Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 126. Izven Ljubljane 8 vin.	V Ljubljani, v pelek, 5. junija 1914.
Leto XLI1,
— Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . , K 28'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejeraan mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: = ia celo leto ...... >. 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12*—
SLOVENEC
Inserati:
Bnostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat ......13 „
za večkrat primeren popnat.
Poročna oznanila, za&vale. osmrtalce itd.:
enoslolpna petltvrsta po 2 J vin.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšt nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
par Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi Stav. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega taleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
UpravnIStvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6, — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. St. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega i strani.
Kmetijski svel.
Dunaj, i. junija 1914.
V sredo, dne 3. junija se je zbral v državni zbornici kmetijski svet, ki šteje 84 članov. Izmed teh je 17 zastopnikov kronovin, 33 zastopnikov deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb, 9 zastopnikov gozdarskih korporacij in 25 od kmetijskega ministra imenovanih članov. Kranjsko deželo lastopa g. komercijski svetnik P o v š e , kmetijsko družbo kranjsko II1 a d n i k , ki sta se oba seje udeležila. Od kmetijskega ministra je iz Kranjskega imenovan Rudolf .S c h a d i n g e r, višji logar turjaških posestev v Kočevju, katerega je pa pri tej seji nadomcstoval njegov namestnik Schollmayer-Lichtenberg, vodja snežniške graščine pri Starem Trgu.
Minister Zenker je pozdravil navzoče člane, povdarjal važnost kmetijskega sveta in izrazil željo, naj bi člani posvetili svoje moči delu za kmetijstvo.
Kmetijski svet ima dva oddelka: poljedeljskega in gozdarskega. Predsednikom poJjedeljskega je bil soglasno izvoljen po vskliku gospod državni poslanec, kmetijski svetnik P o v š c. Dokaz koliko zaupanje in spoštovanje uživa pri vseli kmetijskih zastopnikih. Ošabni so Nemci in hočejo biti povsod prvi, toda znanju in sposobnostim g. Povšeta so se uklonili in se vdali splošni želji, naj bode za nadaljnih 5 let načelnik tako važni korporacij i v državi.
Volili so se nato razni odseki kakor: odsek za razdolženje zemljiških posestev, odsek za proučevanje vprašanja o mezdnih pogodbah, o užitku, o socijalnem zavarovanju, odsek za zadruge, odsek za preskrbo kmetijstva z električno močjo itd.
Skoraj v vseh odsekih jo tudi gospod Povše član. Vsaj ga radi njegove
mnogostranske zvoclenost i
vpraša-
njih, ki so kmetijstva tičejo, povsod potrebujejo.
Dvorni svetnik S c h u 11 e r n jo potem poročal, kako je z vprašanjem o razbremenitvi kmetijskih posestev. Razložil je, kako si misli znani narodnogospodarski pisatelj Hattingbcrg razdolženje. Oglasil so jo predsednik nemškega kulturnega sveta na Češkem Z u 1 c g c r , ki je izrazil željo, naj bi se temu vprašanju večja pozornost posvetila. Posestva so vedno bolj zadol-
žujejo. Kredit je postal zlasti lani silno drag. Kadar se zbere vendar državni zbor, naj bi se pečal predvsem s to zadevo.
Sekcijski načelnik S e i d o 1 jo poročal o načrtu postavo o električnih napravah. Ministrstvo za javna dola zahteva v enem mesecu od kmetijskega ministra, naj naznani svoje mnenje o tem zakonskem načrtu. Kmetijsko ministrstvo pa želi zvedeti, kaj zastopniki kmetijstva o tem načrtu mislijo. Zuleger želi, naj bi se načrt poslal tudi poglavitnim korporacijam za kmetijstvo, da povedo svoje mnenje. Se sprejme. —
Ko je potem pričel zborovati posebej poljedeljski oddelek, prevzame predsedstvo g. Povše, se zahvali za zaupanje, povdarja veliko važnost kmetijskega sveta, ker stojimo pred novimi carinskimi nagodbami. Kmetijstvo potrebuje varstva. Industrijski krogi pa zahtevajo, da se edino nanje ozira.. Pred kratkim jo narodno gospodarski profesor Philopovich spisal članek o carini na žita, v katerem članku kaže posebno nasprotnost kmetijskim težnjam.
Dvorni svetnik pl. K a d i c h poroča o vnovčevanju živine. Prod loti so jo skušalo teleta pred mesarskim nožem obvarovati s premijami za lepa teleta. Sedaj pa vnovčevalnica posreduje prodajo telic posestnikom, ki so pečajo z vzgojo mlečne živine. Poraba mesa pada. Tovarno ne delajo toliko, kakor prerl leti. Delavci ne zaslužijo toliko in ne morejo kupovati mesa. Sedaj je mesečno precej manj živino na dunajskem trgu, kakor leta 1911. V Galiciji jo bila lani povodenj. Pridelki so bili slabi. Zato jo v Galiciji število prašičev zelo padlo. To se pozna na dunajskem trgu. Iz Nemškega so pa pripelje vsak teden približno 2000 prašičev, vkljub visoki carini. Nemški prašiči se kupujejo radi tega, ker so krmljeni bolj s suho krmo m dajo zato boljše meso nego naši bolj z mokro krmo pitani. Vnovčevalnica za živino je iani od ). maja do konca lota kupila 22.000 živali, letos v 2'mesecih že 11.000. Vnovčcvalnica so je dobro izkazala, pa se bode še bolje razvila. \ Bukovim posojuje vnovčevalnica kmetovalcem za nakup živino, kateri znesek so potom v obrokih vrača. Mesarji zahtevajo vodno večje dobičke. L. 1900. so plačevali živino po 78 K za 100 kg živo težo, prodajali so povprečno po 1 K 84 h 1 kg mesa. Lota 1913. so plačevali za 100 kg živo teže 91 K 84 h, cona mesu je pa bila 2 K 12 h. Lota 1914.
velja 100 kg živo teže 81 K, cena mesu pa 2 K 08 h. Torej vodno večji razloček med nakupovalno in prodajalno ccno.
Gospod Povše se zahvali referentu za podučljivo poročilo in prosi, naj bi so priobčili nabrani podatki, da občinstvo izve, kje jo iskati odruhov. Izraža nadalje željo, naj bi so prihodnjega leta štela uradno živina. Delavski in obrtni krogi vedno trdijo, da v Avstriji ni dovolj živino, da domače kmetijstvo no more zadostiti potrebam občinstva in kažejo na 1. 1910., v katerem so je pokazalo ros manjšo število živino, kakor prod 10. loti. V zadnjih letih je pa prav gotovo število živine tako poskočilo, da jo jo več, nego lota 1900.
Sekeijski načelnik S e i d I o r izjavlja nato, da so dola pri kmet. ministrstvu na to, da bi so vršilo štetje živino v prihodnjem lotu. Posestnik iz Moravskega clr. Seidl pravi: statistika o žilnih pridelkih jo pomanjkljiva. Žitne cene so sedaj silno visoke, toda od toga nima kmetovalec nič. ker jo svoj pridelek že prodal, prodal bi ga pa no tako hitro, ko bi imel gotovo poda! ko, koliko se jo žita pridelalo in bi mogel potom sklepati, če bode žita dovolj ali no. Sekeijski načelnik Seidler pove, da dela v kmetijskem ministrstvu 5 mož za statistiko. Toda številke so izračunjenc. na podlagi cenitve, kajti da bi se natančno dognalo, koliko hektarjev jc vsako loto obsejanih z jecl-nim in drugim žitom, zato kmetijsko ministrstvo nima sredstev. Tudi bi morali dognati, kolike zaloge, da imajo posamezni posestniki in trgovci. To je pa silno težavna stvar in bi se brez posebnega zakona ne moglo doseči.
Grof A 1.1 e m s pove, kako so nezanesljivi podatki v poročilih o žetvi. Na Štajerskem je navedeno, da se pridela na ha. 10 kvintalov pšenico. On pa ve za veliko posestnikov, ki pridelajo 25 in celo 30 kvintalov na ha.
Nek član se boji, da bi davčna oblast, če bi zvedela za natančno podatke posestnikov, koj dotičnega višje obdačila. In ta strah bi oviral, da bi so no mogli dobili zanesljivi podatki.
Zuleger pa jc mnenja, da morajo davkoplačevalci v komisijo za osebno dohodnino voliti tako zastopnike, ki bodo vedeli in hoteli varovati njihove koristi. Kmetovalcu ni treba ničesar skrivati. Ako bi mu res dobro šlo, bi ur bil tako zadolžen. Sicer pa morajo tudi kmetovalci vedeti, kakšne dolžnosti imajo do države. Koliko denarja se izmccc za razno nepotrebne stvari! Naj se da tudi nekaj za potrebne stati-
stične podatke. Tudi če bi kmetovalci sami zložili par kronic, da so obvarujejo škode mnogih milijonov, bi ne bilo škodo.
Clan dr. Holy opozarja, da je treba pri živini vpoŠtevati, da so cene za kože poskočile v zadnjih letih za 70%. Torej imajo tudi vsled toga mesarji večji dobiček.
