Nr Jvecji slovenski dnevnik	P
*: ▼ Zedinjenih državah >	|I
Ve^ja za vse leto ... $3.50	fl
Za pol leta......$2.00	f
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily	bi | * ™ ^Uqjjgd States
| Issued every day except Sunday«	9f
1	and Legal Holidays.-:-)	I
< 50,000 Readers >	M
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered m Becond-Cl«, Matte,, September 21, 1903, at tha Post Q«c at New York, H. Y, under the Act of Oongrss, of March 187». TELETON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. «7. — STEV. 97.
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 25, 1917. — SREDA, 25. APRILA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
FRANCOSKA KOMISIJA V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
— —n	" ----- — -»	--- _
V AMERIKO STA DOSPELA JOFFRE IN VIVIANI.
o
ODPOSLANCA STA SE PRIPELJALA IZ FRANCIJE NA BRZOPARNIKU, KATEREGA JE SPREMLJALA FRANCOSKA BOJNA LADJA. — SVEČAN SPRE JEM. — AMERIŠKE BOJNE LADJE SO RAZVILE FRANCOSKO ZASTAVO, MORNARIŠKA GODBA JE PA ZAIGRALA FRANCOSKO NARODNO HIMNO. — VOŽNJA PREKO OCEANA JE BILA POVSEM MIR i
NA. — 18 VOZLOV NA URO.
——-————-
Washington, D. C., U4. apnla. — Danes je dospela v Združene države francoska komisija.
Zvezna vlada je izdala dauts /jutrai sh-deče poročilo:
Državnemu department u ro» ill. tla jo do*pela francoska komisija tfti'Do in varno v Združene države.
KomUija bo »dsprla jutri dopoldne na jahti predmetnika Wilsona1 v Washington.
Člana komisije sta maršal .Jof-' fre, bivši vrhovni poveljnik fran-j cu*ke armade in Viviani. bivši: framntski ministrski predsednik, j .1 <>ffrrja spremlja juujor I>reyfu*.j M 'itatelje opozarjamo, da to ni oni' Dreyfus, ki j«- bil zaprt na Hudi-J Čevrm otoku. Op. ured).
Dopisnik " Associated Pms". ki' je spremljal kom i »i.in i/ Francije' v stružene države, i** »K^laJ slede j če poročilo:
Ko j*- dospel francoski parnik s francosko komisijo na krovu v j ameriško pri stan i ire. so vse boj at* ladjo rax vile f ra ucot»k»» zastave in mornariške godbe so zaigrale fran-' co>ko narodno himno. FVancoska kominija je odpvljaln zgodaj /tu t raj iz Pariza v pristanišče. —' Za »loffrr jor odhod je vedHo samo par francoskih diplomatov. Kom is i jo jc spremljalo na vlaku samo par francoskih tajnih polietistov.
Komisija sr vkrcala na fran-«<.vki brzoparnik. katerega }e spre-
jmila preko oceana francoska boj na ladja. Parnik je vozil s hitrost-I jo osemnajstih vozlov na uro. Na ^ poti se ni ničesar potrebnega pripetilo. Ponoči so na pa miku ugasnili vse luči. Vreme je bilo lepo. morje šc precej mirno.
Francoski kabinet se tako zanese. na bivšega francoskega miui-j irskega preds>><lnika. da mu ni . dal nobenih pisanih informacij.
Maršal .Toffiv bo pojasnil predsedniku Wilsonu celo vojaško si-tuaeijo in mu bo pojasnil. kaj lahko napravi Amerika za zaveznike oziroma za Francijo.
Maršal »loffre je bil pred leti v prvič v Ameriki.
Fort Monroe, 24. aprila. — Fran coska vojna komisija je dospela danes v Ha in ton Roads, člani ko-i mhije so se k malo zatem vkrcali na predsednikovo jahto, ki je od-] plula proti Washingtonu.
Komisija nima seboj nobenih pismenih instrukcij, ker ji je dalo ministrstvo polnomoc. — Naloga francoskih komisarjev jc. pogaja ti se z ameriško vlado «rU«de ameriškega vojaštva, ki naj bi bilo odposlano v Francijo oziroma na za-padno bojišče,
Jof fre bo pojasnil ameriškim vojaškim dostojanstven ikoni razne zavezniške tajnosti glede bojevanja in pre^krbo-vanja s raznimi potrebščinami._
Boji v Mezopotamiji.
London. Anglija. U4. aprila. —— <ien«ral Maude poroča. se bitka i.a levem bregu Tigrua med Nmiara in Izlabilat nadaljuje. — Mnogokrat je prišlo do bajonetnih spopadov in vselej smo bdi zmagovalci. Pri turških protinapadih smo sovražnika vedno pognali v njegove zakope. ki so iK.kriti z železnimi plošeanu.
Turke smo pjlbtkaii naz^j in smo v pondeljt k zaM'dJi Samaro. Turki so pri umikanju uničili vse. i ar so mogli, toda Vjmh .io smo uplenili IG lokomotiv in 224 ieVz-I'iskil. vor.
aol>oto in nedeljo imeli i Turki velikanske izgub«-. Kanje nih in naranjenih jetnikov pa š*-nižino mogli preiteti.
London. Anglija. 24. aprila. — Ko jc bil •§ v razni k pri Gazi v Pa lestini premagan. j»* vinaknil svoje desno krilo. Zdaj se utrjujejo, da branijo bok. Vjeli smo le malo vojakov, kar pomeni, da so se Turki zelo trdovratno branili. Vplenili mio veliko množino pušk in avto matičnih tonov.
1'ničili smo tri oklepne avtomobile.
Argntinako žito za Anglijo.
Buenos Aire«, Argentina. 24.
aprila. — Argentinska vlada je sklenila pogodbo z angleško vlado. po kat«-ri bo Argentina prodala Angliji !?>0 tisoč ton pšenice in 20 tis»oč ton moke pod pogojem. da bo v juliju dobila Argentina 200 ti>oč ton žita iz Kanade.
Španija zopet protestira.
Madrid, Španija. 24. aprila. — Španska vlada jc zopet poolala Nemčiji protest zaradi potopljenega španskega parnika 4' EI Impartial ' \ Kabinet se vedno posvetuje zaradi nemških napadov na špaiLbkc pa mike in kralj je v v»stnem »trku z ministri.
Nemški cesar se bo odpovedal?
Rim, Italija. 24. aprila. — "11 < 'o it i ere d'Italija" piše, da želi nemška cesarska rodovina. da bi ■»C «-' sar odpovedal prestolu.
Pri neki seji Hohenzollerm»ke družin^ je nek član svetoval. da naj cesar sledi vzgledu ruskega carja, da razreši sedanjo situacijo. Cesar je bil zelo vz ne vol jen iti ko jc videl, da je vse proti njemu, je zapustil sobo in je rekel:
— Bomo videli!
Isti večer je skiieal drugo sejo i svoje družine; seje so se vdele-žili tudi ministri. Kaj se je skle-uilo. se ne ve.
| Trui vest in i je malo vrjeti. ker prihajajo iz Kima.
Švedska bo suha dva tedna.
Stokholm, Svcdija. 24. aprila. — Po vsem Švedskem je prepovedano prodajati opojne pijače od 24. aprila do 12. maja. Vzroka vladna odri-dba ne pove. domneva se pa. da je ta odredba v zvezi z nameravanimi demonstracijami delavskega praziuka.
Ameriški zrakoplovec ubit.
Parit, Francija. 24. aprila. — Kaprol Donald Iloskier. iz New Jersey, je bil ubit v nekem zračnem boju z nemškim letalee-m.
Star je bil 21 let. 11. aprila jt v družbi Lufbcrrv-ja in Ilavilan-da pregnal osem nemških letal in je priletel v angleški tabor z večjim številom fotografij, katere je napravil med poletom.
POZOR NAROČNIKI!
Izvedeli smo, da potuje po Penn-sylvaniji nek človek z imenom KOS, ki se izdaja za zastopnika "Glas Naroda". Tega človeka ni naše upravništvo nikoli pooblastilo za pobiranje naročnine. — Mi ga sploh ne poznamo. Rojaki« ne zaupajte mu denarja.
Na& zastopniki so oni. katerih imena r> priobčena v "Glas Naroda" ali so pa tajniki društva J. S. K. J.
RenlViviani	^llP W§
_član francoske komisije, Viviani.
Ruski socialisti,
Razdor med ruskimi socjailsti. — Kopijo ameriškega kipa svobode bodo poslali v Rusijo.
_ i
Tukajšnji židovski list "Vor-j waerts'' je prinesel poročilo svojega poročevalca v Rusiji in se glasi:
"Poskos, tla bi se zopet zbližali! dve stranki ruskih socjalnih demokratov. se je ponesrečil. Ekstrcm-na stranka soejalistov pod vodstvom Lenina in zmerna stranka j po i vodstvom Plekanova -sta imeli sejo. katere so se vdeležili zastopniki iz Petrograda. Moskve m dru gih mest.
Lenin je ugovarjal podpiranju' vlade po nasprotni stranki in je nasvetoval da se sedanja provizo-j rična vlada strmoglavi. Zahteval je vlado pod imenom: 'Diktatura delavskega razreda in demokratične armade."
Večina zastopnikov je bila proti, Leninovemu nasvetu in je izjavila, da bo še nadalje podpirala vlado.
Razlika nazorov obeh strank bi lahko pomagala nazadnjaštvu zo-1 pet do moči. toda zdaj še -vse kaže.' da je sedanja vlada še na trdnih nogah.
Včeraj je bila v mestni svet v Poltavi izvoljena ena 'ženska. To je prva ženska v Rusiji, ki bo o-pravljala javno službo.
Orlov a. voditelja "Črnih sto", j so zaprli	i
Bernstein, urednik nekega tukajšnjega lista, je prejel od ruske-] ga zunanjega ministra Miljuk^va. pismo, da ruska vlada hvaležno' sprejme ponudeno kopijo kipa! svobode ki stoji v newvorSkcm pristanišču.
Načrt je. da se v to svrho zb<-re --jO tisoč dolarjev. Na podstavku bo kar najbolj simbolizirana Amerika.
Tatvina.
Na kolodvoru Big Four železnice v Columbus. O., so vlomili v to-| vorni voz neznani zlikovci. Voz pe bil naložen z živili in tatovi so od-j peljali z vozom za $100 živil. i
Zmaga eiektričarjev. j
Električarji. uslužbeni pri Kin-j loch Telephone Co. v St. Louis. MoJ so zmagali v stavki.
Kompanija je priznala vse njih zahteve.
POZOR! Ker nam je od drugega natisa zaostalo kakih 300 Koledarjev J prodajamo sedaj po 15c. komad, j
SLOvmo pumusmro oo„ I, •I Oortfeait WL, *sw Tock, W, T.
1 Najboljša pomoč, j
Francija bi potrebovala v«inh 300 tisoč mož, ki bi opravljali razna dela za fronto. — Abruški votvoda.
-1- 1
j Pac."iz, Francija. 24. apriJa. —j ! ' Poročilo United Press). — V ča-i sopisu "Ihtransigeant" piše nek j i vojaški strokovnjak, da bi bilo Franciji najbolj pomagano, če bi poslale Združene države v Fran-eijo kakih 300 tisoč delavcev.. ki bi opravljali razna dela za tronto.
