Poštnina plačana v gotovir Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 Gorica , Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečna L 110 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Za inozemstvo: Mesečno L 190 m L m Wk Leto IV. - Štev. 10 Gorica - 6. marca 1952 - Trst Izhaja vsak četrtek « Cernu hočemo ostati Slovenci? Veliko je vprašanje, čemu hočemo ostati Slovenci, čemu hočemo ohraniti svojo narodnost. Na to vprašanje je odgovoril Prešeren Stanku Vrazu 26. X. 1840. K temu odgovoru dostavlja dr. Ozvald: »Prešernove besede so silno globoka filozofija zgodovine. Njih jedro je to, da je zadnji, to se pravi najvišji od življenja postavljeni cilj za vse narode isti: vsak je poklican po svoje prispevati k kulturni rasti človeštva do tega viška, da »koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.a Nam se pa ta odgovor zdi pre-splošen. Res je vsak narod po svoje poklican na prispevanje k splošni kulturi in, da je treba torej vsakemu narodu dati prilike za njegov individualni razmah. Toda vprašanje nastane v čem obstoji ta »svoj-Hvenost« prispevanja. Kakor vsak krščanski človek poleg svojega splošnega poklica in cilja Bogu služiti in se tako večno zveličati, hoče in mora spoznati v sebi, kateri je njegov konkretni »poklicu, za katerega ga je narava prav posebno opremila, podobno kažejo tudi različni znaki posameznih narodov na različne narodne poklice. V čem je torej naš poklic, katera je konkretna kulturna ideja, ali kulturna opravičba ekistence našega naroda? Odgovor je zapisan v narodu, čitljiv pa je v tistih njegovih genijih, ki so v sebi in v svojem življenju najbolj resnično in popolno izrazili, utelesili in doživeli cel narod. Do tu se najbrž vsi strinjamo. V odgovoru na to poslednje vprašanje pa je možna različnost mnenj. Za n as pa je gotovo dejstvo, da je zlasti v treh slovenskih možeh naš narod zaslutil svojo konkretno pot in Optimizem in samozavest ZDA Ko se je Acheson vrnil iz Lizbone v Ameriko, je takoj podal vladi v Beli hiši in na radiu narodu poročilo o sklepih lizbonske konference. Jedro govora je bilo tole: Konferenca je končana. Vlade so dovršile uspešno svoje poslanstvo. Sedaj imajo besedo parlamenti, da sklepe odobrijo. Tu je omenil francosko krizo. Kar se je dogodilo pred 24 urami v Parizu, dokazuje, da postojijo za vlade razne težkoče. francoska kriza pa prav nič ne ■jPren»inja rezultatov atlantske kon-ft,renče. Kriza je izbruhnila zaradi taks. 'vropa jma g0Sp0darske tež-koce, i Ji > pa bomo s skupnim naporom premagali. Politično najpo. mem nejsi pa je konec njegovega govora, k, se dobesedno glasi: »Z vzpostavitvijo vojaškega ravnovcgju na kontinentu ne ustvarjanio ;z rope le trdnjavo svobode, marvJeč' poslanstvo. Ti so: Slomšek, Krek in Cankar. Slomšek ni bil umski genij, ni razvijal teoretičnih programov, bil pa je genij svetniške intuicije in razgrnil je pred nami program življenja dovršene svetniške osebnosti. V Slomškovem življenju in delu se nam odkriva podoba najresničnejše-ga Slovenca, velikega sina univerzalne Cerkve: škofa - svetnika in najidealnejšega Slovana. Slomšek je najpolnokrvnejši Slovenec in svetnik. Ti dve Slomškovi lastnosti sta znani po njegovih besedah, ki so zapoved preroka za vse naše čase in pokoljenja: »Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.«. V luči slovanstva pa je Slomšek gledal bodočnost našega naroda, kar velja še posebej za nas Primorce, ne v zmagi ene civilizacije nad drugo, marveč v sporazumu, v soglasju Vzhoda in Zapada, v zedinjenju katoliške in ločene Cerkve. Njihova ideja versko-kulturna je cirilmeto-dijska ideja. Tudi Krek je izrastel iz istih temeljev kakor Slomšek: iz čiste slo- Nova kriza v Egiptu Velik dogodek, ki je iznenadil svet v preteklem tednu, je bil padec vlade Maher Paše v Egiptu. En mesec je bil na vladi, pa je moral iti. Vzroki, zakaj je odstopil, so še nejasni. Kralj Faruk je zaupal sestavo nove vlade odvetniku Hilaliju Paši. V nedeljo je odgodil zasedanje parlamenta za en mesec. Nezadovoljnost na Poljskem 4 Poljske radijske postaje dobivajo pravo poplavo pritožb svojih poslušalcev, ki opisujejo razne nevšečnosti in nerednosti na Poljskem. Zdaj je poljska komunistična vlada objavila, da mora vsaka pritožba navesti tudi ime in naslov pošiljatelja. Objava dostavlja, da je to potrebno samo zaradi informacij. Menda ni treba komentarja. venske krvi, iz duha Cerkve. Kakor je Slomšek iz slovenstva in iz Cerkve pokazal njegov verski in kulturni program in poslanstva, tako je Krek iz istih temeljev začrtal slovenskemu narodu njegov socialni in politični program in poslanstvo. Tretji je Ivan Cankar, ki ni bil ne filozof ne politik, še manj pa svetnik. Bil pa je velik umetnik in velik kritik, ki je pravično ljubil svoj narod in nam pokazal, kako slovenski človek iz male svoje grude lahko uči tudi druge velike narode, kako je treba prav služiti svojemu narodu in odkritosrčno iskati Resnico, tudi če pri tem krvavijo prsti na nogah vse dotlej, da se odkrijejo skrivnosti: Mati, Domovina, Bog. Slomšek, Krek, Cankar! Kdo sme in more pri pogledu na vas še dvomiti, čemu hočemo ostati Slovenci? Malo nas je v Trstu in Italiji. Toda ne bojmo se! Samo materializem in komunizem nas bosta prej ali slej izdala. Krščanski idealizem pa nikdar! J anez Češčenje Stalina Ameriški časnikar Walter Kolarz, je napisal članek, ki ga tukaj prinašamo: V Sovjetski zvezi se je češčenje Stalina začelo konec dvajsetih in v začetku tridesetih let tega stoletja. Tedaj so začeli objavljati