni pretirano težko najti. Senco imamo, odličen razgled na šotore pod nami tudi, zato se po osvežitvi s hmeljnim napitkom odmajemo proti plaži. Preizkusimo vodo, si spočijemo oči na svežem sadju v ženski podobi, se posušimo in odidemo v tamkajšnji lokal, da bi si potolažili želodec. Naročimo krompirček in pijačo. Slednjo flegmatična, a prijazna natakarica prinese, hrane pa ni in ni od nikoder. Zazdi se nam, da smo nevidni. Le kaj delajo s krompirčkom, ko bi goste lahko prešteli na prste dveh rok? Saj nismo naročili pečenega odojka, ki bi ga bilo treba poprej še zaklati. Po pol ure nas burja prežene s terase v notranji prostor, kjer se čakanje nadaljuje. No, končno dobimo svoje porcije, čeprav brez popusta na čakanje. Zvečer si v Portorožu ogledamo lepotno tekmovanje v okviru javnega snemanja oddaje Noč na plaži. Poleg lepotic se v vetru in dežju predstavi še nekaj znanih slovenskih pop-rock izvajalcev. Na zadnjo izvajalko se skorajda podre konstrukcija odra s pritrjenimi lučmi. V zadnjem hipu jo zadržijo štirje člani TV ekipe, nato pa jo dva do konca snemanja držita, saj se burja nikakor noče umiriti. Vreme kmalu po koncu snemanja pokaže prijaznejši obraz, mi pa se ustavimo v pivnici, kjer je najbolj živahno na plesišču. DJ skrbi za izjemne ritme, kot po tekočem traku sprejema glasbene želje, spodbuja plesalke in plesalce, skratka, vrtinec vročice noči nas posrka. Noč ima svojo moč, zato si v petek dopoldne zdravimo utrujenost z ležanjem na plaži, popoldne se naužijemo igrivosti v vodi, dobrodošlo je tudi nastavljanje sončnim žarkom, saj v senci burja ne daje prave toplote. Vrnemo se v kamp. Opazimo, da se število sosed in sosedov s šotori povečuje. Začetek prihoda glavnega vala vikend turistov naznanja tudi večji vrvež v Portorožu, vrhunec obiska pa se obeta naslednji dan, v soboto. Obeti se izpolnijo. V kamp dobesedno navalijo obiskovalci, šotori rastejo kot gobe po dežju in pisana množica mladih z vseh koncev Slovenije okupira cono, namenjeno šotorjenju. Glasba odmeva z vseh strani. Slišati je pop, rock, rave, punk, rap, hip-hop, tehno, metal, zimzelene uspešnice, občasno pa se v to mešanico naravnost idealno vključijo tudi zvoki narodnozabavnih uspešnic. Zlasti komad Na Golici se sijajno prilega v udarno kampovsko simfonijo. Lahko si je predstavljati, da je podobno vzdušje na plaži. Sprva sicer ni slišati glasbe, vendar postane toliko bolj veselo, ko se oglasi harmonika. Skupina dolenjskih veseljakov z odličnim harmonikarjem, ki ga spremlja basist na doma narejenem basu iz usločene palice, napete vrvice in plastičnega vedra, ustvari z igranjem in petjem sproščeno ozračje. Njihovemu vriskanju občasno pritegne tudi kdo drug, vsi pa se odlično počutimo ob tej predstavi, ki je pravo darilo za nabito polno plažo. Kmalu se zgodi še nekaj presenetljivega. Trije vneti ljubitelji piva se hrupno pojavijo sredi plaže. S pločevinkami veseljaške pijače v rokah se zakadijo v peskovnik z mivko in sedejo na mehko podlago. Očitno so odpadle vse ponotranjene, družbeno vcepljene blokade, ki jim v treznem stanju preprečujejo, da bi živeli svojega notranjega otroka. Tega imamo v sebi vsi, vendar mu posvečamo premalo pozornosti, zato odklopljenost treh mladcev v mivki zasluži vse priznanje. To se je posvetilo večini opazovalcev dogajanja v peskovniku, zato so ga pozdravili, zgražanje pa pustili za kdaj drugič kje drugje. Ob takšni pestrosti je popoldne hitro minilo, naša druščina se je številčno še okrepila, tako da smo bili pripravljeni proslaviti zadnjo noč pred odhodom domov. Večer smo pričeli v priznani portoroški piceriji, kjer smo pričakovali kakovostno in hitro postrežbo. Na žalost smo se ušteli. Že pijača je zamujala, da o hrani ne govorimo. Po skoraj eni uri smo dobili pice, a glej ga zlomka, samo trije od šestih. Tri pice naj bi se peku zažgale, zato smo jih dobili šele dvajset minut kasneje, od pic, ki so se prve znašle na mizi, pa tudi niso bile vse v redu. Kolega je dobil kraško pico, servirano brez pršuta. To je sprožilo dvom v resničnost strežničinih besed o zažganih picah, saj je bilo v tem primeru videti, kot bi strežnica v kuhinjo posredovala napačne podatke o naročilih. Pico je res odnesla nazaj in se čez nekaj minut vrnila s kraško različico, a pršut na njej je bil napol surov. Alije to profesionalni odnos do gostov sredi obalnega turističnega bisera Portoroža? Siti večerje in prekomernega čakanja smo odšli spremljat ženski in moški finale kakovostnega turnirja odbojke na mivki. Zanimiva in napeta dvoboja sta nas zadovoljila in pripravljeni smo bili na zadnjo obmorsko noč. V dežurni trgovini smo se založili s pivom, se zapeljali do kampa in se namenili proti ‘divji’ plaži. Načrt je padel v vodo pred vhodom v cono s počitniškimi prikolicami, kamor po enajsti uri zvečer ni vstopa, s tem pa je onemogočen tudi dostop na urejeno in ‘divjo’ plažo. Pretveza, da gremo na obisk, se ni obnesla. Varnostnik je dejal, da so obiski dovoljeni samo v obratni smeri. Strpno je razložil, da je poostren režim posledica pretiranega kaljenja nočnega miru v preteklih letih, ki so ga uprizarjali nekateri mladi kampisti. Vsako noč zato skrbi za red in mir osem varnostnikov, redno pa se na nočni ogled pripelje tudi policijski avto. Dobili smo občutek, da vlada ponoči v kampu Lucija policijska ura. Šotorimo za okrogla dva tisočaka na noč, v zameno pa dobimo prepoved prostega gibanja po kampu. Omejeni smo na gibanje v coni šotorjenja. Tu se ne da pripraviti dostojnega zaključka, zato se odločimo zapustiti kamp. Odidemo na bližnji obcestni travnik, kjer nas nihče ne nadzira. Pričnemo z veseljačenjem, zabeljenim s pivskimi igricami. Mimo pride skupina raverjev in vpraša, ali imamo kak ‘joint’, ampak moramo jih razočarati. Nekaj kasneje dobimo v goste tri kot osa žejne Avstrijce, ki so zaključevali uvodni dan svojega prvega dopusta v Sloveniji. Prodamo jim tri pločevinke piva po ceni enega evra za pločevinko. Hvaležno vzame vsak svojo pijačo, nato pa se razgovorijo. Najprej se začudijo, da lahko sredi noči brezskrbno uživamo na prostem, brez strahu pred policijskim nadlegovanjem. Zvemo, da so člani gasilske ekipe, kije na eni zadnjih gasilskih olimpijad osvojila naslov olimpijskih prvakov. V uspešen smučarski povratek Hermanna Maierja dvomijo, jih je pa toliko bolj navdušila Slovenija z naravnimi lepotami ter prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi. Zanje smo vsi ljudje enaki, naj bomo Avstrijci, Slovenci, Hrvati, Italijani ali kdo drug. Vsi smo samo ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi in vsi dihamo isti zrak. Pred slovesom od zanimivih sogovornikov v zrelih štiridesetih še razčistimo, da prihajamo iz osrednje Slovenije, ker so nas imeli za domačine z Obale. Nikjer namreč ni pisalo, da šotorimo v bližnjem kampu, slovenskih narečij pa naši novi znanci očitno niso razlikovali. Čas je bežal, kot bi mu gorelo za petami, piva je zmanjkalo in ob štirih zjutraj smo postali lačni. Na srečo smo našli lokal, kjer tudi ob tej uri prodajajo hrano, čeprav je natakarica v sosednjem lokalu sto metrov stran zagotavljala, da kaj takega ni mogoče. Podprli smo se in odkorakali do kampa, tam poiskali svoje šotore, vendar vsi nismo mogli mirovati. Preden smo se končno zavalili h krajšemu spancu, smo se še seznanili z dekleti iz sosednjega šotora pod nami, ki so se vrnila s Koprske noči. Nas tam ni bilo, a smo se kljub temu imeli ‘fajn’, pa še delček koprskega utripa smo doživeli, saj smo lahko z našega lucijskega travnika kot na velikem platnu spremljali tamkajšnji ognjemet. Zgodaj dopoldne se razgledam po kampu in si še enkrat pomanem oči. Alije to mogoče? Ali sem pijan ali sanjam? Vidim samo četrtino sobotnega števila šotorov. Nedelja je torej dan, ko število gostov v coni šotorjenja najbolj upade. Vikend turisti so glavni vir njenega obiska. Naša druščina se je tudi odjavila. Nato smo še zadnjič odšli na plažo in v slano kopel, zgodaj popoldne pa zapustili vrt s policijsko uro. S taksijem smo po znižani ceni odrinili do koprske železniške postaje. Vlak nas je odpeljal nazaj v osrčje deželice pod Triglavom ... Boštjan Grošelj www.mazda.mms.si ■J| v- A PREMA, DEIAVNOSTI HIŠE: Avtokleparstvo, avtpličarstvo, avtovleka, Rent-a-car oz. nadomestna voMB, montaža in polnjenje klimatskih naprav, opravilo izpušni h sjstemov, brezplačna Jcontrola zavor za vsa vozila in "NOVOST": NAJEM AVTODOMA. VEČ UŽITKA TvEČ DINAMIKE MMS KREDIT & LEASING Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 1 3. mazoa l^j) i Avtolieseeil promet In turl*em. Zeflorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: inlegral.zagorje@siol.nel Internet: http://www.integral-zagorje.si IZJEMNO UGODNO ! KRF 29.8. ZA 45.000 SIT N/Z S PREVOZOM VRED LONDON,OXFORD,STRADFORD24.8.