Ta armada delavcev bi gradila mostove polagala tračnice in izvrševala razna popravila.
Francoska armada bi potem po-j i *»vet i 1 a lahko vse moči boju s so-! vražnikom.
i Rim, Italija, 24. aprila. — Iz j [precej zanesljivega vira .se je do-1 znalo, da bo odpotoval kot odpo-slanee laške vlade v Združene države abruški vojvoda, nečak laškega kralja.
London, Anglija, 24. aprila. — V kratkem času bo odpotovalo v Zil ni žene države več zastopnikov Švedske. Norveške in Danske. Z ameriško vlado se bodo posvetovali glede dobave petreleja in drugih potrebščin.
Francoska deportacija.
Amsterdam, 24. aprila. — Po-luradno poročilo iz Berlina pravi. da se je deportacija francoskega ljudstva iz ozemlja med Arrasom in Soissons izvršila brez posebnih težkoč.
Poročilo pravi dalje:
— Prevoz njihovega imetja je zelo zavlekel prevoz vojnega ma-terjala. Zaradi tega nismo mogli odpeljati posekanega sadnega drevja, ki je zelo velike važnosti za vojno industrijo. Sadno drevje smo posekali samo zato. da ne bi zakrivali sovražnega vojaštva našim zrakoplovom.
Moško in žensko prebivalstvo od 15. do 60. leta smo odpeljali. Matere z otroci pod 15. leti so o-stale pri svojih otrocih. Vse prebivalstvo mesta St. Quentina smo odpeljali v ozadje.
Kolikor je bilo mogoče, smo dovolili prebivalstvu, da si samo izbere, kje se hoče nastaniti. — Vrednostne predmete je vzela po svoje varstvo država.
Nizozemska nevtralnost.
Haag, Nizozemsko, 24. aprila. — Razmotrivajoč zunanje zadeve, je nizozemski zunanji minister v poslanski zbornici rekel, da ostane Nizozemska nevtralna, kakor do sedaj, pa naj pride kakorsnikoli pritisk.
Roosevettova divizija, j
Prebivalstvo južnih držav je baje za konžkripcijo. — Člani kongresa
naj podpirajo administracijo.
Washington, D. C.. 24. aprila. — ! V kongresu gre sedaj zato. če se' dovoli Rooseveltu sestavljenje posebne divizije, ki naj bi se podala! na evropska bojišča. Nadaljuje sej z razpravami, kako zbrati armado! 2.000.000 mož.	j
Amendment glede Rooseveltovc divizije so stavili republikanci tc-j kom razprave o predlogi v senatu, j in danes go bo stavil v poslanski j zbornici Emerson iz Ohio, ki bo predlasral, naj da narod Rooseveltu priliko, da pokaže svoje vojaške in organizatorična zmožnosti.
Danes je postalo bolj jasno kot je bilo kedaj, da se bo sestavilo j veliko armado na podlagi prisilne J i JJa izbora in da se bo izvzelo pri , tem le one možke v vojaški staro-; sti. katere se v resnici potrebuje | v industriji trgovini in pol jedel-! stvu. Skoro trotovo pa je. da bosta [obe hiši kongresa do sobote uredi-j li posle in da se bo v pondeljek j definitivno odločilo o stvari. | R. H. Downman iz New Orleans. I predsednik Xatinona! Lumber Ma J nufacturers Association in novi načelnik odbora za dobavo lesa. Je izjavil:
I —• Na jugu je vsakdo za kon-{škripci jo. Ljudje ne morejo raz , umeti. kaj dela pravzaprav kon 1 gres. da ne s-prejnie predloge in u-' redi stvari.
I Kot izgledajo stvari sedaj, bo sprejel senat predlogo o izbornem ; popiseovanju v sredo zvečer ali pa j v četrtek. Če bodo vsi na mestu, j bo nekako 75 senatorjev glasovalo |za predlogo.
Brez prestanka prihajajo v kon gres pisma, v katerih se pozivlje člane kongresa, naj podpirajo administracijo.
Senator Wadworth iz New Yor ' ka je imel včeraj popoldne govor. I v katerem je zagovarjal senatno | predlogo ter svaril narod pred ve-j jliko pomoto nesprejema te pred-; loge. Dal je izraza svojemu prepri-jčanju. da jc splošna vojaška ob-' iveznost edina varna in zdrava po-j litika za Združene države in da st i o mora sprejeti za stalno.
Vjet nemški podmorski čoln.
Newport News, Va., 24. aprila. — Ena največjih ameriških bojnih ladij je vjela v mrežo nemški' pdmorski čoln U-36. To poročilo! so prinesli častniki z bojne ladje.1 ko so prišli sinoči na suho.
Pred nekaj dnevi je bilo zelo! veliko vznemirjenje v Hampton Roads in nikdo ni vedel, kaj je temu vzrok. Kdor je kaj vedel o! tem. je molčal.
Kakor pravijo poročila, je podmorski čoln poskušal priti v Hampton Roads, da bi našel kako ameriško bojno ladjo. Pri tem pa je zašel v mrežo, iz katere se ni mgel več rešiti.
Ko so častniki izprevideli, da .ie njih ladja a jeta, so se rado-voljno vdali. Podmorski čoln, ki ni bil mnogo poškodovan, so z 1 vlačilnim čolnom odpeljali proti ' New Yorku m se sedaj najbrže 1 nahaja v brooklvnskemu Navv Yardu.	i
Kaj se je zgodilo s posadko ' podmorskega čolna, se ne ve; naj 1 brže je bila skrivoma odpeljana 1 v kak jetniški tabor.	i
!
Angleška zmaga v Mezopotamiji.
London, Anglija, 24. aprila. — Turke smo pregnali iz njihovih postojank med Samaro in Iztabi- « alt. Včeraj so naše čete zasedle železniško postajo v Samari in v- , plenile 16 lokomotiv in 223 želez mških voz.	*
1
Splošna vojaška dolžnost.
Na nekem brzojavnem drogu 1 pri Calvary Cemetery v New Yorku je nabit napis: — Vstani, domovina te rabit 'if
V
Z bojišč.
e| London, .\nglija, 24. aprila. — a j \ era j so se boji, ki so bili zelo vro-j či, nadaljevali. Z veliko silo so I Nemci nadaljevali svoje protina--1 pade, ne oziraje se na izgube. Ob-»• držali smo vse ozemlje, ki smo ga
-	zavzeli. — Uspehe srno imeli pri • Roeux. Pri Gaaralle so Nemci iz-e, vršili protinapad, toda je bil od-d! bit. —
i Vjeli smo poldrug tisoč vojakov l' • in 30 častnikov.
Ob Bapauna-Cambrai smo zavzeli zelo veliko ozemlja in smo i prišli do St. ^uentiuskega preko-'i j pa. Zasedli smo vasi Plouich in -jBeaucamp ter mnogo jetnikov. Nočno poročilo: i Poročila o pondeljskih bi»jih t j pravijo, da so bili boji mnogo 'Ibolj vroči, kot se je mislilo. Na -Jfronti o<l (Voisilles do Gavrelle so i Nemci poslali v boj sedem divizij. Ne samo. da smo odbili vse so-vražne protipade, temveč smo od-
-	delke. ki so se približali naši bojni i črti popolnoma uničili.
Nek angleški k or je vjel nem-i [škili vojakov štirih divizij. Naše čete so napredovale na celi fronti. Od pondeljka zjutraj smo vjeli
-	več kot 2000 Nemcev.
i V pondeljek je bilo mnogo zrač-
■	nih bojev; naši zrakoplovi so napadli sovražnika, kjer so ga mogli najti. Naši letalci so poleteli daleč
•jza sovražno bojno črto in so bombardirali železniške postaje in kri-jžišea, skladišča in druge vojaške naprave.
► V zračnem boju smo izstrelili 15 i nemških letal; 24 pa smo jih po-1 i škodovali. Pogrešamo samo dve le-. tali.
' 9. in 23. aprila ni bil naš namen kakor pravijo Nemci, pre-dreti njih bojno črto. Naš načrt je ' bil popolnoma izvršen.
Pariz, Francija, 24. aprila. — Pri Sr. Quentinu in ob Oise so naše baterije živahno odgovarjale . na sovražni ogenj. Vjeli smo več » vojakov.
j Vršili so se vroči boji pri Kur-. tebise in smo napredovali. Južno od Rheimsa smo odbili dva nem-
■	ška protinapada.
j V Champagne so bili boji z gra-1 natami. V roke nam je padlo muo-, go jetnikov. Pri Eparges smo vdr-i li v nemške postojanke in smo se vrnili z jetniki potem ko sino porušili utrdbe. Nočno poročilo: Zaplenili smo štiri nemške 105 ' mil ime te rske havbice, j Pri Moronvilliers smo zavzeli nemške zakope. ki so bili polni mrli če v.
■
Sin nemškega cesarja umrl.
Kodan, Dansko, 24. aprila. — "Norges S. Handelstidenede" po roča. da je za tifusom umrl drugi sin nemškega cesarja, princ Eitel Friderik. O tem še ni uradnega poročila.
Španska se bo branila.
London, Anglija. 24. aprila. — Poslanica španske vlade, ki je protestirala proti potapljanju španskih pa mikov, vsebuje sledečo toč ko:
"Ako cesarska nemška vlada vstraja pri svoji izjavi, da je njer sklep v svrho, da brani svoje živ 1 jen je, potem naj ne bo preseneče na, ako Španija iz istega namem mora zahtevati zase prav;co, bra niti svoje lastno življenje."
Iz delavskega sveta.
Shodi po raznih premog&rskih naselbinah. — Telefonistom so zvišali plače. — Obletnica stavke.
""	" *	s
Glavni govornik na shodu v Tri-nidadu, Colo., je bil James F. Morgan, provizočni predsednik petnajstega rudarskega distriktti. Nje gov govor je bil kratek, jedrnat, ki se je nanašal na boj med ru-rudarji in njihovimi izkoriščevalci in končno zmago rudarjev.
V	hrvatskem jeziku je govoril Mike Livoda, znan organizator, katerega telo je pokrito z zarastki ran. ki so mu jih prizadeli beričL
V	talijanščini je govoril Joe Bossone. Med poslušalci je zavalo-valo po končanih govorih veliko navdušenje in v organizacijo se je vpisalo 400 novih članov.
Tslu/benei Ohio State Telephone Co. v Toledo, O., so zmagali v stavki in družba je morala priznati povišanje mezde.
Zgodovina stavke je zanimiva, ki je trajala pet mesecev in je končala s popolnim porazom kompa-nije. Razsodišče je priznalo uslužbencem povišanje mezde, a kompanija se ni hotelo podvreči izreku razsodišča. Posledica kompa-nijske trmoglavosti jc bila stavka. Kompanija je izdala do sto tisoč dolarjev za stavkokaze in obr-nila se je na sodišče za sodnijsko prepoved. Nekega dne je celo počila bomba v nekem preuočevali-šču stavkokazev. Stvar je bila ta-j ko nerodno prirejena, da je lahko vsakdo spoznal, ki ima zdrave mo-(žgane, kje je iskati bombovce. — Kljub preganjanju so usuzbenei vstraja!i v stavki, in posledica je bila. da jc morala kompanija na kolena in so se uslužbensei po petmesečni stavki vrnili zmagoviti na delo.
