Leto II. Poštnina plačana o gotovini. Ljubljana, petek 24. septembra 1920. Srtev. 217. Cene po pošti: za ceio leto . K 81 — za pol leta . H W— za četrt leta. H Zi'— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 H Za inozemstvo mesečna H IZ'— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. G Uredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin. Davki In davki. Včeraj nas je finančno ravnateljstvo Osrečilo z naredbo o trošarini, s katero se Uvedejo novi davki nia razne predmete, od katerih so mnogi neobhodno nujni za živ-*|enie. Kot naravna posledica tega se podražijo ne samo sladkor, kava riž, olje, ki so nanovo ali bolj obdavčeni, temuč tudi ostali produkti vsakdanje življenjske uporabe. Vsled aakona neusmiljenega izrablje-vanja vsake prilike, da se cene navijejo na skodo konsumenta, morajo naše gospodinje biti pripravljene na to, da v par dneh Cene za najvažnejše predmete silno pomočijo. Da bodo ravno siromašni sloji, ki ®iffi(ajo na razpolago kapitalov, da bi se bi-še ob pravem času založili, od tega naj-trpeli, je jasno. Enako prizadet je srednji stan, uradniki, ki se zdaj po pravici pri-s|®yajo med proletarce. Kaj jim pomaga poljubljena, pa še vedno ne sklenjen(a dra-j>'njska doklada, naj tudi znaša 50 odstot-°v. ko bo pa zopet vse povišanje šlo za Zadovoljitev elementarnih potreb želodca? Ko je izšla ta naredba, je finančni minister, gospod dr. Stojanovič v belgrajskem lnančnem odboru naznanil, da bo energično nastopil proti draginji. On je ministru za Prehrano in obnovo zemlje dal nalog, da cimpreje izdela zakonski načrt za uspešno Pobijanje draginje. 23. tega meseca je gospod minister to izjavil, 23, tega meseca Se je uvedel novi davek, oziroma prejšnji Povišal, kar bo v par dneh nujno privelo do Podraženja najnujnejših živil. . Zdaj pa smo radovedni, k k čemu parlament v 3elgra-jjj ' K čemu parlamentarni odseki? K če-^ \es ta dragoceni aparat? Gospodje mi- ^ predlagajo, sklepajo in uzakonjajo. 1^'stri se ne zmenijo za to, da se nam je • leta slovesno zagotovilo, da se nič ne da reE>aJo brez parlamenta. Minister iz- f^j2ak°n in konec besedi! Ljudstvo p/a pla- je i ^aPaka tiči v tem, da nas vladajo ljud-jjg 1 Potreb našega ljudstva in naših dežel in ?°*naio, ki se niso prilagodili razmeram am noveŽai jugoslovanskega, dr-organizma-, njegovim posebnim jj^Podarskim prilikam. En dokaz več, ka-nttni je neobhodno potrebna dalekosež-^^onomija, ne siamo v našo korist, te-v Prospeh cele države. Centralizem za te gospode z zastarelo miselnostjo pomeni | rajo. Posledice čuti ljudstvo na svojih že-ravno to, kar absolutizem. In zato dikti- pih. Oboroženi nemški napadi na našo stražo na Koroškem. Borovlje, 24. septembra. Predvčera-njem je do 20 mož močna oborožena tolpa iz cone B napadla našo stražo na mostu v Rožeku na Koroškem v coni A. Razvilo se je streljanje kot v pravcati bitki. Stre- ljalo se je od obeh strani. Naše straže so ta napad odbile. — Ob tretji uri ponoči se je napad ponovil. Naša patrulja je zopet odgovorila z ognjem. Na naši strani ni nihče ranjen. Zakonski načrt zoper draginjo. LDU Belgrad, 23. septembra. V ministrstvu za obnovo zemlje se bo do konca tega meseca dogotovil načrt zakona o po- bijanju draginje. Ministrstvo za obnovo zemlje namerava svoj načrt predložiti parlamentu. Jugoslovanska albanska pogajanfa. LDU Belgrad, 23. sept. »Tribuna« poroča iz Skoplja: Arnavti so dobili dobro lekcijo in so tudi to pot mogli uvideti, da jim vsako njihovo neprijateljstvo napram naši državi napravlja veliko škodo. Storili so korake, ki jih bodo privedli do rešitve. Razdeljeni na mnogo plemen z raznimi interesi in tradicijami so se pokorili skupni Regent. LDU Belgrad, 23. sept. Nj. Vis. regent Aleksander je vračajoč se iz Bosne preko Ložnice in Šabca dospel v Belgrad snoči Monopol na sladkor. LDU Belgrad, 23. sept. Finančni odsek je sprejel predlog finančnega ministra