-28.8. za otroke do 15 let v spremstvu staršev: 49.900 SIT, odrasli: 59.500 SIT! BOLGARIJA 17., 24.8. 119.900 SIT LETALO VIETNAM 4.10.2002, 15 dni 1950 USD KITAJSKA IDILA 4.9, 29.9.,30.10. TRADICIONALNI SEJEM FRIZERSTVA LONDON 26.10. SICILIJA 10.9. IZLET IN POČITNICE 561 EUR! Vodice, dcp.PUNTA, polp. 47.600 SIT od 17.8-24.8. OARDAIiABID IH HASAVJA 84.AVOVST -9.BOO sit. Se nese*] prestm mesti POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE »V ZADNJEM HIPU« V ZADNJEM ČASU UGODEN KRF IN ZAKINTOS PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! VABIMO V DUBROVNIK NA LUBENICA PARTV Z LETALOM ! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS! KATALOGI RAZLIČNIH AGENCIJ POLETJE 2002 na voljo; TUDI ŽE JESENSKI IZLETI Sobe z novo podobo! Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone Rezervacije na 02/526-1434 in GSM: 041/404-648 Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice: CENIK CELOTNE PONUDBE 5 dni z zajtrkom 5 dni polp. z eno bograč več. 7 dni z zajtrkom 7 dni polp. z eno bograč več. 7 dnevno bivanje možn. kuhanja IZVEN SEZONE 11.500 sit+tt 16.000 sit+tt 15.500 sit+tt 22.500 sit+tt z 10.000 sit+tt (lahko z lastno posteljnino) JULIJ, AVGUST 12.500 sit+tt 17.500 sit+tt 17.500 sit+tt 24.500 sit+tt 10.000 sit+tt 15. VELSRPNA I zdravstvena Tema, ki se ji je naša sodelavka, sicer pa diplomirana medicinska sestra Verica Krajnc tokrat posvetila je v zadnjem času vse bolj aktualna. Predvsem nekoliko starejšim osebam se bo zde! članek verjetno zanimiv. Še preden se posvetite branju, objavljamo nagrajenca, ki sta pravdno odgovorila na našel 9. nagradno vprašanje. Po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško bosta prejela: Žiga Organ, Prečna pot 20, 1410 Zagorje in Vasja Rataj, Trg Franca Fakina 2 b, 1420 Trbovlje. Nagrado prejmeta po pošti. l.DEL-OSTEOPOROZA, TIHA BOLEZEN l.DEL-OSTEOPOROZA, TIHA BOLEZEN Osteoporoza je bolezen kosti: kosti postanejo krhkejše in se lažje lomijo. Pri bolnikih z Osteoporoza se največkrat zlomijo kosti kolka, zapestja in vretenca. Večina so zlomi posledica padcev. Osteoporoza je bolezen, o kateri se več piše oz. je prišla v »modo« zadnja leta. Vsakdo izmed nas je že kdaj slišal, kaj to osteoporoza je. vendar pa le malokdo pozna vzroke zanjo, skupinsko delovanje dejavnikov tveganja in pa potek bolezni. In vendar, kdor pozna vse to, se lahko obvaruje bolezni ali napravi kaj, dajo prepreči; preprečevanje pa je pri bolezni kolje osteoporoza posebno pomembno, kajti, že v otroštvu z napačno prehrano in zgrešenimi navadami ustvarjamo temeljne okoliščine za poznejšo bolezen. Osteoporozo so še pred približno desetimi leti obravnavali zgolj kot redno spremljevalko starosti, zlasti žensk v pomcnopavzalnem obdobju, čeprav je kar sc tiče obolevnosti, umrljivosti, uporaba medicinskih virov in stroškov zdravljenja primerljiva z drugimi resnimi boleznimi. Osteoporoza se ponavadi razvije skozi daljše obdobje, kosti pri tem postanejo tanjše in krhkejše. Osteoporozo moramo odkriti, preden pride do resnejših okvar in preden se kosti zlomijo, saj nimamo zdravila, ki lahko bolezen ustavijo in preprečijo njeno napredovanje. Na žalost je osteoporoza na začetku neboleča, tako, da ljudje sploh ne vedo, dajo imajo, dokler si ne zlomijo kosti. KAKO PRIDE DO OSTEOPOROZE? Naše kosti se krepijo v zgodnjih letih našega življenja, največjo čvrstost pa dosežejo v najstniških oz. dvajsetih letih. Po tem času kosti postopoma postanejo čedalje tanjše in krhkejše. Delna izguba kostne mase je del normalnega procesa staranja, vendar pa kosti ne bi smele postati tako krhke, da ne bi zmogle obremenitev in naporov normalnega vsakdana. Bolezen se pojavi brez posebnih znakov in nikoli čez noč. Pravzaprav se v kosteh pripravlja dolga leta, ne da bi sploh slutili, da imamo majhno mineralno gostoto. Opozorilo, daje nekaj narobe nastane šele, ko se zlomi kost, ki pa lahko sledi že zelo majhni obremenitvi. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA OSTEOPOROZO Ženske imajo na splošno manjšo kostno maso-zlasti tudi šibkejše kosti, kot moški istih let. To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj sc osteoporoza razvije pri ženskah prej kot pri moških. Ženski hormoni, ki uravnavajo menstrualni ciklus so zelo pomembni tudi za kosti. Najpomembnejši hormon je estrogen, ki ga proizvajajo jajčniki in pomaga pri dozorevanju jajčec v plodni dobi hkrati pa estrogen ohranja kosti čvrste Izguba estrogena je glavni dejavnik tveganja za osteoporozo. Po menopavzi je v organizmu manj estrogena, ki varuje kosti in izguba kostne mase je dosti hitrejša. Poleg zmanjšane tvorbe estrogena obstajajo še številni dejavniki, ki zvečajo tveganje za nastanek osteoporoze in ti so: pomanjkanje gibanja (gibanje pomaga vzdrževati splošno dobro počutje, mišično moč, pokretnost in gibljivost), kajenje, pogosto uživanje alkohola, hrana, kiji primanjkuje kalcija (hrana mora vsebovati dovolj mleka in mlečnih izdelkov, svežega sadja, listnate zelenjave, ribe, arašide, polno zrnati kruh. Povečan vnos Ca je priporočljiv pri otrocih, mladostnikih, ženskah, ki dojijo in ženskah v menopavzi ), sorodniki z osteoporozo (mati, sestra ali stara mati-če zbolijo je 3x večja verjetnost, da boste za osteoporozo zboleli tudi sami), majhna telesna teža ali vitka postava (če ste vitki, je tveganje za osteoporozo povečano, ker imate nežno okostje z majhno kostno maso), dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi, nezadostno sončenje (sončni žarki pomagajo, da se v kosteh tvori vitamin D, ki je pomemben za vzdrževanje močnih in zdravih kosti), druge bolezni (preveč aktivna ščitnica, jetrne bolezni, anoreksija, nervoza, Cushingov sindrom). ODKRIVANJE OSTEOPOROZE Pomembno je, da čim prej ugotovite, ali imate osteoporozo oz. ali je vaše tveganje za razvoj osteoporoze povečano. Ne pozabite, da v zgodnji fazi osteoporoza ne boli in zato ljudje sploh ne vedo. da jo imajo, dokler si ne zlomijo kolka. Zanesljivo lahko potrdimo osteoporozo le, če izmerimo dejansko gostoto kosti, kar pa se naredi s posebnim aparatom, ki deluje na osnovi rentgenskih žarkov. Večina metod merjenja mineralne kostne gostote temelji na merjenji prepuščenega rentgenskega sevanja skozi kosti-najpomembnejša in osnovna metoda za določitev osteoporoze je DXA (dvo energijska rentgenska absorbciometrija). Z DXA se običajno meri nad ledveno hrbtenico in kolkom, lahko pa se tudi meri vse telo. Preiskava je povsem neboleča. Poslužujejo se tudi običajne rentgenske preiskave, ki pa nam da podatke o mineralni gostoti kosti, vendar ni natančna za ocenjevanje količine kostnine. Metoda za merjenje kostne gostote je tudi ultrazvočno (UZ) merjenje, ki napoveduje pojav zlomov, vendar pa na osnovi rezultatov ni mogoče zanesljivo postaviti diagnoze. UZ se uporablja predvsem za presejalno testiranje, kjer se določi kdo je v večji nevarnosti za nastanek osteoporoze in s tem zlomov. Poleg naštetih metod pa sc naredi tudi laboratorijska preiskava, ki potrdi zmanjšano mineralno kostno gostoto. ......‘21. NAGRADNO.....................\ VPRAŠANJE I Naštejte vsaj pet najpogostejših I j tveganj za nastanek osteoporoze? j •Odgovore z izrezanim vprašanjem nam pošljite* • na naš naslov do 29. avgusta. Z Z Dva, ki bosta pravilno odgovorila prejmeta po * •eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško.* • • MEDICINA IN TURIZEM. Zdraviliška c.4, 3270 Laško Tel.: 03/7345-111 Fax: 03/7345-298 Rezervacije: +386 (0)3 7345-122, E-mail: zdravilišče.lasko(S>eonetsi ZDRAVILIŠČE httP://www zdravilisce-lasko si' SLOVENIJA LAŠKO POLETNI VEČERI NA TERASI ZUNANJEGA BAZENA ZDRAVILIŠČA LAŠKO Vsak petek ob 20.30 v avgustu 16.08. MANCA URBANC ob spremljavi pianista JAKE PUCIHARJA 23.08. TPERO LOVŠIN VSTOPNINE NI! VABLJENI! Informacije in rezervacije na tel.: 03 /73 -45 - 290 Od sile varni RENAULT •Dodatnih 200.000 SIT popusta pri menjavi vozila, starejšega od 8 let, za novi, varni renault. Velja za modele Tvvingo, Clio, Thalia, Kangoo, Megane, Scenic in Laguna. •V akciji "od sile varni" Clio Lite - posebna serija Clia z izhodiščno stopnjo opreme, že za 1.597.000 SIT. Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si Alpinistične novice Člani AO PD Trbovlje so v zadnjem času opravili vrsto vzponov. 7. in 8. junija sta Nina Podlesnik in Zdravko Zajc ob velikih težavah zaradi novozapadlega snega pristopila na VVildspitze (3.774 m), drugi najvišji vrh Avstrije. 