Poštnina platena v gotovini Stcv. 167 V Ljubljani! sreda S4. julija 1940 Cena Mn f- Leto V Nemčija urejuje spore med Romunijo ter Madžarsko in Bolgarijo V Salzburg sta bila nenadno povabljena tudi predsednik bolgarske vlade rn zunanji minister - Ureditev sporov [e potrebna zaradi miru in za onemogočitev tujih vplivov na Balkanu Sofija, 24. jul. o. Uradno poročajo: Predsednik vlade dr. Filov in zunanji minister dr. Popov bosta na povabilo nemške vlade konec tedna odpotovala na kratek uradni obisk v Nemčijo, Rim. 24. jul. m. »Europa Press« poroča: V Ri-pripisujejo veliko važnost konferencam balkanskih držav z nemškim zunanjim ministrom Ribben-ropom. Poudarjajo, da so se vsa vprašanja na tem področju začela reševati tedaj, ko so se pogajali nani?8 • .^žavniki z nemškim in italijanskim zu-. . mjnistrom v Mtinchenu. Vsi trije obiski so v m medsebojni zvezi, kar je najboljše znamenje ,evP°buda za trajno ureditev odnošajev na tem področju v rokah držav osišča. Ni težko uganiti, “SKo bodo potekala pogajanja med nemškimi, ~o-ratinskimi in bolgarskimi državniki Dejstvo, da romunski in bolgarski državniki dospo v Nemčijo sko-r° “točasno, tolmačijo kot znamenje, da bodo glavno vprašanje na dnevnem redu odnošaji med Romu-n,J° ter Bolgarijo in Madžarsko. Naravno je — poudarjajo v Rimu — da se ti odnošaji morajo rešiti le v duhu bolgarsko-madžarskih zahtev, in pa, da se ^odstranijo vse motnje v Romuniji. Prav tako je važno tudi vedenje Sovjetske Rusije, oziroma zveza teh trcn držav z njo. Glede okvira, v katerem bodo potekala pogajanja, rimski krogi poudarjajo, da je bila podlaga za te razgovore določena že pri posvetih med madžarskim ministrskim predsednikom Tekkyjcm n zunanjim ministrom Gsakyjem ter Ribbentropom ter Članom. Do nemškega povabila bolgarskih in romunskih državnikov je baje prišlo na predlog itali- janske vlade. Pri razgovorih z madžarskima državni koma je grof Ciano predlagal, naj 6e pokličejo tu li d avniki ostalih dveh prizadetih držav, da bi se sporazumno uredila vsa vprašanja, ki ovirajo redne odnošaje med njimi. Nemčija si bo pri teh pogajanji'. prizadevala, da madžarske in bolgarske zahteve spravi v sklad s potrebo po ohranitvi miru v jugovzhodni Evropi V zvezi s tem tudi poudarjajo, da je do teh posvetov za ureditev stanja na Balkanu prišlo tudi zaradi tega, ker se je začela čutiti potreba po ustanovitvi državne zveze, ki bi preprečila tuje vplive, kateri bi mogli omajati temelje sedanje notranje in zunanje politike tega evropskega področja. Zdi se, da gre pri tem zlasti za sovjetski vpliv. V Rimu ne izključujejo možnosti, da bi prišlo do ustanovitve širšega romunsko-bolgarsko-madžar-ske zveze. Gotovo je, da bo Nemčija začela akcijo, ki bi privedla do mirn' rešitve sporov med Romunih i.i Bolgarijo ter Romunijo in Madžarsko glede področij v Dobrudži in Transilvaniji, Madžarske napovedi o možnostih za prijateljsko zvezo z Romunijo Romunija mora Madžarski samo odstopiti Erdelljo ... Budimpešta, 24. jul. m. Po večernih poročilih budimpeštanskih listov iz Bukarešte so romunski politični krogi baje snoči zatrjevali, da je Romunija pripravljena po neposrednih pogajanjih rešiti sporna vprašanja z Madžarsko. Romunija bi odstopila Madžarski del Erdelije, kar bi privedlo do prijateljskih odnošajev med obema državama. V kolikor bi se še ostala sporna vprašanja med Madžarsko in Romunijo prav tako uspešno rešila, bi to utegnilo potem dovesti do sklenitve prijateljske pogodbe med Madžarsko in Romunijo. Ta poročila budimpeštanskih listov so toliko zanimivejša, ker jih je dovolila objaviti tudi cen- Ostri ukrepi proti bivšim francoskim voditeljem in političnim beguncem Bivši predsednik vlade Daladier in njegovi sodelavci so konfinirani in bodo prišli pred sodišče Vichy, 24. jul. m. United Press poroča: Francoska vlada je sklenila, da se s sodnim postopkom ugotovi odgovornost bivšega predsednika vlade Daladierja ter ministrov Mandela, Campichija in Delbosa za napoved vojne in izvajanje vojaških operacij.Razen tega bodo prišli pred vojaško sodišče bivši prosvetni minister Jean Zey, podtajnik v zunanjem ministrstvu Yeannot, podtajnik v prejšnji Blumovi vladi Mandel in drugi. Ti so obtoženi, da so kot mobiliziranci zapustili svoja mesta. 20. junija so se namreč vkrcali na lad o »Masillia« v Bordeauxu in se odpeljali " Vlchv, 24. julija, o. Havas: Francoska vlada je sprejela sklep, po katerem zaseže imovino vsem I onim osebam, ki 60 zapustile Francijo med 10. majem in 30. junijem t. 1., niso pa imele nobenega dovoljenja za odhod v tujino in ne morejo navesti verjetnih razlogov za samolastno zapustitev francoskega ozemlja. Vlada je izdala tudi odlok, da izgubijo francosko državljanstvo vsi begunci, ki so pobegnili po premirju iz Francije v Anglijo in ki se bojujejo sedaj proti Franciji. Bivšemu predsedniku vlade Daladierju, ki je prispel iz Maroka v Marseille, so omejili osebno svobodo in je pod stalnim policijskim nadzorstvom, prav tako tudi bivši mornariški minister Campinchi in bivši kolonjalni minister Mandel. Letalska vojna v Evropi in Afriki London, 24 julija, o. Preteklo noč so letela nemška letala nad južno, zahodno in severozahodno Anglijo in pokrajino Weles. Nobena bomba ni Padla na to ozemlje. Letala pa, ki so bombardirala južnovzhodno škotsko obalo, so povzročila le neznatno škodo. Eno bombno letalo je bilo sestreljeno. Berlin, 24. julija. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Neka nemška podmornica je potopila sovražnih ladij za 18.C00 ton. Nemška letala so v noči med 22. in 23 julijem letela nad Anglijo in Škotsko in izvedla uspešne napade na letališča in industrijske naprave ter na nekatera pristanšiča. Bombe so bile vržene v Pembrooku, Chathaum, Edinbourghu, Aberdeeenu in Portsmouthu. V Kanalu in vzdolž vzhodne angleške obale so bile bombardirane trgovske ladje. Sovražna letala so letela v noči med 22. in 23. julijem nad severno in zahodno Nemčijo in niso s svojimi bombami zadela nobenih vojaških ciljev. Zbito je bilo eno sovražno letalo. ^ Eno nemško letalo se ni vrnilo domov. Nad Wilhelmshafnom sta bili zbiti dve sovražni letali. Skupno je bilo zbitih šest sovražnih letal. _ London, 24. julija. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Angleški bombniki so izvedli napad na tovarno letal v Bremenu, na letalske naprave v raderbornu in na več tovarn v Poruhrju. Zatem so naša letala bombardirala letališča v severni rranciji, Holandiji in Nemčiji. Dve naši letali sta izginili. Ponoči so angleški bombniki izvedli napad na petrolejska skladišča v Amsterdamu ter na nekatera druga pristaniška mesta. Vsa letala, ki so se udeležila teh napadov, so se vrnila nepoškodovana. Eno britansko letalo je sestrelilo včeraj popoldne v bližini severovzhodne škotske obale en sovražni bombnik. Nekje v Italiji, 24. julija, AA Stefani: Poročilo št. 44 italijanskega vrhovnega poveljstva se glasi: V severni Afriki so italijanski bombniki izvedli učinkovito bombardiranje pri Marsa Matruhu in Sidi Baran. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. V vzhodni Afriki so italijanska letala uspešno bombardirala Vair. Sovražnik je bombardiral Di-redauo, vendar ni povzročil nobene škode. Ubit je bil samo en domačin. Kairo, 24. julija. A A. Reuter: Poročilo britanskega vrhovnega poveljstva se glasi: Na obmejnem področju severne Kenije je 20. julija zvečer britanska patrola odbila sovražni oddelek pri Ajobi, 80 km jugovzhodno od Mojale. Na drugih bojiščih nič pomembnejšega. Predsednika angleške vjade Churchilla so včeraj v poslanski zbornici vprašali, ali bo Anglija takoj z letali napadla Berlin in Rim ter druga sovražna mesta, če bodo Nemci napadli London. Predsednik je odgovoril, da ne more reči nič, ker bi odgovor samo koristil sovražniku. Angleški državni proračun bo zaradi vojne znašal letos 3.467,000.000 funtov šterlingov (865 milijard din). Primanjkljaja bo okoli 550 milijard dinarjev. Primanjkljaj bodo krili z zvišanjem dohodnine, zlasti visokih dohodkov, z davki na čezmerni zaslužek, z zvišanjem poštnine, carine na vino in luksuzne predmete. — Neobdavčene pa ostanejo še naprej življenjske potrebščine, zlasti živež, brezalkoholne pijače in otroški čevlji. To je razvidno iz proračunskega govora, ki ga je včeraj imel v poslanski zbornici finančni minister Kingsley Wood. Dosedanja japonska vlada je odstopila na pritisk vojske. Nova vlada kneza Konoja bo samo izpolnjevala voljo vojaških krogov, ki hočejo uvesti na Japonskem diktaturo in podrediti vse japonske sile svojim osvajalnim namenom, sodi sovjetsko časopisje. Velike glasbene slovesnosti so se začele v nemškem mestu Beyreuthu. Vprizorjene bodo vse Wagnerjeve opere, razlika bo v tem, da se je teh Wagnerjevih slovesnosti doslej udeleževa- lo najodličnejše občinstvo z vsega sveta, letos pa so prireditve namenjene samo nemškim vojakom, delavcem ter članom narodnoso-cialističnih organizacij. Gospodarska pogajanj« med Turčijo in Romunijo so se brez sporazuma ustavila iz političnih razlogov. Posebna sovjetska komisija je dopotovala v besarabsko pristanišče Reni in bo skušala pripraviti vse potrebno za obnovitev prometa na Donavi. Zastopniki francoske vlade so imeli z zastopniki industrijskih skupin sejo, na kateri so razprav-ljtli o razdelitvi in zaposlitvi francoskega delavstva v zasedeni in nezasedeni Franciji. V prvi vrsti bodo začeli popravljati železnice in mostove. zura. — Po istih obvestilih ne potujeta romunski predsednik vlade in zunanji minister v Salzburg na povabilo nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, temveč sta sama želela, da bi ju v. Ribbentrop sprejel v zvezi z madžarsko-romunskim sporom, nakar ju je Ribbentrop obvestil, da ju bo sprejel v petek. 42 milijonov vojnih obveznikov v Združenih državah Washington, 24. julija. Reuter. Ameriški senat je sprejel danes zakonski predlog, ki določa obvezno vojaško šolanje v Združenih ameriških državah. Po tem zakonskem načrtu bodo vpisali v vojaške sezname 42 milijonov ljudi od 18. do 64. leta starosti, ki jih je po tem zakonu smatrati za vojne obveznike. Vojni minister je izjavil, da bo v prvem letu po uveljavljenju tega zakona stopilo v vojaško šolo poldrug milijon mož, starih od 21 do 30 let. Odpoklic romunskega poslanika iz Londona Bukarešta, 24. jul. o. Stefani poroča: Romunska vlada je odpoklicala iz Londona svojega poslanika Tileja. Odpoklic je posledica zaostritve v od-nošajih, ki je nastopila zadnje čase med Romunijo in Anglijo. Razglas norveške vlade v Londonu London, 24. julija, o. (Reuter.) Norveška vlada, ki je zdaj v Londonu, je izdala razglas, da nobena vlada, sestavljena na norveškem zasedenem ozemlju, ni pooblaščena, da bi vodila norveško ljudstvo. Edina prava vlada je v Londonu, kjer je tudi ves državni zaklad, ki je bil pravočasno odpeljan iz Norveške. Ukrepi za ohranitev notranjega reda v Romuniji Bukarešta, 24. julija, m. Evropa Press poroča: Romunsko notranje ministrstvo opozarja romunske državljane, naj se vzdržujejo vsake politične delavnosti, ki bi bila izven okvira sedanjega reda. Uradno poročilo, ki ga je včeraj objavilo notranje ministrstvo, opozarja na resnost položaja, ki vlada na svetu in na važna vprašanja, ki jih mora Romunija nujno rešiti. Zato opominja vse državljane, naj se strogo drže zadnjih odredb, po katerih se mora romunski narod posvetiti delu in narodni obrambi. Vsaka delavnost izven meja sedanjega reda se bo smatrala kot sabotaža proti romunski narodni obrambi. Spor med Aftgli o in Francijo zaradi ameriških letal Newyork, 23. julija, o Reuter: Med Anglijo in Francijo je nastal 6por glede francoskih letal, naročenih v Združenih državah in poslanih z ladjo »Beam« v Evropo. Ladja »Beaim« je zdaj z letali v srednjeameriškem pristanišču Martiniqueu. Komisija za nabavo letal v (Združenih državah je izjavila, da sklep Anglije, da prevzame vsa francoska naročila, ne more veljat* za ta letala, ker bi bilo to v nasprotju s sklenjenimi pogodbami, ki ne dovoljujejo nobenega prenosa materijala, če ta mate-rijal ni več v ameriških teritorijailnih vodah. Zato legala, ki so sedaj v Martiaiqueu, ne bodo poslana v Veliko Britanijo. Zagrebški peki spet zahtevajo dovoljenje, da bi smeli podražiti kruh. Tako so predložili zahtevo, da bi smeli enoto belega kruha znižati na 60 dkg, enoto polbelega in rženega kruha na 72 dkg, navadni »ljudski« kruh pa na 92 dkg. Dejansko pomeni njihova zahteva, da bi se kruh podražil za okroglo 40%. Peki utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da se je za toliko podražila moka. Listi pa pravijo, da se je moka sicer res podražila, nikakor pa ne za tako visok odstotek, kakor to pravijo peki. Verjetno je, da oblast tako visoke podražitve kruha ne bo dovolila. Največja žitna skladišča bodo zgradili v naši državi v Mostarju. V skladiščih bo prostora za 500 vagonov žita, obenem pa bodo uredili tudi moderno hladilnico, v kateri bodo shranjevali povrtnino in sadje, da bi ga mogli odvažati potem tudi v bolj oddaljene kraje. Prvenstveno bodo skladišča prišla v poštev, ko bo dograjeno in izročeno prometu novo pristanišče Ploče ob izlivu Neretve v morje. Vesti 24. julija Angleški poslanik v Moskvi Cripps je bil včeraj poklican v sovjetsko zunanje ministrstvo, kjer je imel dolg razgovor z namestnikom zunanjega ministra Lozovskicn. Angleški poslanik v Združenih državah je imel včeraj po radiu govor, v katerem je dejal, da je Anglija Maginojeva črta za Ameriko. Za Anglijo je važno, da vzdrži nemške napade do oktobra, potem ji bo pomagalo 6labo vreme in slaba letina. Spomladi pa bo angleško letalstvo že tako močno, da bo kos vsakemu nasprotniku Na ta govor odgovarjajo nemški In italijanski listi, ki pravijo, da je to prazna tolažba. Ameriškemu zunanjemu ministru Hullu 6e je posrečilo, da je dosegel vodstvo na vseameriški konferenci v Havani. Videti je, da ima veliko upanje, da bo izvedel ameriške načrte glede evropskih posesti na ameriški celini in glede skupne ameriške obrambe, poroča agencija Reuter. Še trije člani sovjetskega poslaništva v Belgradu 60 včeraj dopotovali iz Moskve z letalom v Sofijo. To so svetnik Lebedev, tajnik poslani -ništva Solov in pisar Saharev. Italijanske radijske postaje so davi oddajale dolgo podrobno poročilo o vseh letalskih in drugih bojih med Italijani in Angleži. Iz poročila je razvidno, da so dozdaj v vseh bojih zmagali Italijani. Izjave slovitega angleškega pisatelja, šaljivca in čudaka Bernarda Shawa, je prepovedano ponatis-kovati, ker je zadaje čase izjavljal, da bo Anglija vojno izgubila, poroča italijanski list »Cor-riere della Sera«. Angleško mornariško poveljstvo je izdalo poročilo, ki pravi, da je bilo v tednu od 7. do 14. julija potopljenih za 61.000 ton angleških in nevtralnih trgovskih ladij, približno tretjino največje količine, ki je bila kdaj potopljena na teden v svetovni vojni. Sovjetska parlamenta v Litvi in Letonski sta kot prvi sklep sprejela zaikon, da postane vsa zemlja državna la6t, dasi boljševizem povsod, zlasti pa pri nas agitira s tem, da bo dal zemljo. Litvanski in estonski kmetje bodo za lastne po-potrebe od države dobili v obdelovanje določen kos zemlje, ki je v starem »slabem in kapitalističnem« redu bila njihova. Francoski mornariški minister admiral Darlan je pripravil načrt za preureditev francoske trgovske mornarice. Ta