Govorilo se je tudi o tem, kako bi so kmetovalcem, zlasti kmetijskim zadrugam omogočilo za vojno preskrbovati njihove potrebščine. Nasprotniki predbacivajo že sedaj, da vojna uprava kmetovalcem potrebščino predrago plačuje, vsled toga so ceno poskočile. Škodo imajo tisti, ki za državno po-trebc največ plačujejo. Zadnjo dologa-cijsko zasedanje pa jo pri obravnavi o dajatvah za vojno dokazalo, da take trditve niso resnične. Marveč vojna uprava jc vodno ceneje in bolje izhajala, če jo naravnost od produccnta kupovala. Nekako ob 2. uri popoldne se jc posvetovanje zaključilo.
Hrvatom in Slovencem v Pulju.
P ulj, 4. junija 1911.
Pred nami leži glasilo c. i. kr. mornarice »Polaer Tagblatt«. Iz lista posnemamo, da jo postavila skupina mornaričnih, vojaških in državnih, uradnikov za volitev v nedeljo, 7. junija v splošni kuriji svojega lastnega kandidata v osebi vpokojenega mor-naričnega nad komisarja Henrika Ri-aviza. Kandidata izrecno priporoča pristaniški aclmiralat.
List apelira v svojem tozadevnem članku na vse sloje v Pulju, tudi na delavca c. i. kr. pomorskega arscnala, kar se nam zdi v danem trenutku prav posebno neokusno, ker zadobiva stvar s tem kaj čudno ozadje. Tudi apel na konsumente jo sestavljen v precej čudnem slogu. Člankar so potem obrača prav s posebnim povdarkom na pulj-ske N o me e in naglasa, da sc je pri izberi kandidata stranka ozirala prav posebno nanje in da jim jc kolikor največ mogočo olajšala nastop za novo nemško politiko na jugu. Člankar povdarja, da je odvisen razvoj nemške manjšine v Pulju edino od lega, čo sc Nemci naslonijo na to stranko mornaričnih, vojaških in državnih uradnikov. List. povdarja, da je kandidat Riavic zmeren Italijan (pravzaprav poitalijančen Slovenec) in zmožen občeval nega jezika v istrskem dež. zboru. S tem stavkom ta skupina naravnost odreka ravnopravnost hrvat-
LISTEK.
Dodatek k spisu: svetogorska stika matere božje in siarinsr Oyra.
Gyrov odgovor na izjavo goriškega knezo-nadškoia.
Gyra sc kaj rad pohvali, da jc »dober kristjan«. Že v svojem spisu z dne 15. februarja 1909 je predložil sam zadevo knezonadškofu z naslednjimi besedami: »Kot dober kristjan — kakor je taka vsa moja družina, — izročam vse te moje izjave Vaši Prevzvišenosti, knezonadškofu goriškemu; mons. Sedeju, d a preiščete, kako stoje stvari v tem o z i r u. — Pričakujem odgovor do 22. (!) f e b r u a r j a 1909 (!). Če ne, sem prisiljen izročiti j i h drugam!« — Torej Gyra je kot >dober kristjan« kar diktiral svojemu škofu, naj se v sedmih dneh (!) zadeva pravilno in strokovno preišče. Umevno, da jc nadškof v svojem pismu z dne 21. februarja 1909 to odklonil, ker se sam osebno ne smatra za to kompetentnega. Pač pa je zadevo poveril strokovnjakom v preiskavo. Ti so že opeto-vano (1. 1909. in 1912.) od raznih strani stvar pojasnili, kar se je tudi v goriških listih objavilo. Letos pa, ko jc začel Gyra
zopet javnost begati, jc knezonadškof sam objavil rezultat preiskave, ki so jo verodostojni strokovnjaki izvršili.
Gyra se je pa ob tej priliki v svojem binkoštnem letaku z dne 30. maja 1914 zagnal zato v knezonadškofa, ki jc vendar storil, oziroma po drugih preskrbel to, za kar je G y r a sam prosil. Kje je sedaj, g. Gyra, clober kristjane? Brezstidno pogreva v letaku, da se je 1. februarja 1909 pokazala podtaknjena podoba, ponavlja obrekovanje o podkupovanju, zaganja se v bivšega knezonadškofijskega tajnika dr. Jos. Ličana, ki jc Gyri karte zmešal, itd. Torej zopet stari zistem! — Vprašamo cen j. bralce, je !i smatrati takega človeka resnim, ki skrije kakor noj glavo v pesek, da ne vidi in ne sliši, kar so drugi proti njemu med tem jasno dokazali? Neprestano se jc od Gyrove strani provocirala cerkvena oblast, naj se tudi ta uradno izjavi. Tako n. pr. jc pisal »Cor-riere Friul.« z dne 24. novembra 1911: Čudno jc pač, kako zamore pustili prav tisti, ki bi moral braniti vero (!) 'te nad-škofije, da obstoji le sum, da kdo ...goljufa vernike! Mi hočemo upati, da se bo Nj. eksc. mons, nadškof živo zavzel za to nad vse važno (!) vprašanje, tako da nam med tem ne ostane druzega, ko čakali na rezultat.«
No, rezultat je objavljen, nadškof je govoril, — a kdo je prvi, ki meče kamcnic
na cerkvene osebe? — Gyra! In sicer kot -.dober kristjan«!
Še enkrat c. kr. centralna komisija.
Z visokega sodnega stola je Gyra v svojem binkoštnem letaku, 30. maja 1914, razsodil, da jc bila prava svetogorska slika pred par leti (>fino a poehi anni or sono«) izgotovljena. Kaj pa pravijo strokovnjaki v starih umetnostih? Posrečilo se nam je dobiti izvirni zapisnik ali strokovno mnenje« dunajske centralne komisije glede osebnega ogleda svetogorske slike." D n e 17. avgusta 19 12 so si skupno ogledali na licu mesta sliko ti-le gospodje:
C. k r. generalni k o n s e r v a -I o r , vseučiliščni profesor dr. Maks D v o f a k, ki je obenem predstojnik umetno -historične ga zavoda c. kr. centralne komisije na Dunaju. Ta gospod, ki jc slovita kapaciteta glede zgodovinskih in umetniških spomenikov , je spodaj stoječe »mnenje« sam lastnoročno sestavil, čemur sta pritrdila tudi še dva druga splošno priznana strokovnjaka, namreč g. p r c 1 a t Kari D r e x 1 e r, korespondent c. kr. centralne komisije in c. kr. arheologičnega zavoda na Dunaju in pa g. profesor d r. Jos. M a n t u a n i, vodia deželnega muzeja v Ljubljani, član
spominskega sveta c. kr. centralne komisije.
Ta uradna preiskava centralne komisije je docela ugotovila rezultat nadškofijske komisije z dne 17. aprila 19G9, pri kateri je bil navzoč tudi deželni konservator prof. dr. G n i r s.
Da se čitatelji prepričajo o Gyrovi predrznosti, navedemo doslovno v prevodu ccl zapisnik:
Mnenje
glede milostne podobe v irančiškanskl
cerkvi na Sveti Gori pri Gorici.
V frančiškanski cerkvi na Sveti Gori pri Gorici nahajajoča se milostna podoba jc slikarija iz prvega četrtletja 16. stoletja, kar se da iz sloga in iz tehnične izvršbe posneli ta ko, da jc vsak dvom izključen. Ta ugotovitev podaja dokaz, da jc svetogorska slika ona, ki jo je p a t r i j a r h G r i m a n i 1. 154 4. daroval, ker se ne more trditi, da bi pri poznejši izmenjavi na mesto darovane slike prišel starejši, pred letom 1 5 4 4. izgotovljert posnetek.
Slika jc dalje ista, ki je bila leta 1717. kronana, kar dokazuje leseni pridatek, ki se ga je postavilo v to svrho nad glavo Matere božje, kakor tudi to, da se popolnoma v j e m a j o
skega in slovenskega jezika v istrskem dežlnem zboru i dosedanjim italijanskim jezikom, katerega imenuje list ohčcvalni jezik istrskega dežel, zbora. Toda ta jezik nikakor ni določen kot poslovni jezik, marveč ga le Italijani za to smatrajo in hočejo uveljaviti. — Kolikor so nam znane razmere v Pulju, pri volitvi v splošni kuriji, katera se vrši v nedeljo, dne 7. junija, Hrvati sploh ne računajo na zmago. Postavili so svojega kandidata le kot števnega, da tako spoznajo natančno svojo moč za nadaljne ukrepe. Nastop uradniške stranke to pot hrvatski stranki ne more škodovati. Način pisave puljskega nemškega dnevnika pa mora biti vsekakor merilo, kako bo ta stranka nastopila pri deželnozborski volitvi dne 30. junija v po kompromisu Hrvatom odločenem okraju, kjer kandidira hrvatska stranka blagajnika »Istrske posojilnice« g. Štihoviča.