v vseh jezikih in narečjih Sovjetske zveze pesmi in zgodbe o velikem Stalinu in ga opevali kot »luč sveta«, »poosebljeno vekovito modrost«, njega, ki je »višji od najvišjih vrhov« in »bistrejši od bistre vode Bajkalskega jezera«. Lani si je sovjetska propaganda prizadevala, da napravi iz Stalina osrednjo zgodovinsko osebnost tudi v sovjetskih podložniškili državah. Tako so ob proslavi tridesetletnice ustanovitve Mongolske ljudske republike v prestolnici Ulan Bator odkrili Stalinov spomenik kot izraz globoke hvaležnosti mongolskega ljudstva, kot je poudaril tedanji mongolski ministrski predsednik Zanimiv prizor v angleškem parlamentu Tudi angleški parlament je poskrbel, da je nekoliko pozabaval s svojo ostro zunanjo politično debato svetovno politično javnost. Debata se je vršila prav isti dan, ko je Faurova vlada doživela svoj poraz. Povzročitelj angleškega prizora je bil znani bivši minister Atleejeve laburistične vlade Bevan. Mož zasluži v odlični meri naslov appstola angleških želodcev. Vztrajno se bori namreč proti oboroževanju Anglije in misli, da s tem čuva življenjski položaj angleškega ljudstva, zlasti delavstva. Dejansko pa postaja nehote zaveznik ter pomočnik Kremlja in voditelja amerikanskih republikancev Tafta. Morda proti svoji volji, pa vendar dejanski u-stvarja s svojo navidezno človečansko politiko pogoje za morebitno novo svetovno vojno. Bevan je dolgo pritiskal na vodstvo laburistične stranke, da razbije soglasje laburistov in konservativcev v zunanji politiki. Voditelj laburistov Atlee je končno vložil v parlamentu grajal-no resolucijo proti današnjemu min. predsedniku Churchillu. V tej reso- Zakaj Je padla Faurova vlada ? Faure je imel veliko zaslugo, da je lizbonska konferenca zaključila tako uspešno svoje posle. Zato moramo najprej ugotoviti, da je francoski parlament odobril s precejšnjo večino sklepe lizbonske konference, ki obvezujejo tudi Francijo, da mora v teku tega leta postaviti na noge še sedem moderno oboro; Ženih divizij. Zakaj ga je pa zbor-nica vendar vrgla? Vzrok njegovega mi ,„di napredujemo . mokratskih vladavin. Premnogi sla- je zgodovina prej ne pozna, v zdru. ževanju Evrope. V tem procesu smo ftapravili naravnost orjaške korake. Zgodovina nam priča, da je poizkusil zdaj ta zdaj oni tiran zediniti Evropo s silo orožja. Vsi taki poizkusi go se izjalovili. Sedaj pa ho-eejo to združenje izvesti svobodni Narodi tako, da ustvarijo soglasje rljudsko sodišče« proglasilo glavnega krivca za heroja in postavilo škofa na zatožno klop. Medtem ko je jasno dokazano, da se napada ni udeležila posamezna oseba, marveč cela. gruča ljudi, v vsej sodnjiski razpravi o tem dejstvu ni bilo govora. Značilno za ta proces je tudi dejstvo, da ne škof ne generalni vikar kot glavna prizadeta nista bila klicana kot priči. Izbrani napadalec pa je bil od ljudskega sodišča obsojen reci in piši na deset dni zapora in to pogojno za eno leto, to se pravi: če tekom enega leta ne bo zakrivil podobnega dejanja, ostane nekaznovan. Z drugimi besedami bi morali tako obsodbo označiti kot podpihovanje k podobnim dejanjem. Stojimo odločno na stališču, da spada vsakdo, ki je kriv zločinskega dejanja, pred redno strokovno sodišče in to ne oziraje se ne na njegov službeni položaj. Nobena država in noben narod t Jeruzalemski romar V Jurjeviči na Dolenjskem je na god Nedolžnih otročičev 28. XII. umrl znani jeruzalemski romar č. g. Viktor Kragl. V Lruzalem je poromal prvič skupaj s slo-inskim romanjem leta 1910. Pozneje je *e1 tja še večkrat. Zadnja leta je bolehal ter bil trajno na-Ve»an na bolniško sobo, v kateri je tudi Otaševal. Dan svoje smrti je vnaprej povedal. Re-*el je, da ga bodo vzeli s seboj nedolžni °,roci. Želja se mu je izpolnila. En dan Pfeje je naročil sv. mašo po namenu n*jbrie si je izprosil srečno zadnjo uro. Osemindvajsetega zjutraj — zadnji petek _ u ~ je,že ob štirih zjutraj pričel z *njeju. Telesni boj zoper bolezen je . ■* .. .P°nehal, ker je po opravljeni sveti masi izjavil ,i„ . '• oa se nikdar v zadnjem easu n, tako lahko maševal. Ker je bilo se zgodaj, je želel 5e mu]o kar pri mizici, kjer je so lue. Dihanje je *aeel0 pojcmati y najveejem miru, s """‘Hljaje«, nedoU 01 rok a na obrazu, je odšel v večnost po Plačilo k Bogu za svoje zvesto službovanje. Veriga trpljenja zadnjih let ga je najbrže do kraja izčistila ter je bil spoznan zfl »rednega in dobrega služabnika. Na skromnem mrtvaškem odru, v bolniški sobici, je ležal do nedelje zjutraj. Prenesli 80 ga potem v cerkvico Sv. Križa v Jur-jeviri. Tam je bila peta črna maša s kratkim govorom o pokojnikovi osebi in delu. ^evri domači možje in fantje 90 *aP<’li dve pesmi žalostinki. Popoldne so rsto odpeljali v rojstni kraj Tržič. Slove-S,'n pogreb v ponedeljek 31. decembra je '‘Pravil prevzvišeni g. škof Vovk ob sprem* **v» desetih duhovnikov. To je zadnja ***** 'noža, ki je veliko potoval, še več pa r*'I in izgoreval v ljubezni do Jezusovega pa ne more in ne sme dopustiti, da bi sodila ulica, da bi lastni državljani na javnih prostorih ne bili varni pred napadi. Ne gre tu v tem slučaju v prvi vrsti za napad na škofa Vovka, marveč na državljana Vovka.