15. junija je Dušan Košir skupno z Zdravkom Zajcem preplezal Šmid-Virensovo smer z oceno IV+. V Koglu (2.100 m), z dolžino smeri 150 m in časom plezanja 3 ure. 15. junija sta Nina Podlesnik in Zdravko Zajc preplezala Zeleno zajedo v Koglu, z oceno težavnosti III in dolžino smeri 220 m ter časom plezanja 3 ure. 8. julija sta Zdravko Zajc in Tom F robe z enodnevno turo povezala dve najtežji ferati v Julijcih: Mangart Via Italiana (v sestopu) in Vevnica (2.342 m) - Via de la Vita. 20. julija so Drago Kodrič, Dušan Košir, Jure Cencelj in Zdravko Zajc preplezali Nemško smer z izstopom v Zimmer-Jahnovi smeri v severni steni Triglava, z oceno IV. v dolžini 900 m in časom plezanja 6 ur. 28. julija sta Franc Gričar in Zdravko Zajc preplezala Novo centralno smer v Veliki Babi (Jezersko), z oceno IV+, dolžino 600 m ter časom plezanja 4 ure. 13. julija pa sta Nina Podlesnik in Peter Zupančič iz AO Litija preplezala v severni steni Triglava Nemško smer z izstopom v Zimmer-Jahnovi smeri, z oceno VI, dolžine smeri 900 m. T.L. Ribji piknik v Brestanici Člani društva upokojencev Trbovlje, sekcija za izletništvo in letovanje, je v nedeljo 28. julija, pripravila izlet in ribji piknik ob brestaniškem jezeru. Udeležilo se ga je nad 30 upokojencev, predvsem tistih, ki večino časa preživijo sami doma. Razveselili so se igranja ansambla KAN KAN iz Brežic, ki je igral pri ribiškem domu in tudi zaplesali. V svoji družbi so zapeli tako ubrano, da se jim je pridružil tudi harmonikar Ldi. ki igra v že omenjenem ansamblu. Ribe, ki so bile na mizi, so zalili s pristno domačo kapljico. Med druženjem so nekateri pripovedovali šale in se spominjali svojih mladih dni. V poznih večernih urah so sc po “razposajenem” dnevu veselili in zadovoljni vrnili na svoje domove. Dogovorili so se. da bodo kaj podobnega še ponovili. Žal pa so pozabili fotoaparat doma, da bi imeli dokaz o napisanem. T.L. Na Anino nedeljo tekme koscev in kmečke igre V nedeljo, 28. julija je bilo na Sveti Planini in v naselju pod njo še posebno živahno. Dopoldan so Ančke, njihovi sorodniki in znanci, pa tudi drugi, prisostovali d vem mašam v čast sv. Ane. Popoldne pa je KD Sv. Planina pri bivši OŠ pod Planino organiziralo in izpeljalo tradicionalno prireditev s tekmo koscev in različnimi kmečkimi igrami. KŠBFTI INFORMACIJE NA 03/56-64-250 Oblecite svoje ideje! šivilja fina <3sm: 041 / 335 301 Anica Zupan s.p. / Izlake 44 /1411 Izlake AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, Narof 32, I4ll Izlake Telefon: 03/56-73-615, GSM: 041/405-828 ki so bile zelo zanimive. Tudi tokrat so se nekateri udeleženci zelo dobro odrezali pri žaganju hlodov, zabijanju žebljev,... Vse pa seje končalo z družabnim srečanjem. TD Trbovlje je postavilo stojnico z raznimi dobrotami in propagandnim materialom. Za dobro voljo pa je skrbel domači ansambel Bojana Kudra. T.L. http://www. mdio-trbovlje.si 15. VELSRPNA A »p: akcija j S skrito osebo na večerji Tokrat je bila skrita - razkrita oseba Zasavčcvc nagradne igre elegantna dama,Olga Dečman Dobrnjič, ki živi in opravlja svoje delovne obveznosti v Trbovljah. Je ravnatcljiea trboveljskega dijaškega doma. Razkril jo je znani Zagorjan, Branko! Praznik, »Kosa«. Zagnan športnik in selektor malonogometne ekipe GIP Beton Zagorje, drugače pa že 4 leta upokojenec Športni tip in elegantna Olga Dečman Dobrnjič sta se lepo ujela. Slediti njunemu pogovoru je bilo prijetno. Za pristno in brezskrbno razpoloženje je poskrbelo tudi osebje restavracije »DIANA« v Hotelu Trojane. Prigrizek na začetku, juha i/ belušev, in predjed v obliki lignjev pu sicilijansko ter morski list v belem vinu kot glavna jed, z blitvo in krompirjem pa še paradižnikova solata in sladica »vroča ljubezen« za konec, so jedi, ki morajo dvigniti razpoloženje vsakega gosta \ rcstastavraeiji »DIANA«. Seveda, večerja ne bi bila popolna brez vipavskega vina. polsuhega Lanthieri Zelen-a, ob kosilu in polsladkega Chardonay-a iz kleti Hlebec, ki je spremljalo romantično toplo in nežno sladko sladico pomenljivega imena. »Vroča ljubezen«. Za konec le še to, da je nagrajence »Kosa« pošteno priznal, da ni vedel kdo naj bi bila skrita osebe. Nekdo je pač izpolnil nagradni kupon z njegovimi osebnimi podatki ter mu na ta način pripravil izjemno in zanimivo presenečenje. Da smo lahko ob večerji brezskrbno popili kozarček dobre vinske kapljice, je zasluga taxi službe zagorskega podjetja Integral, ki je poskrbelo za prevoz udeležencev vcčeijc v obe smeri. M.A.Š. Branko in Olga produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ m < možnostjo sponzoriranja postanite ULcLT'! 1 P trženje in produkcija za gospodarsko 1 » interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! rrrrsTrfTTTr, AKCIJA: KUPIŠ TRI, DOBIŠ ŠTIRI! VELJA ZA PNEVMATIKE HANKOOK (LETNE IN ZIMSKE M+S) DO RAZPRODAJE Pridite in se prepričajte. Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotec, Barum, Vokohama, Semperit, Pirelli,... in še in še!!! Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil. Informacije: Tel.: 03 56 31 830,03 56 31 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h SOBOTA 8h - 12h TRBOVLJE r-’ KARBIDUKA - ZASAVSKI FESTIVAL MLADIH 15. -18.8., 15. VELSRPNA 2002 akcija Glej ga šmenta, tokrat nam jo je pa tiskarski škrat pošteno zagodel, saj nam je v zadnjem Zasavcu sliko znane osebe iz Zasavja kar skril. Tokrat jo objavljamo, za neljubo napako pa se vsem opravičujemo. Uredništvo Znani Zasavci tretji del: slika je nastala davnega leta 1956 ob reki, ki jo poznamo vsi Zasavci. Njegov slogan je: Imeti vizijo, pomeni videti v prihodnost. Čutiti izzive časa in prostora. Znati se prilagajati spremembam in jih razumeti, kot stalnico in priložnost. 'JŽiu/orjf' Avtobusni promet in turizem. Zagorje dl.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si "TAXI SLUŽBA NON-STOP" TEL.: 56 55110, 56 55109 GSM: 041 616 348 in 041 633 107 RESTAVRACIJA " D1MMA" Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnem vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Vsak dan sveža jagnečja pečenka. Odličen izbor raznovrstnih jedi in vthunskih ter kakovostnih vin. Čudovit razgled skozi okna restavraciie, Klimatizirani prostori, veliko parkirišče. Terasa v hladni naravni senci s čudovitim razgledom na Zagorsko dolino. Poslovna kosila, nedeljska kosila, rojstno dnevne zabave, posebne priložnosti. Romantična večerja ob soju sveč in izbrani glasbi... Vsak petek in vsako soboto zvečer, evergteen uspešnice iz 60-ih, 70-ih in 80-ih let, Latina, Jazz.! Klavit! Vživo!!! Priiazno vabljeni! Rezervacije na tel.: 01 - 72-33- 610. .4= Na sliki je Moji podatki: Ime in priimek Naslov......... Telefon........ Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE O/Jf/jrpf/o-i/iea: PRIGRIZEK, da lažje počakamo... ■ ///at/na/trrt/jn/: - KMEČKI NAREZEK fč/Zaenayn/: - TROJANSKI KONJIČEK (r/\i/c(/a: - PEČEN KROMPIR, PEČEN PARADIŽNIK, SIROVI ŠTRUKLJI (/Jo/ata: - DIANA (/f/at/mt: - PALAČINKE Z OREHI, SLADOLEDOM IN SMETANO (/yat-a/tri /t/at/ai/tret/jet/i in (//aenijet/i: - CABERNET SAUVIGNON, Vipava, L 1999, suho ('/)/ai-a/ri Qf/at/ici; - TRAMINEC, Vehovar, Haloze, l. 2001, polsladko 4.980 SIT 'Pa v Zagorju in Trbovljah . I^^ŠM MBogata izbira solskih potrebščin in torbic ugodnih cenah ol. potrebščin nad 3000 sittiiilifMo 396 SIT 738015 Etui za gsm 3D l|č| l DI ZAVASZEI3 LEI POSLOVNI IMENIKI SLOVENIJHEL^ RUMENE STRANI Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 05 20. www.rumenestrani.coni 1 N T E R MARKETING BARTEC - VARNOST BARTEC, d.o.o. STORITVENA DRUŽBA Cesta zmage 7 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64-686 fax: 03 56 64-234 e-mail: info@bartec-varnost.si BARTEC, d.o.o. STORITVENA DRUŽBA iz Zagorja ob Savi oddaja v najem 200 m2 poslovnih prostorov na Cesti zmage 7 v Zagorju. Prostori se nahajajo v 3. nadstropju in so primerni za opravljanje pisarniške dejavnosti. Dodatne informacije dobite v splošnem sektorju podjetja BARTEC, d.o.o. na telefonski številki 03 56 64-686. Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov BARTEC, d.o.o. Storitvena družba, Cesta O.avgusta 59 Zagorje. KISOVČANI ZNOVA USPEŠNI Na zadnjih tekmah so sc kisovški skakalci in skakalke ponovno izkazali. Na ekipni tekmi evropskega šolskega prvenstva v nemškem tiarmisch Partenkirehnu. kjer je lani v svoji konkurenci zmagal Primož Roglič. je kisovški skakalec Andraž Pograjc v kategoriji dečkov do 12 let (letnik 1991) med posamezniki- pristal |c pri 38 in 39 m- osvojil 5. mesto. Zmagal je Čeh Kozišck, ki je skočil 39 in 40 m. V ekipni tekmi, kjer sta poleg njega skakala še Malic Kramaršič in Jurij Tepeš, pa je osvojil drugo mesto. Prvi so bili Čehi. Na tem tekmovanju, ki se uradno imenuje !4.fis schuler grand prix. so imeli pravico nastopa le prvouvrščeni skakalci posameznih starostnih kategorij v svoji državi. Poleg Andraža so na evropskem prvenstvu nastopili dobro tudi drugi naši skakalci: M Kramaršič je bil med dečki do 13 let tretji, sin Mirana Tepeža Jurij je bil med dečki do 14 let prvi, prvi je bil na veliki (80 m) skakalnici med dečki do 15 let tudi M.Mežnar in med mladinci do 17 let J Oblak drugi. Skakalci SK Zagorje-Ytong pa so več kot dobro skakali tudi na flosarkem pokalu v Ljubnem ob Savinji Osvojili so kar tri prva in eno drugo mesto. Rezultati (lesarskega pokala: deklice do 11 let, skakalnica K-10. 