Iz vsega se vidi, da morajo istrski Hrvati in Slovenci in sploh vsi Slovani to pot z vsemi svojimi silami združeni nastopiti za kandidate, katere je postavilo »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri«. Ravnotako je pa tudi dolžnost, da gredo vsi istrski Hrvati in Slovenci brez razlike stanu v boj za one kandidate, katere so postavili pododbori omenjenega političnega društva tam, kjer »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« ni postavilo svojih oficijelnih kandidatov. Če se je topot že vse zaklelo proti istrskim Hrvatom in Slovencem, je tempotreb-neje, da pokažejo svetu, da se iz svoje zemlje ne puste kratkomalo pregnati in da so v stanu to zemljo braniti! Tudi uradniki slovanske narodnosti morajo storiti svojo narodno dolžnost, naj vlada in mornarica postavljata kateregakoli svojega 'kandidata. Volitev je tajna in svobodna! Na naslov mornarice, katere iskreni prijatelji smo Slovenci, pa povemo čisto odkrito, da bi ravno njej patriotični in gospodarski oziri morali narekovati parolo, podpirati hrvatske kandidate, ne pa postavljati lastnih kandidatov v osebi »zmernih« Italijanov, ki hočejo zasigu-rati »razvoj nemške manjšine«.
Viharna seja hrvaškega sabora.
Hrvaški sabor se je v seji 4. t, m. pečal s polomom hranilnice v Karlovcu. Seje se je udeležil tudi sekčni načelnik pl. Fodroczy. Koalicionaš Paleček poroča o sklepu pet. odseka, ki je sklenil pozvati deželno vlado, da naj najstrožje nastopi proti vsem, ki so odgovorni za polom karlovške hranilnice, ki, kakor se je dognalo, dozelaj, dolguje 6,300.000 Iv. Na reeskompt odpade 3 milijone, vlagateljem pa dolguje 3 milijone 300.000 K. Govornik se peča z razmerami bank na Hrvaškem in priporoča, da bi bilo dobro, če bi hranilnice del svojih kapitalov nalagale v državnih popirjih, osobito v rentah, ker bi tako tudi država lažje dobila denarna sredstva. Starčevičevanci kličejo: »Še to manjka, da bi kupovali ogrske rente, ki so brez vsake vrednosti!« Paleček se peča z razmerami denarnih zavodov in izjavi, da bi bilo dobro, ko bi denarni zavodi sami ustvarili kako kontrolo, da se preprečijo ta-
ki dogodki, kakršne so konstatirali pri karlovški hranilnici. Sabor naj se zavzame za to, da ne pride do kon-kurza karlovške hranilnice, ker bi to pomenilo katastrofo za velik dej dežele. Besedo ima zdaj državni pravnik. Dr. Lukinič sodi, da se o saniranju hranilnice no more govoriti. Hranilnica mora iti v konkurz ali pa likvidirati, druge poti ni. Konkurz bi ne uničil samo karlovške hranilnice, max*več bi potegnil s seboj celo vrsto drugih manjših zavodov, mirna likvidacija bi rešila vsaj del vlog. Sabor naj se izjavi za mirno likvidacijo. Ko govori še Radič, izjavi sekčni načelnik pl. Fodroczy, da je storil državni pravnik svojo dolžnost in da se bo proti tistim, ki so krivi, najstrožje postopalo. Vlada bi omogočila mirno likvidacijo z vlogo, tudi avstro-ogrska banka bi prispevala 400.000 K, a vlagatelji morajo opustiti 50-i svojih zahtev. Pravaš Novak trdi, da so tudi okrajni načelniki denar občin nalagali v nevarnih zavodih. Go-voraik je čul, da je tudi I. hrvaška hranilnica izgubila pri zagrebškem parnem mlinu 2,000.000 K. Govori se, da tudi ta zavod slabo stoji. Ta izjava povzroči v zbornici vihar. Poslanci kličejo: »Sramota! Tako se izpodkopuje kredit dežele. V saboru se ne sme tako govoriti.« Predsednik zvoni in govornika ukori. Ker sr vihar ne poleže, prekine sejo. Ko jo zopet otvori, izjavi, da protestira, ker je Novak govoril proti najrazširjenejšemu, najslarejšemu in največjemu zavodu Hrvaške, ker se tako oškoduje kredit cele dežele. Novak nadaljuje svoj govor in izjavi, da je samo konstatiral, da je izgubila hranilnica pri zagrebškem parnem mlinu 2 milijona kron. Govorila sta še Jalžbe-tič in dr. Pavelič, ki je pozval vlado, naj najstrožje nastopi proti ravnatelj-skemu svetniku baronu Vranicsanyju in proti Tvirkovi zapuščini, ki se imata Karlovški hranilnici zahvaliti za svoje premoženje. Sabor je nato sprejel predloge peticijskega odseka.
Vstaja v Manili.
Zmešnjava v Draču.
Iz Rima se preko Berolina poroča, da knez pogajanj kontrolne komisije z vstaši ni smatral za resna in jih je le za to izrabil, da dobi čas za akcijo. Kontrolna komisija ne bo nadaljevala pogajanj z vstaši, dokler knez obvezno ne izjavi, da se hoče z vstaši sporazumeti. V njegovi okolici se govori, da hoče vstašem dovoliti kratek rok, da ocllože orožje in se vrnejo v svoje vasi, če tega ne store, jih s silo razoroži. (Bo zelo težko šlo!) Dohod avstro - ogrske eskadre s petimi velikimi vojnimi ladjami je baje kneževo samozavest zelo dvignil. Anarhija je pa medtem v Draču popolna, ker nihče ne ve, kdo ima pravico, da ukazuje, ali knez, ali ministrstvo ali kontrolna komisija. Avstro-ogrski in italijanski poslanik izdajata brez vsakega sporazuma povelja in protipovelja. Če bi tudi vstaši ne stali pred Dračem, bi bil položaj nevzdržljiv. Italija je protestirala, da bi odposlali pred Lješora zbrane katoliške Albance proti vstašem. V kritičnem položaju je knez mislil, da je najboljši izhod, da je imenoval inozemskega polkovnika
Thonisona za armadnega poveljnika, ki je pri vseh strankah priljubljen. Knez ga je imenoval za poveljnika v Draču, nato mu je pa hotel poveriti mesto Essad paše. Thomson je ponudbo sprejel, a mora urediti prej svoje razmerje do generala De Weera, s katerim sta sprta. Knez je generala De Weera pozval k sebi in mu predlagal, naj gre v Skader organizirat orožnike. General De Weer je pa ponudbo odklonil, se pritožil pri kontrolni komisiji in je ostal v Draču, vsled česar polkovnik Thomson svojega mesta ne more nastopiti.
Arnavtske čete
pod poveljstvom Budkasa so zažgale dve grški vasi v južni Albaniji in zasedle strategično važne griče in vrhove pri Greimosu.
Nemčija in Anglija
sta sklenili, da odpošljeta vsaka po eno vojno ladjo v Drač. V Rimu sodijo, da to še ni mednarodna okupacija, pač pa prvi korak do nje. Rusija in Francija bosta sledili zgledu Anglije. Vsaka vojna ladja bo imela vkrcanih 250 do 300 vojakov za okupacijo Albanije.
Pogajanja med vstaši in mednarodno
kontrolno komisijo v Draču brezuspešna.
Z Dunaja se poroča, da se je dne 3. t. m. popoldne pričela pogajati v Ši-jaku z vstaši mednarodna kontrolna komisija. Pogajanja so ostala brezuspešna, ker se voditelji gibanja skrivajo in hočejo pogajanja zavlačevati. Ne ve se še, kaj da s svojo taktiko zasledujejo. Mednarodna kontrolna komisija se je vrnila v Drač. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Drača, da se je mednarodna komisija dne 3. t. m. ob 2. uri 20 minut podala v Šijak, vrnila se je pa ob 7. zvečer nazaj v Drač. Vstaši vzdržujejo svojo prvo zahtevo, da hočejo mokainedanskega kneza ali kakega turškega glavarja, v ostalih točkah so pa voljni, da odnehajo. Komisija smatra svoje delo za končano in jc o tem tudi ftneza obvestila. Popoldne je knez vrnil obisk avstro - ogrskemu admiralu na krovu Tegettlioffa, kjer se je mudil s kneginjo skoraj tri ure. Kakor poroča »Agenzia Štefani«, ostanejo avstro - ogrske vojne ladje Viribus Uni-tis, Tegetthoff in Zriny do sobote zjutraj v Draču.
Položaj v Albaniji v laški luči. — Vstaši naskočijo Drač. — Srbi podpirajo vstajo?