o novem davku na sladkor. Država bo sladkor prevzela v monopol in vsled tega. tudi prodajo sladkorja v vsej državi, kakor je izvedla prodajo tobaka. Potreba sladkorja znaša na leto 8000 vagonov, v Jugoslaviji pa se ga pridela 5000 vagonov v 14 tvornicah. Država bo od teh tvomic ZOPET ŽIGOSANJE KONJ. LDU Belgrad, 23. sept, »Politika« piše iz Vukovara: Poveljništvo prve armi-je v Novem Sadu je izdalo naredbo, da se žigosajo konji v vukovarskem okraju, ki spada pod prvo armijsko oblast, Ker pa je poveljništvo IV. armijske oblasti že pred desetimi dnevi ustavilo žigosanje živine v vseh drugih krajih Hrvatske in Slavonije, se je bati, da bi tudi v vukovarskem okraju vsled agitacije ne izbruhnili kmetski nemiri, ITALIJANSKI DELAVCI NE IZPRAZNIJO TOVARN. LDU Berlin, 23, sept. (DunKU) »Vos-sische Zeitung« doznava iz Rima: Delavci nočejo izprazniti tvornic, češ da je treba še obravnavati o nekaterih točkah njih zahtev. Njih postopanje se smatra za kršitev dogovorov. BAVARSKA LJUDSKA STRANKA ZA FEDERALIZEM. Berlin, 23. septembra. Na svojem glavnem zboru, ki se je minole dni vršil v Bambergu, je bavarska ljudska stranka sprejela dalekosežne sklepe, ki utegnejo dati celokupni notranji politiki Nemčije čisto novo smer. Stranka izjavlja, na stoji neomajno na stališču Nemške države, da pa smatra federalistično izgradbo ustave za edino jamstvo njene obnove. Zato zahteva zavezno-državno obliko države. Posamezne zavezne države imajo pravico, da svojo državno obliko in svojo državno ustavo same določijo. Obstoječi glavni uradi centralne državne uprave naj se kolikor mogoče prilagodijo državnim uradom v posameznih državah, splošne državne zakone naj izvršujejo v posameznih državah domače državne oblasti, posamezne države imajo pravico, da o lastnih stvareh sklepajo z zunanjimi državami pogodbe, državam se zagotovi oblast, da pobirajo lastne davke in vrhutega pobirajo in upravljajo tudi splošne državne davke in davščine vštevši carino in trošarino. Dalje morajo države soodločati v vseh poštnih in vladi, ki je poslala svoje zastopnike s pravilnim pooblastilom za pogajanja z našo vlado. Rovarjenje italijanskih agentov ni tako močno, da bi moglo speljati Arnavte s pravega pota. Naša vojska je opravila svoje delo, sedaj pa je treba, da pokažejo svojo sposobnost naši diplomati. ob 20.30. Z njim je prišel tudi ministrski predsednik dr. Vesnič. Drugi ministri in spremstvo so dospeli davi ob 6.30. kupila sladkor po 7 dinarjev za kilogram, ostanek pa bo kupila v inozemstvu. Ta sladkor se bo v monopolu prodajal po 11 dinarjev. Nihče ne bo smel prodajati sladkorja dražje, prodajalci pa bodo obvezani, da bodo imeli sladkor vedno v zalogi. Na ta način bi prebivalstvo imelo sladkor ceneje, kakor dosedaj, država pa bi imela od tega 160 milijonov dinarjev dobička. železniških stvareh ter vodnem prometu. Armada se mora organizirati v deželne in zaveznodržavne kontingente. Šola in vsa vzgoja otrok mora biti usmerjena po volji staršev. Ti sklepi so naperjeni naravnost proti sedanji nemški državni ustavi in zahtevajo upostavitev prejšnjega zavezno-državnega sestava, pod katerim je Nemčija izborno uspevala. Seveda pa Bavarci obenem izključujejo nadvladje Prusije, — Glede zveze s Centrom so na zborovanju naglašali, da bi bila mogoča le tedaj, ako bi centrum zopet osvojil federalistično politiko, BOLJŠEVIKI SE UMIKAJO DALJE. LDU Dunaj, 23, sept. Ukrajinski tiskovni urad poroča iz Tarnava z dne 22. t. m.: Premagani sovražnik se umika na vsej črti. Predor sovražnih črt na več krajih omogoča zasledovanje boljševikov proti jugovzhodu in severozahodu. Železniška proga Kamenec — Proskurov je v rokah ukrajinskih čet. III. INTERNACIONALA NA NEMŠKEM. Berlin, 24. septembra. Komunistična stranka na Nemškem se je končnoveljavno in formelno podvrgla Moskvi in izpreme-nila svoje ime v zmislu moskovskih pogojev v »Komunistično stranko