Rudarji iz dolin Allegheny in Kiskiminitas, Pa., so praznovali obletnico stavke. Več kot dva tisoč rudarjev iz Glassmera, Ilitesa, Cregbtona, Valley Campa, Har-wieka, Russeltona, Superiora, Cur-tisvilla, Colmervilla, Bairdforda, Brasburna, Mete alfa in Puckety Creeka je prišlo v New Kensington. Mnogi so prišli v pspremstvu svojih družin, s sabo so nosili štan-dane. na katerih so bili napisi, ki so se nanašali na njih boj.
Govorniki so nastopili v angle* škem. hrvatskem in italijanskem jeziku, ki so želi buren aplavz.
Don Coal Co. v West Virginia, je podpisala pogodbo z organizacijo rudarjev. Priznan ie osemurni delavnik, unija, sploh vso pridobitve. ki jih imajo drugod organizirani rudarji.
Rock Island Železniška družba v Chicago. 111., je po kratki stavki priznala prožnim delavcem 2 centa povišanja mezde na uro. Družba je prv i dan stavke ponosno izjavila, da ne poviša centa pri mea-li. Ko je stavka trajala par dni, opate in krampi niso hoteli sami lelati. so železniški magnatje od-lehali. Spoznali so. če ni delavcev, la lopate in krampi ne delajo djub grožnjam, in privolili so povišanje.
Žito za zaveznike zgorelo.
Erie, Pa., 24. aprila. — Požar je unoči uničil več kot 200 tisoč bu-iljev žita in leseno dvigalo, last Western Transportation Co. Žito ie bilo namenjeno za zaveznike. >koda znaša nad pol miljona dolarjev.
Pošiljateljem denarja«
i
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v At* atriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika kei nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVBDKA FRANK SAK8ES, 182 Cortiandt Street, ______ Kew York, K. Y,
uOLAS NARODA1'
(PtofMtuiMtrJ Owned potil« »II kj tka
IKtXliio iuiliiiiic ooariiT
wm4Jnr	n	NeV*mti*e-) LOU$e ,B„| || xmm.
C Cortlandt Btrr« BoronjSTof Manhattan, New Tort Caty.' S!*?"1 ■a Mlo Mo velja li* aa Aaarlka Za eelo leto na meeto New Xor* 100
la Oaaaf«JO Za pol leta sn mento New Xork_ B.00
»a Hi Ma__________ atO Za ietrt leta aa mmt« Htm Te«! UO
m jafat lato----------m Za inonanatvo aa ealo leto----14»
-qLAfl HAMODA" iabaja m> dan iaiai iaM nedrij In praHlcoy.
HL Al N A K O D A*
("Voice of Um People") lan« every da j except Sunday« and tUHeijit
__Sobecrlptlon yearly 13.50. _j
DcfU brce podplea la oeebnoeU ae ne pHoMo*Jo. Dmv naj ae blagovoli potil je ti po — Money Oder 9M gils i m I' kraja naročnikov proalmo, da aa nam todl prejtej« MtiIHi 1
naanant da hitreje najdemo naslovnika.	j
P»piaoai ta peHlJatram naredite ta namlevj "C L A g NAKODI" «1 Oarttaadt Wt,__Wew Tert Otty. j
Tvlrfna: 4687 Cortlandt.
Patriotični junker j i.
-o-
O velikem uspehu delavske stavke v Berlinu in dru-cih nemških mestih nain prinaša neko poročilo iz Nizo-, umik«.
Obenem nam to poročilo razkriva tudi patriotizem, nemških junker je v in nenasitno pohlepnost agrarcev.
Takoj spočetka, ko se je pojavila draginja, so že sumili, da imajo a^rarei skrita živila. Draginja je bila samo umetna, ker so agrarei poskrili eele kupe živi.
Delavsko časopisje je vedno zatrjevalo, da bogati ne rpe nobenega pomanjkanja. Za dobro plačilo so dobili vse, kar so si poželeli.
Kolikor večja je bila sila in stiska, tembolj so se urno žile pritožbe. In pri zadnjih demonstracijah v Berlinu je bila prva zahteva, da se naj poiščejo in zaplenijo skrita živila.
Vlada je dobro vedela, da imajo agrarci in večji po-M-stniki skrite pridelke. Od časa do časa je vlada sicer iz-j dala naredbe in pozvala, da naj oddajo živila; uvedla jej tudi preiskave.
Narodni junak Hindenburg je celo sam izdal patrioti« en poziv na poljedelce, toda ta poziv ni imel nikakega uspeha.
Kakor se je že pred časom poročalo, so se nižje obla-• ii po raznih okrajih zoperstavile preiskavi. Celo državni svetniki, ki so agrarci, so delovali na tihem z manjšimi posestniki in jim pomagali.
Državna vlada si ni upala strogo postopati, ker se je I K) posameznih državah pojavilo nasprotstvo.
Zadnje demonstracije pa so vendar dosegle nekatere) izpremembe. Bile so tako velike in obsežne, da se je vla-| da bala, da pride do javne revolucije.
In vlada je sedaj storila to, kar bi morala že davno storiti. Vlada je odredila po vseh mestih in vaseh strogo preiskavo za skritimi živili. Preiskava je bila odrejena za vso Nemčijo.
Zdaj te naloge ni oddala okrajnim oblastim, temveč ie vlada poslala svoje komisarje iz Berlina in dragih o-I. rožnih mest. Preiskava je bila tako obsežna, da so preiskali vsa poslopja, tudi neobljudena, tudi najmanjši kmetski hiši niso prizanesli.
Uspeli je bil Čudovit.	4
Potrdilo se je vse, kar so pisali delavski in neodvisni meščanski listi. Vreče žita in krompirja, cele kose slani-i*c so našli v vseh različnih skrivališčih: v podstrešnih sobah, kleteh, v praznih hišah in zelo zakopane v zemljo.
— Oblasti so bile presenečene, — pravi neko poročilo. — nad neizmernimi množinami živil, katere so našli na ta način.
Preiskava je bila zelo natančna in vestna. Oziralo se ni na nikogar; preiskali so hiše in posestva najbogatejših ia najuglednejših.
Poljedelcem so pustili toliko, da bodo imeli za svojo družino dovolj do prihodnje žetve. Ostala živila bo država razdelila po državi in bo za nekaj časa odpravljeno pomanjkanje.
Skoraj gotovo ni to šlo tako gladko od rok.
Manjši posestniki pa so bili zelo uljudni in so privlekli vse na dan, kar so imeli. Najbrže so izvedeli, da so ve-. Jeposestniki pospravili pridelke in so hoteli na njih vzeti vzgled ter so hoteli ob času pomanjkanja tudi okusiti j malo boljšega življenja; pri tem pa niso se zavedali, kako >elik je njihov pregrešek.
Konfiskacija živil po celi nemški deželi je velik korak. Kaže se nevarni položaj Nemčije ki ne more od zunaj dobiti življenskih potrebščin.
Samo Nemčija more zahtevati in izpeljati tako zaple kite v, kajti le v Nemčiji se more zapreti uvoz.
Na drugi strani pa zopet vidimo velik pohlep nemškega juiikerstva. Spoznali so in videli težki položaj svoje domovine, vedeli so, da preti razpad vsled lakote.
Sami, ki ae ponašajo s patriotizmom in vedno psuje-jo delavstvo, ne občutijo pomanjkanj?.
Dobiček je junhcrjcm vedno večje važnosti kot pa domovina._
Nesreča.
Ko oU fia Lotxia in Ida Rosenj d© Weatern Ave., v Chicagi, pa^i del je Bomu ia neke hite, ki jo j popravljajo, kamen aa fdavo; km-1
m&a j* ^vUfcivi ua B^CTO km ml
7
| jo tudi ranil. Otroku, ki je žel med | njima, se ni nič prigocfilo. Odpeljali ao era t Iroquois bolnišnico, kjer so dognali, da eo se mu pre-trosle moican«.______
Dopisi. „
Bessemer, Pa.
Veselega sploh nimam kaj po roeati rz temaie slovenske naselbine. »sanio da malo povem rojakom. kaj s» v rodna podporna društva, kateri jih ho^e držati mj n« kakor nekateri reve. ds ima društvo pri sodčku pive. kakor se je to ravno tukaj zgrodlo. j
Tukaj je- umrl dne Irt. aprila nas rojak Josip Pečjak, star :'.4 let, doma iz Zagradea j»ri Zoženi-1 j herkn lia Dolenjskem, ttolehal jellied tri uiescce in ni Ml pri nobe 1 !nen: društvu; za to se ni zanimal, 'dokler ga ni položila bolezen v' 'posteijo. akoravuo so mu rojaki j prigovarjali, da naj pristopi v društvo, dokler je bil krepak in j zdrav, a n« to se je spomnil par tednov pred smrtjo. Siromak j brez denarja, v društvu nobenem J pri tujih ljudeh. V bolnišnieo so ! ga peljali dvakrat, a niso ga lio-, toli sprejeti, ker so r-Jiali. da je brez groša. Srečen je bil. da je bil J pri Mrs. Grubebiik na stanovanju, ker ona mu je stala ob strani •do njegove zadnje ure in mu skr bela za vsako stvar bolje, nego v 1 bolnišnici. Pa to se ne dogodi po-vsod med tujimi ljudmi. Nazad nje je Mr. Grubelnik zahteval nje njegovo truplo v svoje stanovanje. da so ga eez noč mogli pri-J ti rojaki še enkrat obiskat in vzet od njega zadnje slovo. Pokopali smo ga dne 17. aprila na katoliško poko«]vsdLšee sv. Autoiia z vsemi cerkvenimi obredi, kakor se vsakemu katoliku spodobi.
Premislite, rojaki, kako je to žalostno, ko smo ga peljali k pogrebu brez vencev in samo mrtvaški avtomobH je bil in za njim nas komaj sedean možakov in ena | žena ter par otrok. Ako je človek pri društvu, kako je lepo videti pogreb, ker koraka za njim dru štvo s svojimi zastavami.	j
Imel sem priliko opazovati minuli teden v Farrell. Pa., pogreb, nekega Srba, ki je bil član sokol-skega društva. Kako je bilo le«po videti ta sprevod! Pred njim jr igrala sokolska godba, za njim pa eelo društvo Sokolov v kroju in z zastavami. To se vidi, ako elovek pripada k podpornim društvom.	j
Morali smo se obrniti do dobrosrčnih rojakov in rojakinj za mile darove, da smo nekaj dobili za pokritje pogrebnih stroškov. Na-' bralo se je skupaj $64.75. Srčna hvala vsem darovalcem iii daro-' valkam!
Tukaj lahko vsakdo vidi, kali-ko so potrebna podporna dru-; štva, zato naj se vsakdo, kdor ni v podpornem društvu, zavaruje.; dokler ni prepozno, ker po toči zvoniti je prepozno.