Bruno Astori, poročevalec »Picco-la«, javlja iz Drača, da mu je laški poslanik Aliotti dejal, da je Essad paša popolnoma nedolžen. — V Rimu so glede internacionalne intervencije zelo skeptični. Ako intervencije ne bo, pa naj se sploh nobeden ne vmešava, zakaj Italija noče z Avstrijo skupno paci-ficiratii dežele. V Rimu opozarjajo tudi na zbiranje srbskih čet ob meji in menijo, da ne bi bilo nič čudnega, če bi Srbija posegla, vmes, ker albanska anarhija tudi njo občutno zadeva. — Pogajanja med vstaši in internacionalno komisijo v Šijaku so se popolnoma razbila. Vstaši zahtevajo odstop Wieda in se pripravljajo na naskok na mesto. Princ je dal zgraditi obkope. — »Süd-slavisclie Corrcspondenz« poroča, da sta Arif Hikmet in Genial bej, ki vodita vstajo, zbrala rebele okoli Debra in da so jih srbske oblasti preskrbele, z živežem. Srbi so tudi Arifu dovolili nabrati mohamedanskih prostovoljcev v srbskem ozemlju. — Če je to res, dobiva albanska vstaja jako resno lice.
SRBIJA.
Srbija je znatno pomnožila vse posadke ob albanski meji. Za slučaj potrebe se mobilizuje cela moravska divizija. Položaj je silno kritičen. Mohame-danski vstaši bodo koncentrično korakali proti Draču. Vstaši se priznavajo za pristaše Essad paše, s čimer je ovr-žena laška trditev, da je Essad paša nedolžen.
CESAR POMILOSTIL TISZO IN RAKOVSKEGA RADI DVOBOJA.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je cesar uvedel abolicijo v kazenskem postopanju proti Tiszi in Rakov-skemu radi dvobojnega prestopka.
OŽJA VOLITEV V ŽUMBERKU.
Mladočehi proti sklepu strankinega vodstva volili narodnega socialca. — Socialni demokrat propadel.
Včeraj je bila ožja volitev za Švi-liov mandat. Ker je mladočeška ekse-kutiva sklenila, naj mladočehi volijo češko - socialno demokraškega kandidata K r e j č i j a, je velika javnost sodila,. da je Ivrejčijcva izvolitev zagotovljena. Volitev je pa presenetila javnost, ker je bil izvoljen narodni socia-lec N e t o 1 ic k v s 4411 glasovi, češki soc. dem. IvrejČi je pa propadel s 4075 glasovi. Mladočefiki volilci, osobito obrtniki, niso sledili paroli stranke,
marveč so se ali volitve vzdržali ali pa volili narodnega socialca. Češki realisti kakor tudi češki krščanski socialci so večinoma volili narodnega socialca. Jzid volitev je občuten poraz mladoče-ške politike. Mladočehi so namreč povzročili Švihovo afero, ker so upali iz škandala pridobiti, a niso prišli v Žuin-berku niti v ožjo volitev. Po volitvah • so se vršile v Visokem Mytu hrupne demonstracije. Policija je zaprla 40 demonstrantov.
CISLITVANIJA IN OGRSKA.
5. t. m. se predlože ogrski zbornici zakonski načrti o pogodbi z Avstrijo o obojestranski pravni pomoči in o izvedbi razsodb kakor tudi o odgoditvi uveljavljenja civilnopravdnega reda,
ZA OTVORITEV POLJSKE RUDAR-SKE AKADEMIJE V KRAKOVU
oktobra 1914 se je zavzel minister javnih del dr. Trnka, četudi lastno poslopje še ni zgrajeno. Prvi dve leti bo nastanjena akademija v najetih prostorih.
ANGLEŠKI KRALJ NE OBIŠČE NAD« VOJVODE PRESTOLONASLEDNIKA FRANC FERDINANDA?
Londonskim poučenim krogom ni nič znano, da obišče kralj Jurij v Kono-pištu nadvojvodo prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Tozadevna praška poročila so maloverjetna, ker letos kralj že z ozirom na težaven notranji položaj vfAngliji ne namerava potovati v inozemstvo.
IZJEMNA POSTAVA PROTI SUFRA» GETKAM.
Iz Londona se poroča, da namerava vlada parlamentu predlagati, na] se oblasti pooblaste, da smejo tiste sufra-getke, ki razgrajajo, izgnati. Javno
mnenje je proti sufragetam zelo zavzeto. V Belfastu sta dve sufrageti napadli dva šefredakterja, ker sta proti stremljenju sufraget nastopila. Neka sufra-geta — velikanka, je zagrabila šefredakterja »Belfast. Teiegrapha«, ga vrgla s stola na tla, njena tovarišica ga jo pa z neko tekočino po glavi polila. Nato sta udrli v uredništvo »Belfast Newsa«, kjer sta šefredakterja tako pretepli, da leži bolan. Sufrageti so zaprli.
Dnevne novice.
+ Zmaga S. L. S. Dne 4. junija so se v mestu Višnjigori vršile volitve v občinski zastop. V vseh treh razredih so izvoljeni somišljeniki S. L. S. Kljub intenzivnemu delu liberalcev pred vo-litvijo, so na dan volitve liberalci obupali, vrgli puško v koruzo in ni niti eden prišel na volišče. Naši volilci so skoro vsi došli. Tudi če bi se bili liberalci udeležili volitve, bi imeli mi dvotretjinsko večino.
Žalostno občinsko gospodarstvo X Postojni, ki je dalo povod sklepu deželnega odbora, da se stavi predlog na razpustitev gospodarskega odbora in nastanitev gerenta, ki bi zavožene občinske zadeve spravil zopet v red, hočejo liberalci zakriti z zabavljanjem čez deželni odbor. Potoke črnila porabijo za to, da bi dokazali, da sklep dež. odbora ni bil furmelno pravilen. A to prizadevanje je zastonj. Kajti v seji dne 23. maja je deželni odbornik dr. Triller predlagal, da se naj razveljavi sklep na razpust z dne 18. maja. Razveljaviti se more samo veljaven sklep. Dr. Triller je sam kot j u r i s t smatral sklep za veljaven, kot liberalen politik pa seveda svobodomiselno lahko drugače trdi. Pa to nič ne izpremeni na stvari. Zakaj ves liberalni tabor kot grob molči o postojnskem mestnem gospodarstvu? Zakaj so molči tudi o računu, kako se je oddajala zgradba elektrarne? Liberalni preroki se naj brigajo vendar za svoje zadeve in pojasnijo svetu to, kar so dolžni dati na vednost svojim volilcem! S psovkami na deželne odbornike, ki so le storili svojo dolžnost, ne bodo liberalci premotili javnega mnenja, ravno tako, kakor jim nihče ne verjame, da pristaši S. L. S. v Postojni ponoči sami svoje hiše onemadežujejo!
+ Zanimivo priznanje. Ko je gra-ški advokat dr. Ilochenburger postal just.ični minister, se zlasti slovanski krogi temu niso mogli načuditi, kajti dr. Hoehenburger je bil širši avstrijski javnosti precej neznana oseba. Splošno se je sodiloj da se ima za svoj zlasti ministrski frak zahvaliti osebnemu prijateljstvu ministrskega predsednika grofa Stürgkha. Sedaj pa je poslanec dr. Steinwender dvignil zaveso. V bin-koštni številki »Neues Wiener Tag-blatta« je dr. Steinwender izdal, da je dr. Hociienburgcr oče znanega binkošt-nega programa Nemcev, ki da qa je on sestavil fn redigiral, strankarski shod Nemcev v Linen o Binkoštih leta 1899 pa kot ideal nemško - nacionalnega
pritrditveni klini z d o t i č n i m i luknjami na prvotni kroni, ki se hrani v samostanu ter je zaznamovana z začetnimi črkami darovateljicc A. C. V. S. (Ana Katarina von Schellenburg), z grbom vatikanskega kapitelja in družine Sforza, kakor tudi z letnico 1716.
Slika se je ohranila v slabem stanu in /e močno popačena s starimi nespretnimi popravami. Nujno je potrebna strokovn jaška utrditev slike in zelo je želeti, da se odstrani, kar se je pozneje barvalo. Šele po končanem tem delu se bo dalo določiti, kateremu beneškemu mojstru iz prvega četrtletja 16. veka slika pripada, ki kaže na nedotaknjenih krajih znatne umetniške kakovosti.
Te tu popisane ogledne podatke so trije podpisani komisijonelno ugotovili na podlagi autopsije {osebnega ogleda) dne 17. avgusta 1912 na licu mesta na Sveti Gori pri Gorici.
Dunaj, 22. avgusta 1912.
Prof. dr. Maks Dvorak L r
generalni konservator in pre imetno-historičnega zavoda c. kr. cen-ralne komisije za ohranitev spomenikov.
Se strinjam!
Gorica, dne 24. avgusta 1912
Prélat Karl Drexler l. r.,
ofesor v pok., korespondent c. kr. i entraîne komisije in c. kr. arheolog, zavoda na Dunaju.
Se strinjam!
Podbrezje, dne 26. avgusta 1912.
Proi. dr. Josip Mantuani 1. r.,
vodja deželnega muzeja »Rudolfinum« v Ljubljani, član spominskega sveta c. kr. centralne komisije za ohranitev spomenikov.
Ko Gyro s temi možmi primerjamo, : nam pride na misel izrek Apelov: L c čevlje sodi naj kopitar! Vprašamo državno pradvništvo, ali ni postavnega sredstva, ki bi ščitil ugled državnih oblasti? — Svetogorska slika jc bila potem na državne stroške pod nadzorstvom centralne komisije popravljena in se blišči v svoji milobi na milostnem kraju.