1.Katja Požun, SK Zagorje-Ytong, 10,5 in 10.5 m, 222.5 t„ dečki do 11 let, skakalnica k-20: 1 .Alen Turjak. SSK Mislinja. 21.5 in 21,5m, 236,4 t„ 2.Leon Grobljar, SK Zagorje-Ytong, 20,5 in 21.5 m, 233,6 t„ 5.Jaka Prašnikar. SK Zagorje-Vtong. 19.5 in 20 m. 217,1 t„ 7.Katja Požun, SK Zagorjc-Ytong, 19 in 19 m. 205.4 t.. 9. Miha Jesih. SK Zagorje-Ytong, 19,5 in 20 m, 199.6 t. dečki do 13 let. skakalnica K-40: 1.Janez Močnik Guna, SK Zagorjc-Ytong, 37 in 40 m, 221.9 t., 10. Dejan Judež, SK Zagorje-Ytong. 33 in 36 m. 180,8 t. dečki do 15 let, skakalnica K-40: 1.Miran Zupančič. SK Zagorje-Ytong. 38,5 in 40.5 m, 229,8 t„ 4.Luka Grobljar. SK Zagorjc-Ytong. 35.5 in 36.5 m, 196,4 t.. 10.Nino Razpotnik. SK Zagorje-Ytong, 30 in 29 m, 132.8 t. Za prejete rezultate se zahvaljujemo Borutu Markošku. trenerju kisovških skakalcev. Igor Goste Miha Halzer 49. na EP V soboto, 3. avgusta so slovenski gorski kolesarji nastopili na Evropskem prvenstvu v krosu v Švici. Najboljšo uvrstitev je dosegla Nina Homovec zli. mestom med mladinkami. Ostali slovenski predstavniki so na nezahtevni progi blizu ZUricha pristali v sredini oz. na začelju razvrstitve. Svoj prvi nastop na največjih tekmovanjih je Hrastničan Miha Halzer zaključil na 49. mestu med 90-imi nastopajočimi. Druga dva naša mladinca sta odstopila. Mladinci so vozili pet krogov oz. 32 km. Miha s svojo vožnjo ni bil zadovoljen. Na tekmi mu ni šlo niti približno tako dobro kot na zadnjih dveh domačih tekmah pred EP. Od devetih slovenskih predstavnikov je boljšo uvrstitev dosegel le Rok Šolar s 35. mestom v kategoriji članov do 23 let. Čez. slab mesec čaka gorske kolesarje vrhunce sezone in nastop na SP v Avstriji. Rezultati EP, mladinci: 49. Halzer (Slovenija - KD Hrastnik) I. 21:23, 82. Hribovšek (Slovenija) 3 krogi, 85. Pahovnik (Slovenija) 2 kroga, mladinke: II. Homovec (Slovenija) 1.12:55; člani do 23 let: 35. Šolar (Slovenija) 1.33:43, 54. Bizjak (Slovenija) 1.36.50; člani elite: 50. Miklič (Slovenija) 2.12: 30, 52. Rak (Slovenija) 2.12:36, 53. Noč (Slovenija) 2.12:37, 55. Rudolf (Slovenija) 2.16:52 Sl Miha Halzer znova zmagal Ob Planšarskem jezeru je bila v nedeljo sedma letošnja dirka gorskih kolesarjev za slovenski pokal. Državni prvak med starejšimi mladinci Hrastničan je tudi tokrat zmagal prepričljivo, čeprav ne s tako veliko prednostjo kot pred tednom dni na državnem prvenstvu. Proga na Jezerskem je bila krajša in manj zahtevna, zato so bile razlike med tekmovalci manjše. Miha je vodil vseh šest krogov in brez težav zmagal. S to zmago je Miha na drugem mestu v pokalu, z enakim številom točk kot Boštjan Pahovnik. V vodstvu je Boštjan Hriberšek. Finale pokala bo čez štirinajst dni v Vnanjih Goricah, kjer imajo vsi trije možnost za zmago v skupnem seštevku slovenskega pokala v krosu z “gorei”. Državni prvak med dečki Rok Skaza na tej tekmi ni imel sreče z verigo. Zaradi tega je drugouvrščeni z DP Idrijčan Lidjan tokrat prišel do zmage. Rok je bil drugi in tako ponovno dosegel lep uspeh. Rezultati, mladinci: 1. Halzer (KD Hrastnik) 115:15, 2. Hribovšek (Caleit Kamnik) 1.17:15, 3. Rakuša (ŠD Ganesha) 1. 18:41.4. Reitmeicr (KD I Irastnik) 1.26.21; dečki: I Lidjan (KD Sloga 1902) 21:25, 2. Skaza (KD Hrastnik) 22:32, 3. Hojnik (DŠR Splavar Podvelka) 23:19. 9. Roglič (KD Hrastnik) 28: 54 R.H. Zagorjani začeli le s točko V prvem kolu 2. SNL sta se na štadionu v Zagorju pomerili ekipi NK Zagorje in NK Aluminij. Domačini so nevarno zapretili že v 4. minuti, ko je Zavrl lepo streljal v levi kot. nasprotni vratar pa je žogo s skrajnimi močmi odbil v kot. V nadaljevanju prvega polčasa so domačini imeli pobudo, a vse do zadnje minute niso zadeli. V sodnikovem podaljšku 1. polčasa pa je po prekršku Pcneza, ki je dobil drugi rumeni in s tem rdeči karton, sodnik pokazal na belo točko. Uspešen je bil Zavrl in domačine popeljal v vodstvo. V drugem polčasu pa sc je igra razživela. V 56. minuti je zaradi prekrška nad Zaletelom rdeči karton dobil Praprotnik, le minuto kasneje pa je svoj drugi rumeni karton dobil še Oplotnik in tako moral zapustiti igrišče. Pobuda je bila na strani gostov, čeprav so igrali z igralcem manj. Kar nekajkrat so bili v nevarnih akcijah. v 70. minuti pa so po hudi napaki domače obrambe tudi izenačili Do konca je bilo na obeh straneh še nekaj priložnosti. IZ. Lokostrelski turnir Foto: Mojmir Maček Lokostrelci Organizator, LK Valvazorje v lepem, sončnem in rahlo vetrovnem vremenu organiziral zelo dobro obiskan Lokostrelski turnir za Slovenski pokal in tradicionalni 7. Pokal J. V. Valvasorja na igrišču NK Zagorje. Nastopilo je 62 tekmovalcev iz. 21 klubov. Rezultati, članice, ukrivljeni lok: 1 Dolores Čckada (MINS Postojna) 588: 2. Ana Canzzuti (Gorica) 562: 3. Maja Žlender (Ankaran) 544. članice, sestavljeni lok: 1. Maja Marčen (Kranj) 657: 2. Bernarda Zemljak (Mozirje) 647: 3. Darja Sluga (Novo mesto) 565: člani, ukrivljeni lok: 1. Malija Žlender (Ankaran) 625: 2. Zlatko Ulaga (Žalce) 590; 3. Jadran Lukančič (Postojna) 589; člani, sestavljen lok: L Goran Vili (Croatia) 688; 2. Tomaž Hodnik (Valvazor) 674; 3. Kamenko Klofutar (Croatia) 669; Fita, slovenski pokal, članice, ukrivljeni lok. L: Dolores Čckada (Postojna), 588; 2. Ana Canzzuti (Gorica) 562; sestavljeni lok. L: Maja Marce (Kranj) 657; 2. Bernarda Zemljak (Mozirje) 647; 3. Darja Sluga (Novo mesto) 565; člani, ukrivljen lok: L Matija Žlender (Ankaran) 625; 2. Boris Andrejka (Mamut) 568; 3. Bojan Brulc (Dolenjske Toplice) 561; sestavljeni lok. L: Goran Vili (Croatia) 688; 2. Tomaž Hodnik (Valvazor) 674; 3. Kamenko Klofutar (Croatia) 669; mladinke, ukrivljeni lok. L: Irena Nagode (Jevnica) 540; 2. Tina Šatej (Gorica) 528; 3. Marjana Doblekar (Jevnica) 494; mladinci, ukrivljeni lok. 1.: Damjan Šorli (Alpkomcrc) 581; 2. Matej Povž (Novo mesto) 580; sestavljen lok: 1. Tomislav Sukser (Zagreb) 663; kadeti, ukrivljeni lok. L: Jadran Lukančič (Postojna) 589; 2. Matej Fideršek (Kamnik) 540; 3. Jaka Peterca (Jevnica) 457; sestavljeni lok. L: Urban Ravnjak (Koroška) 662; deklice, ukrivljeni lok. L: 1. Darja Verbič (Kamnik) 647; dečki, ukrivljeni lok. L: Danijel Stojkovič (Kamnik) 640; 2. Jan Savelj (Ankaran) 532; sestavljeni lok. L: Primož Pcrhač (Mozirje) 674; mlajše deklice, ukrivljeni lok. L: Maruša Rusjan (Jevnica) 454; L Janja Perhač (Mozirje) 439; mlajši dečki, ukrivljeni lok. L: Aleksander Fujs (Šmarna Gora) 585; 2. Žan Železnik (Jevnica) 475; 3. Tomaž Natlačen (Postojna) 434; sestavljeni lok. L: Aljaž Rihter (Žalec) 589; veteranke, ukrivljeni lok. 1.: Fatima Cristiani (LK Isonzo) 525; veterani, ukrivljeni lok. L: Zlatko Ulaga (Žalec) 590; 2. Danilo Chinese ( LK Isonzo) 550; 3. Uroš Vrbančič (Ljutomer) 483; sestavljeni lok. L: Dušan Perhač (Mozirje) 662; 2. Aleksander Stepančič (Gorica) 647; 3. Alojz Pavlovič (Valvazor) 640. Tomaž Urlep Štafetni tek Polšina - Zagorje ’02 ŠD Izlake je v soboto. 10. avgusta ob 17.30 uri organiziralo ŠTAFETNI TEK 2002 Polšina Zagorje. Letos jc sodelovalo 12 ekip. V absolutni konkurenci so zmagali člani ŠD Izlake, pri veteranih druga ekipa ŠD Izlak, v kategoriji osnovnošolcev OŠ Ivan Kavčič Izlake, pri mladinkah rokometašice iz Zagorja ter pri članicah predstavnice ŠD Izlake. Rezultati, 1. mesto, člani: ŠD Izlake 33.39:00, 2. ŠD Ravenska vas 34.12:00. 3. Pon-Do-Kvvan 34.29:00, 4. ŠD Mlinše 34.41:00. 5. Rudarji 35.52:00. 6. KK Zagorje 37.24:00, 6. Zasave 37.24:00. 8. ŠD Izlake 38.36:00. 9. OŠ IK Izlake. 10. RK Zagorje 43:28:00. II. ŠD Izlake 44.10:00. 