«. K besedam Našega tednika - Koroške kronike nimamo kaj dodati. Strinjamo se popolnoma. Jugoslovanski režim ne ščiti vseh državljanov enako in ne sodi vseh po istih zakonih. —• Čudimo se le temu. da delegacija duhovnikov članov Ciril-metodijskega društva, ki je bila v avdienci pri predsedniku vlade LRS dne 20. febr. ni čutila za potrebno, da spregovori niti najmanjšo besedico protesta zaradi napada na ljubljanskega škofa niti zaradi ukinitve bogoslovnih fakultet niti zaradi prepovedi poučevanja krščanskega nauka v ljudskih šolah v Sloveniji. Po kaj so šli ti gospodje k predsedniku vlade Marinku? Res samo zato, da se mu zahvalijo zaradi pogodbe, ki je bila dne 19. febr. podpisana med Cirilmetodijskim društvom LRS in Svetom za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade LRS o socialnem zavarovanju duhovnikov, članov Cirilmetodijskega društva? Zdi se, da samo za to. Torej, ko so ti gospodje kot duhovniki toliko krivico pretrpeli, jih je bila edina skrb, da se zahvalijo za košček kruha, ki jima ga je brezbožna roka ponudila. Drugo, čemur se čudimo, je, da so pri nas še vedno ljudje, ki občudujejo Titovo pravico in stavijo nam za zgled Cirilmetodijske »ljudske« duhovnike. Res lep par, »ljudska pravica« in »ljudski duhovnik«/ Upajmo, da bo taka karikatura odprla oči tudi slepim. KULTURA Slov. beseda v španskih prevodih Katoliški španski narod je šel skozi krvavo komunistično revolucijo, zato je bolj kot drugi narodi razumel položaj komunističnih beguncev. Čeprav je Španija razmeroma revna dežela in v gospodarskem oziru preživlja težke čase, se je vendar, kot že večkrat prej v zgodovini, lepo in v dejanju pokazala španska gostoljubnost in velikodušnost. Na pobudo katoliških laikov in s podporo cerkvene oblasti je nastala leta 1947 v Španiji O.C.A.U. — Katoliška univerzitetna podporna ustanova. Tako je v Madridu nastal zavod, ki nosi ime po apostolu in španskem zavetniku sv. Jakobu, v katerem je našlo zatočišče in možnost dokončati študije okrog 170 visokošolcev — beguncev trinajstih narodnosti, med temi je tudi nekaj Slovencev. Ko so ti prišli v Španijo, so jih imenovali »Eslovacos«, kar pomeni »Čehoslovaki«, ker Slovencev sploh niso poznali. Tako so ti visokošolci bili prvi, ki so seznanili Špance z našim narodom in jim dopovedali, da so Slovenci — »Eslo-venos«, člani malega naroda, ki prebiva ob Soči. Savi. Dravi in Muri. Na pobudo teh visokošolcev se je začela zanimati za slovensko literaturo španska pesnica gdč. Marisol de Castro. Gospodična se je kot profesorica zanimala za slovensko literaturo. Z veliko vnemo se je pričela učiti slovenski jezik in tako so leta 1950 izšli v španskih literarnih revijah njeni in sploh prvi prevodi iz slovenske književnosti. Čeprav je slovenščina za tujce težka, se je ta gospodična z največjo vnemo lotila dela in si postavila cilj. ka- kor pravi sama: »Seznaniti Špance s slovensko literaturo, ki je tako lepa!«. Prva stvar, ki je izšla v španskem prevodu, je bil Cankarjev »Gospod stotnik«, ki je Špancem zelo ugajal. V istem letu je izšlo v pesniški prilogi literarne revije »Alma« nekaj prevodov slovenske religiozne pesmi in sicer: Jože Pogačnik. Golgota! Anton Vodnik, Sv. Frančišek Asiški; Vital Vodušek, Molitev. — Nadalje je Marisol de Castro prevedla več slov. pravljic, narodnih pripovedk in legend, kakor n. pr. Legendo o Sv. gori, Kovač skopuh, Zlatorog; Trdinovo O velikanih. Berač in smrt; F. Bevka: Marijo v Landarski jami; J. Lovrenčiča Legenda o Čedadskem mostu; J. Jurčiča Belo kačo in druge, ki so izšle v otroški reviji »Bazar«. To je revija za deklice, ki izhaja v Madridu in je zelo razširjena v Španiji in Ameriki. Revija je zelo lepa. nima sicer posebnih literarnih zahtev, vendar pa, pravi pisateljica, da ji ugaja, če že otroci spoznavajo tujo književnost in predvsem, da se privadijo imenu »Slovenec«, ki bo skrbela, da ga bodo pogostoma srečavale v njih listu, ker to ime zveni v Španiji še kot nekaj zelo oddaljenega in nejasnega. Prva knjiga, ki bo v kratkem izšla v španskem prevodu in o kateri bomo še poročali. bo zbirka »Pravljic, pripovedk in legend«, ki jih je pisateljica zbrala iz par čitank in malenkostnega čtiva, ki ga je imela na razjiolago. Mislim, da moramo delo gdč. Marisol de Castro pozdraviti in se ji zahvaliti za njen trud in požrtovalnost. Begunski časnikarji kfi »svetega Srca. Jeruzalemska romarica Federacija časnikarjev in publicistov narodov Jugoslavije je imela 13. januarja svoj občni zbor v Parizu. Kljub temeljitim in živahnim Mehanično ugotavljanje sladkorne bolezni Sladkorno bolezen, ki jo povzroča preko-mernost sladkorja v krvi. se lahko v 30 sekundah ugotovi na mehanični način z novim aparatom. To je desetina časa. ki se ga ponavadi rabi za to ugotovitev. Naprava se imenuje »Hcvvson Clinitrom« ter se uporablja za preiskavo krvnih vzorcev velikih skupin ljudi. To je važno delo v Združenih državah, ker cenijo, da je približno 1 milijon Američanov bolnih za sladkorno boleznijo, ne da bi se tega zavedali. Clinitron pomaga ugotoviti sladkor-"o bolezen pri mnogih osebah, kadar je bolezen Se v začetku in ko sc jo najlažje zdravi. •Sum« eden aparat, s katerim upravlja en sani tehnik, je pred kratkim preiskal 4301) vzoru v krvi v 40 urah.' kar je 33'/j sekund za primer. Laboratorijski tehnik rabi ponavadi 10 do 15 tednov za preiskavo tolikih primerov. Clinitron tehta le 21 kg ter se lahko prevaža v tovornem avtomobilu iz mesta v mesto. Če ima preiskana oseba to bolezen, postane tekočina, ki vsebuje njeno kri. modra, drugače pa ostane brezbarvna. Cli-nitron so izumili znanstveniki strojnih tovarn Mathevvson. razpravam se je ponovno pokazalo osnovno načelno soglasje vseh treh narodnosti, ki so zastopane v federaciji. To je tem več vredno, ker je ta federacija ediua organizacija jugoslovanskih beguncev, ki združuje Slovence, Hrvate in Srbe. Zborovalci so z zanimanjem razpravljali zlasti o nedavni poslanici odbora federacije zagrebškemu mirovnemu kongresu. Resolucija, ki odobrava to poslanico, je bila sprejeta z veliko večino; proti sta glasovala samo dva. Druga resolucija se nanaša na napade velesrbskih krogov in je bila sprejeta soglasno; v njej je naglašeno, da novinarska federacija neomajno zastopa načela demokracije, federatizma in stvarne polne enakopravnosti vseh jugoslovanskih narodov. Za novega predsednika federacije je bil izvoljen Slovenec g. Fran Erjavec. Y znamenju pravice \ Subovu na Kitajskem so komunisti zaprli 5. 