Konec.
Naj bi to naše razmotrivanje poživilo ljubezen do preljubljenega Marijinega svetišča, iz katerega se iztekajo vedno — kljub nasprotovanju — potoki milosti po naših slovenskih pokrajinah!
Obenem pa hočemo odslej premišljevati, kako bomo leta 1917. dostojno obhajali dvestoletnico kronanja Matere božje (1717—1917), da se izkažemo vredne sinove onih, ki so tako ljubili to Marijino svetišče!
LUrl^Mlepoisi!
I_Il ir—Il_IL.JCZ3CZI3CZJ
stremljenja sprejel in kot program za svoje narodno delovanje proglasil. Sedaj vemo, zakaj so Nemci ravno dr. Hochenburgerja kontrabantirali v ministrstvo! Sedaj je razumljiv tudi pogum, ki ga razvija nemška birokracija, odkar jo Iloohenburger minister, ko Cisto neprikrito gazi narodne pravice nenemških narodov, brez strahu in brez kazni! Sedaj pa tudi vemo, zakaj so Nemci tako skrbno čuvali to skrivnost. Kakšen polom bi nastal med Nemci, ako bi se o kakem slovanskem mini-. stru moglo kaj podobnega trditi! Pri Nemcih pa to ne ženira in Slovan tudi tako debele požira! Prav, ker boljšega ne zasluži!
-f Spominske slavnosti 5001etnice ustoličen j a zadnjega koroškega kneza v slovenskem jeziku naj se kolikor mogoče povsod vrše v nedeljo, dne 5. julija. Ta dan žrtvujte n a -rodnoobrambnemu delu! Kjer žele govornikov, naj se takoj obrnejo na Slovensko krščanskosocialno zvezo v Ljubljano. Vse podatke za slavnost pa ima itak Vestnik S. K. S. Z. Društva iz ljubljanske okolice, kamniške okolice in iz krajev, ki imajo blizu na železniške postaje ob gorenjski, dolenjski in notranjski progi, naj pridejo 5. julija na veliko slavnost in na tabor v Ljubljano I
-f Dr. Triller in Lavrenčič imata v nedeljo shod v Postojni. Ravno prav! Dr. Triller bo lahko kot ljubljanski podžupan poročal o skrajno zavoženem mestnem gospodarstvu ljubljanskem. Dr. Triller bo lahko povedal, da Ljubljančani še danes ne bi vedeli, koliko milijonov dolga imajo, ako ne bi deželni odbor s temeljito revizijo vmes posegel. Ravno Postojna in Ljubljana sta tipična zgleda liberalnega gospodarstva. Sta pa tudi zgleda, kako d o b r o 11 j i v je deželni odbor tudi do mest z li b e r a 1 n o večino, da se ne straši na deželife stroške odrejati uradne revizije, da jih ohrani popolnega poloma in da poučuje nesposobne občinske organe o njihovih dolžnostih. Psovke, ki jih zato mečejo za njim disciplinirani liberalni organi, jc pa najbolje priložiti revizijskemu poročilu... Torej govorite Postojncem, dr. Triller in Lav-rečič, o svojih zaslugah na komunalnem polju. Le s številkami na dan!
+ Poročevalec v hrvatskem saboru, ki ne pozna postav, na katere se sklicuje. Koalicija v hrvatskem saboru je dogovorila z banom postavo glede reforme občinskih doklad. Dozdaj so namreč vlastelini na Hrvatskem uživali ta fevdalni privilegij, da niso plačevali občinske doklade v izmeri davka, na katerega je naložena, marveč le toliko, kolikor je plačeval najjačji kmet v dotični občini. Ta krivična predpra-vica se zdaj odpravi in se bo večji dohodek iz občinske doklade uporabil za zboljšanje učiteljskih plač. Vlasteflini pa dobe za odškodnino nov privilegij, da bodo namreč v občinskem odboru kot virilisti lahko vlagali proti gotovim sklepom svoj veto, ki bo imel odložilno moč, ako ni to v bistveno škodo občine. Slednje pa določa okrajni načelnik, ki je organ vlade. To je torej zakon, na katerega koalicija pač ne more biti ponosna. Ni čuda, da prava-ši in radičevci ta načrt v saboru pobijajo. Čudno pa je, da dr. Kriškovič, ki je zakonski načrt utemeljeval, ne pozna postav, na katere sc sklicuje, Dejal je namreč, da pozna tudi kranjski občinski volilni reci viriliste, ki plačujejo 200 K zemljarine. Pribičcvič je ua-to celo pravašem zaklical: »To jc napravil vaš Šusteršič!« Dr .Kriškovič bi pač lahko vedel, da smo na Kranjskem res imeli nekdaj viriliste, a da velja zdaj že par let fiov občinski red in volilni red, ki je z virilisti pomedel.
+ P. Salezij Vodušek f. Po dolgi mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo č. g. P. Salezij Vodušek v Kandiji pri Novem mestu v soboto, dne 30. maja, zvečer ob pol 7. uri. Naj mu sveti večna luč!
—	Požar. Iz Goric: Dne 4. junija je nastal popoldne ob ]/>3. uri požar v Zalogu. Pogorela je Ahčeva, nekdaj Antonova, hiša. Vnele so se saje, ko so kurili grmado za peko, hiša pa je bila s slamo krita. K sreči ni bilo vetra, zato so ljudje brž omejili ogenj, da se ni razširil na sosedna posestva. Posestnik je bil zavarovan. Zgorelo mu je precej pšenice. Kako živo bi bil potreben vodovod, čutimo posebno ob takih žalostnih prilikah, ko morajo ljudje zajemati vodo iz plitvega potoka in nositi v škafih na pogorišča. Naj bi se vendar zganili možje in zastavili ves svoj vpliv, da dobimo prepotreben vodovod, kateri bi gotovo ne stal mnogo, saj je močan studenec primeroma blizu in bi se vodovod ne izpeljaval na veliko daljavo.
—	K notici »Saiezijnnci v Novem mestu« smatra podpisani potrebno pripomniti sledeče: Go^. župan iz Nove-
ga mesta je bil izletnikom salezijan-skega zavoda skozinskozi naklonjen, izletnike je obdaril ter tudi osebno skrbel za mogobrojno udeležitev občim stva pri popoldanskem koncertu na Glavnem trgu pred mestno hišo. Za to mu bodi izrečena — kakor vsem drugim gospodom in novomeškemu občinstvu — prisrčna zahvala. — Al. Kaste-lic, ravnatelj sal. zavoda.
—	Podružnica Slomškove zveze za idrijski okraj priredi svoje zborovanje dne 18. junija ob 11. uri dopoldne v Žireh. — Predaval bo g. uč. vod. L. Hladnik. Člani in prijatelji krščanskega učiteljstva, udeležite se zborovanja polnoštevilno. Odhod iz Idrije ob 8. uri zjutraj. — Odbor.
—	Prostovoljno gasilno društvo v št. Vidu ponovno vabi slavno občinstvo, bratska gasilna in druga društva, da se mnogoštevilno udeleže slavnosti 251etnega jubileja, ki se vrši v nedeljo 7. junija v Št. Vidu nad Ljubljano. Spored: Ob pol 9. uri zjutraj sprejem peš, oziroma z vozom došlih gostov pri gasilnem domu. Odkorakanje na kolodvor k sprejemu z vlakom došlih gostov. Po maši slavnostno zborovanje in podelitev zaslužnih kolajn. Popoldne velika ljudska veselica, ki bo nudila domačinom in tujcem mnogovrstnega poštenega razvedrila in zabave. Vrši se ob vsakem vremenu. Vstopnina prosta. V nedeljo vsi v Št. Vid! Bratska gasilna društva, ki imajo društvene zastave, naj se udeleže slavnosti vsi z zastavami!
Čebelarska podružnica na Vrhniki ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 7. junija, ob 3. uri popoldne v »Društvenem domu« na Vrhniki. Čebelarji, udeležite se polnoštevilno in pripeljite s seboj tudi nečlane.
—	Umrla je v Zagrebu meščanka, hišna posestnica Rozalija Križ.
—	Nazadovanje socialne demokracije v Hrvaški in Slavoniji. Social no demokraško strokovno gibanje v Hrvaški in Slavoniji nazaduje. Socialno demokraški listi poročajo sami, da je bilo leta 1911 strokovno organiziranih 7182, leta 1912 5538 in leta 1913 5188. Ravno tako je nazadovalo tudi premoženje strokovnih organizacij. Od 15.315 K v letu 1911 je padlo na 10.136 kron v letu 1913. Zanimivo, da na Hrvaškem deželna organizacija tiskarjev ni včlanjena pri socialistični deželni centrali.
Primorske vesli.
p Poštna tatvina 127.900 K v Trstu.