12. ŠD Suzana 44.24:00 Foto: Pavli Savšek Foto: Pavli Savšek KOLESARSKI VZPON IN SPUST ZASAVSKA SVETA GORA 02 1 .etošnja proga je bila v primerjavi z lansko za I km daljša. Kljub temu jc bila udeležba ogromna, kar je bilo presenetljivo, predvsem glede na slabo vreme. Zaradi tako velike udeležbe nam je zmanjkalo majic, saj smo pričakovali od 100 120 kolesarjev, pri javilo pa se jih je kar 165. Rezultati: 1. mesto: Miran Cvet. Hrastnik; 2.: Tomaž Kališnik. Radomlje; 3. Dejan Vračič. Maribor.7 Organizator, Kolesarsko društvo Zagorje se zahvaljuje sponzorjem: Občina Zagorje, Gl P Beton, Elektroprom, Avtohiša Kržišnik. Pizzerija Ašič, Cirloniega Hrastnik, Cvetličarna Lenarčič, KOP Zagorje, Kamnolom Borovnik. Cvetličarstvo Hodak. Zahvala gre tudi: Policijski postaji in Zdravstvenemu domu Zagorju. Opravičilo: Ker jo je zagodlo vreme, nismo mogli vseh kolesarjev v cilju normalno sprejeti in popisati štartnih številk. V za to omejenem prostoru je bilo zaradi spolzke ceste prenevarno spuščati kolesarje. Prav zaradi lega je bilo kar precej padcev. Lahko se zgodi, da prav zaradi tega koga ni na listi rezultatov. Prosimo, da nas kontaktirate na e-mail: kolo.klub u email.si ali na GSM: 041/414-900. Rezultate pa lahko preverite na: http\\drive.to/koloklub. Vsem prizadetim se opravičujemo. Kolo klub | tema VAROVANJE OTROK OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Kot vsako leto do sedaj, bo Policijska postaja Litija tudi v letošnjem letu opravila varovanje otrok ob prihodu oziroma odhodu iz osnovne šole. Varovanju otrok, ki ga sicer izvajamo skozi vse leto, bomo posvetili še posebno veliko pozornost v prvih dneh novega šolskega leta. Kot vsako leto bomo največ pozornosti posvetili varovanju učencev nižjih razredov s poudarkom na varovanju otrok prvega razreda. Menimo namreč, da so učenci nižjih razredov najbolj potrebni varovanja in da so v prometu tudi najbolj ogroženi, ker so praviloma manjši in zato slabše vidni, so pa tudi bolj razigrani in zato manj previdni.. Da bi varovanje otrok ob prihodu oziroma odhodu iz osnovnih šol potekalo čimbolj učinkovito in racionalno, svetujemo vsem staršem, predvsem pa staršem prvo-šolčkov, da si na osnovnih šolah ogledajo načrt varnih poti za prihod oziroma odhod iz šole ter da skupaj z otroki to pot tudi večkrat prehodijo in otroke opozorijo na nevarnosti. Vsem staršem tudi predlagamo, da z vodstvi osnovnih šol sodelujejo pri izdelavi ali obnovitvi načrtov varnih poti za hojo otrok. Istočasno vas obveščamo, da za informacije, mnenje in nasvete ter za pomoč lahko obrnete na vodjo policijskega okoliša Policijske postaje Litija, kije pristojen za vaše območje (Bojan LIBER ali Borut BOKAL) ali pa na pomočnika komandirja Policijske postaje Litija Zorana OBREZA, ki je neposredno odgovoren za delo in ukrepanje na področju varnosti cestnega prometa. Veseli bomo tudi vseh sugestij in dobronamernih kritik, ki nam bodo posredovane z namenom odprave morebitnih napak in nepravilnosti v preteklem letu. Vse občanke in občane tudi obveščamo in istočasno opozarjamo, da bo Policijska postaja Litiju predvsem v prvih dneh novega šolskega leta dosledno izvajala kontrolo cestnega prometa. Kontrola cestnega prometa bo še posebno stroga in povečana v bližini osnovnih šol. Kontrolirali bomo tudi prevoze učencev z javnimi prevoznimi sredstvi, kakor tudi prevoze učencev, kijih bodo izvajali občani in občanke z. lastnimi vozili Zoper morebitne kršitelje cestno prometnih predpisov bodo policisti dosledno represivno ukrepali. Vse omenjene ukrepe bomo izvajali izključno z namenom, da vsaj v začetku novega šolskega leta, otroci ne bi bili udeleženi v prometnih nesrečah. Seveda pa bi bilo še najbolje, da otroci ne bi bili žrtve prometnih nesreč. Za dosego tega cilja pa lahko veliko storite tudi vsi občani in občanke oziroma vsi udeleženci v cestnem prometu, če boste v tem času vozili še posebno previdno in spoštovali cestno prometne predpise. Vsem, ki bodo kakorkoli pripomogli k večji varnosti otrok v cestnem prometu, se za sodelovanje že vnaprej zahvaljujemo. Sicer pa smo opravili tudi analizo prometnih nesreči v naši občini in ugotovili, daje stanje na tem področju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem dokaj ugodno. Do sedaj sc je na cestah v Občini Litiji zgodilo 196 prometnih nesreč oziroma 44 manj kot v enakem lanskem obdobju. V teh prometnih nesrečah so tri osebe izgubile življenje, 17 osebje bilo hudo telesno poškodovanih, 73 oseb pa lahko telesno poškodovanih. Število smrtnih žrtev je sicer enako kot v enakem lanskem obdobju, je pa bistveno manj telesno poškodovanih, saj je hudo telesno poškodovanih manj kar deset oseb, devet oseb manj pa je lahko telesno poškodovanih. Menimo, daje k takšnemu relativno dobremu stanju pripomoglo tudi dosledno izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov policistov. Zanimiv je tudi podatek, da so policisti v letošnjem letu sicer skupno izvedli nekaj manj represivnih ukrepov, so pa izvedli bistveno več represivnih ukrepov glede prekoračene hitrosti. Zanimiv je tudi podatek, da v primerjavi z lanskim obdobjem beležimo porast števila prometnih nesreč le v januarju, to pa istočasno pomeni, da je bilo verjetno delo na tem področju enakomerno porazdeljeno in pravilno načrtovano. Kljub tem ugotovitvam pa s stanjem na področju prometne varnosti ne moremo biti povsem zadovoljni. Predvsem dokaj ugodni zgoraj navedeni podatki zbledijo, če jih primerjamo s podatki sosednjih občin. V prvem polletju letošnjega leta seje v Občini Litija zgodilo 171 prometnih nesreč v katerih sta dve osebi umrli, šestnajst je bilo hudo, 64 pa lahko telesno poškodovanih. V občini Trbovlje je bilo v istem obdobju zgodilo 105 prometnih nesreč v katerih se je šest oseb hudo in 41 oseb lahko telesno poškodovalo. V Občini Zagorje ob Savi sta sc zgodili 102 prometni nesreči v katerih so se štiri osebe hudo, 21 oseb pa sc je lahko telesno poškodovalo. V občini Hrastnik se je zgodilo 71 prometnih nesreč v katerih sta sc dve osebi hudo telesno poškodovali. 18 oseh pa je bilo lahko telesno poškodovanih. V omenjenih občinah niso beležili prometne nesreče s smrtnim izidom. Bistveno več prometnih nesreč je bilo v občinah Domžale in Grosuplje, vendar je bilo na območju Grosuplja le ena smrtna žrtev v prometu, istočasno pa je bilo tudi bistveno manj hudo telesno poškodovanih, nekoliko več pa je bilo lahko telesno poškodovanih. Nekoliko slabša prometna varnost je na območju Domžal. Dne 01.08.2002 ob 20. uri seje na lokalni cesti Vače Potok zgodila prometna nesreča v kateri je bil udeležen voznik traktorja Č.I., ki sc je peljal v smeri naselja Potok. Ker je vozil z. neprilagojeno hitrostjo, je med vožnjo skozi desni in nato v ovinek traktor začelo zanašati. Med zanašanjem je traktorist zapeljal desno izven vozišča, kjer je potrgal žico električnega pastirja, nato pa zapeljal približno 51 m po bregu navzdol ter med vožnjo podrl več manjših dreves, nato pa trčil v večje drevo, ki sc je izruvalo. Po trčenju v drevo je traktor obrnilo za 90 stopinj, odtrgali pa so sc tudi obe kolesi, zato se je traktor prevrnil Voznik C.L je ostal ukleščen v kabini in seje tako hudo telesno poškodoval, daje umrl na kraju prometne nesreče. Ker je obstajal utemeljen sum. daje Č.I. vozil pod vplivom alkohola, so policisti izdali odredbo za odvzem telesnih tekočin. Kot sem že omenil, je bila to tretja smrtna žrtev v prometnih nesrečah na cestah v Občini Litija. Poleg tega sta dve osebi umrli v prometnih nesrečah, ki sta se zgodili v neposredni bližini meje Občine Litija. Med prvim avgustovskim vikendom je v prometni nesreči na Primorskem umrl še en mlajši moški iz Litije, ki sicer prometne nesreče ni povzročil. Ugotavljamo, da je večini prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami na območju Občine Litije botrovala neprilagojena hitrost, zato vse voznike in voznice ponovno opozarjamo, da naj vozijo skrajno previdno in da naj hitrost prilagodijo trenutnim razmeram na cestah. Še posebno je to pomembno po daljšem sušnem obdobju, ko začne deževati ter v jesenskem času. ko se na voziščih velikokrat pojavlja odpadlo listje, ki lahko dokaj hitro bistveno spremeni vozne razmere. Hitrost vožnje je potrebno prilagoditi tudi ob močnem deževju in po njem, saj se tedaj praviloma na asfaltu pojavlja velja količina gramoza, velikokrat pa prihaja tudi do poškodovanja vozišč ali pa se pojavijo druge ovire na cestah (npr. odpadlo kamenje, razni predmeti, ki jih na cesto prinese neurje, ipd.). Še vedno se največ prometnih nesreč zgodil na glavni cesti Ljubljana Zagorje ob Savi, kjer nastajajo tudi najhujše posledice. V letošnjem letu seje zgodilo tudi več hujših prometnih nesreč na regionalni cesti Šmartno pri Litiji Moravče pri Gabrovki. Skladno s temi našimi ugotovitvami bomo povečali prisotnost policistov na teh cestah in tudi na ta način poskušali zmanjšati število prometnih nesreč in posledice. Istočasno bomo na najbolj kritične odseke opozorili upravljavce cest, po potrebi pa jim predlagali tudi izvedbo določenih ukrepov za izboljšanje voznih razmer. Lep pozdrav in čimanj nezgod oziroma neprijetnih dogodkov v prometu ! Jože Pavli KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Aufbiks 29. 