Josip Glavnn. j
Willard. Wis. j
Ki«* še čakamo časa, kateri nam je določen za obdelovanje polji, namreč mesec maj, mi dopušča čas, da se nekoliko oglasim v priljubljenem mi listu "Glas Na j j roda".
Pred prvim majem se ne pulo-, i tirno veliko delati na polju, kveč-! jenm so seje oves koncem aprila ali za-četkom maja; krompir pa sadimo šele koncem maja. nekateri pa tudi sredi junija, iu koruzo ravno tako.	j
Sicer se pa Slovenci ne pečamo veliko s poljedelstvom, samo toli-j ko, kolikor kaka družina potrebuje zase. Glavni in gotovi pridelek je tukaj seno. kajti trav« zrs ste ne veliko manjša kakor žito. Tcraj ni čudo. da se največ peča-J mo z živinorejo. To je tudi na.j -• i lažje delo in še precej dobro pla-j | ("ano.	|
Seveda ne raste trava tako dc-'bro na vsaki zemlji. Kjer je peščena ali pa močvirnata zemlja, ni taka rast, zatoraj naj vsak, k: kupuje zomljo, najbolj pazi, da ne kupi peščene ali močvirnate zemlje. Posebno pazite, rojaki, da J pregledate vso zemljo, kolikor jo mislite kupiti. Sedaj na spomlad agentje hvalijo vsako zemljo, naj. si bo taka ali taka. Previdni mo-( rate biti sami. zakaj kar hodetc kupili, to bodete imeli.	!
Naš gospod župiiik se precej zanimajo za naseljevanje Slovencev na farme. Sedaj v kratkem s j opisali kraj okoli Willard a v Glasila K. S. K. J. in so tudi pisali, da vse raste. Malo se roi vidi čudno, kako gospod župnik vedo za ves okraj. Da pa ste pisali, da vse raste, se mi pa zopet čudno vidi, da niste zapisati tudi, da vse ne dozori Kje ste se to naučili t Ti ne morete vedeti sami, da vse raste, ker ste komaj dva mtnnrm pri
W	todi nirte bili fe
v Tfcj^ržari, YmU, tukaj j«aja
^^^^BttyrflSflpMrfllfriT Mii^^	itfSTnut irwm'ifYJiT'
GLAVNI ODBOBNIKI Z. J. P. D.	_
Predsednik: PRIMOŽ KOGO.T. 9304 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Podpredsednik: J. A- MATIJAŠIČ, c.|of Woodlavrn Trust Co., Wood-la wc, Pa.
GL tajnik: .TOS D UP IX. 81;"» Bradley Alley, Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: Pl'TER SRXOVR&N1K, P. O. Box 591, Forest City. Pa.
Blagajnik: ŠTEFAN' I10RVATIČ, e. of First National Bank Alliquip. pa, Pa.
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGX. HUDE, 82 Cortlandt St. New York. N. Y.
NADZOENI ODBOR:
za slov. oddelek: Ga. FAN I SUŠ MAN. Forest Citv, Pa. FR- LAVBTČ, Cleveland. Ohio.
za hrvaški oddelek: JOS. VINCETIČ, Monessen, Pa. IVO MAT AN, Monessen, Pa-
Slovenskim pevskim društvom.
IZ URADA
Z. T. !E=>. TDm
JOHNSTOWN, PENNA.
Prejšnji mesec sera naznanil pe-j srni. katere bodo r>ela vsa pevska društva skupno. Nekatere teh pe-' smi imajo posamezna društva. —j dnurih pa zopet ne.'
Ako kako društvo nima kake' pesmi, naj mi to kar najprej na-i znani, da vem. koliko jih moram' napisati in jih potem razpošljem.;
Poživljam društvene tajnike, da' mi naznanijo, ako se namerava l jo njihova društva vdeležiti koncerta. Do sedaj mi je bilo samo privatnim potom naznanjenih deset društev, ki mislijo sodelova l ti pri te.i prireditvi.
l>a bo pa stvar bolj jrotova. za-j to prosim, da se na društvenih se- i jah za trotovo sklene, ako jrre dru-1 štvo na koncert, ali ne.
Sklep naj se mi potem naznani'
Pripravljati s? moramo že se-! daj in ne smemo več odlašati. Od. števila sodelujočih društev bo tu-' di odvisno, ali bo «mo en kou-j cert. ali pa dva. Ako je več društev. potem pri enem koncertu j ne bi mosrla vsa nastopiti, zato se' morata prirediti dva koncerta.
padati slana sredi maja in začne padati h koncu avgusta. Nadalje j pišete, da je še mnogo lepe in do-! bre zemlje tukaj na prodaj. Ali vprašanje je, kje je tista dobra in ; lepa zemlja. Na Willardu gotovo ne, kar je je bilo. je že vsa prodana. To si zapomnite! Ni treba toraj da bi rojake v nesrečo spravljali še vi, ko jih agent je j zadosti.
Sliši se tudi, da niso zadnje vo-i lit ve prav izpadle za vas, ker ni ves slovenski odbor v townu. Zal to sem tudi jaz, da bi bili prišli! Slovenci na površje, kajti za to! .sem tudi delal. Da jc pa niala iz j prememba, krivi ste vi. g. župnik. Zakaj se mešate v politično stvar. I ko imate drugje dosti dela? Izvo j ljeni možje za to loto so vsi za aia-; predek farmerjev iu za njih ob 1 stoj. Recs je župan Nemec, ali njegova poštena denavnost nam jamči moža, kakoršnega potrebujemo. Izvoljeni so bili sledeči: za župana George Hintz (Nemec),' za supervisor j a Frank Boh in John Bojak (Slovenca), clerk Joe j Lmnka (Slovenec), treasurer An j thonv Župančič (Slovenec), ases-j sor John Potkovšek (Slove-nec).' konstabljerja Frank Ltajkovič in! Joe Pestar (Slovenca), za justice, Joe Ule 'Slovenec''.
Sedaj pa končam moje dopiso-, vanje do prHiodnje zime. Do takrat pa pozdravljam vse čitatelje tega lista in vse farmerje.
Former.
S pota.
, V Colorado City so 14. aprila priredili v slovenski društveni dvorani šaljivo igro -'.Zaklete sestre kraljice". Svoje uloge so go spice Annie. Frances in Mary Novljan kaj lepo izvršile. Ravno j tako tudi Viktor Posega, ki je( imel ulogo gospodarja zakletega; podzemeljskega gradu. Igral je! izvrstno. Tudi drugi tri jo rojaki: Tomšič, Sikola in Boje so se pokazali kot zelo dobre igralce. Bilij so drvarji v bližini podzemske! jame in so bili na lovu Mlinar j Fahjančič, je napravil mnogo! smeha. Proti koncu pride do prepira med drvarji zaradi treh za-kletfh knrijičin. katere bi vsak rad rešil. Kraljičine so z vrvmi potf/gnili iz zakletega gradu in gospod Vrag so je z veliko težavo poslovil od njih. ki so bile obsutc z diamanti, na glavi pa so imele zlate krone. Gospicc, ki so igrale kraljičine, «o vrle naše Slovenke, ki so tukaj rojene.
Tukaj je le 60 slovenskih roja-
kov m da vlada med njimi lepa
> v--	■
i
V	toni slučaju pa bi moralo bi-1 ti tudi več skupnih zborov. Ako se pokaže potreba, da bomo ime-il dva nastopa, moramo skupno' dvakrat nastopiti in vedno z dru-srimi pesmimi. Zato se morajo-določiti nove pesmi. Da bo pa to mojroče, zato prosim posamezna! društva, da mi kmalu prijavijo svoje sodelovanje.
Vsako dmštvo ho tudi zase pe-j lo po dve pesmi, katere mi naz-i nanite. da ne bi dvoje društev! imelo na prosrramu eno in isto p«1-' sem.
Ne odalšajte predolgo, kajti imamo samo še štiri dobre mese-i ce in čas na^l^ beži.
Kazmišljujte tudi o pravilih. Kar smo sklenili na zadnjem! našem zborovanju v Johustownu.j je pomanjkljivo in se morajo ne-i dostatki popraviti, kar se pa ne j more temeljito popraviti, ako ni-! smo o vsem tem že dolsro prej! pridno razmišljali. Torej : na delo!
S pevskim pozdravom ___Ign. Hude.
sloga, vidimo it tega. da imajo lepo dvorano ali takozvani Narodni doni. Povečini imajo svoje hiše iu delajo na železnici ali pn I v rndotopikiieah.
Mesto je zdravo in leži ob vznožju visokih snežnikov blizu Colorado Springs in nekako sredi i med Pueblom m Denvcrjem.
Dne IG. aprila je nek Poljak | v streli! svojo ženo in njenega lju-ibimea ter samega sebe. Sumil je. da mu je žena nezvesta. Omenje-,nega <lne je prišel ob 7. uri zju-jtraj ]>od okno in je videl pri svoji I ženi ljubimca v ljubavnem polo-j žaju. Vstrelil je na ljubimca, že-I na pa je zbežala, vendar pa jo je obstrolil in nato še samega .sebe.
V	Denverju sem videl sliko te . žaloigre. Slika kaže ljubimca s | harmoniko, poleg njega je nezvesta žena in pri hiši mož. ki strelja skozi okno.
Matija Pogorele.
Prošnja za knjige.
Prejeli smo sledeče pismo:
Ahmednagar, Indija,
H. marca 1917. [Izdajatelju ''Olas Xarodn
Xew York, X. Y.
I Cenjeni gospod:
j Xadaljujoc wo je pismo št. 3 z dne 1. marca 1917, želim povedati, da sem bil naprošen za več hrvatskih knjig in želim, da se to oznani v Vašem listu, da nam zlasti hrvatska društva v Združenih državah pošljejo kar največ hrvatskih knjig, katere moiejo pogrešati. Vera, da v tem času nimate mnogo knjig na razpolago, j toda pomisliti moramo, da so jet-jniki potrebni usmiljenja. Poskr-I bel bom, da bodo kaijige vrnili ! vsi oni. ki jih bodo prejel L kako v hitro jih preberejo. Prosim, po |šljite kar najprej mogoče. I Zahvaljujoč se Vam za doseda-jnjo naklonjenost, ostajam z vsem j spoštovanjem
j Krast "\Vixller, Prisoner of v.-sr, 094, A Camp, Sect. 4.
Alimednagar, India.
Rad bi izvedel za JAKOBA BE-CAJ. Doma jo iz Grahovega pri Cirkniei na Notranjskem. Pred šestimi leti sva bila skupaj v Thomasu, W. Va. Slišal sem, da se nahaja nekje v Milwaukee, W». Prosim cenjeuc rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi nsswsni. ati naj se pa sam offlaai svojeam bratu: Eudolph Be8i», Box 6d4, South Fork, Pa
. ^•^^^aiaSLiJ^i.uir-f I lMSn W ...*M
Rad bi izvedel, kje se nahaja AN- ( TOX DERMOTA. Pr. ,1 dvema \ letoma sva bila skupaj ua Re- , lianee. \Vyo. t"e kdo izmed rn-«j jakov ve za njegov naslov, naj:! pa mi naznani, ali naj se p:iI sam javi. — Anion KuznarJ t Reliance. Wyo.	'J.">J7—I i
15. maja i
SE VRŠI DRUGI IZLET NA FARME V ST. HELENA,'
NORTH CAROLINA.