Dva dni je trajalo zasliševanje 53 prič, večinoma poštnih uradnikov in uslužbencev, ki so bili kritičnega dne 11. decembra 1913 v službi na poštnem uradu Trsi 7 ali na glavni pošti. Zasliševanje se je tikalo najmalenkostnejših manipulacij z denarjem. Omeniti in pribiti moramo krivico, ki se godi slovenskemu poštnemu uslužbencu Alojziju Ivočevarju, doma iz Sv. Križa pri Vipavi. Slabotni in bolelmi mož ima doma bolno ženo, njegove družinske razmere so razdrapane, ker večmesečna bolezen v družini ga je spravila skoro ob pamet. Tekom obravnave so ga za to razni faktorji imenovali še »idijota«. Mož je moral presedeti nad dvomesečni preiskovalni zapor, kjer je dobil tiidi kal bolezni. Vendar njegov nastop je bil tekom zaslišanja odločen in odkritosrčen. Samo včeraj je bilo zaslišanih 21 prič. Omeniti je važno, da je bil priča Viktor Baudel toliko zaveden in je izjavil, da ne ume italijansko. Poklicali so tolmača za slovenski jezik sodnega avskultanta dr. Stojkoviča. Po zaslišanju so sledila izvedeniška mnenja. Zanimivo je, kako sta izvedenca - grafologa izvajala pretvoritev števila 92.000 v 127.800 K na podtaknjenem zavitku. Izvajala sta, da je bila najprvo številka 2 izpremenjena v številko 7, za tem številka 9 v 2, ena ničla v številko 8 in k temu jc bila pripisana še 1, tako jo nastala vsota 127.800 K. Izvajanja so vplivala konsternujoče. Vnela se je živahna debata med bra-niteljcm in izvedenci, ki so preiskali nad 25 pisav raznih uslužbencev in prišli do zaključka, da je ona pisava obtoženčeva. Prišlo jc pri večerni obravnavi do burnih incidentov. Brani-tolj dr. Robba je nekako kritiziral izvedeniško mnenje grafologov, češ da kot grafologi nc morejo podati izvida o pečatih, pečatnikih itd. Na to pripombo so jo nekdo na galeriji nasmehnil. Predsednik dr. Clarici jo ukoril brani-telja, naj ne vzbuja med občinstvom smeha. Branitelj je reagiral, da vzbuja on (predsednik) smeh med občinstvom. Predsednik je nato obsodil branitelja na globo 150 K. Nato je hotel podati obtoženec obširno zasnovano izjavo, poudarjajoč, da sta ga izvedenca s svojim izvidom ubila, čeprav je nedolžen in še vedno pošten. Predsednik ga je prekinil. Pozno zvečer jc bilo dokazil-
110 postopanje zaključeno. Jutrišnji dan jo, določen za plodojorjo. Proces najbrž konča jutri pozno zvečer.
p Občinski proračun Trsta. Proračun občino Trst izkazuje za loto 191 i. 1,765.870 K primanjkljaja. Potrebščin je izkazanih za 21,348.610 K, pokritja pa 19,582.680 lv.
p Poročila se je v Gorici gospodična Frančiška Rutar, hči višosodnega svetnika gospoda Matije Rutarja z gospodom inženerjem Frančiškom Paz-dero.
p Nesreča v ladjedelnici Sv. Roka.
Včeraj popoldne so znatno ponesrečili pri delu trije delavci, in siccr: Roman Kordan iz škofij, Dominik Fontanot in Ivan Prasel, zadnja oba iz Milj. Padel jim je velik koš železa na nogo.
Ljubljanske novice.
lj Za romanje h Gospej Sveti dne 21. junija 1914 je že razvilo ljubljansko kršč. soc. tobačno delavstvo najširšo agitacijo, ker ob tej priliki priredi svoje vsakoletno veliko romanje, ki bo letos tem sijajnejše, ker se mu pridružita tudi, kakor smo včeraj javili v našem listu, naše organizacije S. K. S. Z. in J. S. Z. Romanje, o katerem smo včeraj objavili podrobnosti, obeta biti sijajno in je Podporno društvo delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornice že naprej ponosno nanj, ker obeta biti število udeležencev veliko. Kakor smo že včeraj poročali, stane vožnja z železnico in s par-nikom po Vrbskem jezeru v III. razredu 6 K 50 vin., v II. razredu pa 10 K. V ljubljanski tobačni tvornici naj se priglasi udeležba pri zaupnikih in zaupnicah Podpornega društva, za druge udeležence pa velja, da naj se tisti, ki se žele romanja udeležiti, nemudoma javijo na naslov »Slovenska krščansko - socialna zveza v Ljubljani«, Ljudski dom, kjer se dobe od ponedeljka naprej v pisarni, I. nadstropje, legitimacije za vožnjo. Zunanji udeleženci naj pošljejo denar po poštni nakaznici do ponedeljka, 15. t. m., nakar dobe legitimacijo. Vse naše organizacije v Ljubljani, ljubljanski in kamniški okolici, na Dolenjskem in na Notranjskem naj se 21. junija tega romanja udeleže.
lj Izlet na Sv. Jošt. Slovenska kr-ščan. soc. zveza (ženski oddelek) v Ljubljani priredi .v nedeljo 7. t. m. izlet na Sv. Jošt. Odhod z gorenjskim vlakom ob 6. uri 51 min. zjutraj. Ker je na Jo-štu sveta maša že zjutraj, naj vsak izletnik prisostvuje sveti maši žc prej. Izlet se vrši le ob ugodnem vremenu. Vsi člani in članice in vsi somišljeniki so vljudno vabljeni.
lj Razstava cerkvenih oblačil, ki jih je bratovščina »Vednega češčenja« preteklo leto izgotovila, bo od nedeljo do sv. Reš. Telesa (od 7. do 11. junija) v škofiji vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne. Vsi, ki se za bratovščino zanimajo, so vljudno povabljeni, naj jo obiščejo, da se prepričajo, kako so se letni prispevki porabili. Vsa oblačila se bodo brezplačno razdelila cerkvam naše škofije.
lj Motociklisti ustanove, kakor se nam poroča, svoje društvo. Želeti bi bilo, da bi se tudi ta športna panoga, ki se vsled dobrih cestnih razmer čimdalje bolj razvija, spravila v okvir lastne organizacije. Prvi sestanek imajo v nedeljo, dne 7. t. m., pri »Novem svetu« ob pol 10. dopoldne, kjer se bodo prečitala pravila in o bodočem društvu podrobneje razgovo-rilo.
lj Plinarna v Ljubljani. Iver ima mestna občina razen 60 vse delnice v roki, nameravajo delniško društvo ljubljanske plinarne razdružiti, tako da postane plinarna popolnoma mestno podjetje.
lj K vestem o aretacijah dijakov v Ljubljani. Nekateri hrvaški listi so prinesli vest, da je policija aretovala v Ljubljani dva dijaka, ki sta bila menda v zvezi s Schaferjovo afero v Zagrebu. Kakor smo se informirali, so tozadevne vesti vse popolnoma neresnične in ni bil nihče izmed dijakov are-tovan. Ako so se na ljubljanski policiji vršila kaka zasliševanja dijakov, jo bilo to le posledica znanega dijaškega štrajka, ker se je hotela policija prepričati, ali nc obstoje med dijaki kake organizacije, ki morajo biti, kakor znano, naznanjene policiji z ozirom na določila društvenega zakona. Vendar pa ni bil nihče izmed dijakov kaznovan in sc ni nikomur ničesar zgodilo.
lj Na tuje stroške sta hodila po svetu ter pri raznih županstvih jemala podpore na račun svojih domovnih občin Ivan Kušar, rojen leta 1868. v Mostah pri Ljubljani in Tomo Mittcr, rojen leta 1885. v Šmarjeti ter pristojen v Steuerberg pri Celovcu. Sedaj jo pa politična oblast oba preklicala, na kar _se županstva opozarjajo. Kot bolnišnič-■ «no klatež so pa hrvatsko oblasti proglasile Milko Kukovič, rojeno leta 1899 v Belih Vodah in Frančiško Kljunarič, roj. 1864. v Malunju kotu, Jaška.
lj Dirka kluba slov. kolesarjev »Ilirija« iz Kranja v Ljubljano se vrši v
7. t. m., ob vsakem vremenu. Odhod iz Kranja (t. j. Gastaja km 24, kjer je start) ob 5. uri >n je prvega pričakovati ob 5. uri 35 minut pri cilju Zgornja Šiška km 2.
lj Prlsiljenec skočil v Gruberjev kanal in pobegnil. Včeraj je od dela na Kodeljovom pobegnil prisiljcnoc J. Un-termeierhofer, 18 let star, pristojen v Scliarding v Gorenji Avstriji. Skočil je v Gruberjev kanal, ga preplaval in pobegnil na Golovec.
Štajerske novice.
š Razlika mnd našimi ianti in nem* škimi burši. Mariborski Orli so se peljali dno t. junija z istim vlakom kot burši v lločo, kjer je bila skupna vaja; hočkih in mariborskih Orlov za ne-, deljsko slavnost Slov. Straže. Naši mladeniči so že v Mariboru pa do Hoč ko-rajžno prepevali pesmi: Hej Slovani, Lepa naša, Šumi Marica. Debelo so glodali Tevtoni, kje so so naenkrat »bindišarji« vzeli. Nemci so znali lo svoj »I-Ieii« in »Wacht am Rhein«, tulili so colo pot. do Ptuja, v Hočah pa so metali na Orle prazne stcklonico. Naši pa so korajžnim Nemcem odgovarjali s. krepkimi »Živijo« in »Na zdar« klici. Na naši strani olika, a pri Nemcih po« divjanost. .