mornarica bo dobila pravilnik, podoben pravilniku vojne mornarice. Njeno poveljstvo bo imelo pravo vojaško oblast. Pomorsko letalstvo bo združeno s trgovsko mornarico, Nova japonska vlada bo v kratkem razglasila svoje zunanje poKtične načrte. Prva, velika in poglavitna njena naloga bo izpopolnitev vojaške obrambe, zaradi česar bo treba mobilizirati nove ljudske in gospodarske 6ile. Japonsko ljudstvo bo 6eveda zaradi tega moralo prevzeti nove velike žrtve, dasi mu bo ostalo toliko, da bo lahko živelo, je povedal zastopnikom tiska predsednik vlade knez Konoje. Angleški prostovoljski zbor za obrežno in krajevno obrambo šteje 1,300.000 mož in bodo nadaljnje nabiranje prostovoljcev ustavili, je izjavil vojni minister Eden. Romunska vlada je prcklicala prepoved o plovbi v romunskih obrežnih vodah. Odstranili so tudi mine, ki so bile pred kratkim položene pred črnomorskimi pristanišči. Huda vročina je zajela ameriške Združene države in traja že nekaj dni. Toplomer kaže ponekod 40 stopinj Celzija v senci. Od sončarice je umrlo dozdaj 52 ljudi. Ponekod je zavladala huda suša. Odločitev fe padla, Anglija si je izbrala 6vojo nso-do. Anglija se je odločila za boj na življenje in 6mrt. Zdaj bo spregovorilo orožje in njegova ostrina bo presenetila Anglijo. Kdaj se bo to zgodilo, bo odločil 6amo vodja Nemčije. Trditev, da bi pomenila zmaga Nemčije uničenje vseh dobrin, ki delajo življenje vredno življenja, je gola propaganda. Evropa bo šele pod nemškim vodstvom v resnici svobodna. Pod takimi rn podobnimi naslovi odgovarjajo nemški listi na govor angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa. Poslaniki Litve, Estonske in Letoiske so sporočili angleškemu zunanjemu ministrstvu, da navzlic pridružitvi svojih držav Rusiji, ne bodo zapustili svojega službenega mesta, ker so bile volitve, po katerih je prišlo do sklepa o uničenju samostojnosti njihovih držav, izvedene pod pritiskom. Zato poslaniki ne priznavajo sklepov zbornic, izvoljenih s pomočjo rdeče policije. Angleška vlada ne smatra pogovorov, v katerih presojajo in obsojajo njeno delo, za zločin. Njena dolžnost pa je, da pazljivo spremljajo vsako razkrajalno početje, 6eprav se ti zdi pametno razpravljanje o vojnih vprašanjih umestno, je izjavil angleški ministrski predsednik Churchill včeraj v poslanski zbornici. Sovjetski državni zbor je sklican na sejo 1. avgusta, da bo potrdil priključitev baltiških držav in Besarabije k Sovjetski Rusiji. Da je bila ta priključitev res prostovoljna, pričajo številna zborovanja po Sovjetski Rusiji, na katerih so se zborovalci zahvaljevali za priključitev teh držav Stalinu, Molotovu, Višinskemu in drugim, ne pa parlamentom baltiških držav. Novih osem šol za pilote ter štiri šole za pouk v streljanju z letalskimi topovi bo uredila avstralska vlada. Naročajte in širite ftlniMmcifi fitfim I Nove podrobnosti o nesreči na Razorjevi steni Le 20 m pred izstopom je dr. Gabrovšek omahnil v prepad - Pri spuščanju trupla v dolino bi se biia kmalu pripetila še hujša nesreča, ki bi terjela še življenje najzaslužnejših naših reševalcev Kranj, 24. julija. Z bliskovito naglico se je raznesla včeraj žalostna vest, da so naše planine spet zahtevale novo žrtev. Z divje stene Razora je omahnil v smrt mladi odvetniški koncipient dr. Jule Gabrovšek, ki je bil zaposlen v Kranju. Na vse, ki so poznali tega, za vse lepo in dobro vnetega mladeniča, je kruta novica o njegovi smrti vzbudila globok vtis. O tej planinski nesreči so že včeraj poročali vsi naši časopisi, danes na smo zvedeli še naslednje podrobnosti o reševalnih delih v Razorjevi steni: Včeraj so se ves dan nadaljevala reševalna dela smrtno ponesrečenega odvetniškega pripravnika dr. Juleta Gabrovška. Pokojnik je nameraval preplezati steno Razora iz Krnice, in sicer po znani Kugyjevi poti. Nekako 20 m pred izhodom s stene je priplezal v kamin, v katerega se z vrha Razora zelo rado vsipa kamenje. Zaradi slabega vremena je dr. Gabrovšek najbrž izgubil orientacijo in hotel priti naravnost po kaminu na vrh stene. Pri tem pa je zgrmel plaz kamenja izpod vrha in ga najbrž toliko poškodoval na glavi, da ga je omamilo in je nesrečni plezalec omahnil v prepad. Reševalna odprava se je podala včeraj zjutraj ob četrt na 6 iz Krnice proti Razorjevi steni in prispela okrog 8 do ponesrečenega Gabrovška. V njej so bili znani jeseniški Skalaši, med drugimi Joža Cop, dr. Miha Potočnik, More Korenini in dr. Novak. Truplo so zavili v rjuhe in koce, ga navezali na vrv ter začeli spuščati v dolino. V tem trenutku pa se je z vrha vsul spet močan plaz kamenja. V zadnjem hipu so se reševalci še umaknili pod bližnjo skalo, sicer bi jih kamenje gotovo odneslo s seboj in bi se najbrž tudi vsi ubili. — Reševanje je bilo zelo naporno in je trajalo ves dan. Reševalci so s truplom ponesrečenca prispeli šele zvečer okoli 7 v Vrata, kjer jih je od pone-srečenčevih sorodnikov pričakoval Juletov brat profesor Ludvik Gabrovšek v družbi nekaj svojih tovarišev, ki so tudi brž zvedeli za to novo smrtno nesrečo v planinah in so prišli v Vrata. Še zvečer so truplo z vozom prepeljali do Peričnika, tu pa je že čakal avtofurgon s krsto. Truplo so položili v krsto, ki so io takoj zacinili in obsuli s planinskim cvetjem. Pred Mojstrano se je sprevod ustavil in je duhovnik opravil molitve. Nato je avtofurgon odpeljal truplo pokojnega Gabrovška proti Ljubljani, kjer ga bodo pokopati. Pogreb bo danes zvečer izpred mrtvašnice na Viču. — Naj počiva v miru! Ljubljana od včeraj do danes Nekaj časa sem se že spet pripravlja k dežju, pa ne k nevihti, ki gre naglo mimo, ampak k pravemu ure in ure trajajočemu deževju. Včeraj so se oblaki še spravili narazen, vsaj do večera — z nočjo pa so dobili poguma in so se razširili po vsem nebosu. Davi je bilo čisto oblačno — in če ne bo vetra, bomo čez dan prav gotovo dobili dež. Otroci slovenskih rudarjev v Nemčiji med nami V Slovenijo je prispelo čez Jesenice 32 otrok, 15 deklet in 17 fantov. To so otroci slovenskih rudarjev, ki delajo v nemških rudnikih, zlasti v Meus-Meerbecku in v bližnji okolici. Pripeljala jih je k nam gdč. Ambroževa. Na Jesenicah so jih sprejeli domačini in dijaki, ki so na počitnicah na Zabreški planini pod Stolom. Tja bodo krenili pozneje tudi \vestfalski fantje na daljši oddih. Lep sprejem je bil otrokom prirejen tudi v Ljubljani, kjer so otroke pozdravili zastopniki oblasti ter izseljenskih organizacij. Pozdravili pa so jih tudi zastopniki Slovenske dijaške zveze, ki so jih pospremili do Marijanišča, kjer so se otroci odpravili, utrujeni od dolge vožnje, k počitku. Dobro spočiti so nato krenili v mesto, kjer so si ogledali razne znamenitosti in med drugim krenili tudi v Jugoslovansko tiskarno. Nato pa so se odpravili na izlet v Kamnik. Med vožnjo so veselo prepevali slovenske pesmi. Večina med njimi svoj mati ni jezik prav dobro obvlada. Nekaj časa bodo še preživeli v Ljubljani, nato pa bodo fantje odšli na Zabreško planino, za dekleta pa trenutno mesto oddiha še ni določeno. Z otroki sta dopotovala v domovino tudi predsednik Osrednje zveze katoliških društev Sv. Barbare Ivan Lindič iz Meerbecka ter predsednik Jugoslovanske narodne osrednje zveze Pavel Bolha iz Essena. Mali westfalski otroci se bodo šli poklonit tudi na grob Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja na Oplenac. Zgodaj morajo vstajati Naj bo mraz ali vročina, naj gre sneg ali dež, tisti, ki skrbe, da želodec Ljubljane ne ostane lačen, morajo vstajati vselej ob zgodnjih urah, ko drugi še spe. Malo poznejši so lahko tisti, ki dovažajo hrano na živilski trg z mestne periferije, iz Krakovega in Trnovega. Vsako jutro nalagajo