Nemčife, odsek III. komunistične internacionale«, V Berlinu se boje novega komunistovskega puča, RAZNA POROČILA. LDU Dunaj, 24, sept. Glede preteče poštne stavke javljajo nekateri listi, da pogajanja še niso končnoveljavno prekinjena in da je še mogoče, da se stavka prepreči. LDU Pariz, 24. sept. Kakor poroča Agence Havas, prete premogovni delavci v srednji Belgiji s stavko, ako bi jim delodajalci odtegnili nove davke od mezde, LDU London, 23. sept. (Reuter) Lloyd George je na včerajšnji konferenci z delegatom delavske trozveze predlagal, naj se rudarji in posestniki rudnikov sporazumejo, da se zvišanje mezde uredi po proizvajanju. Predlagal je, naj se določi najmanjša količina proizvajanja in naj se vsaka nad-produkcija poplača posebej. BORZA. LDU Curih, 23. sept. (ČTU) Devize: Berlin 10,30, Holandija 192.75, Newjork 620, London 21 trS, Pariz 42.20, Milan 26.63, Bruselj 44.25, Kodanj 84.50, Madrid 90.75, Buenos Aires 225, Praga 8.35, Belgrad 22.50, Zagreb 5.15, Dunaj 2.85, avstrijske žigosane krone 2.40. LDU Dunaj, 23. sept. (ČTU) Devize: Amsterdam 8000, Berlin 518.50, Curih 4100, Kristijanija 3700, Kodanj 3700, Stockholm 5150, Valute: nemške marke 512.50, rumunski leji 515, bolgarski levi 380, švicarski franki 4075, francoski franki 1700, italijanske lire 1090, angleški funti 850, ameriški dolarji 235, carski rublji 280. V prostem prometu: Zagreb 246—266, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice 96—106, plačilo v žigosanih kronah 96—106, madžarske žigosane krone 96 do 106, Praga 405—-431, Varšava in Krakov v poljskih markah 100—116, čehoslovaške | krone 5000aki 404—430, manjši bankovci 404—430, novi dinarji 990—1040. LDU Praga, 23. sept. (ČTU) Devize; Belgrad 249, Dunaj 23.75, Zagreb 61.50, Valute: dinarji 245, avstrijske krone 22.75. LDU Belgrad, 23. sept. Valute: 20 dinarjev v zlatu 24.20, francoski franki 195 do 197, ameriški dolarji 27.75—28,25, rumunski leji 56.50, nemške marke 47 do 47.50, avstrijske krone 10.30—-10.50. Devize: Pariz 0—192, London 101 —105.50, Berlin 46.75—0, Dunaj 10.10—10.15, Praga 0—40, Rim—Milan 125—-127. Polftline novice. + V boju za Koroško se tako avstrijski socialni demokratje kakor tudi krščanski socialci prizadevajo dokazati, da 1u narodnost na nobeno stran ne pride vpo-štev, ampak le gospodarski in kulturni moment, Na vsak način hočejo iz kor, Slovencev — ker jih že ne morejo spravili s sveta — napraviti neko čisto samosvoje »koroško« pleme ali »Alpenvolk«. Vse seveda samo zato, da vtemelje svojo željo, da ostani Koroška cela pod Avstrijo. Inko piše tudi zadnja »Reichspost« v uvodniku o usodi Koroške: »Pri ljudski odločitvi na Koroškem ni nikakega narodnega vprašanja, Stoletja združeni in drug na drugega navezani so Nemci in Slovenci na Koroškem zrasli skupaj v eno planinsko ljudstvo, ki se s ponosom imenuje koroško in daje s tem izraz skupni domovinski 1 ju-' bezri, ki druži Nemce in Slovence. Samo slepi šovinizem in nerazumevanje uiorc grešiti proti stari zgodovinski enoti, ki oklepa tolko kulturnih vrednot kakor Koroško. « Tako so si torej nemški krščanski socialci za Koroško sklepali posebno »pokrajinsko« načelo, ker jim tako kaže. Drugače se vedno in povsod strogo drže nem škega narodnega načela, tako n. pr. na Tirolskem in Češkem. Po načelu »Alpenvoi-ka« bi spadala Tirolska k Bavarski, Švica k Avstriji in razen tega tudi ccla Gorenjska. In kake »Kulturelle Werte« je ustvarila Koroška za svoje Slovence? Kai j« Koroška storila v kulturnem oziru vsaj z t. lastne deželane? To, da se niti svojega materinega jezika niso naučili v šoli in so se morali doma učiti slovensko brati. Nemški krščanski socialci so slepi v svojem šovinizmu. Ravno ta njihova slepost je spravila staro Avstrijo na kant. A tudi ta strašni polom jih še ni izučil in tišče š« dalje z glavo skozi zid. Pa se ne bo podri zid, ampak oni si bodo razbili glavo. 