07. ob 22.20 uri. so policisti odšli v Zagorje, kjer naj bi v lokalu Saloon Cafe predvajali preglasno glasbo. Na mestu dejanja so ugotovili, da gre res za preglasno predvajanje glasbe. Zoper odgovorno osebo so napisali prijavo SP. 02.08.ol) 23.45 uri, so bili policisti pozvani zaradi interveniranja na Cesto Tončke Čeč. Tam naj bi mož pretepal ženo. Ugotovljeno je bilo. da je mož večkrat udaril ženo ter ji kot dodatno maltretiranje na vratu ugasnil še cigareto. Isto noč ob 00.52 uri. so morali možje postave ponovno intervenirati na istem kraju, kjer je mož ponovno pretepal ženo. Tokrat so policisti »zverino«, v podobi moža, pridržali v za to primernih prostorih. 03.08. ob 03.50 uri, so intervenirali na Kcršičcvi cesti kjer je mož pretepal ženo. Sledi prijava SP. 03.08. ob 04.40 uri. so intervenirali pred »Mesečino«, kjer naj bi bil nekdo pretepen. Ugotovili so. daje I.S. udaril V.D.-ja. Poleg I.S.-ja bodo prijavili v postopek SP-ju še redarja S.l)-ja. 03.08. ob 13.20 uri, so policiste poklicali na Mestni trg na igrišče, kjer so igrali košarko. Ugotovili so, da gre za H.M., G.M., L.S. in K.N. Zaradi neprimernega obnašanja so policisti napisali prijavo SP. 03.08. ob 23.20 uri,so odšli na Savinjsko cesto, kjer je nekdo priredil nezaželjen glasbeni koncert. Ugotovili so, da gre za B.R.. ki je za nagrado prejel plačilni nalog. 04.08. oh 00.30 uri. so morali ponovno intervenirati v lokalu »Mesečina«, kjer naj bi redar S.D. pretepel J.K.-ja. Sledi obisk pri SP. 04.08. ob 02.20 so obravnavali kršitev pred zgradbo občine v Trbovljah. Dva moška sta poskušala poškodovati zaporno rampo pred občino. Ugotovili so, da gre za M M. in G.J.. Zaradi dejanja bosta morala k sodniku za prekrške. 04. 08. Ob 15.10. so obravnavali storilca v bolnici Trbovlje. Nekdo je razgrajal in grozil. Ugotovljeno je bilo, daje storilec J.B., kije bil nasilen in grozil osebju. Nesramno seje obnašal tudi do policistov. Sledilajc odstranitev in prijava SP. 04.08. ob 21.40, so bili pozvani na intervencijo na Nasipe v Trbovljah. Sprla sta se T.P., ki gaje žalil P. V. Za popestritev prepira je P. V. v sosedova vrata vrgel Se stol. P. V. bo moral svoje dejanje zagovarjati pri SP. 04.08. ob 21.50 uri, je prišlo do intervencije policistov v naselju Na Šahtu v Kisovcu. Tam naj bi sosed pretepel P.R.. H.S. jo je udaril in žalil in s tem poskrbel, da SP ne bo brez dela. 05.08. ob 01.55 uri, so policiste zaprosili za pomoč, ker j c bil še vedno odprt lokal »Magie« na Ulici 1. Junija v Trbovljah. Policisti bodo o kršitvi seznanili pristojno inšpekcijo, ki bo ukrepala zoper pristojno osebo. 05. 08. ob 02.30 uri, so policisti odšli na Trg revolucije, kjer naj hi S.M. pretepal ženo S.R.. Ugotovili so, daje prišel domov vinjen. Ker mu v takšnem stanju žena ni bila preveč všeč jo jc udaril in žalil. Svoje početje bo moral opravičevati pri PS. 06. 08. ob 20.00 uri, je prišlo do intervencije v ulici Sala umi nes. Tam je prišlo do spora med C.K. in možem S.K., ki jc pretepal in žalil ženo. Prišlo je do prijave SP. 06. 08. ob 22.30, so intervenirali na Trgu revolucije, kjer jc sin PA. grozil materi P.J. se z njo prepiral in ji grozil z nožem. Ovadili ga bodo pri pooblaščenem sodišču. 10. 08.ob 07.00 uri. so obravnavali poškodovanje delovnih strojev, last Cementarne v kamnolomu Plesko. Ponoči je nekdo razbil stekla na delovnem stroju, poškodoval naprave na njem. Nadalje so bila poškodovana stekla in klima naprava na nakladalnem stroju. Na kraju dogodka so policisti opravili ogled in kasneje izsledili osebe, ki so bile na kraju in so osumljene, kot storilci. Kradejo kot srake 31. 07. ob 16.30 uri. je bila prijavljena tatvina denarja iz stanovanja. Pod gozdom v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da je 26. 07. krog 18.00 ure bil oškodovanec na vrtu pred stanovanjem. V tem času je prišel v stanovanje R.R. in oškodovancu odvzel 15.000,00 Sit. Zoper storilca sledi prijava primernemu sodišču. 30. 07. ob 12.30 uri, je L.M. iz Separacije v Trbovljah sporočil, da mu je iz pisarne nekdo ukradel moško torbico. Ugotovljeno je bilo, da je nekdo izkoristil odsotnost oškodovanca in odtujil poleg torbice še dokumente, plačilne kartice in denar in mobitel. 01. 08. ob 01.10 uri, so organe javnega reda in miru poklicali v pekarno Žito v I rbovljah, kjer je nekdo ukradel denarnico. Ugotovljeno je bilo. da je storilec prišel v garderobo kjer je odtujil osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in prek 30.000,00 Sit gotovine. Dokumente in denar je vzel s seboj denarnico pa vrnil v žep oškodovanca. 01. 08 ob. 05.45 uri je bila obravnavana tatvina denarja v cerkvi v ulici 1. Junija v I rbovljah. Nekdo je ponoči na nezakonit način vstopil v cerkvene prostore ter božjim služabnikom odnesel nekaj denarja. 01.08. ob 08.30 uri. so obravnavali poskus vloma v trgovino Hrovatič. Nekdo je poskušal vlomiti v notranjost trgovine skozi stranska vrata . Storilca še iščejo. 01.08. so policisti odvzeli prostost DE.-ju zaradi suma, daje izvršil več kaznivih dejanj velikih tatvin. 03. 08. ob 08.30 uri, so obravnavali tatvino perila iz balkona v ulici Novi dom. Storilca še iščejo. 08. 08. ob 14.50 uri. so bili policisti obveščeni, daje nekdo ukradel mobitel K.A.-ju. Otrok, ki je posedoval omenjeni mobitel je šel v graben po žogo, ko seje vrnil mobitela, ki gaje pustil na stopnišču, tam ni bilo več. Zgodilo se je na Sallauminesu. Zasavski frker NEPRAVILNI PREMIK 02.08. ob 09.45 uri. so obravnavali prometno nesrečo na Opekarni K.P. je zaradi nepravilnega premika udaril v vozilo N.I.-ja. Policisti so povzročitelju izročili plačilni nalog. PRI PREMIKU NEPOZOREN 03.08. ob 08.17 uri. so policisti obravnavali prometno nesrečo. Ugotovili so, da je L.R. parkiral tovorni avto. Ko gaje želel ponovno zagnati je treščil v drug parkiran avto. Povzročitelj je prejel plačilni nalog. CEMENT NA CILJ Z ZAMUDO 06. 08. ob 15.50 uri, je prišlo do prometne nesreče na zasavski cesti pri Termoelektrarni Trbovlje. Tovorno vozilo naloženo s cementom se je prevrnilo. Voznik seje pri tem telesno poškodoval. Voznik je bil B.R., ki jc vozil iz Trbovelj proti Hrastniki. Pri tem je prišlo do razsutja 9 t cementa po cestišču. Cesta je bila zaradi nesreče dalj časa zaprta. iw A, 15. VELSRPNA I mali oglasi mali oglasi Oglase za Zasavca, Id izide 29. avgusta, sprejemamo do petka, 23. avgusta 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo. nepREfničfiinE cuci i. ivana ? ■ TMOvui PROM:?:. Mii#, nami«, lili. pc'io¥pi!i pponcpov. V:!!tmO¥ ill fMCil Stanovanja in parcele PRODAMO urejeno kmetijo, skupaj s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem, čudovita razgledna točka, primerna za turistične namene, konjerejo in druge dejavnosti, cena 48,000,000,00 SIT. GSM: 031/836-378. Razno PRODAM drva - mešana -suha, možna dostava. GSM: 031/22 99 54 PROSIM, če mi podarite starejše komponente (radijske, CD,...) ter pokvarjene videorekorderje. GSM: 031/504-143 ali 040/267-358 PRODAM ventile za radiatorje, nove, za polovično ceno, armal, cena 700,00 SIT/1 kom. Tel.: 566-14-16 PRODAM knjige za 4 letnik Ekonomske šole. Tel.: 566-14-16 PRODAM skoraj novo vlečno prikolico z atestom, cena dogovor. Tel.: 562-05-48 Živali PRODAM prašiče, različne teže, možna dostava na dom. Tel.: 58-23-118 PRODAM govejo kožo -ustrojeno. GSM: 040/80 22 75 Delo HITRO in poceni zidarstvo-slikopleskarstvo, za sabo tudi počistimo. Tel.: 031/83-38-98 NUDIM pomoč bolnim in starejšim GSM: 031/83-38-98 ZA ČIŠČENJE, likanje, 1 x tedensko, plačano takoj. Tel.: 566-14-16 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/57-15-735 IŠČEM redno zaposlitev kot čistilka v Zasavju. Tel.: 040/703-036 Srednja šola Zagorje v šolskem letu 2002/03 izvaja za izobraževanje odraslih naslednje izobraževalne programe: ekonomsko komercialni tehnik, gostinsko turistični tehnik, gostinska dela - kuhar in natakar, trgovec ter pomočnica gospodinje oskrbnice. Informacije dobite od 20. avgusta dalje v SŠ Zagorje, Cesta Zmage 5, 1410 Zagorje, tel.: 03/565-54-00 ali 565-54-04. OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA Društvo za mlade PTICA organizira razne kreativne delavnice za mlade ter nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Uradne ure: delavnik od 8. - 14. ure, na naslovu NOVI DOM, Hrastnik (bivši vrtec). Njihov e-mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel: 03/56 46 971 V Športni dvorani Polaj v Trbovljah bo med 16. in 17. avgustom Mednarodni rokometni turnir ob 50-lctnici rokometa v Trbovljah. Sodelujejo ekipe THW Kiel (Nemčija), Fotcx KC Vcszprcm (Madžarska), RK Celje Pivovarna Laško (Celje) in domačin, RK Rudar iz Trbovelj. V petek, 16. avgusta ob 18. uri bo tekma KickCelje Pivovarna Laško, ob 19.30 uri bo otvoritev turnirja, ob 20.15 uri bo tekma Rudar Trbovlje:Fotex Vcszprcm, v soboto, 17. avgusta bo ob 18. uri tekma za 3. mesto, ob 20. uri pa bo na sporedu finalna tekma; ob 21.30 uri pa ho podelitev pokalov in priznanj. KRC Hrastnik obvešča obiskovalce, da ima knjižnica Antona Sovreta v avgustu poletni odpiralni čas, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 13. - 19., ure, v torek in četrtek od 8. - 14. ure, v soboto in nedeljo pa je knjižnica zaprta. Motocluh OREL Slovenija organizira 4. MOTORFEST v Sotočju — Tolmin, od 22. - 25. avgusta 2002. Živa glasba, v petek, 23. avgusta ŠANK ROCK, v soboto, 24. avgusta LET 3. možnost kampiranja že v četrtek, 22. avgusta, nagradne igre, Sex in Roden show, Rafting, Canvoning,...; info: 041/62 88 96. Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah obvešča obiskovalce, da ima v avgustu poletni odpiralni čas, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. — 15., oh torkih in četrtkih od 12. - 19. in ob sobotah od 8. - 12. ure. Prosvetno društvo Čemšenik ob svoji 100-letnici obstoja in občinskem prazniku občine Zagorje vabi v soboto, 17. avgusta ob 19. uri na Grajske štorije na dvorišču gradu Gamhcrk. V primeru dežja prireditev odpade. Znanstvenoraziskovalni center SAZU vabi na ogled razstave DINOZAVRI KRASA in ISTRE, ki jc na Ljubljanskem gradu. Odprta je vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. in od 15. do 20. ure. Ob ponedeljkih jc možen ogled za vnaprej najavljene skupine. Več podrobnih informacij o razstavi pa lahko dobite na spletu: www.zrc-sazu.si/palcosplet ŠD Sopota prireja 24. avgusta sobotni popoldan s prijateljskim nogometom in ob 17. uri Igre smeha in presenečenj Sodeloval bo tudi Študijski krožek Sopota. Za dobro voljo bo skrbel ansambel Tonija Vcrdcrberja. Vsi prisrčno vabljeni. Center za socialno delo Trbovlje organizira Kratkočasenje za otroke, ki poteka vse do konca počitnic, 31. avgusta, od ponedeljka do petka v Domu Svobode, zajema pa razne dejavnosti - športne, razvedrilne, izletniške, poučne, glasbene,... V KC DD Zagorje je do 30. avgusta odprta razstava 38. Slikarske kolonije Izlake - Zagorje. Razstava jc odprta v času drugih prireditev, za napovedane skupine in posameznike pa po želji. Vabljeni. Program prireditev v počastitev 9. avgusta, praznika občine Ponedeljek, 19. 8. Zagorje ob Savi in 50-letnicc statusa mesta, v letu 2002: Kopanje - Letni bazen Trbovlje. Otroci naj prinesejo brisačo, malico, kopalke in kremo za sončenje. Starši, opozorite vzgojitelja. Sobota, 17. avgust: če je otrok neplavalec. ob 16. uri: prevzem visokotlačne črpalke z gasilsko veselico v Torek, 20. 8. Kotredežu Ročna izdelava papirja. Prostori DPM ob 17. uri: pričetek tedna nogometa v počastitev 70-letnice NK Sreda, 21. 8. Svoboda v Kisovcu Izlet na Kipe ob 9. uri izpred butika Kristina ob 13. uri pred ob 19. uri: Grajske štorije na gradu Gambcrg poslopje DPM. Otroci naj bodo primerno obuti, naj imajo pokrivala Nedelja, 18. avgust: ter malico. ob 17. uri: krajevni praznik v KS F. Farčnik s podelitvijo Četrtek, 22. 8. priznanj za najlepše balkone, okolice hiš, kmetij in poslopji na Izdelava stojala za svinčnike v prostorih DPM. Otroci naj prinesejo igrišču KS F. Farčnik, po prireditvi zabava. tulce od WC papirja Sobota, 24. avgust: Petek, 23. 8. ob 10. uri: odprto hitropotezno moštveno in posamezno Kopanje - Letni bazen Trbovlje. Otroci naj prinesejo brisačo. šahovsko prvenstvo Slovenije za 1. 2002 malico, kopalke in kremo za sončenje. Starši, opozorite vzgojitelja. od 9. ure dalje: prireditev v počastitev 70-letnice NK Svoboda če je otrok neplavalec. Kisovec na NK v Kisovcu, veteranski turnir, ob 15. uri tekma Ponedeljek, 26. 8. SPONZORJI: OBČINA, ob 16. uri osrednja proslava, ob 17. uri Kopanje - Letni bazenTrbovljc. Otroci naj prinesejo brisačo, malico atraktivna tekma, ob 20. uri družabno srečanje, ob 17. uri: Igre smeha in presenečenj v Sopoti kopalke in kremo za sončenje. Starši, opozorite vzgojitelja, če je otrok neplavalec. Torek, 27. 8. Izdelovanje žiga in slike z odtisi iz krompirja in kolerabe. Prostori POČITNIŠKE DEJAVNOSTI DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE TRBOVLJE: RK. Otroci naj prinesejo sabo material: testenine, koruzo, fižol, perlice,... Sreda, 28. 8 ZARADI PRAZNIKA ODPADE! Petek 16. 8. Izlet na Klek ob 9. uri izpred butika Kristina ob 13. uri pred poslopje DPM. Otroci naj bodo primerno obuti, naj imajo pokrivala Karbiduka - Igrišče Partizana ter malico. Tekst:................................. xvx^X Moj naslov:, (ni Z3 ObjBVO) www.KARBIDUKA.com 15. do 18. avgust CETRTEK15.8. f SOBOTA 17. 8. OTVORITEV FESTIVALA 17.00 PRIČETEK DELAVNIC 10.00 Igrišče Partizan TENIS OPEN 10.00 Terezija DELOVNA AKCIJA 10.00 IGRE BREZ MEJA 15.00 Bazen KONCERT LOKALNIH BENDOV + SREČNA MLADINA 19.00 Gimnazijsko igrišče (za občino) PETEK 16. 6. PRIČETEK DELAVNIC 10.00 Igrišče Partizan OGLED RUDNIKA TRBOVLJE 10.00 Rudnik Trbovlje TEKMOVANJE V BALVANSKEM PLEZANJU 16.00 Partizan INLINE HOKEJ/ŠOLA ROLANJA 16.00 Igrišče Partizan PRIČETEK DELAVNIC 10.00 Igrišče Partizan RAFTING 09.00 Renke - Hrastnik ŠKLABBALL 10.00 Igrišče Partizan TEKMO VANJE V BALVANSKEM PLEZANJE 18.00 Igrišče Partizan POOLPARTV 22.00 Bazen NEDELJA18. 8. PRIČETEK DELAVNIC 10.00 Igrišče pri Gimnaziji BOLŠJI SEJEM 10.00 Tržnica Trbovlje IMPROPLEGIKI 20.30 Amfiteater PREDAVANJE: ZAPATISTI 19.30 Amfiteater KONCERT: ANA PC PED A N+DEMOLITION {iROUI^JLOO^Iinuurij^^ VABLJENI! 15. VELSRPNA | akcija zfix AKCIJA “NAJ GOSTILNA V ZASAVJU” PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: TRENUTNI VRSTNI RED: L Point 21, Hrastnik 555 2. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče 498 3. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše 348 4. Gostišče Kum, Zagorje 291 5. Kmečki turizem Zorec, Izlake 181 6. Gostišče Ašič, Zagorje 140 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram, Kisovec 79 9. Gostišče Brin, Trbovlje 52 10. Gostilna Senica, Hrastnik 50 1 L Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga 44 12. Restavracija L, Trbovlje 38 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 33 14. Gostišče Jež, Radeče 20 15. Kmečki turizem Arbi, Mlinše 19 16. Zlati fenix, Trbovlje 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki turizem Trojka - Jesenovo, Gostišče Pod kostanji - Podkum, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca - Trbovlje in picerija Dimnik -Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. Naj gf o stilna Zasavja Glasujem za gostilno: Glasoval sem: 1. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 381 2. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje 338 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 204 4. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 1 167 5. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 162 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 140 6. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake 140 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše 122 9. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 115 10. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 90 K). Erika Vozelj, Frizerski salon Šlelka Zapotnik Zagoije 90 12. Luka Ilolcšek, Salon ML Trbovlje 76 13. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 67 14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje 61 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje 59 16. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje 49 17. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje 46 17. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagorje 46 19. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik 40 20. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 39 22. Alis Pufler, Salon Metka FIrastnik 38 23. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 33 24. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 31 25. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 29 26. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje 26 27. Irena Jere, Studio Las Zagorje 20 28. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 18 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Smeje, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Urnaut in Lepoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. TN^aj i riz<-!■ r - frizerka Zasavja Ime in priimek frizerja/Lte in frizerskega salona: Ime in priimek gflasovalea/ke: H[OR(0)SK(0)P 22 3 -20.4 Ljubezensko življenje bo potekalo po ustaljenih tirnicah. Do družinskih članov boste imeli premalo potrpljenja in energije. Na delovnem mestu boste primorani trdo delati. Če ste še prosti, se hitro lahko zgodi, da vam bo naenkrat všeč kakšen prijatelj. Če pa ste zasedeni, bi bilo za vas bolje, da v družbo povabite partnerja, kot da pohajkujete sami. b V ljubezenskih zadevah boste nekoliko trmasti in nepopustljivi, tako da včasih še sebe ne boste prepoznali. Na 22.5.