na voz živež, vpregajo konja in vozijo v mesto, kjer potem postavijo stojnice, razlože po njih svoje blago in čakajo, da pridejo prvi kupci. Opoldne spet pospravijo in zlože nazaj na voz ter odpeljejo tisto, česar niso mogli prodati. V prav zgodnjih urah pa morajo vstajati mlekarice in tisti prodajalci, ki stanujejo v okolici mesta. Marsikaj je še treba opraviti, preden lahko odrinejo od doma. Ta posel povečini opravljajo ženske, moški so za druge reči pri hiši in tudi nimajo take potrpežljivosti, da bi v mrazu in v vročini stali pri miru ter prenašali vse muhe in zadirč-nosti kupcev. Najhujše je seveda pozimi, ko zapade debel sneg in ko pritisne bridek mraz, da se drugim ljudem, če le malo dalj postoje zunaj na ulici, zanohta in da se nemilo prehlade. Vse dopoldne stoje zunaj, opoldne pa pospravijo. in robo, ki je niso mogle prodati, spet spravijo domov. Pozimi kakor poleti se dobi doma popoldne še kup opravkov, posebno pa poleti, ko je toliko dela na polju. Utrujene od dopoldanskega postajanja za stojnicami prihajajo domov, pa toliko, da si utegnejo privoščiti grižljaj — in že morajo na njivo ter trdo delati prav do poznega večera. Es ljubljanskih „zakloiiišč" Kleti, kjer se toči kar na pretek belo in črno vino in v katerih skoro od jutra in do pome noči odmeva hripava, prej in bolj pijana pesem in ki so jim rekli džungle, so vinski bratci sedaj prekrstili v zaklonišča. Vse v duhu časa! Ta zaklonišča so posebnost zase. Tam recimo debat o dobrem zraku ne poznajo, tudi knjiga o lepem vedenju je obiskovalcem povsem odvišen privesek k že tako in tako prestrogim naukom, predpisom, odredbam in naredbam, ki jih največ poznajo iz policijskih izročil. V teh zakloniščih je življenja nič koliko, starega in mladega, neizkušenega, v dobrem in slabem preizkušenega in za vse utrjenega. V teh zakloniščih je največ ljudi vseh bivših, vseh nekdanjih, bodočih upajočih poklicev slišiš govorice — ali kakor učeno pravijo — narečja — iz vseh svetov in okolišev naše siromašne matere Slovenije. Tam v kotu sedi že postarano dekle, cigareto žuli in zdaj pa zdaj 6rebre iz kozarca. Zraven nje sedi brezposelni natakar, čisto droban in majhen. »Kje si pa včeraj prenočila?« »Kje? V kopici!« se je odrezala ki zamahnila z roko. »Sram ga naj bo, šest let sem upala nanj, zdaj se je pa z babo pobotal,« je izdavila nekam hlipajoče, potem pa pljunila po tleh in stresla drobnega natakarja za rame. Nekaj mu je hotela reži, pa se je premislila. »In zdaj?« je natakar izgoltal. »In zdaj? V vodo ne bom skakala, nak!« je zaihtela, potem se ji je kar samo ustavilo. Misli so se ji pretrgale in vanjo je zazijalo vprašanje: »In zdaj?« Tam sredi zaklonišča eede trije modrijani, med njimi kmet. Jezik ga razodeva, da je iz polhovgraj-skih hribov, on bi rekel iz pograjskih. Modrijani so zgovorni in žejni in vedo o vsem: o vojski, o koncu vojske, o zmagi, o znižanju davkov, o odpravi advokatov in o spregledu dolgov — o samih dobrotah, ki kmeta meličijo srce in dušo. »Še veaka moja prošnja je zalegla. Ea vse vozle v paragrafih je treba vedeti, pa gre,« se baha prvi. »Jaz sem zadolžencem izvrta! posojilo, pa če 6e je 6am minister uprl,« se *je ustil drugi. »Jaz vam pa tako povem, vso Ljubljano poznam in če boste prodajali drva, jaz vam poskrbim kupca ____ tujec je —, ki vam bo plačal za meter tudi din 200,« se je razjunačil tretji. »Kar pijte, gospodje!« je ukazal kmet in kar prijetno mu je bilo med modrijani. In so modrijani kar v zaklonišču odprli pisarno. Zaškrta'a so peresa in prvi je pisal presladko obupno prošnjo za odpis davkov, drugi za posojilo, tretji pa pogodbo za toliko in toliko metrov drv. »To so pa dobri ljudje!« si je mislil kmet in točil in točil, potem plačal posebej za papir in za kolke, modrijani so se pa oddahnili in se zaliK. »Očka, brez skrbi. Kar sladko spite odslej, mi jih bomo že ugnali!« so se mu muzali, ko se je moral posloviti, če ni hotel zamuditi avtobusa. »Tam za gospode še dva litra;« je šepnil točajki in ji plačal. , , In modrijani so pili in še pijejo in pravijo, da bodo še pili. Nenavaden samomor podeželskega posebneža Komenda, 23. julija. Včeraj dopoldne ob pol devetih se je usmrtil lovski čuvaj Janez Krivic, p. d. Zahlevnikov Janez, iz Zaloga pri Komendi. Že zjutraj je odšel v Glinje, odkoder se je vrnil s puško, ki jo je imel izposojeno. Nekemu posestniku je dejal, da je svojega lovskega psa vsega ovenčal z rožami, nato pa ga je ustrelil. Dejal mu je tudi, da bo, ko bo prišel domov, najprej zažgal hišo, nato pa se bo ustrelil. Posestnik mu ni verjel, toda Krivic je v resnici napravi' tako. Znosil je pred hišo čevljarska kopita ter tri lovske puške, last zakupnika. Položil jih ie na tla, nato zažgal hišico, potem pa se je sam vlegel h kupu in sprožil svojo lovsko puško. Strel je zadel naravnost v srce. Preden je napravil samomor, je nekomu še zagrozil, da bo postrelil vse orožnike, če bi ga prišli motit. Hiša je pogorela do tal, ljudje, ki so prihiteli, pa so našli pred njo mrtvega samomorilca, na katerega je bila padla s strehe težka opeka. Zraven njega pa je ležal s cvetjem okrašeni ubiti pes. Pokojni Krivec je bil znan kot posebnež. Bilo mu je bolj malo za življenje, in tudi vsakdanje delo se mu je zdelo pusto, dolgočasno. Prejšnje čase je bil na glasu hudega divjega lovca, ki je delal v revirju veliko škodo. Imel je zaradi svoje lovske strasti mnogo neprijetnosti na sodniji. Končno so ga zakupniki postavili za čuvaja, da bi s tem kolikor toliko omejili njegovo strast ter se izognili preveliki škodi. Ko je hiša gorela, si sosedje niso upali blizu, ker so govorili, da je vse podminirano. Dejansko so se slišale detonacije. Eksplodirala je munieija, ki jo je pokojni Krivec imel spravljeno v hiši. Orožniki, ki so pristopili k samomorilcu, so videli, da so bile vse tri puške v resnici nabite, tako da je upravičen sklep, da bi bil streljal na orožnike, če bi se mu živemu približali. Krivec je bil pravi posebnež, pogosto duhovit, jedek in zabaven, da so se mu dobro razpoloženemu morali vsi smejati. Po poklicu je bil čevljar, pa se za svoj posel ni posebno zanimal. Delal je izvečine copate, s katerimi je tudi največ zaslužil. Vaščanom je šaljivo pravil zase, da on ni čevljar, pač pa >obuvalni tehnik«. Ta naslov pa je pozneje še spremenil ter si dal visokoleteči naziv »krasitelj nog«. Kaj je originalnega možaka prav za prav gnalo v smrt, ni znano in bilo tudi težko ugotoviti. Ljudje domnevajo, da je napravil ta obupni korak ter šel v prostovoljno smrt zato, ker se je bil naveličal enoličnega vsakdanjega življenja. O njegovem čudnem, svojevrstnem samomoru se ljudje mnogo pogovarjajo ter ga tolmačijo na naj-raznovrstnejše načine. V tem kraju podobnega samomora kronika še ni nikdar zabeležila. 