12. 1951 škofa Filipa Cotč-ja. Zakaj ? Ker sc mu njegovi gojenci v zavodu (1200 po številu) niso hoteli upreti, na hujskanje od strani komunistov. Tako je sedaj 23 kitajskih škofov zaprtih, če medtem ni kateri že umrl ali bil umorjen. Eisenhower kmetovalec Trenutno je Eisenhower še vrhovni poveljnik zapadnih vojnih sil in kot tak se je udeležil 13. decembra 1.1. zborovanja »Odbora za organizacijo evropskega kmetijstva«. Pozdravil je zborovalce in rekel: »Tudi jaz imam malo kmetijo in zato poznam vaše želje in težnje. Vi želite živeti v miru, biti svobodni in neodvisni, skrbeti za svojo družino in posestvo, pri tem pa trdo delati v temeljni industriji, ki je kmetijstvo. Nočete pa živeti v stalnem strahu, da se izza ovinka pokaže novi gospodar na tanku. Poglejte za železno zaveso. Ker hočejo nadzorovati vso proizvodnjo, so prisiljeni ukiniti vsa samostojna kmečka gospodarstva. Za njih je samostojni kmetovalec oseba prošlosti. S tem pa grešijo nad zemljo in ljudmi in od tod izvirajo mnoge težave in ne samo pomanjkanje hrane v teh izrazito kmetijskih državah. Zavedajte se o kmetovalci, da samo vojna sila ne zadostuje za ohranitev svobodnega sveta. Potrebne so tudi moralne sile, ki pa morajo biti podprte z zdravim gospodarstvom. In baš vi kmetovalci s svojimi organizacijami predstavljate velikanske moralne in gospodarske sile, na katere svet lahko računa. Zato pa kvišku glave: svoboda sveta je zajamčena! Vašemu delu pa privoščim iz srca obilo uspeha.« Imaš pripravljen semenski krompir ? V tem času je bil druga leta že doloma v zemlji, letos se je nekoliko zastalo. Zato pa si imel dovolj časa, da si preskrbiš primerno seme. Ali si poskrbel, da je semenski krompir pognal močne kali, ali si ga držal kar tam na kupu in je pognal mnogo belih in dolgih niti? Te dolge niti so oslabile semenski krompir, ker so iz gomoljev črpale redilne snovi za nekaj, kar nima nobene koristi. Če bi bil krompir razprostrt v tanjši plasti in ne ravno preveč v temi, se to ne bi zgodilo. Kaj pa vrsta »majestik«? Si 1: kje pogledal, da bi dobil vsaj par kg te vrste za poskušnjo? In semenska koruza? Katero vrsto boš sejal? Ali domačo, ali ameriško križanko? Imaš že kaj izkušenj s to ? Si kaj videl pri sosedu ? Za' vsako zemljo in lego ter za vsako podnebje se dobi primerna vrsta ameriške križane koruze. Če nimaš lastnih izkušenj, potem povprašaj na Kmetijskem nadzor-ništvu, katero vrsto ti svetujejo. Če nočeš s to vrsto zasejati cele njive, zasadi vsaj en del in pridobil si boš dragocenih izkušenj. Če se širi sejanje križanih vrst koruze povsod tam, kjer koruza raste, potem mora biti za to pač neko opravičilo. In to opravičilo je v višjem pridelku, višjem hektarskem donosu, ki ga dajo križane koruze: seveda za tvoje razmere primerne vrste; niso pa vse primerne. Kako je s koruznim črvom? Opozorili smo že davno, da dela ta nepridiprav velikansko škodo. Povedali smo tudi. kako se ga zatre, kako se proti njemu borimo. Sedaj prezimuje v koruznih steblih mogoče doma na tvojem skednju ali pa na polju, pa tudi v previsokih koruznih štorih na njivi. Svetovali smo ti, da uporabi v zimskem času vso koruzno slamo ali za nastilj pod živino ali pa za ogenj. Isto je veljalo za njivske koruzne štore Danes je za to že skoraj prepozno in uporaba z» nastilj ne pride več v poštev, temveč le ogenj. Oblast bo letos strogo kontrolirala, ali so bila izvajana navodila za borbo proti koruznemu črvu ali ne. \ oči bodo padle tudi iz koruznih stebel napravljene stre-šice nad povrtnino. Slama takih strešic mora biti razkužena. V tem oziru dosežemo najboljše uspehe z DDT: slamo zložimo na kup in jo potrosimo z DDT. Pazite, da ne bo nepotrebnih prestopkov, ki imajo za posledico denarno kazen. Kdor prideluje koruzo, ima sam dobiček, če se bori proti koruznemu črvu. Dobiček pa ima tudi tisti, ki je sam ne prideluje, a potrebuje: če je pridelek visok, pa je cena nekaj nižja. Kmetijska organizacija Zapadne Evrope Organizira se in sklepa o enotni vojaški sili in obrambi Zapadne Evrope (sestanek v Lisabonu febr. 1952). pripravlja se združitev zapadno-evropskih držav v eno veliko državo, v veljavi je dogovor glede enotnega in načrtnega gospodarjenja z železom in premogom, pripravlja se marsikaj, ki naj bi zbližalo narode Zapadne Evrope. Francija se pripravlja, da bo sklicala zastopnike 18 svobodnih zapadnoevropskih narodov v Pariz na posvetovanje, da bi se po enotnem načrtu organizirala proizvodnja kmetijskih pridelkov in se ustvaril enotni trg za te pridelke. Zamisel je velika in prej ali slej bo gotovo tudi uresničena, a pot do tja je dolga in težavna. Preveč je interesov, ki se križajo. Poglejmo samo vprašanje vina: Italija, Francija, Španska, Portugalska in Grčija, največje proizvajalke vina, se bi oddahnile in z veseljem pozdravile odprtje vinskega trga v Avstriji, Nemčiji, Angliji in v severnih državah. S tem pa bi bila zapečatena usoda vinogradništva