š Avtomobilna zveza Brežice-Kozje* Grobelno. Z rednimi vožnjami se prične zanesljivo v ponedeljek, 8. t. m., in sicer bode vozil do 15. t. m. samo en avtomobil, ki odhaja iz Brežic ob pol 6, uri zjutraj ter pride v Grobelno ob V^l0. uri dopoldne? popoldne pa odhaja iz Grobelnega ob pol
5.	uri in pride v Brežice ob Yj9. uri zvečer. — Od 15. t. m. naprej vozil bode še drugi avtomobil, ki odhaja iz Grobcljnega ob 5. uri zjutraj ter pride v Brežice ob devetih' dopoldne; popoldne pa odhaja iz Brežic ob 2. uri 50 minut in pride v Grobelno ob!
6.	uri 50 minut zvečer. Brežiški, kozjanski in šmarski okraji bodo zvezani torej med seboj in železnico z dvakratno vožnjo tja in nazaj. Družba si je nabavila sedaj dva moderna avtomobila z 20 sedeži in 35 konjskimi silami, naročila je pa že tudi tretjega, tako da bode pod vsakim pogojem vzdrževala redni osebni in poštni promet, ki se je družbi tudi poveril od strani poštnega ravnateljstva. Ljudstvo vseh slojev navdušeno pozdravlja to podjetje, tembolj ker je v rokah vodstva in družabnikov, katerim gre v prvi vrsti za lo, vsaj deloma zadostiti gospodarskim potrebam teh treh, v prometnem oziru popolnoma zanemarjenih slovenskih okrajev in pospešiti tujski promet, ne pa morebiti z visokimi cenami iskali dobiček. Želeti je, da se ga ljudstvo vsestransko poslužuje, da bode v kratkem mogoče začasne vozne cene izdatno znižati.
š V Artiču (breški okraj) je 24. maja t. 1. občni zbor izvolil v načelstvo Hranilnice in posojilnice značajne može, kateri bodo delovali v blagor ljudstva in zavoda. Hranilnica in posojilnica ostane v rokah zanesljivih pristašev »Kmečke zveze«, Bog blagoslovi denarni zavod in novo izvoljeni odbor! Nasprotni listi pa naj govore, kar hočejo!
š Abiturient! c. kr. gimnazije v Mariboru vljudno vabijo na predstavo, ki se vrši v »Narodnem domu« v Mariboru v nedeljo, dne 14. rožnika 1914, v prid dijaški kuhinji, pod pokroviteljstvom ravnatelja g. dr. J. Tominška in svojega razrednika g. prof. Fr. Jerovška. — Uprizori se »Deseti brat«. Med odmori svira pomnožen dijaški orkester. Blagajna se odpre ob
7.	uri zvečer. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Foteljski sedeži 2 K 30 v., sedeži I.—IV. vrste 2 K 10 vin., V,—VIII. vrste 1 K 60 vin., IX.—XII. vrste 1 K 10 v., stojišča 84 vin. Dijaške in vojaške vstopnice 44 vin. Na galeriji sedeži 80 vin,, stojišča 40 v. Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Pred-prodaja vstopnic pri g. V. Weixlu, Glavni trg št. 22.
Zadnje vesli.
ITALIJANSKI KANDIDATI V KA-STAVSKO - OPATIJSKEM VOLILNEM OKRAJU.
Opatija. V sedmem volilnem okraju za nedeljsko splošno deželnozborske volitve'je postavila italijanska manjšina skupno z Nemci za kastavsko-opa-tijski volilni okraj lovranskega advokata dr. Ruggera Sandrija za svojega kandidata. V nekom oklicu poudarjajo Italijani, da jo dr. Sandri mlada moč, ki sc bo borila za narodne in gospodarske pravice Italijanov v tem okraju.
LAŠKI VOLILNI OKLIC.
Trst. »Unione nazionale« v Poreču je izdala sedaj za nedeljske volitve v splošni kuriji istrskega deželnega zbora oklic na italijanske volilce, v katerem jih roti in poživlja na svet boj proti slovanskemu nasprotniku. V črnili barvah jim slika ta oklic slovansko povodenj, ki sc jc zlasti zadnje čase pojavila v Istri. Slovanstvo Istre name-
rava skupen napad na italijansko zemljo, s katere hoče pognati Italijane — domačine.
DUNAJSKI PODŽUPANI.
Dunaj. V današnji seji dunajskega občinskega syeta je bil dosedanji drugi podžupan Hierhamer izvoljen za prvega podžupana, dosedanji tretji podžupan Hoss za drugega in občinski svetnik Rain za tretjega podžupana.
KAKO SO ČEŠKI NARODNI SOCIALCI PRODAJALI SVOJO ORSTRUKCIJO ?
Praga, Bohemia-« poroča naslednje podrobnosti o ponudbi čeških narodnih socialcev glede usiavljenja obstrukcije. V jeseni leta 1912. so namreč narodni so-cialci zavzeli odločno obstrukcijsko taktiko v parlamentu, ko so bili v razpravi razni vojaški zakoni. Vlada je izUušala na vsak način to obstrukcijo zadušiti. Grof Sturgkh je sprejel za časa obstrukcije, ko se je nekoč vrnil iz zbornice, v svoji pisarni vest, da se je tekom dneva pri mi-nisterialnem svetniku dr. Greifu poslanec dr. Šviha izrazil, da bo narodna socialna stranka kmalu odnehala od svoje obstrukcije, ako se bodo izpremenile nekatere določbe v vojaških zakonih in ako ji bo vlada dala na razpolago večjo vsoto denarja. Ministrski predsednik je to vest vzel na znanje, ne da bi kaj reagiral v katerikoli smeri. Čez nekaj dni pa je min. svetnika Greifa poklical dunajski urednik >Češkega Slova«, Emil Šimek, telefonično na razgovor, če jc'ministrski predsednik z ozirom na predlog dr. Švihe že odgovoril. Vprašanje Šimekovo je bilo tako, da se ni moglo sklepati, ali js Šimek tudi vedel o zahtevi dr. Švihe po denarju. Grofu Stiirgkhu so tudi o tej stvari poročali, vendar ni ničesar ukrenil. Isti čas sc je grofu Stiirgkhu sporočilo, da želi dr. Šviha z njim zaupnega razgovora, ki pa naj bi se ne vršil v prostorih parlamenta, temveč v pisarni ministrskega predsednika. Tudi to vest je vzel grof Sturgkh na znanje, ne da bi izraženi želji posveti! kaj več pozornosti. Dr. Šviha torej ni bil sprejet. V nadaljnjem razvoju parlamentarnih dogodkov je bila premagana osamljena obstrukcija narodnih socialcev in zakonski načrti so bili sprejeti. Narodni socialci torej niso niti direktno, niti indirektno dobili denar, da so prenehali z obstrukcijo. Poslanec dr. Kramar je že takrat vedel, da so narodni socialci pripravljeni prodati svojo obstrukcijo. Govoril je o tem z grofom Sliirgkhom, ki pred njim ničesar ni prikrival. Dr. Kramar je že takrat vedel, da je dr. Šviha interveniral zaradi te zadeve, samo za vsoto ni vedel. Od grofa Stûrgkha je takrat tudi zvedel dr. Kramar, da se je od strani narodnih socialcev urgiralo zaradi odgovora na njihovo ponudbo in da je Sturgkh odklonil vsak razgovor. Ko je Sturgkh povedal to dr. Kra-maru, je zadnji rekel razburjen: »Ali jim boste kaj dali?« Grof Sturgkh je odgovoril: »Temu.... ne dam ničesar. < Dr. Kramar nato: »In proti takim ljudem moram na Češkem braniti svoj patriotizem!« — Šlo je za tekstilnega industrijca Hernicha, ki je bil takrat v kritičnem položaju. Hcr-nichev établissement je prevzela centralna banka čeških hranilnic za 17 milijonov kron in od ministrskega predsednika se je zahtevalo, naj se dovolijo tovarnarju menični krediti pri avstro-ogrski banki, ki mu je delala sitnosti. Urednik Šimek se je pozneje informiral pri minister, svetniku Greifu, če je ta zadeva rešena.
ALBANSKE ZMEŠNJAVE.
Rim. Vsi italijanski listi obširno komentirajo najnovejši položaj v Albaniji, povdarjajoč, da mora Italija pazno čuvati, ker Albanija pomenja za njo ravnotežje na Jadranskem morju. Kolje mednarodna komisija pogajanja z vstaši prekinila, morajo poseči vines velesile. Italija je storila že vse tozadevne korake. Le P.usija se obotavlja in zahteva, da naj mednarodne čete zgolj ščitijo kneza. — Angleška bojna ladja »Duce of Edinborough« je s 353 možmi
infanterije odplula iz Malte v albanske vode. Mednarodna komisija ima v rokah dokaze za krivdo Essad paše. — italijanski lisli povprašujejo, kam je izginil Izmail Kenjul..Nekateri trde, da je. odšel iz Ritna na Dunaj na konferenco k Berclitoldu, drugi, da se nahaja v Brindisi ju, odkoder se popelje v Valono, Iz Rima je Izmail Kemal ne-znaiio kani izginil.