1000 dinarjev je ponujal za smrt svojega tasta V današnji številki »Slov. doma« je bilo objavljeno poročilo o razpravi proti 40 letnemu viničarju Janezu Zorku iz Sagone, katerega je državni pravdnik obdolžil, da je neke ljudi nagovarjal, da mu umorijo tasta. Za tako dejanje naj bi bil ponujal 1000 dinarjev nagrade. Po temeljiti razpravi in zaslišanju prič je bil Zorko oproščen krivde in kazni. Državni pravdnik je prijavil revizijo. Skočila ie iz drvečega vlaka in se ubila Kresnice, 22. julija. Kako tvegani so skoki iz drvečih vlakov, smo imeli priliko videti včeraj v Kresnicah. Že pred 2 letoma je skočil neki posestnik iz večernega vlaka. Toda drzen skok se mu ni posrečil, dobil je tako hude notranje poškodbe, da so ga zdravniki komaj rešili smrti. Včeraj pa se je vozila 43 letna posestnica Terezija Pirc, doma iz Peč pri Hovčah, iz Ljubljane domov. Pomotoma pa je stopila v Ljubljani namesto na lokalni vlak do Litije na potniški vlak, ki se ne ustavi v Kresnicah. Ko je vlak vozil skozi tukajnšjo postajo, je Pirčeva skočila iz vlaka. Toda priletela je tako nesrečno, da je obležala na mestu mrtva Počila ji je lobanja. Odnesli so jo v tukajšnjo mrtvašnico, od koder jo bodo prenesli na pokopališče v Peče. Škofja Loka Pomanjkanje vsake srčne kulture. Da je pokopališče svet kraj, da je to kraj na katerem se je treba dostojno in z vsem spoštovanjem, to je menda jasno prav vsakomur. Razumeti pa tega nikakor ne morejo mestni frkoliini in frkle, ki se zvečer na pokopališče hodijo zabaval. Mrtvi na našem pokopališču res nimajo nikdar miru. Že pred leti 6e je razpaslo skrunjenje grobov s tem, da so znanci in neznanci potrgali vse najlepše cvetje raz njih.. Vmes je moral poseči najodločnejše župni urad. Tedaj je bilo vsaj za nekaj časa mir. Kaj malo srčne kulture so pokazali tudi oni »izobraženci« v uniformah in njihove podrepnice ki so smatrali, da je pokopališče kraj, kjer lahko zvečer strežejo svojim strastem, ne meneč se za svetost kraja. Od katoličana bi pač pričakovali vsaj malo zdrave pameti, od drugoverca pa zahtevamo vsaj toliko verske strpnosti, da ne skruni naših pokopališč. Pojavila pa 6e je te deri spet na grobovih tatinska roka, ki je ražnjih z n ožim porezala na mnogih grobovih skoro vse cvetje. Človek bi pričakoval od ljudi vendar vsaj zmo srčno kulture. Tudi take slučaje bi morala zasledovati oblast in 6torilc« strogo kaztaovati. Skrčenje delavnega časa. Kakor smo nedavno poročali, je »Škofjeloška predilnica« dne 6. julij* obvestilo delavstvo, da se bo v tovarni z 22. julijem začelo delati v skrajšanem delavnem času ki sicer 5 dni tedensko :n po 6 ur dnevno. Ta odlok je delavstvo kaj nemilo prizadel. Tovarna pa je v soboto obvestila delavstvo, da se bo ta teden še delalo z normalnim delavnim časom. Skrajšani delavni čas naj bi nastopil dne 29. t. m. Kolikor pa se čuje, je upanje, da bo tovarna v kratkem dobila večje količine surovin in mogoče do skrajšanja sploh ne bo prišlo, ali le za najkrajši čas. Delavstvo dobro poma trud tovarne in dobro ve, da bo 6toriila vse, da ne bo prikrajšano na zaslužku. V stoto leto. Pred dnevi so v stoto leito svoje starosti stopili Košnikov oče iz Sv. Duha. Mož je dopolnil 99 let še čil in zdrav. Le naglušen je malo. Vidi še dobro. Zelo rad bi izpolnil 100 let. Sedaj biva pri svoji hčeri v Spodnjem Bitju. Hodi še kaj krepko in kaj rad zahaja v cerkev. Ob 100-letnici 6e ga bomo spomnili kaj bolj obširno, če mu jih bo Vsemogočni dal doživeti. Mi mu želimo sto in še več let! Viničarjem se še vedno slabo godi Slov. Konjice, 22. julija. V slovenjekonjiškem okraju so viničarji ljudje, ki so v najslabšem gospodarskem in socialnem položaju. Po eni strani je krivo dejstvo, da njihovi delodajalci niso vedno dobro gospodarsko situirani, po drugi strani pa so razmere same dosti zanje kot delovni sloj neugodne. O rešitvi viničarskega problema je bilo že mnogo razprav, deloma je bilo zanje že precej storjenega pri nas in drugod, vendar pa ostaja še mnogo točk na dnevnem redu, ki jih je treba obdelati in spremeniti v dejstvo. Pri nas razločujemo dve vrsti viničarjev: tako imenovane »gosposke« in kmečke. Prvi obdelujejo vinograde naših gostilničarjev, trgovcev in obrtnikov, pazijo nanje in odgovarjajo za škodo, ki Ibi jo mogoče kdo naredil. Pomagajo obdelovati posestvo ter prejemajo nekateri mesečno plačo okrog 200 din in hrano, drva ter košček zemlje, na katerem si posejejo in nasade pridelke. Zemljišča jim navadno ni treba odplačevati ali odslu-ževati. Nekateri morejo rediti tudi govedo, tako, da še kar za silo živijo. Gospodarji navadno zahtevajo od njih delovno stalnost. Nekateri so tudi zavarovani za primer nezgode, bolezni i. dr. Pri dobrih delodajalcih tem ljudem še kar gre in so se mnogi že udomačili, ker se nahajajo na istem mestu že veliko let. Ponekod že celi rodovi služijo isti hiši. Malo drugače pa je s kmečkimi viničarji, na- Kmet pa odslej sladko spi, ker je prepričan, da so mu davkarijo ugnali, posojilo izvrtali in drva prodali. Joj, kadar pride spoznanje! jemniki in dninarji. Sicer imajo nekateri iste delovne n življenjske pogoje, vendar so kmečki viničarji večinoma večji reveži, ker kmet mnogokrat ni v stanu, da bi kril lastne potrebe. Številni viničarji morajo odsluževati stanovanje in zemljo, vzeto v najem, da si gospodar opomore in krije davek od svoje viničarije. Mesto plačila v denarju pa dostikrat sledi roba, n. pr.: krompir, koruza, moka, fižol itd. Ta način plačevanja se je v današnjih časih pri nas zelo udomačil ter je zašel celo na druga področja. Pač znak časa. Najtežje, česar se boje naši viničarji ves čas, je skrb za stara leta. Dokler je še čil in zdrav, še gre, ko pa obnemore, 6i ne more več pomagati. Dostikrat jih muči že pomanjkanje obleke, slabo stanovanje, pičli zaslužek in bolezen. To je za delovnega človeka, ki je odvisen od dobrih rok, največje gorje. Iz vsega tega sledi, da je naše viničarsko ljudstvo živelj, ki se je treba zanj zavzeti še na drug način. Viničarju svetujejo, naj se oklene svoje stanovske organizacije, ki bo sporazumno z gospodarji poiskala nove, boljše življenjske pogoje. Treba jim je predvsem zavarovanja za starost in onemoglost — vsem brez razlike, da bodo sigurni na stara leta. Za lajšanje njihovega težkega položaja se je pri nas že dosti naredilo, za kar so vsi viničarji zelo hvaležni. Tem večjo skrb pa bo treba posvetiti mladini tudi v bodoče ter obrniti pozornost posebno na njeno zdravje, ki je v mnogih primerih že v mladih letih rahlo zaradi pomanjkanja tečne hrane ter mleka. Upamo, da se bodo razmere v prihodnjosti obračale tako, da bo naš delavni a siromašni viničar gospodarsko in socialno stal mnogo višje. !§ ZGREŠENI STREL Šesto poglavje. AK j« morilec izvršil tudi vlom? Roka nadzornika Slada je v rokavici hitro polzela po zidu malega jeklenega predala, ki je bil v zidu za pisalno mizo. Za njim je stal Calam, ki jc bil zelo razburjen. Včasu svojega tridesetletnega delovanja kot policaj kaj takega še ni doživel. Detektiv iz Sootland Yarda se je obrnil k tajniku: »Torej, gospod Hubert je edini imel ključ od tega predala?« »Da, je odgovoril tajnik. »Nosil ga je zraven svojih drugih ključev, katere je imel na obročku.« »Calam, postavite stražo pred vrata, midva pa greva gor, da bova pogledala, kaij ima mrlič še v žepih.« Oba nadzornika in tajnik so odšli v prvo nadstropje in stopili v sobo, kjer je ležal mrtev Ruvan. Čez njegovo mrtvo telo je bila položena bela rjuha. Bandillo j« samo od strani pogledal na negibno prikazen pod rjuho in je takoj obrnil gla-vod na drugo stran. Njegove ustnice so zadrhtele. Slad je našel v mrličevem žepu sveženj ključev, ki jih ie pokojnik nosil na srebrni verižic«. 11 »Ali se nahaja ključ od predala med njimi?« je vprašal tajnika. Ta je odkimal z glavo. »Ne, je odgovoril, »toda to je zares njegov sveženj ključev.« Nadzornik je 6pustil ključe, da so zarožljali »Poglejte njegove stvari, ki smo jih našli v žepih, pa nam povejte, če morebiti razen ključa od predala še kaj manjka.« Bandillo je stopil pred omarico za toaleto, kjer so bile razne stvari in jih začel pregledovati. Dotaknil se je sedaj ene, sedaj druge reči. »Mislim, da prav nič ne manjka,« je odgovoril. Slad mu je pokazal pokojnikov album iz usnja, na katerega prednji strani je bil prostor za fotografijo. »Zdi se mi, da je bila tukaj neka slika?« je vprašal tajnika in pokazal na dele raztrganega papirja, ki «o še moleli iz albuma. Tajnik je zardel do ušes. »Seveda, res, sedaj mi je padlo v glavo, da je gospod Hubert imel tu sliko svoje zaročenke.