v Avstriji in v Nemčiji in umljivo, da se bodo on-dotni vinogradniki uprli z vso silo. Približno enako bi bilo v zadevi sadja in povrtnin ter sploh rastlinske hrane, razen krušnega žita, kot vsega pridela Za-padna Evropa premalo. Glede hranil živalskega izvora je slika že nekoliko drugačna: v tem oziru bi italijanski živinorejci čutili hudo konkurenco severnih držav. * Kot rečeno bo prišlo prej ali slej do tesnega sodelovanja in enotnosti tudi na gospodarskem polju, a do tja je še daleč. Nemška in sploh industrija severnih držav želi proste trge za svoje izdelke, te konkurence pa se boji n. pr. italijanska industrija, ki bi v marsikaterem oziru morala prenehati s proizvodnjo! Gotovo je le to, da se bodo države dolgo protivile žrtovati eno panogo lastne dejavnosti — kmetijstvo v korist industrije ali narobe — v korist druge. Razvoj in nujne potrebe pa lahko zelo pospešijo tudi boleče odločitve. Uvoz likerjev pospešuje vinsko krizo v Italiji Industrija likerjev je v Italiji močno razvita, saj nam reklama za te in one likerje štrli raz zidov, v listih, javnih lokalih in drugod. Vendar se iz inozemstva uvaža v Italijo znatne kolečine likerjev. Tako je znašal skozi zadnja 3 leta uvoz francoskega konjaka v Italijo letno okoli 1500 hi, wisky-ja in ruma pa letno skoraj 2000 hi. Eh, tuje je vedno boljše, kot domače .. Porast Italij. prebivalstva Naslednje številke nam kažejo, kako se je prebivalstvo Italije pomnožilo v razdobju zadnjih 90 letih. V spodaj navedenih letih je bilo izvedeno ljudsko štetje: 1861 25.0 milij. 1881 28.5 » 1901 32.5 » 1921 37.1 » 1936 42.2 » 1951 47.1 » Iz številk je razvidno, da se bo v 100 letih, to je do 1. 1961 prebivalstvo Italije podvojilo. Skrb za vsakdanji kruh raste v mednarodnih gospodarskih krogih, in sicer vsled slabe zadnje letine pšenice na južni polobli sveta, predvsem v Avstraliji in v Argentini. Obe državi so v prejšnjih letih izvažali zelo mnogo pšenice. Zadnji pridelek pšenice v Avstraliji je dosegel 45 milij. q napram 50milij. prejšnjega leta, v Argentini pa komaj 25 milij. q napram prejšnjim 50 do 60 milij. q. Ker znaša domača potreba Argentine okoli 35 milij. q letno, ne krije zadnja letina niti domače potrebe in bo treba črpati iz zalog iz prejšnjih let, ki so bile namenjene za izvoz. Argentina skuša štediti pšenico na ta način, da je odredila 84.5% mletje (več moke in manj otroli kot prej) in dovolila mešanje pšenične moke s proseno. Cena ročnega in strojnega rigolanja Kdor hoče napraviti vinograd v brd-nati legi, mora pač zemljo zrigolati, kar se pravi, da jo mora prekopati vsaj meter globoko. Kaj pa to stane? V Toskani rastejo vinogradi v takem ozemlju, kot so naša Brda. Izračunali so, da stane tam vsak m2 ročno zrigolanega zemljišča od 120 do 160 lir, ali en hektar 1,200.000 do 1, 600.000 lir. Če pa rigolajo s traktorji. Se bolje pa z buldožerji, potem imajo stroškov največ 1/3 kot za ročno delo. S T R Ž A Pismo z Opčin Rada bi, da bi Kat glas sporočil v javnosti te moje vrstice. Pretekli petek sem se znašla ne vem kako v naši openski kinodvorani. Prejšnji dan so mi prinesli propagandni list kot vabilo na literarni večer. Ne vem kaj mi je padlo v glavo, da sem sla. Prav malo sem razumela kar so deklamirale razne neznane ženske. Razumela pa sem, ko se je z istega odra zaslišal glas proti Bogu. Ne spominjam se sicer točnih besedi*, vem pa, da so smešile Boga. Postalo mi je nerodno. Ko sem se ozrla okoli so sicer drugi molčali, a gotovo niso vsi tega odobravali. Sem mati, ki hočem vzgajati krščansko svoje otroke, kakor sem bila sama vzgojena in kakor me uči zdrava pamet. Nisem pa pričakovala, da bom kaj takega slišala od naših ljudi in da se bo na tem kulturnem večeru govorilo proti Bogu. Gotovo pa je, da me ne bodo več videli na takih večerih. Prirediteljem pa svetujem, da ne bi več govorili proti Bogu! Openka Misijon na Opčinah V slovenskem delu naše škofije so se vršili misijoni že po raznih župnijah. Zadnji je bil v Dolini. Pa tudi nasa fara ne sme v tem pogledu zaostajati. V ta namen bo naš popravljeni zvon prvič vabil dne 15. t. m. Govorila nam bosta kar dva misijonarja! Prav lepo vabljeni! Blok na Škofijah Se vedno zaprt Blok na Škofijah je še vedno zaprt. Razni predstavniki oblasti poudarjajo na raznih množičnih sestankih v vaseh cone B, da ni še minila nevarnost razširjenja slinavke. —' Ljudje so vsled tega silno razburjeni. Obljubili so pa jim, da bodo blok te dni odprli, če se bodo za to po-voljno izjavili veterinarji obeh con, ki so se te dni sestali. Veterinarji cone A so že izjavili, da nimajo nič proti odprtju bloka. Prof. Picard zapustil Trst Svetovnoznani profesor Picard se je skupno s sinom mudil dalj časa v Trstu. Njegovo bivanje v Trstu je bilo študijskega značaja. Odpotoval je v Bruxelles. Njegov sin pa v Rim, kjer se bo razgovarjal s kompetentnimi oblastmi o možnosti raziskovanja morskega dna v Neapeljskem zalivu. Pravijo, da se oba kmalu vrnčta v Trst. Posvetitev bazilike v Miljah V nedeljo je tržaški škof blagoslovil miljsko baziliko. Miljska bazilika je zelo stara in je bila zadnje čase samo obnovljena. Sanatorij za jetične V kratkem bodo zgradili na Trsteniku novo moderno zdravilišče za jetične. Do-sedaj so se morali jetični zdraviti v posebnih oddelkih v prostorih umobolnice pri sv. Ivanu ali pa v prostorih centralne bolnice. Seveda je bilo to zelo neprijetno tako za bolnike same, ki so se nahajali v neprimernih prostorih in pa za upravi obeh bolnic, ker je bil zaseden prostor, ki je bil določen v