_ f i
»
S*. Helena. X. ('.. le/i \ bližini! velikega mesta Wilmington. X. j C., in tu ]:namo še z sto izčiiče-j uih razoranih farm. Zemlja jc! izbrana najboljša in razdeljena vi farme po 10 in tudi več akrov j Tukaj rodi vs»\ in sicer S mes-ev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče itn ne prtvnraz. Dobra pitna voda. j Od že preje označenih larm soi prodane Št. !», 11. 12. 19 in 14. Tuj zdolaj opišemo zopet par farm. ki, še niso prodane.
Farma št. 16. — Izvrstna mala' farma, obsegajoča 10 akmv fine zemlje. Lepo barvana prikup-ljiva hiša. Mala šupa. X«! prijaznem kraju ob glavni cesti, poleg postaje. Vsa zemlja je izčišče-na in kakih osem akrov je izora-nih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena $1150, plača se $2S7.50 takoj in po $172.30 na leto v petih letih.
Farma št. 19. — Ta farma obsega 10 akrov. ima prostorno hišo s š t i ii ii i .sobami, prijazno pobarvano. Mala šupa. studenec in maJi viuograd. Leži ob glavni cesti, blizti pr>staje. eerkv.» iu šo le. T1 j akrov fino obdelanih in ostalo jc dobra zeirjjn katero st lahko še izorje. <'■>• potn-bno. Xa | to farmo se lahko takoj naselite.: Lepa prilika priti »lo dobre far ' me. Cena $11 ".O, plača se ^287.50j takoj in $172 30 vsako leto v th» • tih lotih.
Farma št. 21. —- Deset akrov i ; fine zemlje brez poslopij. • Kupec | j lahko rabi sosednje poslopje, do-j jklcr si ue zgradi svoje lastne iii^eJ ; Ves materij al za zgradbo poceni.' j Leži na severno stran železnice i •okrog milje od postaje, cerkve] j in ljudske šole. Vsa zemlja je iz I ČiŠcerta iu polovico izorane. Osta-j jlo se takoj laljko izorje. Cejus i J $300, plača se $125 takoj in poj !$73 na loio v petih Ic-tiii. j Farma št. 276. — Ta farma ob-j sega 11 akrov prav ob progi At-| i lan tic Coast. Line želo'nice in je1 j blizu postaje. Vsa zemlja je izei-j j ščena lesa. Sedanja cena je $700 i i toda nadaljuje se z delom in pri-! štelo se bo š-^ stroške z:>. razne na-iprave. Pogoji: eno četrtino najprej in ostanek v letnih obrokih v petih letih.
Enakih farm ie na izbero in 1n-di imamo mnogo zemlje zn pašni-!ke, katero zemljo naseljeniki lah ! ko rabijo, dokler ni prirejena za : razprodajo.
A'sa zemljišča so last Mr. Hugh ' MacRae i Co. in na zemljis'ih j ; Mr, L. X. Johnston superinten-| dent, kateri daje naselje .icem na-; svete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agentov j in zato tudi ne kliče špekulantov, i za katere ni prostora v i en kra-| ju. Namen družbe je. da se vsak ■sam prepriča in potem šele kuni. j Družba noče špekulantov, nmpr1 ; le pridne naseljence, ki si hočejo j z delom vstanoviti svoj dom in n-' i pa z mešetaaijo. Take potrebuje-j ; mo. pa nobenih drugih, ker za j zadnje pri nas ni prostora. ; Za natančnejša pojasnila piši*e j na
North American Farms Assn.
(Inc.)
'17 Battery PL. New York, N. Y.
BOLKČmni v HUTU. BOLEOm If A 9T&JJTKE, WBVMATIZm, OHROMELOST KOSTk, ] ZBADANJK ▼ KSliU, \ ZBADANJS V HRBTU. J
ras rspeino sdrsvilo, ki , imennjs	\
REMO!
tLIČJNO ZDRAVILO FROTIPROTIKSKO
Ens steklenica stane en ' dolar, tri «teklenice 12.80, ! iest steclenic vspeino in po- i palno sdravljenjo celo pri ' sanemarjenih slučajih, celo j zdravljenje »tane $5.00 i po- l itnino vred-
"Vi lahko pišete meni s ! osirom na katerokoli bolezen l in prejeli boste najboljše pojasnilo in ostalo bo popolno« ma tajno."
NAROČILO.
steklenic REMO PROTI-
FROTINSKO ŽLIČNO
ZDRAVILO in prilotim
$---ln--sentov,
Naslov -----
JTem potom nsroism____
HARMONIKE.
Rad bi izvedel, če ima kdo na prodaj harmoniko Lubasovega ali Felich.ovega izdelka. Zadnji je bil v Milwaukee, Wis. Xič zato. če je že rabljena, samo da ni pokvarjena. Pišite na:
Math. Kreps, I 'OX TO3.	KI v. Minn.
(24-2fy—1)_
DELO!	DELO!
IŠčean delavce za delati v irozdu 4ajse. lokse. polk in stebre Dober los. zdrav kraj. Plača je ed cedre, tajs I 13r. II 7; hemlock l 12; lol< s 10. polp :V: stebri 20.4 13<\ 23.3 30( . :{0 :>->. :».-> 43. 40 30^, }."» ?>0r in 50 $1.25: 10 čevljev 5] _• in 7 ali s čevljev
•Tolin Prosen. I'rosen Camp, I »i*jr Bay. M :.-h.
IwJid bi izvedel i :i svojega očeta JOSIPA ADAMIČ, podoma če Brankovec iz Brankovega pri Velikih Laščah. Prod 9. museci je bil tu v Clevelaudu. Pr' l odhodom mi ni nič povvlal. kam gre, zr.to tudi ne vem. kj ? se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani, ali na.j se pa sam oglasi svojemu sinu: Joseph Adamič, 919 Addisoa Road. Cleveland, Ohio. (23-27—4)_
Rad bi izvedel za naslov JAKOBA VERA XT, doma iz Harino vasi. fara St. Peter pri Xoven*. mestu, Dolenjsko, zadnjič je bival v Clecelandu, Ohio, te-r JO-SfPA-BREGAXT. doma iz St. Marjete na Dolenjskem, zadnjič je stanoval v La Salle. 111. Ce kdo ve za nju naslova, prosim. naj mi naznaui, ali naj sj pa sania oglasita, imam jima poročati nekaj zolo važnega. - -Alois Pangre, 429 Virginia S*.,
\t;i-----Tiru.	oc i\
Družba sv. Mohorja v Ameriki?
N*e! — Vendar, ker tako težko pojrreSaino lepih Mohorjevih knjtj;, je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SIX)VENCEV, Ha l>e preskrbela ue. kako narlomestilo. Zato bo iz<iy'.a
leto 1918
sledeC-i književni dar:
1.	Koledar "Ave Maria" tm Mn 101«. V koIe«Jarjii imenik u.l«>v po posameznih napclbiuali, prav tako. kakor Jp iiuela Lrružt>a bx. Mohorja.
2.	Iz iivljeuja. Knjijsi i>oveili. nadomestilo Mohorjevih Vočernlr..
3.	Iz nta do srca Brošurica, ki bode globoko posegla v naše vsakdanje življenje.
4.	Aacleško-slovcnski katekizem (Baltimorskh v slovenščini lu aneleWisi.
Vse te knjige bculo <iobili rojaki samo z«
EN DOLAR
| udulne in 10«:. za i»o5iljatveiie stroške, ako se priglasijo
do 30. aprila.
V	vaald naselbini )
V	vsaki župniji > lSčemo poverjenikov, k t bi nabirali ude.
V	vankem društva )
Vaa pojasnila, cirknlarje za razdelitev v reklame, nabiralne injle. *e dobijo brezplačno pri tajniku Zveze.
Zveza Katoliških Slovencev
C er. MASK'S PL,	NEW YORK. N. I.
RAZPUTIN
IN
bivša ruska vlada«
Zelo sia\en in zelo moder Rus, prolesor .Maksim Kovalevsk^j, mi je nekoč rekel: — Nikdar ne govorim o Rusiji sedaj, ko se nahajam med svojimi prijatelji v Parizu če bi storil to, bi mi tega ne \rjeli. Mislili bi, da sanjam ro-maue. - Cl« aieneeau (francoski državnik) je rekel nekoč: — Že dobro, stari uioi Mi dobro vemo, da nas hočete le malo povleči. — Od onega časa sem molčal glede ruskih zadev. —
Jaz sam sera se izuebil tega veselega skeptieLzma, istoga razpoloženja, da bi smatral vse povesti glede Rusije ra fantastične izmišljotine. Veliko teh storij je izmišljenih . veliko jih pretirava i	razliko med Rusijo in aapadno
Evropo. CV s« pa odšteje te, osta u.* se \ cdno veliko informacij glede poteka dogodkov v Rus*iji, k so resi i i n i, daakra v no zvene čudno v uš^-sih zapadnega človeka. l e hoče svet sploh kedaj razumeli Rusijo, morajo oni, ki se nahajajo \ posesti takih informn-eij. slednje po možnosti razširiti.