« Slad je vrgel album k ostalim stvarem in verižica s ključi je ponovno zarožljala. »Nekdo je iztrgal tukaj sliko, gospod Bandillo, in sicer nekdo, ki se mu je močno mudilo, ker bi sicer bolj pazljivo delal. Meni se zdi, da go«pod Hubert že ni bil več med živimi tedaji ko je bila odstranjena iz albuma 6lika njegove zaročenke.« Bandillo je postal bled kot zid in je s svojo tresočo roko segel v svoje razkuštrane lase, zraven se pa trudili da bi se zbral. »Da, to je zanimivo ugibanje. Toda kaj je z denarjem, ki je izginil?« »Pojdimo sedaj znova v delovno sobo,« je predlagal Slad. V preddurju ®o V6i trije obstali. Iz sosedne sobe je bilo slišati ogorčen prepir. Detektiv je spoznal hreščeč glas Maksima Towleya. Šel je skozi dvorano in odprl vrata te sobe. Pred njim sta bila tovarnar konzerv in Jim Ruvan z dvignjeno pestjo. Drug drugega sta obsipala z najhujšimi psovkami. Ostali člani družine Ruvan so stali v krogu okrog njiju in med njimi sta se najbolj postavili Janette in Allice. Altičini lasje so bili močno razkuštrani. Janette je ravno pred tem izjavila, da je do grla sita brbljanja njene svakinje in se ni mogla vzdržati niti pred detektivom. »Kaj je rekla? Da sva Jim in jaz samo prepirljivca? Na, tu imaš!« Padla je zaušnica. Allice se je začela majati, zgrabila je svojega moža ki se skupaj z njim sesedla na tla, naravnost Sladu pod noge. Medlem pa se je Jim še naprej prepiral « tovamerjem Towleyem. »Vi oderuh! Sedaj boste nekaj doživeli ...« »Vi prekleti pes!« mu je odgovoril tovarnar. Jim ga je butnil v rebra prav v trenutku, ko je njegova žena prisolila zaušnico svoji svakinji. Šele ta hip so sprti gostje opazili navzočnost detektiva. Vsa bleda od jeze se je Allice pobrala s tal in povlekla za 6eboj moža, da bi se skrila za ostalimi. Jima je potegnila z bojišča njegova žena, ki je imela že te vrste prakso, ker ga je pogostekrat morala spremljati iz gostilne domov. Maksim Towley je ostal sam sredi sobe kot prikovan. »Oprostite gospod,« se je obrnil Slad proti Towleyu. »Toda govoriti moram z gosti.« Besen od jeze se je tovarnar oddaljil. Clincton je zaprl vrata za njim. »Kje je Bandillo?« je vjirašal Slad. »Mislim, da je odšel v ealon,« je odgovoril Calam. Detektiv je pogledal ljudi okrog sebe in je občutil njihove poglede na sebi. Takoj je opazil, da Edvvina ni med njimi. »Sedite!« jim je končno ukazal. Ko so sc bili končno usedli, je nadaljeval: »Vi vsi ste bili v jcdilnici, ko je gospod Hubert skočil iz sobe?« »Da, tako je,« je potrdil nekdo, ostali pa so prikimali z glavami. Očitno eo bili vsi vznemirjeni, saj se je to videlo v njihovih obrazih. »Ali je kdo od vas opazil kakega tujca v hiši,« je nadaljeval Slad, »bodisi takoj po prihodu, bodisi kasneje, ko ste vsi zbe- žali za gospodom Hubertom. Pod tujcem razumem takega človeka, ki ne spada v sorodstvo in kateri se ni udeležil večerje.« Vsi so odkimali z glavami. »Dobro. Ali je kdo od vas videl gospoda Huberta od tistega trenutka, ko je zapustil jedilnico in potem prej, preden je bilo vdrto v kopalnico?« »Ko sem skočil za gospodom Bandil-lom po stopnicah,« je rekel Terry, »je bil nekaj korakov pre avtomobil in odšel. Ko se je vrnil, pa je: videl, da si je vozilo temeljito ogledal neki nf;P° a (>’• „ mu je med drugim izmaknil tudi bianco menl‘j na 250.000 din. Indusfrijec je razpisal nagrado 2000 din za tistega, ki bi mu jrokazal sled za zločincem ali pa mu vrnil menico. . .. Svoja dva znanca je ustrelil v Banjaluki gostilničar Sulejman Dželič. V njegovi gostilni so stalno igrali hazardno igro pod imenom »božji blago-; slov«, in sicer v jiretežni večini siromaki. Pri taki igri sta izgubila okrog 800 din tudi delavca Vaj; rač in Nurkič. Ko sta vse izgubila, sta hotela vzeti iz blagajne avtomata denar nazaj. Vzela sta 400 din in odšla. Toda gostilničar Dželič je pritekel za njima in oba ustrelil. O Dželiču je znano, 1 •m zaklal svojo ženo, ko io je zalotil v objemu drugega. ministri odrejen hitrejši postopek. Strokovnjak v knjigovodstvu in trgovskih poslih ima predložiti o »semenskem fižolu« strokovno poročilo in mnenje. Mnogi so prepričani, da bo treba take veriž-nike in navijalce cen vendarle enkrat temeljito prijeti in obsoditi na prisilna dela, kakor je bilo že svojčas uradoma javljeno, da bodo taki brezvestni špekulanti obsojeni v težavna prisilna dela. Naj^ gredo kopat jarke, naj gredo gradit ceste in osuševat močvirja! Letos so se drugače mnogi čudili, da so bili papirni zavitki za semena, tako tudi za semenski fižol glede vsebine mnogo ubož-nejši in lažji ko druga leta. * Že včeraj smo poročili, da bo v kratkem proti odpuščenemu podnaredniku Ivanu Slopšaku, ki je stanoval na Ježici in je bil' v poslovnotihotapekih zvezah z umorjenim Antonom Hribernikom. Hri-bernikovo truplo so našli v zasipnici pod gnojem šele 21. marca t. 1. Umorjen pa je bil 3. januarja, kakor je Slopšak pozneje priznal. Umoril ga je sam. Iruplo je zvlekel v jamo in ga zakopal v gnoj. Slopšak je Hriberniku pobral okoli 5000 din. Z njim so soobtoženi 3 bratje, toda ne zaradi zločina umora, marveč zaradi drugih deliktov, ki so jih izvršili skupno z morilcem. Slopšak se nahaja v preiskovalnem zaporu, njegovi soobtožene i so na prostem. ★ Kaj je z velikim vlomom, ki je bil nedavno izvršen v Rogaški Slatini v stanovanje na letovišču se nahajajočega bivšega vojnega ministra in armijskega generala Petra Pešiča? G. vojni min. je s svojo gospo soprogo stanoval v »Aleksandrovem domu« Ponoči je nekdo vdrl v njegovo sobo ter odnesel razno zlatnino, dragocenosti in druge vrednosti, kakor tudi 16.000 din gotovine. Škoda znaša do 120.000 din. Tako navaja uradno poročilo, ki je bilo objavljeno tudi v ljubljanskem »Policijskem dnevniku«. V tiralici za neznanim vlomilcem je podan tudi osebni popis tega vlomilca. Pravijo, da sta bila drugače pri tem velikem vlomu udeležena dva storilca, da je eden vdrl v stanovanje, drugi pa stal na straži. Razširila se je tudi govorica, da sta ta vlom izvršila 2 poklicna in že večkrat kaznovana vlomilca, rodom Ljubljančana. Ta zadeva je nekoliko pretirana. Varnostne oblasti, orožniki in policija marljivo zasledujejo neznanca, vodijo natančno kontrolo nad vsemi elegantnimi sumljivci, elegantnimi pustolovci, ki se navadno pojavljajo in samozavestno nastopajo v času sezone po raznih letoviščih. Doslej policija vlomilcev še nima v rokah. Iz policijske kronike Na videz je policijska kronika v dobi kislih kumar navadno suhoparna. Bistveno pa nam kaže mnoge intimne zanimivosti, kako mladina v nežnih letih dorašča v zločince. Žalostna je zgodba bivšega mesarskega pomočnika Antona J., doma iz okolice Grosuplja. Krepak mladenič je, v najboljših letih. Zašel je med zločince in tako zapustil pošteno rokodelstvo. Sedaj se klati okrog brez posla in brez stalnega bivališča. Zadnji čas sta bila v Ljubljani izvršena 2 velika vloma. Sumijo, da je oba ta vloma izvršil premeteni in drzni Tone. Najprej je vlomil pri svoji sorodnici Mariji Jamnikovi, zasebnici v Križevniški ulici. Odnesel ji je mnogo moške in ženske obleke v vrednosti nad 4000 din. Še isti dan je ta vlomilec posetil v isti hiši stanujočo Ivanko Kraljeva. Tudi nj» je pošteno oplenil. Pobral ji je mnogo različnega blaga in perila v vrednosti 4670 din. Neznan tat se je dobro založil z raznimi sladkarijami in drugim dobrinami. Ponoči 22. t. m. je nekdo vlomil v jedilno shrambo »Mladike« v Šubičevi ulici. Dobil je čeden plen. Odnesel je več kg čokolade, sladkorja, kave, kakava, rozin, orehov, cimeta, kozarec češenj v kompotu in celo vžigalice. Škoda znaša do 2000 din. Kdo naj bi bil ta dolgoprstnež, bo pač policija