4- Ne centralizem ne federalizem, ampak pokrajinska avtonomija. »Narodna Politika« od dne 23. septembra prinaša članek, v katerem govori o opredelitvi političnih strank za volitve in delo v bodoči konstituanti. Dokazuje, kako nemož,-na in škodljiva bi bila opredelitev na zgo>; plemensko-interesnem temelju, Ako bi se v Jugoslaviji uresničil plemenski fedei»ližem, bi sporov in trenj ne bilo ne kon*:a ne kraja. Prav ta oblika bi bila za Hrvate pogubna, ker bi zagotavljala močnejši*** Srbom hegemonijo. Centralizem je za na*e prilike docela neprimeren in neizvedlje. Ostane le še zlata srednja pot: a v t o n - Stran 2 »Večerni list«, dne 24. septembra 1920. m i z e m ; vsaka zgodovinska pokrajina imej svojo široko upravno in zakonodajno samoupravo, temeljem katere se bo mogla zdravo razvijati po danih ji kulturnih in gospodarskih pogojih, S tem se izognemo plemenskim borbam ter zagotovimo državno edinstvo. + Kar boljševik, to jud. V boju čeških socialnih demokratov proti komunistom so krepko pritegnili tudi meščanski listi, posebno pa agrarni. Le-ti merijo v prvi vrsti naravnost na glavno trdnjavo komunizma — Moskvo, pri čemer prihaja zlasti antisemitizem do veljave. Listi opozarjajo, kako tesno je spojen boljševizem 7. židovstvom, kako so njegovi glavni no-sitelji judje. Tako je tudi načelnik ruske misije na Češkem Žid. Skoro velja beseda: kar boljševik, to jud. Že iz tega se vidi vsa laž tega gibanja, ki si nadeva ime komunizma. Kdaj je še jud mislil in čutil socialno, kdaj hotel dobro krščanskim narodom! Za kar se jud vnema, za krščansko ljudstvo nikdar ne more biti dobro. -j- Intrige mažarskih komunistov proti češki državi. Praga, 23. septembra, V Turč. sv. Martinu se je 20. t. m. vršil kljubovalni socialistični kongres, katerega so bili slovaški socialni demokratje preklicali in od-godili. Na shod je prišlo 139 delegatov večinoma nemških in mažarskih komunistov; slovaških delegatov, ki se priznavajo vsi za socialne demokrate, je bilo med njimi samo 54. Posl. dr. Kovala in bivši minister dr. Derer sta takoj začetkom kongresa protestirala proti temu, da se pod imenom socialne demokracije prireja kongres, ria katerem so navzoči ljudje, ki ne pripadajo stranki in ki imajo od mažarskih emisarjev nalog, da izvrše nasilje nad slovaškim delavstvom in pretvorijo slovaško socialno-demokratično stranko v komunistično. — Mažarski komunisti so nato dvignili silen vrišč in se zagnali proti Slovakom. Dr. Kli-man je pozval Slovake, naj zapuste kongres, kar so Slovaki tudi storili. Mažarski komunisti so nato zapeli svojo bojno pesem in nadaljevali zborovanje. Sklenili so, da bodi poslej strankarsko glasilo »Pravda«, ki bo izhajala kot dnevnik pod imenom »Pravda Chudoby«. Izvolili so nov izvršilni odbor, o strankinem programu pa bo sklepal protikongres socialističnih levičarjev v Pragi. Slovaški delegati so imeli posvetovanje, na katerem so proglasili komunističen kongres kot nekompetenten, da karkoli sklepa v imenu češkoslovaške socialne demokracije. Izvolili so akcijski odbor, ki naj v sporazumu z okrožnim izvršilnim odborom skliče strankin kongres za oktober. Nanj bodo imeli dostop le delegati organizacij, ki so stranki zveste in stoje na stališču češkoslovaške republike. + Zaradi hercegovske sablje. Dragocena sablja, ki jo je Hercegovina poklonila regentu o priliki njegovega obiska, je bila povod strastnemu prepiru, kdo bo regentu sabljo izročil: Hrvat, Srb ali moha-medan. To pravico so zase zahtevali Srbi, kateri so v Hercegovini v manjšini Končno so se pogodili tako, da bodo šli pred regenta vsi trije; kot prvi bo pozdravil regenta Hrvat, za njim Srb, a musliman bo izročil sabljo. V prilog temu dogovoru je nastopil sam ministrski predsednik dr. Vesnič. No, ko je prišla deputacija pred regenta, je skočil mostarski čokorilovec Smajo Čemalovič naprej in pozdravil regenta, Za njim je nato govoril Hrvat dr. Spuževič, ki