Kar ho<"em povedati sedaj, l>o trotovo zvenelo bolj kot kratka senzaeijonalna storija; kot pa z.i pt«'k dogodkov v dvajsetem stoletju. rita tel j pa rnora imeti vedno pred muni, da se Rusija ne ua-haja v dvajsetem stoletju. Nj«*n stari vladni sistem je spadal pravici v srednji vek. Masa ruskega naroda je bolj nevedna, bolj pogreznjena v praznoverja ki-r s.» bili naši pradedi prod 400
To jc dežela, kjer mora skoro vsal nositi uniformo: od kabinetnih ministrov navzdol do šolsk' dec dežela, kjer morajo imeti trgovci oblastveno dovoljenje in < in. sorazmerno z njih letnim pro-j m. ' in; dežela, v kAteri nima parlament nikake besede in kjer <-sta.i;ijo ministri, katere se javno do!/i izdajstva, na prostih nogah, re da bi kaj odgovorili Taka de-T.ehj jc seveda ločena s prepadom! «»d drugih, ki so sprejele vase med erne ideje ter jih tudi udej-
Ni je stvari, ki bi mogla boljše # os ve liti ta prepad, kot je pove«* I	ruskem menihu Grigoriju Raz
p itinu. R-»j«m v oddaljeni sibirsi:: v.i -vi, j« do*< j;el ta m0z starost tri desetih let, ne da bi kedaj dal po vod za misei. da 1m> nn katerikoli 1 11 h ii kedaj vsnneirjal svet. l*ii-val jc bomo irobrr'sb© in še ta
o: iia mu ni storila ničesar do 1 bregn. N" je v ova m«»rila je bila ta^ ko štaba ill njegove navade tako Ki jtivn«. da se mu je ruidalo pri- . iroeU Kazputin. kar bi se lahke -prevedlo i izrazom "aiuazam i p* Pod tem priimkom j«* bil b> / znan k«»t njegovim pranim imenom	-
Ra/putiu ve jp ukazal vredne ga prumka ki se ga mu je nad«* j«lr» ' Ktal j* isti do *voje grd'"1 '
Mlademu niozu ui primanjko - spretnosti v enem oziru. Bil ' > preoej bisrtrovrden in zapazil. 1 /ivi v s»\etu. v katerem je u -»f>evai humbug Kmalu j* *po ' zr.il da nu »steno delo ne fco 1 nikdar ne*lo dohodkov, s kateri s mi bi zadovoljil Kv«>ja n aim en j a ' P redno je dosegel trideseto leto, 1 je uaiiel pot. Sklenil je okoristiti se * pripmutoifljo in prrxnover jem. ki ga je ua&*>] vsepovsod J krog	V tem namenu je po 1
stal potujoči me tuli m pričel oznt n.iati novo \em	1
\ Rusiji je zelo pogosto nre at» 1 k ljudi te vrate. Zanimanje za nove < verske nauke je iivo in splošno 1 rujtiujeiio. Kaj je Razputin prav- ' /aprav oznanjal, se sedaj več- ne * ve. Znano je le toliko, da je za- ' hteval »kupno kopel j možldh in ' žennk z namenom. *'da »e prema- 1 ga m ubije mmo'*. Pridobil »i je < re'taj prvr/encev in to se zgodi < pri vneli, ki oznanjajo v Rusiji s kako novo vero. Lt gotovih vzro- J kov ie njegov nauk prav posebno ugajal ženskam. Svoj«; dele je Rasputin rajrpredel p<M-asi od niz kili do \iijih slojev. Telemo je i bil prikupljiv in t*j prikupnosti < je d wl%l še gotov duševni vpliv. < \jfHro%a volja je bila močna, in I /eruske je znal hipnotizirati na na- 1 fin da so postale njegove sužnje, j Ni vrjetno. da si je stalil za t «voj cilj vplivanje na najvišje « kroge, kajti vas kaže, da ni imel < m k dar prav« ambicije. Iskal je te materij si neg a zadovoljstva. Ka J k or hitro se ura je nudilo to, m ni > v< .isefcu ali oaiast. Vr ls
, jetno je, da se je le slučajno se i znanil z žensko odličnega poko-
-	lonja in visokega stanu, ki ga je
-	uvedla na carskem dvoru. Na
-	slednjem je bil njegov uspeh ra-i piden. Visoke dame so postale nje-
-	gove zaščitnice in varuhinje. Ca-i riei se je predstavil kot svetega ? moža. kojega molitve bodo goto-, vo pospešile ozdravljenje mladega eareviča. njenega sina, ki je; žo dolgo bolehal za neko ne ozdravljivo boleznijo.
Takoj v pričetku je treba zavr-
-	niti kot izmišljotine številne i škandalozne povesti glede raz-
-	mer j a med carico in G-regorijem
-	Razputinom. Ena usodepolnih po-i sledic ulosje, ki jo je ta lopov igral
>	v Rusiji ia nje političnem življenju. je ta. da verujejo milijoni
j ruskega naroda v te nesramne . storijo. Karkoli se zgodi na skriv : nem. se prav gotovo tisočkrat 7)0-; veča z zlobnimi jeziki. Sramovali bi se sporočiti le deseti del tega.! ■ kar se je javno govorilo glede po j aeije Razputina na ruskem dvo ru. Ena stvar pa je po mojih mi-j
>	slih resnična, namreč to, da je . prepričal carico o svoji zmožnosti
ozdraviti eareviča ter ga naprs viti močnim.
S tem svojim drznim zagotovi ! lom si je pridobil oblast nad du- j i tiom ženske, koje zdravje in žive- i
>	ni sistem sta bila močno izpodko- j pana vsled dvajset let nej>re.sta-
. nega neunira in strahu. Če bi osta-
•	Io pri njegovih lastnih željah, bi1 ' se Razputin gotovo ne poslužil te
I svoje nadvlade. Bilo pa je v Ru-
•	?-"iji dosti ljudi, ki so .se vedno ozi- j rali za možnimi poti, ;k> katerih bi mogli vplivati na carja v inte-j
1 resu birokrat i enega vladnega si-i stema. Ta vladni sistem je bil še j j vedno v veljavi, kljub obljubam ' ustave za časa vs*taje 1. lfHXS.
Odkar se je dalo ruskemu 11a-' rodu to obljubo, so čutili ti skriv-1 ni v tod ar j i Rusije, ki so imeli vso! resnično oblast v .svojih rokah, da j se mora boriti birokracija za svoj ol/stanek. Ta boj je bil dolgo časa • uspešen, posebno radi počasnosti i s kaiero se loti Rus vsake stvari, i Duma nri imela nikake moči. Bila j je zbornica, v kateri &e je le raz pravljalo. Postave se je lahko u i vel javljalo brez njonega sodelo vanja m ministri niso bili obvezani priti pred zastopnike naroda ! One. lu so to storili, se je kmalu poslalo v pokoj.
V zadnjem času se je občutno •»živila mržnja med naprednjaki .n birokr.v-ijo Napr»-dnjaki so bili za to. da se ohrani .stalno pri-jatel ist vo in če mogoče tudi zvezo z Anglijo in Francijo. I>iarhi. maloštevilni ljudje, ki so skušali vladati Rusijo, pa so bili drugega mnenja. Od vsega pričetka so ob- , žalovali, d* je prišlo dn vojne z Ne^reijo. nemškem cesarju »j videli ca ščitnik a tak 07 van ih jr».v kratičnih pnn«Mpijev rantra. Ve- 1 deli w. da otmajo pričakovati ni- 1 kakih simpatij niti od Aaghj»-. niti od Francije. Bilo je sie**r iz- < ven nji moči. prepreeiti začasn » , zvezo med tema deželama in Ru »ijo. a nikdar niso izgubili prili- • ke. povdarjati earju vse neramo-'' sti in noprilike rv form nega giba- ] nja. ki je postajalo vsled te zveze -vedjio močnejše.
— Nikakih koneesij. — s<» iz j] ra\ Ijali. — ali bo pa vse tzgubtj*1-uo. Dajte na prednja kom ine in j vz»*li bodo eel i vatel j.	'j
Prav g'Ttovo boste ^-pra«ali ir. ] to vpraianje se mi adi po\TS«-m na-,-ravno: — Kdo so ti skrhni via- { darji Rusije in odkod izvajajo ^ s^ojo moč! Nekateri teh so bili 1 visfjki uradniki ali duhovniki:' 1 drugi m> irueli slnžbe na *h'oru:J nekateri pa so bili le intrigami. , Eden teh je bil nadškof Peterimi] v Petrogradu. drugi princ An- . dronikov, ki je bil urednik enegni; onih ostudnih podkupljenih li-!] stov. ki so podpirali "temne sile "i, in dajali smer vladanju Rusije.
Sile za carskim prestolom. (
Oni. ki so tvorili takozvauo ka-ls marilo, so bili mouye, katerih se | oelo v Moskvi in Petrogradu ni 1 dobro poznalo. Njih Število je bi- ' k> ob različnih časih različsio. « Včasih je izvajalo eeli tajni vpliv i za avtokracijo m za kabinetom le « troje mož. Včafcih pa je po«tal en < sam človek vsemogočen za kratko f dobo.	i
Vsem, ki so čitali zgodovino Anglije, Francije in drugih driav 1 v razvojnem štadiju, v katerem l Ise nahaja Rusija sedaj, jo znano, \
' * 1 da se je nahajala vlada v rokah par mož. stoječih navadno v o-zadju. To je bila "sila za presto-lom".
Razputin v pe tem ali pet naj"-stem stoletju bi nas prav nič ne presenetil. Le radi te ga. ker ncsajo Rusi cilindre tea* se vozijo v avtomobilih, se nam zdi njegova pri kalzen v dvajsetem stoletju nevr-jetna. Težko je zat nas misliti, da bi se mogel kak državni minister odpeljati v avtomobilu v svoj u-rad ter tam izvedeti, da ne more ostati še nadalje v službi, če se ne ukloni željam kakega Razputina.
To pa se je kaj pogosto zgodilo Navesti hočem le en slučaj iz številnih. L. 1915. je zavzemal važno i mesto prokuratorja Svete sinode neki Samariu. Tak prokurator je glavar ruske cerkve, koje administracija se ne nahaja v rokah isvečeništva. temveč državnega departmenta s kabinetnim ministrom na čelu. Samarin je bil tu kabinetni minister, mož odličnega pokolenja ter neomadeževane preteklosti. Posebno v čistih je bil pri ruskem plemstvu, ki tvori svoj izrazit stali ter ima svoja lastna krajevna zastopstva. Kon-iservativec a r ist ok ratičnega tipa j ;ie bil vajen reči, da bi ne mogla biti Rusija velika, če bi se odda-jljila svojih treh osnovnih naee-lov: saanodrštva, državne vere in ! narodnega i>onosa.. Razžalitev takega moža bi smatral za svojo eeli razred, na katerega se je vlada najbolj opirala.
Kljub temu pa je bii Samari'. ;eden izmed ministrov, katere je j Razputm ne le razžalil, temveč naravnost o<lpustil. Srpm- je nastal t radi smešnega dogodka, tako vrste dogodka, kot se morejo pri petiti edinole v Rusiji. Škof v To-bolsku je bil neveden, praznove-ren dostojanstvenik, ki je bil v svojih mladih letih vrtnar in pri-jjatelj Razputina. Ta škof je po-jslal Sveti sinodi pismo, v katerem ,je izjavil, da se niu je prikazal v !sanjah Jane: iz Tobolska. pol zgo-fdovinska. y>ol legendama oseba. .Ta Janez ali Ivan se je pritožil, da ruski narod v tej uri potrebe ; ne more moliti k njemu za po-j moč, kar bi lahko .storil, če bi se t ga proglasilo svetnikom. Škof je < toraj prosil Sveto sinodo, naj ka-• nozira (proglasi za svetnika) tega Janeza ali Ivana iz Tobolska. Sv. j sinoda je rekla : — Bomo že videli j po vojni. — To je bil vljuden na-■in odkrižati se škofa. Sinorla pa je delala račun brez krčmarja. >-kof je pričel z agitacijo ter apeliral na Razputina. To je spravilo celo zade*.o v krog. katerega imenuje rusko časopisje šaljivo "sfero". ali kot bi se reklo pri nns,-
med višje kroge". Posledica tega bila. da je škof junaško na lastno roko proglasil Ivana iz To-boiska svetnik* •m. Radi tega drznega čina ga je poklicala Sveta sinoda na odgovor. Ubogal je si-eer. a ni hotel pojasniti ničesar ir le zatrjeval, da je imel najvišjo avtoriteto za svoje dejaiye. Sino da ga je radi tega obsodila na izgubo škofovske časti, fckof se je zopet pritožil pri Razputinu. V speh je bil. da je ostal na slojem mestu. Bi! pa je prokurator Sv.1 sinode, ki je izgubil svoj "job".'