drugačne svrhe. Z novo zgradbo bo pa ves problem rešen. Do maja 1915 so se tržaški jetični zdravili v Ankaranu, ki je sedaj v coni B. Cerkvena pesmarica na kartončkih Javlja se, da so do danes izšli sledeči kartončki za ljudsko petjej: Mašne (5 pesmi), Obhajilne (7), Marijine (11 pesmi — na 2 kartončkih), Adventne (6), Božične (13 — na dveh kartončkih), Postne (5), Velikonočne (7), Razne (4). V kratkem izidejo še blagoslovne pesmi ter pesmi za Tazne praznike in godove. Kartončki se dobijo v trgovini Fortunat v Trstu. Poviški dvržavnim nameščencem Državni uslužbenci bodo te dni prejeli nek mesek na račun onih poviškov, ki jih mora še dokončno odobriti rimski parlament. Uslužbenci občin, province, bolnic ali pa privatnih tvrdk ne bodo prejeli teh poviškov, ker so imeli že popreje povišane plače. Dolina Prinašamo nekaj veselih in manj veselih novic iz Doline: NOVI ZVONIK: Končno se bo le uresničila velika želja vseh Dolinčanov. V tem letu nam bo Zavezniška uprava zgradila novi zvonik. Stal ho na istem mestu kot ■ekdanji, a bolj važno je to, da bo prav Š K E G A tako lep in visok kakor njegov ponosni prednik, ki je imel 35 metrov. Ta vesela novica je v zadnjih tednih razgibala vso župnijo, no, nekega znanega dolinskega dopisnika »Dela« še kar preveč. Mož se je tako razveselil te novice, da je enostavno pozabil na resnico. Kdo bi mu zameril! Nam vsem je malo mar, čigava zadnja prošnja je prepričala zaveznike, da so se odločili za tako veliko delo, ki bo v korist in lepoto naši cerkvi in vsej vasi. V jeseni bo zvonik zgrajen in takrat, Tržačani, na obisk v Dolino! Blagoslovili bomo zvonik in posvetili nove zvonove. ROŽA V VEČNOST: Pred dvemi tedni je umrla v cvetu let Angela Foraus. Imela je raka in je silno veliko trpela, toda mirno in boguvdano. Ob tej prerani smrti so dobri ljudje prvič zbirali darove za »rožo v večnost«, kakor nam je o božiču svetoval »K. glas«. Zbrali so darove za več svetih maš namesto cvetja na grob. Tako postajajo naši pogrebi vedno bolj krščanski in resnično duši pokojnega v korist. PUST IN POST smo Dolinčani srečno končali, oziroma začeli. Slišimo, da se je v nekaterih vaseh pustovanje izprevrglo v težke incidente proti verskim obredom. V Dolini vsega tega ni bilo, a smo nemarnega Pusta prav tako »pokopali«. Tam pozno zvečer je prihrumelo v vas nad 50 motorskih vozil vseh mogočih oblik in Z O O R 1 Kulturni večer SKPD Prihodnjo sredo 12. marca ob 8h zvečer priredi SKPD v običajnih prostorih na Placuti kulturni večer, ki bo posvečen Naši besedi. Na sporedu bodo razne recitacije, pevske in glasbene točke. Nastopajo go-riški pevski zbor, pevmski in pa štever-janski. Vabila se dobijo v trgovini čevljev Kosič - Raštel J. Slovesno ustoličenje novega goriškega knezonadškofa Slovesno ustoličenje novega goriškega knezonadškofa msgr. Hijacinta Ivana Am-brosija se bo izvršilo v nedeljo dne 16. t. m. Častni sprevod avtomobilov Goričanov odide krog 2h popoldne iz Gorice v Videm in prevzame v videmskem nadškofijskem dvorcu prevzv. msgr. Ambrosija in nato se skupno z njim vrne proti Gorici. Komaj stopijo na tla goriške nadškofije, izreče g. nadškofu dobrodošlico krminski dekan msgr. Angel Magrini, obdan od vse dekanijske duhovščine. Sprevod nato krene proti Gorici in se ustavi pred nadškofijskim dvorcem. Tu se g. nadškofu poklonijo civilne, vojaške in upravne oblasti z g. prefektom na čelu. Ob 4,30 popoldne se razvrsti iz nadškofijskega dvorca proti stolnici slovesni sprevod, v katerem bo g. nadškof stopal pod baldahinom za duhovniki in stolnimi kanoniki v slavnostnih liturgicnh cerkvenih oblačilih. Nadškofu bodo sledile oblasti in ljudstvo. Ob vstopu v stolnico sprejme g. nadškofa dekan stolnega kapitlja msgr. Tarlao. Po obrednem sprejemu pojde prevzvišeni počastit Najsvetejše in nato stopi v prezbiterij. Po prečitanju papeške bule o imenovanju, bo g. nadškof zasedel stolico sv. Hilarija in Tacijana in spregovoril vernikom pozdravne besede. Sledil bo slovesni blagoslov z zahvalno pesmijo. V ponedeljek' dne 17. t. m., na mestni praznik sv. Hilarija in Tacijana, bo g. nadškof opravil ob 10. uri zjutraj prvo slovesno pontifikalno sv. mašo, katere se bo udeležila duhovščina škofije ter goriški meščani. Kako je v Števerjanu? Krasno nedeljsko popoldne me je pognalo v Števerjan, med naše kmete in delavce. Sprejeli so me z znano briško gostoljubnostjo. Rebula in tokaj, sta se ponujala iz vseh hiš. Gospod k nam, go-*pod k nam, so me vabili in resnično sem bil v zadregi. — Pa glejte — tu je naš »tari znanec Franc od K.D.Z. Bog živi Frane, sem pozdravil. Bog Vas sprejmi g. doktor, je bil prijazen odgovor mojega starega prijatelja in narodno zavednega borca. Povabil me je v hišo, kjer sva nemoteno kramljala; marsikaj mi je povedal, med drugim tudi, da imajo v Števerjanu Kmetsko delavsko zvezo, ki vodi vse politično in gospodarsko življenje, da imajo močan pevski zbor, ki krepko deluje v cerkvi in zunaj cerkve ob raznih prilikah. Presene- imen. Bil je ropot in smeh in veselje kot Pust zasluži, a pri vsem krščanski pogreb ni bil niti v najmanjši meri žaljen. Pravijo, da bo drugo leto Pristov avtomobilski obhod še večji. Pri nas je teh motorjev kakor v Ameriki! — Na pepelnico se je zelo veliko vernikov udeležilo službe božje. Šolski pouk se je začel bolj pozno in kadar se naši šolarji zgrnejo v cerkev skupno z odraslimi, je v cerkvi kar lepo. To nedeljo bomo slovesno obhajali trinajsto obletnico papeževega kronanja kakor vsa povojna leta. To je papeška nedelja, ki prinese