je rekel, da so bili Hrvati vedno za narodno edinstvo, da pa to edinstvo izrabljajo razni odgovorni in neodgovorni elementi drugega plemena. — Kakor je neki hercegovska sablja lepa in dragocena — regent je je bil težko vesel. + Smodlaka ustanavlja novo stranko. Glasom dalmatinskih listov ustanavlja dr. Smodlaka novo »neodvisno« stranko, v katero naj bi šli vsi nezadovoljneži iz demokratske stranke, Ta nova stranka bo nastopila pri volitvah z lastno kandidatno listo, katere nositelj naj bi bil dr, Trumbič. Demokrati so spričo tega skrajno poparjeni in mislijo na to, da sploh ne postavijo svoje kandidatne liste. + Horthyjev denar na Dunaju, »Ar-beiterzeitung« dne 22. sept. objavlja dokumente, ki dokazujejo, da je ogrska vlada po tiskovnem oddelku svojega poslaništva na Dunaju podkupila dunajske krščanskosocialne in vsenemške liste, da so priobčevali v obliki celostranskih inserja-tov sestavke, ki napadajo Rennerjevo protihorthijevsko politiko in delajo propagando za odtrganje Slovaške od Čehoslo-vaške republike in njeno pripojitev Ogrski. Inserati so nosili podpis: »Zveza tiso-čev enakomislečih nemških Avstrijcev«. Vsota, ki so jo dobili podkupljeni dunjajsiki listi, znaša 1,700.000 kron, -j- Naše žito. Po trgovskem dogovoru s češkoslovaško ljudovlado bodo dobili Čehi od nas 9.000 vagonov žita. Poleg te-, ga bodo dobili 200 vagonov masti in svinjskega mesa. Mi bomo dobili za to koks, sladkor in železo. Tudi bodo Čehi popravili naše lokomotive in vagone. Pričela se bodo tudi prava trgovska pogajanja; radi tega bo odpotovala te dni naša delegacija v Prago. Dnevne novice. — Dr. Jovan Cvijič, rektor belgraj-skega vseučilišča in član naše plebiscitne komisije na Koroškem, je odpotoval iz Celovca v Karlove Vari na oddih. — Obrtniki proti vladi. Ko je izšla vest o ustavitvi carine in natura, je nastal med obrtniki in manjšimi industrijalci živ pokret. Zaradi tega je osrednja uprava za obnovo obrti sklicala za nedeljo splošno zvezo vseh obrtniških združenj v Belgrad na konferenco, na kateri bodo odločevali o nadaljnji akciji. — Davek na obratovanje. 25. sept. t. 1. stopi v vsej Jugoslaviji v veljavo davek na obratovanje obrti. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, ki predpisuje, kako se mora ta davek pobirati. — Plebiscitne znamke za koroško glasovalno cono A. Plebiscitni odbor je izdal pod nadzorstvom deželne vlade in sporazumno z poštno upravo posebne plebiscitne znamke po 5, 15, 25, 45, 50 para in 2 di-nara s pretiskom na 2 in 4 vinarskih časopisnih znamkah. — Plebiscitne znamke se smejo uporabljati za frankiranje pošiljatev do 10. oktobra t. 1. in sicer po vrednosti, ki je označena na teh znamkah. Prodajajo se te znamke pri vseh koroških poštnih uradih glasovalne cone A, ter pri poštnih uradih. Ljubljana 1, Maribor 1, Celje, Ptuj, Novomesto in Kranj, in sicer samo 7 dni, ker je zaloga majhna. — Cela serija stane 40 kron 80 vinarjev, mala serija pa, to je je vse parske, 16 kron 80 vinarjev, — Posamezne komade je dobiti pri imenovanih uradih samo od nekaterih vrst, plebiscitnih znamk, in sicer proti plačilu trojne nominalne vrednosti. — Te plebiscitne znamke bodo imele veliko vrednost v narodno-zgodovinskem ter tudi v filatelističnem oziru. — Vsak, kdor si nabavi teh znamk, si pribavi reelno vrednost, ter doprinese obenem svoj dar na narodni žrtvenik, — Knjiga o borbah za osvobojenje, V Belgrad je dospel švicarski polkovnik Fei-ler, vojaški kritik lista »Journal de Ge-neve«, ki je posebno v času vojne zaslovel s svojimi strateškimi kritikami. Polkovnik Feiler je v Ženevi izdal svojo prvo knjigo o vojni na srbski fronti. Sedaj je prišel v Srbijo, da zbere gradivo za drugo knjigo, ki jo bo napisal o naših borbah. Z njim -je prišel tudi njegov fotograf. Polkovnik Feiler je prehodil že vse postojanke okoli Belgrada, kjer so bili boji leta 1914/15. Pozneje bo odpotoval v