Dunaj. Tu se trdi: Situacija v Albaniji je sicer res tako öpasna, da bodo morali slediti jako odločni koraki, da se prepreči propast Albanije, vendar pa vesli, da bi se velesile že ogrevale za novega kneza, niso resnične. Res pa je namreč, da je knez Viljem izjavil velesilam, da je pripravljen vztrajati na svojem mestu, če mu pridejo velesile na pomoč. Velesile so se že zedinile za skupno akcijo, ki bo manifestirala voljo Evropo v prilog vzdržan j a rednih razmer v Albaniji. Že te dni odp'ujejo pred Drač po ena francoska, nemška, angleška in ruska bojna ladja, ki pripeljejo s seboj vsaka svoj posebni vojaški de-tašma, obstoječ iz 3C0 mož. Angleška križarka »Duke o! Edinburgh« je že zapustila Malto in odplula v albanske ■vode. Sicer pa bo eventualni naskok vstašev na Drač tako brezuspešen, internacionalno brodovje bo imelo sicer samo nalogo, da skrbi za. varnost kneza Viljema in njegove rodbine, vendar pa je skoro gotovo, da bo za slučaj, če bi bil Drač kot knezova rezidenca v pogi-belji, poseglo tudi aktivno v boj. Ko-nečnO pa so tudi Drač v zadnjem času izboruo utrdili in postavili na vseb važnejših mestih močue baterije. Da bi bila mednarodna kontrolna komisija, kakor zatrjuje neki berolinski list, odložila svoj mandat, je malo verjetno. Dejstvo, da so se velesile odločile za skupno akcijo,' je dokaz, kako r^sno presoja Evropa veliko nevarnost, ki bi nastala, lahko v slučaju, če bi se Albanijo prepustilo samo sebi. Vrb tega obstoje. tudi nade, tako trdijo dunajski informativni krogi, da mednarodna bro-dovna demonstracija pred Dračem še ne pomenia zadnjepa koraka Evrope v albanskem vprašanj«. Vse kaže namreč, da pride tudi še do najuspešnejše akcije, ki bo zasigurala paošiikaoijo te kaotične države in to je: do mednarodne okupacije Albanije.
Peterburg. »Birževija Vjedomosti« poročajo, da se odpošlje v Drač 300 mož mednarodnih čet iz Skadra.
Belgrad. Ministrski predsednik Pa-šič je izjavil, da Srbija glede Albanije nima nobenih namer.
Carigrad. Vedno prihajajo vesti o izjavah Albancev za sultana. Število albanskih vstašev v Šijaku je narastlo že na 10.000.
Drač Položaj je obupen Palača kneza Wieda je strogo zastražena icr sta pred njo postavljena tudi dva topova. Mornariški vojaki strašijo tudi vse konzulate. Knežja družina jc pripravljena, da se vsak čas vkrca na pripravljene ladje.
Dunaj. Izmail Kcmajl hej je došel sem in izjavil: Položaj v Albaniji je zelo resen, vendar ni, pravi, da bi se ga smatralo za obupnega. Vstaja jc samo po tujih vplivih v srednji Albaniji, v krajih, ki so bili pokorni Essad paši, velika večina Albanije je pa princu Wiedu zvesta. Knez nam mora biti ohranjen in bomo vse storili, da njegovo pozicijo ohranimo in utrdimo.
Rrač. Polkovnik Thomson je proglasil nad Dračem obsedno stanje. Položaj je neizpremenjen.
ANTIGKŠKE DEMONSTRACIJE V BULGARIJI.
Varna. Tu je množica zasedla obe grški cerkvi.
ZNAČILNA PAŠISEVA IZJAVA.
Belgrad. Ministrski predsednik Pašič jc dopisniku »Az Esta« dejal: ».Misel velikega Košuta
vseh balkanskih držav ni pozabljena. Ona napreduje bolj nego se v A v. Ogrski misli«.
NADLEŽNE SUFRAGETKE.
London. Pri včerajšnjem sprejemu v Buckingham-palači se jc neka sufragctka pririnila v bližino kralja in kraljice ter zaklicala: »Veličanstvo, ali hočete preskrbeti ženskam volivno pravico in odpraviti nasilstvo proti njim?!« Žensko so takoj odstranili. Med splošnim ogorčenjem sta sc kralj in kraljica vedla kot da bi neljubega dogodka ne opazila. Angleški jutranji listi zelo ogorčeno pišejo proti sufra-getkam ter zahtevajo od vlade, naj nastopi proti njim čim najstrožje ter jih naj eventuelno tudi deportira.
Naročajte „Slovenca"!
, SANATORIUM • EMONA j
i ZA- NOTRANJE • IN- KMURGlCNE ■ BOLEZNI.
• PORODNIŠNICA. ] LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 1
ÊSF-ZD;WI«:prii-ÎARIJ-Dr FR. DERGANC '
železnato j{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 1QC6:
Državno odlikovanls in častni diplom It zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in rnalo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Večkrat odlikovano.
Nad 3CQQ zdravniških spričeval
, c. in kr. dvorni dotaitci)
TBST-Earkovlje. . ■ ji
Slovenski zavod.
M
1124 «S
/^zvrsten dalmatinec
VDI Opolo. močan, liter K —-88, rdeči sam otok .J liter K —•92, beli samotok, uajfin., K l-—. ^^ Naročite z dopisnico vse vrste it litor z dostavo in steklenicami K 3-~.	1839 M. ŽERJAV, LJUBLJANA, Streliška ulica 32.
NAJSOUDNEJŠAIn najcenejša POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI' UVOZ probkovine iz ŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE!
DON
srednje starosti, zmožna obeli deželnih jezikov, se sprejme za častniško mizo 111/31 deželnobrambnega bataljona v Ljubljani. Prijave vsak dan od 10.—12. ure dopoldne v bataljonski pisarni, nova vojašnica II. nadstropje.	1856
3*oziv na p. t. duhovščino !
pri Ogleju.
Kakor prejšnja leta ji? hiša duhovniškega podpornega društva »Pio Sovvcgno« na razpolago tudi letos meseca junija, julija in avgusta odpočitka in razvedrila potrebnim duhovnikom. Cena za hrano in postrežbo je zelo zmerna. - Pojasnila daje predsedništvo »Pio Sovvegno« v Gorici tCorte S. llario 7.)
1870
Manjše
1869
pošta Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in živčne bolezni. Celo leto odprt. — Zmerne. ; cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Čeh
ove Mltce
Preizkušen in izvrsteu l<-k proti akutni*B in kroničnim boleznim želodca, črov, Jeter, ledvic in obisti.
Petrovo kapljico so sestavljene i z zeliščnih sokov, ki blagodejno učinkujejo nu prebavo. Pomagajo vsakomur proti slabi prebavi, slabostim, kroničnemu kfttarn želodca in črov. Pomiril jo živce in krepi cel organizem. Petrove kapljice so zakonito zavarovane in se razpošiljajo širom sveta	1551
Steklenica veljr, 60 vin., 12 steklenic K 5'-, 24 steklenic K 10'-.
Dobiva so v lekarni ,,pri Sv. Petru"
FR.SDLLEII, Zagreli, VlaškauliCB 91.
Znali SV-Pelra kakor tua). v vseh ostalih lekarnah.
rzne cene»
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta. 5. junija 1914.
Pšenica za oktober 1914 . . .	12D7
Rž za oktober........9"65
Oves za oktober..............792
Koruza za julij 1914.....7'66
Koruza za avgust 1914 ....	7-88 a hneie
sc odda za avgustov termin. — Vpraša se v ulici Sredina (Pruie) št. IS, I. nadstropje.
Pater F. i Leftner,
provincijal iti zdravnik-vorli-telj v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, je uporabljal tinkturo za želodcc, lekarnarja Plccoli-ja v Ljubljani, liunaj-ska cesta, z dobrim uspobom pri preblajenju želodca in črevesja, kakor tudi pri obolenju jeter. - Steklenim JO vinarjev.
1GT:-==	0
Naročila sprejema lekarna
G. Piccoli
Ljubljana,
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih
čevljem
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K- LJUBLJANA NA BKEGU.
Cene za gospode........K 14.-, 17*—, 20 —
„ dame............ 12—, 15—, 18 —
,, „ dečke;88,'aa.......* 10-, 12'-
,	»t. 2^-;.-, ifi-18 2t>-:tl M—80
* .. otroke.........k—tl_ >-—
Garantirana Kakovost po teli Gcnali. Cenejše vrste od kron l"50 naprej.
710
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
-Tisk: »Katuliäke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinöar, državni poslanec.