vedno veliko duhovne koristi in prave sinovske ljubezni do Kristusovega namestnika na zemlji. — Kmalu potem pa pride praznik Sv. Jožefa in z njim izlet v Ricmanji;. Naši predniki so hodili njega dni v procesiji v Ricmanje, sedaj pa se peljemo na vse mogoče načine, a namen je še vedno isti: vsi Brežani gremo častit sv. Jožefa, velikega zavetnika sv. Cerkve in vse naše dežele. PEVSKI KONCERT: V nedeljo 16. marca bo Dolina doživela izredni slovenski večer, pri katerem bo sodeloval komorni zbor »Škrjanček« iz Trsta. Vsi veste, da v Dolini radi pojemo in tako se tega velikega pevskega nastopa prav zelo veselimo. Pri koncertu bo sodeloval tudi naš stari prijatelj in znanec baritonist g. prof. Marjan Kos. Njegovega lanskega obiska se še vsi z največjim veseljem spominjamo. Škoda je le, da imamo malo dvorano na razpolago in tako ne moremo mnogih povabiti. Začetek koncertnega večera bo ob 19. uri. Dolinčani in Mačkoljani, pridite ! Š K E G A tilo me je to, da vidiš v Števerjanu skoro vsako nedeljo kar štiri zbore v cerkvi. Ob 7h zjutraj poje otroški zbor ob 10. uri pri glavni maši slišiš naš mogočen mešani zbor, vmes ženski in samo mladi moški zbor. Tako mi je vez vzradoščen in srečen pripovedoval moj dobri prijatelj in stari pevec Franc. 01) kozarcu tokaja in prigrizku sva se še marsikaj pomenila. Ugotavljam, da je v Števerjanu zelo ži-vahtno kulturno in politično življenje. Komunizem je uničen. Naša mladina je sama našla pot do lepega življenja in k Bogu. Kje so naši inteligentje ? Pobili so jih komunisti, šli so k Bogu po plačilo. Mladina pa je našla sama pot iz zagate, in ljubi Bog jim je poslal pevovodjo, da jo uri v petju dan za dnem in širi čast in sloves mladine naše vasi, našega starega ponosnega narodno zavednega Števerjana. Poslovil sem se od dobre družine, krepko stisnil roko naši stari korenini. Bog vas živi naši dobri Števerjanci! e - e Prijava dohodkov Kot znano morajo v teku tega meseca, to je do 31. marca prijaviti svoje dohodke iz leta 1951 vsi oni, ki pridejo v poštev. O tem se je veliko pisalo in govorilo preteklo jesen. Kdor meni, da je dolžan napraviti prijavo, naj ne odlaša na zadnji dan, da ne zamudi roka, kajti ta ne bo podaljšan. Anton Orzan V soboto je nenadoma umrl znani goriški veletrgovec Anton Orzan. Bil je iz stare goriške trgovske družine ter zelo ugledna osebnost v goriškem trgovskem svetu. Pokopali so ga ob veliki udeležbi ljudstva v nedeljo popoldne. Nekateri bloki na Goriškem odprti Pred dnevi so odprle jugoslovanske oblasti skoro vse obmejne bloke in tako dovolile prehod našim dvolastnikom. Zaprt je še vedno mirenski blok in še nekateri drugi. Značilno je, da so zahtevali krajevni odbori jugsolovanskih obmejnih vasi pismene izjave od vseh tamosnjih dvolastnikov, ki imajo zemljo v Italiji, da ne bodo govorili niti iskali srečanj z osebami to-stran meje. Prav gotovo novice, ki bi jih lahko povedali, ne morejo biti preveč častne za Jugoslavijo! Podpora tolminskim ponesrečencem Škoda, ki so jo utrpeli prebivalci naših hribov zaradi snega in plazov, je neprecenljiva. število človeških žrtev je omeje-no in v zadnjem tednu ni več nnrastlo. Računajo torej, da je bilo v vsej Sloveniji okrog 50 ljudi mrtvih zaradi plazov. Toda materialna škoda je. za sedaj še ne-preračunljiva. Plazovi še vedno drvijo v doline in odnašajo s sabo gozdove, kope sena, staje, hiše in pa drobnico. Poleg lega sta sneg in zmrzal uničila vsepolno sadnih dreves, ki so se pod težo snega polomila ali zmrznila. Reva je torej velikanska, posebno če pomislimo, da so ljudje že prej trpeli občutno pomanjkanje vsega, posebno obleke. Zato so začeli po vsej Jugoslaviji in posebno še v Sloveniji pobirati prostovoljne prispevke za te ponesrečence. Nabiralna akcija se vrši tudi na Tržaškem in v Gorici. Ljudje radi dajejo, še rajši pa bi darovali, če bi mogli darovane stvari pošiljati svojcem v ponesrečenih krajih brez tolikih težav in omejitev kot do sedaj. Znano je, kakšne silne ovire delajo sedaj jugoslovanske oblasti ljudem, ki prejemajo pakete iz inozemstva. Prihajajo poročila, da ležijo paketi mesece in mesece na pošti, ker ljudje nimajo denarja, da bi plačali carino, katero oblast zahteva za blago v paketu. To je največja krivica, katero naj oblasti takoj odpravijo, da bo mogoče uspešneje pomagati tako težko prizadetim ljudem v hribih. Tudi dobrodelno društvo v Gorici je vsekakor voljno sprejemati darove v denarju in blagu za žrtve plazov in snega v Sloveniji. V ta namen je pisarna na Placuti odprta vsak dan dopoldne. Smrtna nesreča blizu Krmina V nedeljo 2. marca se je v bližini Krmina zgodila huda nesreča. Na cesti, ki pelje iz Kaprive proti Šlovrencu so našli mrtvega 59 let starega penzijonista Otona Rusijana, ki ga je povozil neznani motociklist. Umrl je zaradi razbitja lobanje. Oblasti so uvedle preiskavo. Pastirsko pismo Novi goriški nadškof je te dni naslovil na svoje škofljane svoje prvo pastirsko pismo v slovenščini in italijanščini. To pismo je obenem tudi prvi pozdrav Nadpa-stirja svojim ovčicam. Prihodnjič objavimo izvleček tega pisma. Radio Trst II. Nedelja, 9. marca 1952 : 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Oddaja za najmlajše - SREČA IN NESREČA. 12.15 Od melodije do melodije. - 13.00 Glasba po željah. 16.00 Koncert komornega zbora Škrjanček. — 18.30 Koncert pianista Gabrijela Devetaka. — 18.00 Iz delavskega sveta. — 21.00 Književnost in u-metnost. — 22.00 Mozart: FIGAROJEVA SVATBA - 1. dej. Ponedeljek, 13.30 Kulturni obzornik. — 18.15 Rimski Korsakov: Zlati petelin. —• 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Koncert mezzosopranistke Justine Kralj-Vu-gove. — 22.00 Mozart: FIGAROJEVA SVATBA, 2. in 3. dej. Torek, 11. 