notranjost'Srbije. — Ureditev prometa z devizami. Na seji ministrskega sveta je bil sprejet načrt uredbe, ki jo je izdelal finančni minister glede ureditve prometa z valutami in devizami. S to uredbo se odpravlja devizna centrala, njene funkcije pa preidejo na glavni inšpektorat finančnega ministrstva. Vsi naši produkti se bodo prodajali v inozemstvo za dinar ali krono. Tuji kupci bodo vsa svoja plačila morali vršiti izključno v naši valuti, katero bodo kupovali pri nas za valuto svoje države. Konstatacijo, da je bila dinarska novčanica kupljena pri nas, bo vršila Narodna banka s svojimi podružnicami in koncesionirane banke, pri katerih bodo inozemski trgovci morali kupovati dinarsko-kronske novčanice in od katerih bodo dobili potrdila, s katerimi se bodo mogli pri obmejnih carinarnicah izkazati, da je valuta kupljena v naši državi. Tretjina na ta način odkupljenih tujih deviz bo pripadla državi. Država bo zbirala te devize v fondu pri Narodni banki in bo potem v času mrtve sezone na denarnih tržiščih intervenirala pri reguliranju kurza naše valute. Uredba predvideva zelo velike kazni za špekulante, ki uničujejo vrednost našega denarja. V njej se nabaja tudi točka, po kateri se menjalnice stav-ljajo pod državno kontrolo. — Pučko pozorište v Zagrebu. V okrilju »Hrv, katoliške narodne zveze« v Zagrebu se je ustanovilo »Pučko pozorište« — ljudsko gledališče po zgledu našega Ljudskega odra. Društvo bo prirejalo predstave vsako nedeljo v dvorani »K|at. de-tinskega društva« na Pejačevičevem trgu, štev. 15. — Sanatorij na Lokrumu. Ministrstvo za narodno zdravstvo bo zgradilo na otoku Lokrumu velik moderni sanatorij. Da se dovrše zadnje priprave, je odpotoval v Lokrum načelnik ministrstva dr, Andrija Štampar. — Horthyjeva garda. Pred nekaterimi dnevi se je posrečilo ubežati na Mažarsko nekaterim Hrvatom iz Horthyjeve garde, ki so doma iz Baranje, pa so bili internirani nekateri v Novem Sadu, nekateri pa v Valjevu. Eden izmed njih z imenom Richel je deponiral pol milijona kron pri naših ob-lastvih v Novem Sadu, samo da ga pustijo na svobodo, — Za ruske begunce. Ministrstvo za poljedelstvo je državnemu odseku za nameščanje ruskih beguncev odobrilo organizacijo loterije, katere čisti dobiček je namenjen za siromašne Ruse v Jugoslaviji, — Vlom v Hrastju. Dne 9. septembra okoli 10. ure dopoldne, ko so bili domači na polju, je vlomil v hišo posestnika Jakoba Dolniška neznani rokovnjač, ki je odnesel 12 naglavnih rut, zlato ovratno žen- sko verižico, 30 metrov domačega platna, 10 volnenih rut, 7 rožnih vencev in drugega blaga v skupni vrednosti približno 4000 kron. Ljubljanske novice. Ij »Sestra Beatrice« na Ljudskem odru. V nedeljo, dne 26. t. m. ob osmi uri zvečer vprizori Ljudski oder Maeterlin-ckovo legendo v treh dejanjih »Sestra Beatrice«. Legenda je polna lepote in vsebuje fabulo o čudežu, ki se je zgodil v nekem samostanu v srednjem veku. -— Predprodaja vstopnic že danes popoldne v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj Št. Jakobsko prosvetno društvo priredi v nedeljo ob 6. uri zvečer v svoji dvorani zanimivo predavanje. Vabimo k mnogoštevilni udeležbi. lj Vaditeljski zbor O. Z, ima danes v petek ob pol 8. uri zvečer važno sejo v Zvezni šoli. Navzočnost vseh članov nujno potrebna. Načelnik. lj Koncerti Zlatka Balokoviča. V našem listu že objavljeni koncerti največjega jugoslovanskega virtuoza na goslih Zlatka Balokoviča se bodo vršili v Ljubljani dne 4. oktobra (vel. dvorana Union), v Celju dne 5. oktobra (vel. dvorana Union), ter v Mariboru dne 6. oktobra (vel. dvorana Gotz). Naš umetnik odhaja takoj po koncertih, v Sloveniji na inozemsko turnejo, najprvo v London, kjer se vrši njegov koncert že 20. oktobra. Predprodaja vstopnic od 29. septembra naprej v Ljubljani pri anončni ekspediciji Al. Mat, 'c (Kongresni trg 3), v Celju v knjigarni Goričar & Leskovšek, ter v Mariboru v trgovini muzika-lij