dognala. Konferenca o reorganizaciji socialnega zavarovanja Ljubljana, 22. julija. j zavarovanje, katerega nosilec naj ima sedež v V soboto 20. julija 1940 je bila na pobudo Ljubljani. Delavske zbornice v Ljubljani v njenih prostorih : . Zastopnik Kmetijske zbornice je poudaril, da v prisotnosti predstavnika kr. ban. uprave d ra v- Je kmetski stan doslej z malimi izjemami izven ske banovine in predsednika samouprave OUZD, 1 socialnega zavarovanja, vendar se Kmetijska zbor-konferenca predstavnikov Zbornica za TOI, De- ; mca pridružuje stavljenim zahtevam po osamo-lavske zbornice, Kmetijske zbornice, Zveze zdru- j svojim delavskega zavarovanja za Slovenijo, ker ir, r>r„5tvii zasebnih in trnovskih VKl1 v tem garancijo za razširjenje zavarovanja Ženih delavcev in Društva zasebnih in trgovskih nameščencev, ki je razpravljala o reorganizaciji socialnega zavarovanja. Vprašanje reorganizacije socialnega zavarovanja in s tem v zvezi decentralizacije odnosno delitve Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter prenosa poslov na samostojne nosilce delavskega zavarovanja za Slovenijo, Hrvatsko in ostale dele države, je danes eno najvažnejših vprašanj, za katero se zanimajo tako delojemalci kakor delodajalci, zlasti še, ker se nahaja tik pred rešitvijo. Predstavniki Zbornice za TOI so podali izja; vo, da je Zbornica za TOI na svoji plenarni seji v imenu industrijskega, trgovskega, obrtnega in gostinskega odseka soglasno sprejela resolucijo, v kateri poudarja zahtevo po popolni avtonomiji delavskega in nameščenskega zavarovanja, ki mora biti za Slovenijo popolnoma samostojno, ker so dani vsi predpogoji za uspešno poslovanje samostojnega nosilca delavskega zavarovanja v Sloveniji. Predstavniki Delavske zbornice so enako odločno poudarili, da vidi delavski in nameščenski stan najboljšo zaščito svojih interesov iz naslova socialnega zavarovanja v takojšnji delitvi SUZOR-ja in prenosa vseh poslov socialnega zavarovanja za Slovenijo na popolnoma samostojno delavsko športne vesti Nemško plavalno prvenstvo. Pri nemškem plavalnem prvenstvu, ki je bilo prejšnji teden v olimpijskem stadionu v Berlinu, so nemški plavalni prvaki in prvakinje dosegli naslednje uspehe: 200 m prosto: 1. Plath 2:16.2, 2. Schroder 2:20,2; 200 m prsno: 1. Balke 2:43,8, 2. Sietas 2:48; štafeta 4X100 m: Spandau 4:17,8; 1500 m prosto: Plath 20:13,3. V ženski konkurenci pa so zmagale: 100 m prosto: 1. Pollack 1:10.4, 2. Oroth 1:11; 200m prosto: 1. Schmidt 3:03.3, 2. Pappel 3:06; 100 m hrbtno: Weber 1:20, 2. Kellerman 1:23.4. Današnji plavalni spored na Iliriji. Današnji ligaški plavalni dvoboj Ilirije in Zagrebškega plavalnega kluba ter plavalni dvoboj drugega ilirskega moštva z mariborskim plavalnim klubom obsega naslednje tekmovalne točke: 1. 400 m crawl, gospodje (liga), 2. 100 m crawl, dame (liga), 3. 100 m hrbet, gospodje (liga), 4. 200 m prsno, dame (liga), 5. 200 m crawl (MPK), 6. 100 m hrbet (MPK), 7. 100 m crawl (MPK), 8. 100 m prsno MPK. — Odmor 10 minut. 9. 100 m crawl, gospodje (liga), 10. 100 m hrbet, dame (liga), 11. 200 m prsno, gospodje (liga), 12. 5 X 50 m cravvl (MPK), 13. 3X100 m mešano (MPK), 14. 4X100 m cravvl, dame (liga), 15. 4 X 200 tn cravvl, gospodje (liga), 16. vvater-polo tudi na ostale doslej še izvzete vrste delavstva V podrobni debati so predstavniki vseh zbornic postavili zahtevo, da se takoj ukine SUZOR s posebno uredbo kr. vlade in prenese istočasno vse posle delavskega zavarovanja na samostojne nosi ce delavskega zavarovanja, za Slovenijo na nosilca v Ljubljani, zakonodaja delavskega zavarovanja pa mora ostati tudi v bodoče enotna za vso državo. Ukinitev SUZORja in prenos poslov delavskega zavarovanja na samostojne nosilce naj se izvede najkasneje do 31. VII. 1940, delitev zrlne0Ž3Tjaxfia ^ “ P°dUlgi bilance Soglasne sklepe konference je Delavska zbornica poslala kr. vladi in vsem gg. ministrom, ki so člani komiteta za reorganizacijo SUZORa, dalje g; predsedniku senata in ministru dr. Antonu Korošcu ter g. banu dravske banovine. Maribor General M. Golubovič upokojen. Službeni vojni Ust objavlja, da je na lastno prošnjo upokojen komandant pehote dravske divizije in poveljnik mesta brigadni general M. Golubovič. Gospod general si ■j č.a6U sv°)e2a kratkega službovanja v Mariboru pridobil splošne simpatije slovenske javnosti, ki bo & generala močno pogrešala. Želimu mu, da bi 6voj zasluženi pokoj užival dolgo in v zadovoljstvu. Blagoslovitev Pohorske ceste bo nepreklicno v nedeljo, dne 4. avgusta, kakor je že bilo sporočeno. Vesti, po katerih bi bila slovesnost preložena, so neresnične. Začetek slovesnosti bo ob 9 v Reki pri Hočah, blagoslovitev ceste bo ob 10 pod Sv. Are-hom, ob 11 pa bo sv. maša pred kapelico sv, Are-ha, ki jo bo daroval prevzvišeni g, škof dr. I. J. Tomažič. Proslava Anke nedelje na Pungertu. V nedeljo, dne 28. julija, je Anina nedelja. SPD Mislinje organizira pri Koči pod Kopo na Pungartu proslavo. Ob 11 bo sv. maša, popoldne pa planinska veselica. Letošnje konjske dirke bodo dne 15. in 18. avgusta. Pri teh dirkah bosta nastopili tudi konjeniška šola v Zemunu in jahalna šola v Zagrebu, ki bo poslala kompletno damsko ekipo. Mlad pokvarjenec pred sodniki. Sodniki mariborskega okrožnega sodišča so imeli dane« opravka z mladim pokvarjencem 17 letnim delavcem iz Dobrave. .Zagovarjati se je moral zaradi gnusnega posilstva 62 letne ženice in radi tatvine denarnice z 2 dinarjema gotovine. Fant je na ce6ti srečal neke šolarčke, katerim je preiskal žepe in enemu odvzel denarnico z 2 dinarjema. Mladega nepridiprava so obsodili na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 4 leta. Vremensko poročilo »Slov. doma« Kraj Barom et er-sko stanje Temjje- raturn v C1 c t> ■2 r 1 “ ■u c n c ‘Z ~ p Veter Pada- vine . 33 2Š -1> 33 , «3! Oj = C * C smer, iakost) e B o C e> Ljubljana 7603 27-0 180 8) 10 Wi Maribor 760-7 19-5 16-0 80 3 0 240 dež Zagreb 700-8 27-0 17-0 70 3 NE, — — Belgrad 760-7 26-0 17-C 80 6 U — — Sarajevo 760-8 27-0 15-0 30 6 0 — — Vis 7611 24-0 17-0 70 0 NW« — — Split 760 J 29-0 '22 "0 50 0 0 — — Kumbor 758*- 23-0 21-0 80 3 E, — — Rab 760-7 25-0 18-0 80 5 0 — — au&psvnii* 758 9 29-0 19-G 70 0 NNE, — — Vremenska napoved. Pretežno oblačno, od časa do časa rahle krajevne padavine. Koledar Danes, sreda 24. julija: Kristina. Četrtek, 25. julija: Jakob (Rado). Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek Resljeva cesta 1; mr. Bahovec,'Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48. 1 Združenje avtotaksijev in izvoščkov bo imelo svojo tradicionalno Krištofovo mašo v četrtek 25. julija ob 9 v cerkvi sv. Krištofa. Po maši bo blagoslovitev voz pred cerkvijo. Člaue prosimo, da se polnoštevilno udeleže te pobožnosti in obenem vabimo sorodna društva, da se tudi udeleže naše maše., — Uprava. 