Take škandalozne dogodbe so se gnjusile vsem spodobnim lju-! dem. Carja se ni moglo dolžiti.' Varcd je vedel, da varaj, earja samega prilkzovalci in rr ..a visoki uradniki. Za sledr. bilo' lahko priti v njegovo r u. , a iz-{ ^nredno težko je bilo kaj iakc-ga za može boljš»> vrste. Ko je dobil 1 predsednik dume. Rodziauko, ki je igral sedaj veliko ulogo pri' strmoglavi jen ju carja, naročilo naj predloži ear ju poročilo o de 1 Javnosti dume, ga car ni hotel; sprejKi Ko se je določilo 0 mož odlienega značaja, vključno žu 1 pana iz Moskve in princa Lvov a.1 naeelnika ruskega Rdečegu križa,1 naj predlože earju resoluvije najbolj važnega ruskega javnega za-J stopa, se jih «ii sprejelo na dvoru. I "govor, ki so ga rabile 4 4 temne sile", je bil vedno isti. Carju so šepetali v uho: '1 Revolucija! "1 Rekli «0 mu. da so %-si nevarni, ki žele irpremtiaib. Rotili so ga. naj ostane trden in neizprosen, če hoče izročiti svojemu sinu samo drštvo kot ga je bil fprejel od svojega očeta. Aleksandra III.
Nobenega tli bilo, ki bi imel tako priliko kot pogum opozoriti carja, da najdejo sistemi, katerih se ne izpremeni, vedno nesrečen in nasilen konec. Ruski državniki so se bali siateiua in tudi drug drugega. Obstajala je le neke vrste zarota molka, da se prepreči vsako javno razpravo.
Razlika med deželo, ki se vlada aamo potom izvoljenih zastopni-' kov. in deželo, kateri poveljuje V birokracija, je naslednja: Prva
dežela pripada narodu, druga pa (birokratom. Na Ruskem je bila
I navada uradnikov govoriti o sebi kot 14mi'", dočim j« tvorilo vse ostalo prebivalstvo 4'vi".
Naprimer: Na£a stvar jc dajati i povelja in vaša ubogati jih. ' V deželah, kjer zija tako velik: 'prepad med uradništvom in naro-j dam. se vedno zgodi, da je edecij prvih naporov uradništva prepre-čenje prostega govora. Svobodo govora se je na Ruskem tako dolgo in tako silno zatiralo, da so se ministri, vzgojeni povečini v biro-kratičnih tradicij ali. instinktivno. ! bati že same misli, da bi i/rekli i nekaj, kar bi moglo zveneti ne ! prijetno v carskih ušesih.
Ministri, katere so je odpustilo,! ker so bili preveč napredni v .svojem mišljenju, bi lahko storili ve liko dobrega za deželo in nje za veziuike. če bi si le upali govoriti in dali izraza svojim mislim. Cej . bi Sazanov Krivošin in general j Polivaaiov povedali svetu, zakaj ! 1 se jih je odpustilo iz službe, bi storili ostalemu svetu veliko uslugo. Če bi vsi ministri, ki so poznali Goremykina kot nezmožnega in. j Stunnerja kot lopova, odklonili j kot en mož vsako me-sto v družbi teh izvoljencev kamarile bi se| morale carju odpretj oči. Mesto j da bi protestirali pa so sprejeli odpuste mirno in niso ničesar po-' 'vedali javnosti.
(Konec prihodnjieL ' _
I
Delavsko časopisje.
s T —	s
Noben razred ljudstv?. se 10* briga tako malo za svoje interese,j za s-voj lasten dobrobit, kakor! ravno delavski VelekapitaJisti j duhovni in uradništvo. vsi vedo i dobro, kaj jim koristi in kaj jim! škoduje. Oni vedo. katero strem-! 1 jen je naj podpirajo, h kateri po ! litični stranki naj pristopijo, da! imajo zavarovane svoje interese. (Samo delavske mjiožiec. ne vedo j povečini tega. so nezdružene ter! tavajo navadno po napačnih po tih. Tz tega vzroka uživajo tudi delavei najmanj pra\"ie, najmanj j ugleda in živijo najslabše živijo nje.
i Seveda niso delavci sami tegr krivi, da vlada med njimi nezavednost, ker no združene silne mo ! ei, katere skrbe. da delavci ne-spoznajo resnice, da ne spozna jo svoje moči in svoje veljave, kot proizvajalci -vsega bogastva na svetu. Že kot delavski otrok prične obiskovati šolo. se ga navaja na to. da ne prične misliti pravd ■no. to je tako. kakor bi bilo zanj in za razred, kateremu pripada. • dobro in koristno. In še pozneje? skozi celo življenje so okrog nje-j tra moči katere mu zabranjujejo, da ne izpregleda. da ne spozna: resnice. To so napačne organizacije, hinavski sebični politični voditelji Vsi ti so v službi onih. katerim prinaša nezavedn<»st delavce^- dobiček katiTili blag»>sta-j nje in moč sloni na dnševni t*rmi delavskih m os. Toda to so le po . vražniki delavstva, kateri imajo več ali manj omejeni vpliv na delavce. Je pa še drug s.»vražuik kateri je povsod, kat.-ri najbolj strupen ic najlx>!j škodil:v zaradi tega. ker priira ja vsepovsod, ker ima priložnost, da je delavcu vedno pred očmi, da gr» j zastruplja vsaki prosti čas in ga navaja na napačna pota. Ta »» jvražnik delavcev je slabo časo pisje.
I Sicer je le malo t akin časopisov, kateri bt pisali rara\-nost v odpttili bt^jah zoper delavce in (11 jih dobrobit in k: bi prihajali naravnost v h delavcev. In rav-i no taki. kateri rišejo odprto ia kažejo javno s\\>j cilj nis-) najnevarnejši. Oni prihajajo v pisar-; ne delodajalcev in v proti delav- « ske organizacije, kakor tudi v or-i ganizaeije, katere so ustanovljeni«- zato. da slepijo delavce in jih vodijo po napačnih potih, da osta- ' nejo nezavedni in nenevarni mo- i gočuim.
Najslabši so časopisi, kateri ho- 1 dijo v hiše delavcev pod hinavsko! krinko prijatelja in zagovornika.)
Tako časopisi škodujejo neiz- ] merno delavskemu razredu. Ne pišejo naravnost ničesar, toda za i onega, kateri zna misliti, je viden H strup, ki se skriva pod vsakim f stavkom. Taki časopisi prihajajo! pod raznimi krinkami Pišejo ponavadi dolge jokave članke, pre- 1 peyajo razne lepe pesmi, todfi nik- j dar ne povedo delavcu, kaj je za njega koristno, kaj bi naj storil, , da bi si izboljšal svoj položaj. 1 Vsi ti časopisi imajo vedno polno < psovk na razpolago za one časopi- 1 se, ki so pismi v resnici za delav j ske interese. Toda za razne pijavke in škoriičevalee pa imajo- sa ]
mo hvalo. Človek z zdravim raz-] umom se mora zgražati nad bvda-j -stočami. katere se predstavljajo čitatelju v takih časopisih. Ponavadi vidi človek polno praznih novic. skrajno plitvih ali naravnoesi bedastih dopisov.	\
Iz raznih važnih svetovnih do ! god kov zna pravi delavski časo-' pis najti vedno pouk za svoje či-! t atelje. On opiše stvar ir. jo obenem pojasni Pove razne vzroke in posledice tega ali onega dogod-' ka. tega ali onega pojava. Sli.bi časopisi pa kvečjemu povedo' stvar popačeno, ali pa nimajo' nikdar kritike, ki Li postavila eno ali drugo stvar v pravo luč. ki bi' prinesla čitatelju spoznanje. j Kdor hoče pisati koristno za! delavce, mora povedati čitate-Ljein, kje je prava pot do boljše delavsko bodočnosti; učiti jih mora spoznavati njihovo moč in njihovo veljavo. V sedanjih časih se ne smejo delavci brigati v javnem življenju za razne prazne stvari in prepire, ki ne prinašajo! delavstvu ničesar dobrega. Reši-' lev delavstva je v združenju vseh' narodov v ono bratsko zvezo po' i vsem svetil, to je v socialni demokraciji, ki ima namen zboljšati 'delavčevo usodo na tem svetu ter J daje vsaki osebi svobodo v duševnih stvareh.
Ako bi delavci enkrat spoznali, da z raznim prepiranjem v verskih stvareh ne dosežejo prav ničesar, bi ne trpeli v svojih hišah takih časopisov, ki jim ne prinašajo drugega kot prazne puhle fraze ter jih napeljujejo k prepiru in neslogi tam, kjer se gre za koristi vsega delavstva. Ako bi delavci no podpiraj i slabega časopisja, bi se kmalu združili vsi ter bi uničili svoje nasprotnik« in izkoriščevalce ter .si priborili bol Jšo bodočnost.	i
Kje se nahaja JANEZ ERŽEN ' I)oma je iz Stare Oseliee nad S k of jo Loko. Nahajam se v jet ništvu od 1. novembra 11>16. Že ■ Iim od njega podporo. — Franc Jezeršek, I. Reporto. prigionie-10 di guerra, Fonte d'Amorc, Sulmona. Italia. (24-26_4>!
VABILO na
VELIKO PLESNO in
ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredi
društvo Avstrija št. 5 S. D. P. Z.\ v RaLphtonu. Pa , v soboto dne 28. aprila 1917 v prostorih sobrata Al. Bizjak-a.
štev. 32.	j
Začetek ob 7. uri zvečer. Tempotom vabimo vse rojake m rojakinje iz Ralphtoua. in oko-liee, da se te naše »«-selice polno.' številno vdeleže; zabava bo pri jet na.	j
Za dobro postrežbo m sveže pi vo bo skrbel odbor.	!
• lanojn omenjenega društva se i»a naznanja, da pla -a '.-sak. ki se ne vdedezi te vi*elicc. 50<- v dru-J št veno blagajno. Tako je bilo sklenjeno pri zadnji redni meseč ni seji dne 15. aprila.
rVraj na veselo svidenje «lue 2*». opni a \ prostorih subr. Aloj z:ja Bizjaka!
<Aorge Krvsjel. zapisnikar.
(25-26—\
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tuiniiu srcem ua^na-ijam žalostno vest. da je dne .'{1. marca smrtno ponesrečil moj mož ŠTEFAN GUN A.
Tukaj zapušča mene valujočo soprogo in tri nedorastle otroke. Ilanjki je bil star 29 let. mirnega in prijaznega značaja. .Vaj mu bode lahka žemljica!	•
Tempotom se zahvaljujem vsem onim. ki so mo podpirali, v prvi vrsti društvu št. 82 S. N. P. d. za venec m ves drugi trud; zahva ' Ijujem se tudi sose-sfcraui. kakor 1 tudi njih soprogom. Toraj prisrč-J nu hvala vsem, ki -»o mi stali na' strani v moji največji žalosti ii. nesreči ter ranjkega spremili k večnemu počitku.
Marija Gun a,
žalujoča soproga.
Uerminie, Pa.
HAMWHIKE
Listnica uredništva.
_
i
I M. O., Chicago, 111. Knjige, za katere vprašate, nimamo v i/a-i logi. Vaš dopis objavimo v krat-' j kera.