Jos. Hofer (Šolska ulica). (k) lj Cene živini. Te dni smo čitali, da so cene svinjam v Sremu po 32 kron kg žive teže in še več, vsled česar morajo naši mesarji na vsak način zvišati cene svinjskemu mesu, Špehu in masti. V naslednjem prinašamo cene živini na našem jugovzhodu na raznih sejmih v minolem tednu. Cene posnemamo po »Jugoslovanskem Lloy-du«. Na sejmu v Virovitici so minoli petek prodajali boljšo živino po 10 kron kg žive teže, mlade plemenske svinje 20 kron kg, močnejše še ceneje. Na novosadskem trgu so prodajali 17. t. m. svinje po 26—29 kron kg žive vage, govedo po 12—15 kron, teleta po 25 kron, jagnjeta po 10—11 kron. V Srbiji so bile cene svinjam po 5 dinarjev, govedi po 4.50 dinarja, ovce po 3 dinarje kilogram žive teže. lj Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani oddala je za jutri, t. j. 25. sept, sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo, in sicer: Ahlinu, Ham Mjariji, Kastelicu, Krašovcu, Makovcu, Prepeluhu, Porenti, Rihtar star., Smo-ljanu, Skrajnerju po 2 teleti; Brecelniku, Dolničarju, Jož. Kocjanu, Prezelju, Šmetu, Žganjpr Josipu in Žganjar Antonu po eno tele; le Petrič je dobil 3 teleta. 1 kg sprednjega mesa velja 18 K, zadnjega 20 K. -— Vs)xka stranka dobi največ po 1 kg mesa, lj Dr, Oblak proti gospej Terezini dr. Peganovi, Na okrajnem sodišču je razpravljal danes g, svetnik Potrato o tožbi, katero je vložil g, dr. Oblak proti gospej Terezini dr. Peganovi. Tožba, katero je vložil gospod dr. Oblak, se je glasila: Dne 10, t. m. popoldne se je vršila pri tukajšnjem deželnem sodišču vzklicna razprava v zadevi odvetnika dr. Vladimira Pegama proti meni radi razžaljenja časti. Ko se je okoli 20. ure umaknil sodni dvor v posvetovalnico, zapustil sem sodno dvorano ter pristopil k svojemu zagovorniku g. dr. Tekavčiču, ki se je takrat že zunaj pred dvorano izprehajal. Komaj izpregovorim z njim par besedi, pa zagledam kar naenkrat in ne da bi se bil zavedel, pred seboj obdol-ženko. Le-ta se zakadi proti meni ter me naglo sune s pestjo v levo čeljust z besedami: »Kako se upate o mojem možu tako govoriti!« Sigurno bi bila obdolženka ta zavratni napad še nadaljevala, da je ni s silo potegnil nazaj njen mož. Jaz na ta damski napad nisem prav nič reagiral. Zahtevam pa zadoščenja pred sodiščem ter predlagam, da naj se obdolženka spozna krivo prestopka zoper varnost časti v smislu § 496 k. z, ter po postavi kaznuje.« Gospo Terezino dr. Peganovo je zagovarjal dr. Remec, dr. Oblakovo tožbo je zastopal dr. Tekavčič, dr. Oblak in gospa dr. Peganova nista bila navzoča. Zastopnik gospe dr. Peganove dr. Remec je mesto gospe opozarjal na njeno takratno razburjenost. Dr, Oblakov zastopnik dr. Tekavčič je povdarjal, da je bila po njegovem mnenju stvar zamišljena in je predlagal, naj se obtoženka kaznuje. Zagovornik gospe dr, Peganove je izvajal: K razpravi dne 10. avgusta t. 1. v zadevi njenega soproga v tožbi proti dr. Oblaku jo je povabilo sodišče, kateremu vabilu se je odzvala in ni imela namena oklofutati dr. Oblaka. Po zaslišanju je ostala v razpravni dvorani, v kateri je poslušala govor svojega moža in branitelja dr. Oblaka dr. Tekavčiča v celoti in je slišala tudi del Oblakovega zagovora, kateri je bil poln napadov in žalitev na njenega moža, vsled česa-f 1 bil senatni predsednik nadsvetnik Ze ^ opetovano primoran pozvati dr. Oblaka redu. Dr. Oblak pa ni hotel preneha svojimi napadi, vsled česar se je P130 gospa razburjati. Ko je vrgel dr. 0b‘ali iU spejnemu možu v obraz očitek, da le kriv justičnega umora v znani Brence zadevi, ni mogla več vzdržati v dvora™^ je šla skrajno razburjena na hodnik, nizki način boja dr. Oblaka proti n,enej,rj. možu ji je stopil pred oči. Dolžil ga te vega pričevanja, dolžil justičnega U®° •' mobiliziral je vse časopisje, sa®°, l ;n uniči, mu odvzame eksistenco in Kr, ^ ga naslika kot propalico, ki nima m c veškega na