1 Za napravo valjanega asfalta na Zaloški cesti je mestni tehnični oddelek že razpisal dražbo, ki bo 9. avgusta. Tako bomo torej prav v kratkem dobili vzdolž naših zdravstvenih zavodov ob Zaloški cesti tlak ter se do skrajnosti iznebili ropota in prahu. Zaloška cesta bo od Lipičeve ulice do Sušnika tlakovana e valjanim asfaltom e uporabo bitumena Shelmac, torej na način kakor je utrjena Ilirska ulica in bo urejena Gajeva ulica. Ker bi pa pri raznih popravilih tramvajske proge ta tlak morali razbiti, zato mora bili proga tlakovanja z debelimi in drobnimi granitnimi kockami, ki jih pri popravilih lahko jjoberejo ven in spet naglo polože nazaj. Ker bo tudi ta tlak zalit z asfaltom, tudi tramvajski vozovi ne bodo več delali tako velikega ropota ai z njim vznemirjali bolnikov v bolnišnicah in sanatorjih. Naprave muld in makadamske podlage ter nabava in polaganje granitnih kock ter naprava valjanega asfalta in zalivanje granitnega tlaka c asfaltom bo skupaj veljalo okrog 700.000 din, a robniki ob cestišču in hodnikih 90 že položeni. Velike granitne kocke »o že pripravljene in ae bodo torej sedaj umaknile s hodnikov Zaloške ceste. Od Sušnlca dalje do železniškega prelaza pa še ni mogoče tlakovati ceste ker je tam prej treba napraviti glavni zbiralni kanal iz Most, ki bo šel po Zaloški esti in se bo ob Hribarjevi tovarni zavil k Ljubljanici. Za tlakovano Zaloško cesto brez prahu io ropota bodo mestni občini pač najbolj hvaležni bolniki ki zdravniki, prav gotovo pa tudi vse prebivalstvo te strani Ljubljane. Banovinska šol« za glasbila pri Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani (Aškerčeva cesta 9). Prijave za vstop v I. jetnik te šole se bodo sprejemalo v ponedeljek, dne 2. septembra od 8 do it. Pri prijavi se morajo predložiti krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in eventualno še nravstveno izpričevalo. Začetek šolskega leta na kmetijski šoli v Rakičanu V nejrosredni bližini Sobote in na sredi prekmurske žitorodne ravnine stoji kmetijska šola Rakičan, ki je Mia šele pred dvemi leti odprta in izročena svojemu namenu. Z dnem. ko je bila šola odprta, je bila uresničena tudi dolgoletna želja prekmurskega prebivalstva. Ker sta soboški in lendavski okraj najbolj izrazita kmetijska okraja v Sloveniji, prav gotovo ne bo nihče oporekal, da šola ne sjrada v Prekmurje, temveč narobe, nikjer ni bila tako potrebna kmetijska šola, kot prav v Prekmurju. Večina prekmurskega prebivalstva izključno živi samo od kmetijstva in zato je šola jioklicuna, da postavi na noge nov. kmečko dovolj izobražen slovenski naraščaj. Preredko so še danes posejani v Prekmurju absolventi kmetijskih šol, ki bi morali prav za prav biti na vasi nositelji stanovske zavesti kmetijskega naj.redka in prave slovenske kmečke kulture. Banovina je šolo zgradila predvsem za prekmurskega kmetu iu ie res, da se danes Prekmurci premalo zavedajo ogromne važnosti te šole, čemer je krivo sezonsko delo, maloposest-niške razmere, premajhna navezanost na zemljo in dolgoletna madžarizacija. Vendar lx> sčasoma jKitrcbno tudi te ovire prebresti in čim več kmečkih fantov poslati v prekmursko kmetijsko šolo. Ko lm letos 1. oktobra začetek šolskega leta, želimo, do bi vsa mesta zasedli prekmurski kmečki fantje, ker so dozdaj bili v man jšini. šola je enoletna in traja od t. oktobra do 31. avgusta. Šolsko posestvo ima 97 ha obdelovalne zemlje in 24 ha gozda ter tvori zaokroženo gospodarsko enoto. Ta površina popolnoma zadostuje za teoretični in praktični pouk iz vseh panog, predvsem pa za poljedelstvo, živinorejo, sudjarstvo in deloma tudi za vinarstvo. Tekom enega leta imajo učenci možnost, da pridobijo teoretično in praktično znanje, ki ga jrotem lahko na domačem posestvu s pridom uporabijo. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kier imajo stanovanje, hrano in vso ostalo oskrbo. Sprejmejo se kmečki sinovi, ki so dopolnili 16. leto in niso starejši od 25 let ter so končali z uspehom osnovno šolo. Mesečna vzdrževal-nina znaša do 300 din in se določi po premoženjskih razmerah. Prosilci morajo poslati z 10 din kolkovane prošnje (banovinski kolek) na ravnateljstvo banovinske kmetijske šole Rakičan pri Soboti. Prošnji mora biti priložen: krstni list, domovnica, odpustno spričevalo oziroma zadnje šol. spričevalo, nravstveno spričevalo pri prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno s kakšno druge sole, obvezna izjava staršev uli varuha, da bodo plačevali stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varna za one prosilce, ki računajo na banovinsko ali kakšno drugo porl-jx.ro iz javnih sredstev, da bo sin ali varovanec ostal |k> končani šoli na domačen, posestvu, davčno potrdilo o premoženjskem stanju, velikosti posestva, in višini neposrednih davkov; slednje jvotrdilo je potrebno samo onim, ki ra-čunujo na znižanje vzdrževalnine. Vse podrob-nejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo banovinske kmetijsko šole v Rakičanu. Priprava, v kateri delajo skušnjo letalski novinci v Pasadeni (Kalifornija). Letalske novince izpostavljajo v tej pripravi različnemu zračnemu pritisku in jih s tem preskušajo, če bodo sposobni poleteti v zračne višave, ne da bi spravljali v nevarnost sebe in letalo. kot kurje jajce, žolčni kamni dostikrat lahko utaje 6\ojo navzočnost. Dalje lahko povzročajo velike bolečine v zgornji trebušni votlini. Ne 6toje v ospredju vede o žolčnih boleznih, kajti ti kamni se pojavljajo le tedaj, če jih žolčnik privede do vhoda v črevo. Lahko 6e govori o uspehu, kadar žolčnik potisne žolčni kamen v črevo. Hudo pa je, če je kamen prevelik in skozi žolčnik ne more v črevo. Ves ta živ proces zavisi od delovanja mišičevja in dražanja žolčnika, kar je spet odvisno od delovanja živcev, ki vodijo iz možganov k žolčniku Pri vsem tem pa igra važno vlogo tudi duševno razpoloženje. Vse to premikanje žolčnih kamnov in kemična sestava žolčne tekočine ne zasluži nič manjšo pozornost kakor žolčni kamen sam, ki se pri izhodu iz žolčnika premika kot zaklopni (za-klopni kamen) ali pa tak, ki tesno kakor zagozda zapira izhod in povzroča zlatenco. Zdravniška veda gre za tem, da po možnosti žolčne kamne odstrani. Glavna naloga pa je z notranjim zdravljenjem na žolčnih kamnih bolnega človeka pripraviti do tega, da bi postal »zdrav nosilec« kamnov, ki mu ne bi delali nobenih težav več. Odkritje rentgena je nadaljni pripiomoček za postavljenje pravilne bolnikove diagnoze. S pomočjo rontgena je mogoče ne samo dognati stanje kosti, srca in pljuč, pač pa tudi še kaj drugega. Iznajdba takoimenovane »kontrastne kaše«, ki jo je prvi uporabljal monakovski zdravnik Rieder pri svojih bolnikih, je omogočila najprej opazovanje senčne slike želodčne stene, pozneje pa tudi ugotovitvi druge podrobnosti. Tako je bilo možno pravočasno dognati nastajajočega raka ali vnetja želodčnih sten in omogočiti uspešno zdravljenje bolnika. Danes po vsem svetu mnogo zdravijo s pomočjo rontgena vse sloje ljudstva. Z rentgeniziranjem 6e pravočasno da opaziti bolezen in zato tudi preprečiti, da bi postala za bolnika neozdravljiva, Od tedaj, ko so spoznali, da je ravmatični vozel v srčni mišici in v sklepnih mišicah ter drugod tipičen revmatičen pojav, ni revmatizem nič 'več nerešljivo vprašanje Dozdaj seveda še ne poznamo pravega vzroka, zakaj se ravmatizem sploh pojavi. Zdravnik more dozdaj zdraviti bolezen šele po njenem pojavu. Napredek zdravilstva v zadnjih štiridesetih letih je prinesel novo orožje proti najbolj razširjenim boleznim Njihova pravočasna ugotovitev je najboljše upanje za okrevanje, Tako je v primerih jetike. Zdaj začenjamo spoznavati tudi uspešna sredstva proti ravmatizmu, proti boleznim, ki jih povzroč starost, in drugim. Na novih iznajdbah je že štirideset let sedanjega stoletja dosti bogatejših kot pa vse prejšnje stoletja. Brez dvoma imajo pri tem razvoju zdravniške vede precejšnje zasluge tudi nemški učenjaki, Res pa ie tudi, da je tudi to polje udejstvovanje že dokaj pomanjkljivo obdelano, kar posebno čutijo tisti, ki zdravniki zanje dozdaj še niso našli zdravila. Očitki glede francoske goveje živine »Newyork Ilerald Tribune« je »bjavil poročilo svojega vojnega dopisnika o poioLaju v zasedenih francoskih krajih. Dopis pravi med drugim, da se na zasedenem francoskem ozemlju že čudi veliko pomanjkanje (jvved, konj in živine ter pripisuje za to krivdo nemški okupacijski vojski. Z ozirom na to poročilo pravijo n Kopitarjeva ulica 6 UL lelelon SL 1001 do 4U05, Uprava; Kopitarjeva ulica (■