3.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu - 20. lekc. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Dramatizirana povest. — 22.00 Mozart: FIGOROJEVA SVATBA - 4. dej. Sreda, 12. 3.: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.02 Koncert sopranistke Otte Ondine. — 20.30 šola in vzgoja. — 21.00 Vokalni kvartet. 22.00 Paganini: Koncert št. 1. Četrtek, 13. 3.: 13.00 Pevski duet in harmonika. —■ 19.00 Slovenščina za Sloven-re. — 20.00 Koncert baritonista Marijana Kosa. — 21.00 Radijski oder - G. Roland: VOJNA ALI MIR. igra v 3. dej. nato Folklorni plesi. Petek, 14. 3.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu - 21. lek. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 22.00 Slavni pevci. — 23.00 Lisztove skladbe. Sobota. 15. 3.: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Pestri spored. — 22.00 Čajkovski: Romeo in Julija. — 22.22 Slovanski plesi. Poveljnik pomorskih sil NATO Po dolgem obotavljanju so se zedinili za imenovanje vrhovnega poveljnika pomorskih sil atlantske zveze. Nesoglasje je vladalo predvsem med Anglijo in ZDA. Končno so se zedinili ter postavili na to častno mesto ameriškega admirala Me Cormieka. Na tem položaju ho imel Mc Cor-mick kot poveljnik pomorskega področja enak delokrog kot ga ima general Eisenhower kot poveljnik kopnih sil Atlantske pogodhe v Ev- ropi- . , . i Mc Cormick je istočasno objavit imenovanje britanskega admirala sira Williama Andrevvesa za namestnika poveljnika pomorskih sil A-tlantske pogodhe. Me Cormick je dalje izjavil, da bo njegov štab po svoji sestavi mednaroden, sestavljen iz vseli prizadetih držav in da bo* formiran čimprej mogoče. Izjavil je, da bo poročal stalni skupini Atlantske pogodbe enako, kot ji je odgovoren tudi general Eisenhovver kot vrhovni zavezniški poveljnik v Evropi. Ta stalna skupina, ki predstavlja 12 držav Atlantske pogodbe, } bo tudi določila dolžnosti in pristojnost novega pomorskega poveljstva. ZANIMIVOSTI Topole za Polesine Eden vzrokov poplave v Polesine so bili nezavarovani bregovi reke Pada. Ti bregovi bi morali biti dovolj široki in visoki ter obraščeni. Taki bregovi oziroma nasipi največ vzdržijo. Marsikje pa so bili med vojno in takoj po vojni nasipi oropani vsega drevja in v preizkušnji niso vzdržali. Predvsem so bili posekani topoli, katerih les je precej drag in se ga lahko proda tvornicam celuloze (za izdelavo papirja in umetne svile). Predvsem mislijo v bodoče urediti nasade topolov in v ta namen jih imajo že mnogo na razpolago. Samo tvornice celuloze so darovale 100.000 komadov topolovih sadik. Letala v višini petdesettisoč metrov Na v Atlantiku izgubljenem otoku, v višini obal Virginije v ZDA, je v obratu od leta 1946 pod vodstvom »Ameriškega odbora za zračno plovbo«, prav poseben aeronavtski laboratorij, katerega obstoj je ; bil do najnovejšega časa tajen. V tem laboratoriju preskušajo miniaturne modele letal, ki bodo jutri gospodarji zraka. Raziskovanja se vršijo v dveh glavnih smer- j nicah: prva zadeva na daljavo vodene iz-trelke z velikim akcijskim radiem, druga ' pa resnična in prava letala. Uspehi teh poskusov so nadvse tajni, j vendar so prodrle v javnost nekatere zanimive podrobnosti. Tako izvemo na primer, da dosežejo razni modeli skoraj 50.000 metrov višine in hitrost 5.000 km na uro. , Miniaturna letala spuščajo z raketnim pogonom, njihov celotni polet r vscinirje traja samo dve minuti, nakar so neizogibno izgubljena, ker je nemogoče jih najti. Novo zdravilo zoper jetiko Iz Amerike pride vsakotoliko kaka »a-merikanska«. Včasih so to »race«, večkrat so pa tudi res koristna in praktična odkritja. Kako smo n. pr. strmeli ob koncu vojne, ko smo' zvedeli za penicilin in DDT, ki so ju med vojno odkrili in preiskusili v Ameriki. Zadnje dni je prav tako prišel z velikim hrupom glas o nekem novem zdravilu zoper jetiko, ki so ga baje odkrili in tudi že preiskusili na ameriški kliniki v Sea View. Novo zdravilo, kateremu niso dali še uradnega imena, dela baje »čudeže«. Ima namreč moč, da umori bacil jetike. Tega do sedaj niso mogli doseči * nobenim poznanim zdravilom, tudi s streptomicinom ne. Bolniki, ki so bili že blizu smrti, so z novim zdravilom po šestih mesecih popolnoma ozdraveli. Če je. vest resnična, — in zdi se, da je, — potem je človeštvo izbojevalo res veliko zmago zoper enega najhujših človeških sovražnikov. Časopisi poročajo, da bodo tudi v Italiji začeli v kratkem pre-iskušati novo zdravilo v zavodu Forlanini v Rimu. Iz Amerike poročajo tudi, da so odkrili proces, kako spreminjati morsko vodo v pitno. To delajo s pomočjo elektrike in posebnih filtrov. Tudi o ty-m so ljudje vedno sanjali, a do sedaj vedno bre* uspeha. Darovi za sklad L Kemperla Namesto cvetja na grob č. g. msgr. mata daruje Olga Mavrič iz Kanade ^ namesto cvetja na grob pok. družb«11 Marije Mlekuž, darujeta družhcnici I'* Nežika in N.N. iz Trsta 2000,— lir. Za SLOVENSKO SIROTKE Namesto cvetja na grob hlagopo^ojneg* g. Rafaela Piščanca daruje gdč. G. i* r0' rice 1000; namesto cvetja na g*** P°.( Marije Gravner daruje podjetj® 1 Gorice 2500.- - lir. y,em blagim dobrotnikom -ircmi hvala «* zagotovilo molitve in hvaležnosti! Za SLOVENSKO ALOJZIJ E Vlšč£ Gdč. Č. K. 1000. lir. Rog povrni! Srčna hvala! Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiaka tiakarna Budin t Gorici