sebi. Zlasti očitek Brence ^ vega slučaja jo je zadel globoko v srce. ^ najtežjih časih vojne je živela °b 5 svojega moža, ki v mnogih nočeh m šel počitka v skrbeh za razne svoje ente, katere je branil pred vojaškim ^ ščem zaradi protidržavnih deliktov. skrajni razburjenosti so se odprla vra ^ je prišel med drugimi na hodnik tu r Oblak, Ko ga je gospa zagledala je pfe^._ pelo njeno čuvstvo; ne da bi bila , ,.]a slila, je planila proti njemu in je desnico. Tisti hip jo je že njen moz zs^ ^ za roko in je zadela z ročno torbico vici na desno stran obraza. Nastop Š ^ je imenoval dr. Oblak zavraten napa \ ^ bi ga bila ponovila, če bi je ne bil nien , a z vso silo zadržal. Bil je pa to ^ ^rca pojmljiv in odpustljiv nastop v dno ’ užaljene žene, katera brani tudi s'0jrll. moža do skrajnosti in obupen korak žinske matere petero otrok, katerim dr. Oblak izpodkopati eksistenco s ^ da skuša njihovega očeta priprava kruh. Dr. Oblak je imenoval dejanje > ^ ski« napad in se je v obtožbi hvalil, » njega ni reagiral. Hoče se s tem poka ^ da je kavalir. To njegovo kavalirstvo^ zrcali že v tem, da jo je krstil v sv®)1 ■ sebni obtožbi za Rezo, katero naf.lV»vu, mogoče odgovarja naziranju o kavalir5 kar pa v imenu svoje klientinje odklan), , ker njeno razmerje do dr. Oblaka W -e da bi opravičevalo kako kordialnoSv manj pa tako visoko stališče cd njeg ■, strani napram gospej, da bi jo mogel \ vati tako rovtarsko. Predlagam, da svetnik mojo klientinjo oprosti, če 1 to ne bilo mogoče, naj se z ozirom m razburjenosti ob času dejanja obsodi ,g nizko denarno kazen. — Svetnik i ^ je na to razglasil sodbo, s katero ie =>' [0 Peganovo obsodil na 48 ur zapora, ‘c3 kazen je spremenil v globo 300 krom ^ lj Ubožen urarski vajenec je v 50 jj, dne 18. t. m. na potu iz delavnice Hra nična ulica do Ilirske ulice izgubil 80 ^ vreden zlat prstan, vsled česar nle§ sj revni starši utrpe ogromno škodo, bodo odškodnino za prstan morah Pno|j gati od ust. Pošten najditelj naj blag0'jj, ta prstan oddati pri policijskem ravna,njč' stvu ali pa pri Ludoviku Zajcu, Hran1 -na ulica št. 6 proti primerni nagradi- Gospodarstvo. g Bodočnost koruze. »Jugoslova01 Lloyd« poroča-o dosedanjih uspehih P izkusov, da se iz koruznega stebla pr -s vede sladkor. S temi poizkusi se Pefagy leto dni poseben strokovnjak, ki ga ie. ■„ ša vlada poklicala iz Marsilja, kjer • že dalj časa enake poizkuse, Doiičn’ žener deluje na sladkorni tovarni v ^ priji na Srbskem. On je letošnjo P°nl.jh vsadil razne vrste koruze. Pri P°’z n3j-je nato dognal, da daje timoška vrsta . več sladkorja — to je 14 %. Navadna 5 je korna pesa daje 10 do 12 % sladkorja;in -0 najboljše kultivirana češka pesa da)e -18 do 20 odstotkov. Potemtakem °i 1 ^g gla koruza že danes izpodriniti peso, j, ne bi bilo enega nedostatka: koruzni 5 ^ kor se kristalizira v mnogo manjši 111 ^ nego pesni — od njega ostane mnog0 ^g, melase. Ako se posreči odstraniti ta ne .{ statek, potem se bo izvršila v slad* panogi narodnega gospodarstva Prava,fe-volucija. Tako je izjavil vseučiliški Pr°ja]r sor dr. Karlik iz Prage, prvi strokov*1^., v sladkorni industriji, ki je nedavno skal čuptijsko sladkorno tovarno, izvesti o uspehih poizkusov s koruz sladkorjem. Eno je pa že danes gM°v°naj. koruznih stebel se more proizvajati . boljši alkohol. Razen tega se more iz ,g{ vati iz ostankov jako dober papir, sgtfi so pokazali poizkusi v Grenoblu. P° ' jjjd tem bi se mogla v naši državi, ki v - jfj meri prideluje najboljšo koruzo, rd mogočna kmetijska industrija. . g Ruski denar. V Rusiji so v tri vrste denarja, ki ima vsaka drog1*, vrednost. To so rublji Romanovih, Ke a„ skega in sovjetske vlade. Za 1000 m® qqO novih (carskih) rubljev se plačuje - ,.-e, sovjetskih rubljev in za 1000 Kererm vih rubljev 6800 sovjetskih. Odgovorni urednik Jože Rutar-Izdajatelj konzorcij »Večernega k*t»‘' , Tilka »Jugoslovanska tiskarna« t '