-21.6. poli do poslovnega uspeha vam bodo pomagali sodelavci. h a 22.6-23 7 Obeta se vam veliko novih kontaktov in vezi z ljudmi. V službi pa se le opogumite in spregovorite z nadrejenimi o stvareh, ki vas že dolgo časa žulijo. Vendar bodite pošteni -S I i A iti b,:l 24 7 -23.6 Pustite partnerju blizu in nikar ne spreminjajte odnosa s silo in trmo. Če je vaš ponos ranjen, imate priložnost, da s razčistite za A 1 24 H -23.9 vselej. Ne obremenjujte se z občasnimi izbruhi, saj boste nanje hitro pozabili. Dostikrat se boste znašli v strastnem ljubezenskem objemu, zato se nikar ne pritožujte. Naša bodočnost! Mladost je paradiž življenja, radost je mladost duha! (IMievo) Od 27. 7. do 8. 8. 2002 seje v trboveljski porodnišnici s to modrostjo pričelo soočati šestanjst malih modrijanov, osem osem. 27. 7. 2002 __ Marjanca Železnik. Krmelj 99, Krmelj Sevnica sin Patrik Roje 29. 7. 2002 Ingrid Kuder, C. 9. Avgusta 107. Zagorje hči Lara Sabina Kličič. Šuštarjeva kolonija 25. Trbovlje hči Ajda Mojca Psarn. Jelenk 4, Trojane hči Anja Psarn 30. 7. 2002 Mejrima Ahmetaj, C. Hermana Debelaka 7. Hrastnik hči Lejla Ahmetaj Marjetka Rečnik, C. Marjana Jerina 9. Celje sin Neje Rečnik 1. 8. 2002 Edita Ogrizek. Planinska vas 22a. Trbovlje sin Nik Jager Vojka Hrovatič. Praprctno 63a, - sin Jernej 8. 2002 Stanislava Hribar, Čolnišc 42. Zagorje sin Luka 3. 8. 2002 Mateja Zupanc, Kostrivnica 39, Kalobjc - sin Jakob Pelko Katja Olaj. Bovško 36. Trbovlje hči Tamara Doma 4. 8. 2002 Andreja Gagič, Visoče 4B, Planina pri Sevnici hči Karmen 5. 8. 20002 Maruša Stoklasa. C. 3.julija 5. Hrastnik sin Aljaž Hočevar 7. 8. 2002 Alma Perkovič, Trg Franca Fakina 2a. Trbovlje sin Tim 8. 8 2002 Meliha Fejzič, Šuštarjeva 12, Trbovlje hči Tajda Polona Lipičnik. Partizanska cesta 78, Dol pri Hrastniku hči Lucija Iskrene čestitke! t r g o v i n a Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71.303 C ve tj e, d a rila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 soPota 9- 12 nedelja 10 - 12 HOROSKOP 24 9.-23.10 začnite projektom. Deležni boste pogostih komplimentov oseb nasprotnega spola, kar vas bo navdajalo s samozavestjo. Pri delu boste zelo učinkoviti, zato > pripravljenim 24 10.-22.11 Vaš partner se bo občasno počutil zapostavljenega, zato se včasih njemu (njej) na ljubo odrecite zmenku s prijatelji. Takšno dejanje bo partner znal ceniti. Ne boste preveč delovno 23.11.-22.12. razpoloženi, vendar to ne opravičuje vaše lenobe in neučinkovitosti na delovnem mestu. Preverite vaš bančni račun in skušajte manj zapravljati. Bol j kot lepšo stran ljubezenske zvestobe boste začeli opažati odgovornost, ki jo takšno razmerje prinaša. Ne dopustite, da bi to spoznanje omajalo v •L 23.12.-20.1. vašo zvezo. Samske vodnarje čaka razburljivo " i ,,M" iskanje primernega * Partnei:ia < Jstalim sc obetajo harmonični - odnosi, če boste 21 1,19.2. Pol°g svo>c vihravosti znali izraziti tudi nežnost. V odnosu do partnerja bi lahko začutili rahle ohladitve, vendar gre samo za ; : prehodno krizo. Naglih xl' preobratov v dobrem in slabem smislu na delovnem 20 2-21 3 področju ne pričakujte. ffr razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA PODOLGOVATA PREBAVNA ŽLEZA ZAŽELOOCEM. PANKREAS NEMŠKI PISATELJ. NOBELOVEC L 1929 MANN ŠPANSKI BAROČNI SLIKAR (JUSEPE DE) PODROČJE POD EMIRJEVO OBLASTJO hfJOAJgA STO RUMEN INDUSKI paosa ZlVA VSEBINA CELICE, PROTO- PLAZMA ODLOČITEV ZAKONO- DAJNEGA ORGANA SLOVENSKI SLIKAR IN KARIKATURIST (HINKO) SL PISEC IGRALKE CARRERE STARA PRESTOLNICA MOLDAVIJE ETIOPSKI GOSPOD DEVIŠKA KOŽICA; TUDI 3RŠKI BOG ŽUPAN ZAČASA FRANCOSKE OBLASTI KEMUSKI ZNAK ZA BIZMUT NAPE _ VZDUŠJE OKRASEK V ARABSKEM SLOGU PISEC SATIR PREDEL KOPRA RUSKI REŽISER (NIKOLAJ) SL. IGAA-LEC BAN TURŠKO PRISTANI- ŠČE08 EGEJSKEM MORJU KRUTI HUNSKI OSVAJALEC, ‘BIČ BOŽJI" VELIK PLENILSKI KUŠČAR. KI ŽIVI V AFRIKI, JUŽNI AZIJI IN AVSTRALIJI NOČNE 'SLOVANSKI PESNIK (FRANCE) ZEVSOVA MATI V GRŠKI MITOLO-GUI NAPOL BOG. NAPOL ČLOVEK V GERMANSKI MITOLOGIJI IN PRAV-UICAH. ALV, ELF KSENUA FRKFR PISANA TROPSKA PTICA GR BOG SLOVENSKI POLITIK (IVAN) ZGODOVINSKO MESTO V APULIJI PREMINULA OSEBA. RAJNIK GRIČ, NASTAL IZ RUŠEVIN STAREGA MESTA POKRAJINA V VIETNAMU NEMŠKA PESNICA iSESr STRMINA ITALUANSKI IGRALEC Ms BLAGA PREBIVALKE SL. OBMORSKEGA MESTA NEKDANJI PREBI- VALEC BALKANA PLUTO- VINA IVAN TAVČAR PODOBA GOLEGA TELESA VEREN VALKA ŽELEZA GRŠKA BOGINJA ZEMLJE. GAJA PRIPADNIK BALKAN- SKEGA NARODA MOŠTVENA IGRA JEZDECEV Z ŽOGO ALI PALICO DRAŽBA SESTAVIL: RAZVED- RILO GORATA POKRAJINA NA JUGOZAHODU SAUDSKE ARABIJE RDEČEM MORJU <11 nvAFtrFK- KUR: indijski polosel IASI: mesto v romunski Moldaviji TEL: grič iz ruševin starega mesta 3 VARAN. ve|jk p|eni|ski kuščar Kazen "Kakšen greh je storil Adam v raju?" "Jedel je prepovedan sad." "In kako je bil kaznovan?" "Poročiti seje moral z Evo." Konji "Zakaj policaj ustreli v motor, ko se mu pokvari avtomobil?" "Da konji ne trpijo." Grmovje "Kaj se ti je zgodilo?" "Z drevesa sem padel." "Ali si padel v nezavest?" "Ne, v grmovje." CD-rom "Kakšne je razlika med CD-ro-mom in besedo zgoščenka?" "Besedo CD-rom so si izmislili znanstveniki, ki poznajo stvari, besedo zgoščenka pa jezikoslovci, ki nimajo pojma o stvari." Spanje Mati predstojnica je poučevala mlado nuno o zvestobi Bogu in ji zabičala: "Nikoli ne smeš spati z moškim." Nuna pa je bila igriva in radoživa, tako da jo je predstojnica nekega jutra zalotila z moškim v postelji. "Kaj ti nisem rekla, da je za nune spanje z moškim strogo prepovedano?" "Saj vso noč nisva zatisnila očesa niti za trenutek." Steze V stoletjih je ljudem s premišljeno izbiro in križanjem uspelo postopno izboljšati kakovost številnih rastlinskih vrst, ki jih uporabljajo v prehrambne namene. Tako je na primer storž koruze, ki so jo gojili nekaj tisočletij pred našim štetjem, imel približno 50 zrn, razvrščenih v osmih vrstah. Koruza, ki jo gojimo danes, pa ima približno 1000 zrn v 17 vrstah. S pariško podzemno železnico, ki ima 14 prog, se dnevno v povprečju prepelje pet milijonov potnikov. Njena prva proga je bila slovesno odprta julija leta 1900, da bi Parižanom in obiskovalcem iz cele Evrope zagotovili lažji in hitrejši dostop do veličastne Svetovne razstave, ki se je odvijala prav to leto. Leta 1988 so v Angliji odkrili pokopališče dinozavrov, staro približno 165 milijonov let. Na njem so našli fosilne ostanke šestih različnih vrst teh orjaških plazilcev. MSKE SUKOVNE '1 4^ ■ KRIŽANKE HUMOR V SLIKI g. % Olc križ kraž | 15. VELSRPNA AZf}€ N(3GRaDNa 9GRa Novost - Tajska masaža Tajka Jarussri W.Vozelj, ki pozna skrivnosti tajske masaže V naslednjih mesecih bomo predstavili tajsko masažo, ki jo izvaja v Kisovcu živeča Tajka Jarussri Wichai Vozelj, ter tudi druge dejavnosti, s katerimi se ukvarja. Mesečno vam bomo zastavili tudi ne pretežko nagradno vprašanje. Tisti, ki bo pravilno odgovoril, bo lahko na lastnem telesu občutil in ocenil, kako la masaža deluje, ali pa bo prejel kakšno drugo nagrado, ki jo v sodelovanju z Zasavcem poklanja Vozljeva.. O masaži, ki jo izvaja, Jarussri W. Vozelj pravi: »Zdaj je čas, da znova vzpostavimo ravnovesje in odkrijemo plemenito umetnost dotika. Tajska masaža pomaga pri ravnovesju življenjske energije, z masažo sproščamo mišice, izboljšujemo prekrvavitev, masaža zmanjšuje stres, lajša bolečine, krepi notranje organe, ohranja vitalnost in ustvarja ravnovesje med energijo telesa, uma in duha. S tajsko masažo zdravimo glavobol, migreno, akutne in kronične bolečine v hrbtenici, revmo, išias, artritis, depresijo, cmocialno neravnovesje ... Tajska masaža je združeno znanje indijske joge, kitajske akupresure, kiropraktike ter japonskega shiatsu-ja.« Sicer pa je bila Jarussri Wichai Vozelj rojena 13.avgusta 1971 v Khon Kaenu, v Tajski, v deželi smehljajev, v družini, ki seje že od nekdaj ukvarjala z meditacijo in masažami. Z masažnimi tehnikami tradicionalne tajske masaže jo je staro komaj šest let začela seznanjati njena stara mama. Oče in sestra pa stajo naučila še neke d ruge umetnosti-slikarstva. O tem in drugem pa kaj več naslednjič. Povejmo le še to, da se za tajsko masažo lahko dogovorite po telefonu: 040 271 055, ali pa odgovorite na nagradno vprašanje (nagrada je enourna masaža) in upate, da boste imeli pri žrebu srečo. 3.NAGRADNO VPRAŠANJE Poleg masaže se g.Jarussri ukvarja še z eno umetnostjo. Katero? Odgovor zapišite na dopisnico in nam jo pošljite na uredništvo do 22.avgusta. Nagradna ltrižanl