I---
Kje se nahaja JOIIN rUOUA I potlmnače Mihov« I)oina je iz i Babnega polja. Pred par meseci I je bil v Barbertonu, Ohio, in zdaj ne vem, kje se nahaja. Pro-; t sitn cenjene rojake, če kdo \ 1 /a njegov naslov, da ga mi na ! j znani, ali naj se pa savn oglasi !
John Susman, 420 Robinson Sv. j Braddock. Pa.	f23-25—4:|
NAZNANILO IN VABILO.
I Žensko podijorm» društvo "Zorislava" štev. ,148 S. X. P. ,J.j v Franklin Conemaugii Pa., priredi v Slov. Izobr. Domu dne 28. aprila ob 7. uri svečer j VELIKO VESELICO, i na kateri se bo vprizoriia igra I dvodejanka "Pri gospodi"" ' Poleg igrokaza je preskrbijciio tudi za izvrstno godbo, ki ju pre ski-bi Slovenski tamburaški /.bo:-'"Triglav", kateri nam bo sviral lepe koncertne in poskočne ko-l made, pri katerih bo dovolj užit-1 ka za plc«nželjno mladino. 10 do 11. ure bodo volile dame k ple su. Vsi boljši plesalci bodo odlikovani po njih zaslugi, a najboljši med njimi dobi nagrado.
Poleg tega bo preskrbljeno št za vsakega vdeleženea obilo proste zabave. Zato vljudno vabimo cenjeno občinstvo, zlasti pa ostala bratska društva v okolici, naj tuts po možnosti blagovole kai mogoče polnoštevilno posetiti kot edino ženske p'»dporn-> društvo v j tej okolici.
Bratska društva prosimo tempotom. da naj no prirejujejo na isti ve'-er svojih veselic, za kar bomo t tuli me ''Zorislavk.*" vračale rnilo /a drago.
Vstopnice za moško stanejo $!, /a ženske pa !•»<-. ter je iste dobiti pri tajnici društva, 170 Main St.. Franklin, pri ostalih elanieah ter pri vratih dvorane.
Pivo prosto, za dober in sveži prigrizek bode vsestransko pre-, skrbljeno.
Pripravljalni »Klbor.
\AZNAM1.0 ČLANICAM. Članice naj bodo teni{>otom obveščene, da je društvo sklenilo, ako sc katera članica ne vdeleži društvenih sej vsaj vsake tr: me sece po enkrat, plača ista v društveno blagajn«- 25c kazni, v slučaju pa, da se še v nadalje ne vde-t ležuje sej. tedaj se tako članico suspendira.
1 Naj zgorajšujega miznanila nobena ne prezre, da no bo potem .nepotrebnih izgovarjanj, ker v 'tem slučaju e Iv* nobena izvzeta ker sklep društva m« a biti vsaki članici svet. ' Sestrski pozdrav ' 1	Frances Vidrich. iajuica.
; ix 19,23,25—4 )
Dr. KOLER,
€38 Pean Ave., Pittilurgb4 Pa.
t	Dr. Kol«r S*
ujatarejot ■!<>-
muki adrm-rnlk. f	Bp**! jftllat
' .	v Pittsburgh*.
ki tm* lllctnc mkao t ■drm.T-tajnih who ~	iKlh boleanl
atfiii« M-r	atrupUenJ* km
adimTl ■
tla M. si v* )• Inmu dr. prof" Krllck C« lauu mozolj« «11 mthurik« po totem. t grlu. izpadanj« lu, boiacin« v
koMth, pridite in tzčiatli vam bo krt. Na »akajta. kar ta bolaaen aa aelaaa.
Izgubo aamana nanaravnlm potom, zdravim « par dnah, kapawae ali trt-par ta tudi vaa drns« poaledlca, ki na-atasalo radi ImblJImit aamega aaba.
■aaaaja eavt. U vodi iz maburja oa-dravlai v kratkam taaa. Rydrocalo aH kilo oadravlm v »t nraa la alaar braa aparmalja.
nnlMal aaabar^a. ki povarodjo balona« ▼ krita In krbta in ?<ulk tudi prt apoMaaža voda. oadravlia a gota-
K«umattzzm. trganj«. baMfn«. ata-kllna, aliilu. ftkrofla In druaa k oZn« bokul, ki na« tajajo valad naAata km eedravtaa v kratkeza «aaa ta al potrab a« latatl	_
POZOR ROJAKI
MMMbMrtiHlMhtlMlate tad
■apab I« v tartfa, r waft daab JpSEaL aSra ,
SSHSarSžeir5-^arolr^T j
NAŠI ZASTOPNIKI,
San Francisco, Cat.: Jakob LotUbl kateri so pooblaKenl pobirati aaroC-aino za duevniJc "Glas Naroda". NaroC-niua za "Glas Naroda" je: za oelo leto $.•5 50. za pol leta $2.00 In za četrt leta [<e $100. Vsak zastopnik Izda potrdilo za sveto, katero Je prejel In Jlb rojakom priporočamo.
Denver, Celo.: Loula Audolfiek ln Frauk Strabec.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culls, John Germ, Frank Janesh in A. Kocherar.
Sail da, Colo, in okolica: Lools Cos=tello.
Somerset, Colo.: Math. Karnelj. Clinton, Ind.: Lamliert Bolskar.
i
Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, III.: Martin Jurkas ln Jer-
nej B. VerbtC.
Chicago, UL: Joe. BoatlC, Jog. Bltab in Frauk Jurjovec. Depue, 111. in okolica: A. MeZnarl Joliet, 111.: Frank Bamhlch. Anton Bambich, Frank Laurick, A. Oberstar jiu Jobn Zaletel. I La Salle, III.: Matija Komp. I Uvingston, III.: Mih. Clrar.
Nokomis, I1L in okolica: Math. [Galshek.
North Chicago, 111. In okolica: Anton
Kobal In Math. Ogria. So. Chicago, 111.: Frank Čeme. Springfield, III.: Matija BarborlC. Waukegan. UL in okolica: Math, »igrin in Frauk Petkovfiek.
Cherokee, Kans.: Frank ReSisnlk. liolumbus, Kans.: Joe Euaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskorec. Frontenae. Kans. in okolica: Kok Firm in Frank Kci-lm'-
Kausas City, Kans.: Geo Bajuk In L'eter tjchneller. Mineral. Kans.: Frank AnguAttn. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. ui okolica: Frank Vodoplvee. 1 tal tic, Mich.: M D. Llkortcb. , Calumet, .Mich, in okolica: M. iT. Kotte, Martin Hade in Pavel Shalt*. Detroit. Mich.: Jos GIsHich. ' Manistique, Mirh. in okolica: Joda Kotzian.
! i Chisholni, Minn.: Frank C o vie. Jak. Petrich in K. Zgonc.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouiew
Joa. J. PesheU Autuu PoJjanec in Loula • M. PeruSek-i Eveleth, Minn.: Louis GovZe In JartJ
■	Kotze.
Gilbert, Minn, in okolira: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. Kitzrillc, Minn, in okolica: Jo* • i A'lamich.
McKinley, Minn, in okolica: Fr. fcojc,
I	i New Duluth, Minn.: John Jerina.
Sartell. Minn, in okolica: F. TriUer. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis. Mo.: Mike Grabriau. '! East Helena, Mont, in okolica: Frank ' i Petrich.
Klein, Mont.: Gregor Zobec. _
Great Falls. Mont.: Math. Crlch. ICoundup, Mont.: Toma3 Paulln. Dawson, N. Me.x.: Mike Krivec, (iowanda. N. Y.: Karl Stcrniiia. Little Falls, N. Y.: lYank Gregorka . In Jernej Per.
i: Barberton, O. In okolica: Math.
Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Coilinwood, O.: Math. Slapnlk ia
John Malovrh.
Cleveland. O.: Frank Sakscr, Jakob Debevc. Chas. Karllnger, J. Marinčld. 1 Frank M^h, John Prostor ln Jakob Resni k.
l/orain. O. in okolica: Frank Anaelc, Louis Balant in J. Kum5e. Niies, O.: Frank Ko^ov^ek. Yonngstown, O.: Anton Kiketj.
II	Oregon City.Oreg.: M. J rtln tu I Misley.
Allegheny, Pa: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakfe. Besemer, Pa.: Lonta Hribar. Brought on. Pa in okolica: Anton
ipavec.
i Burdine, Pa. In okolica: Job«
; De i "ar.
Canonsbnrg. Pa.: John Koktich. i Cecil, Pa. In okolica: Mike Kocerar.
Conemangl). Pa.: Ivan Pajk. Vlfl . Rovansek in Jos. Tnrk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina In An toe Kozoglov
Dunlo. Pa. In okolica: Joseph Sabor. Export. Pa.: Loula Supandič ln Fr.
Treltets.
Forest City. Pa.: Hat. Kamln, Fraoit Lehen in K. Z" lar. Fare It Pa: Anton Valentin««. Greensbtzrg. Pa. in okoUca: Frank
Novak.
Hostetter. Pa. la okolica: Frank'
Jordan.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Ant
Obolnlk.
Manor. Pa. hi okolica: Fr. Demftar Moon Ron, Pa.: Frank Maček ln F-
Podmilsek.
, Pittsburgh, Pa. In okohca: U. R. Jakoldch, Z. Jakshe. Klarich Mat., I Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar Reading. Pa. in okolica: Fr. Špehar South Bethlehem, Petina.: Jern. Koprivgek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. in oksUca: Frant Schifrer.
Tyre. Pa. In okoliea: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Joslp Joran. Hillock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okoliea: J. Kartell* Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. , Po renta.
) Davis, W. Va. In okoliea: John Brosich ln John TavielJ. Thomas, W. Va. ln skoUca: 1
■	Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander ia | Joslp Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martin i Kos, Jobn Stampfel In Heronln Svetlin.
West Allis, Wi • Anton DemSar la j Frank Skok.
Bock Springs. Wyo.: Frank Fortnna, i A. Justin, Valentin Marciua ln Vat. Stellch.	, j*, J
.........~~..... ' ...... ~ " "	• T
Moj najbolj tragični doživljaj v vojni.
■« ■ p > »■
(Hewyoreki "World" je pričel priobčati odgovore katere je dobil od najbolj odličnih vojnih poroče valcev. na sledeče vprašanja: — Kateri je bil vai najbolj tragični doživljaj v vojni?'' — V naslednjem prinašamo ▼ slovenskem pre vodn te zanimive odgovor*).
John Read poroča:
Bil sem t ognju v zakupih noč iu ilatt. Vklel sem umirati ljudi v oirnju in ljudi, ki so zblazneli; bil «eui očividec velikega ruskega n-uiikauja. Glede dramatičnosti pa v moji izkušnji ničesar ne mo-its primerjati z Uučevo goro v Srbiji, pet n»e*«eev po tamofajih dejanskih bojih.
Guoeva gora «e dviga, kraljevski okrašena z zelenjem, več kot tritisoč čevljev nad obdajajočimi jo griei. V starih časih so Turki to iroro nazivali "Eminove vode", radi številnih studencev, ki izvirajo tam.
Bilo je na vrlin Gueeve gore, kjer so se Avsrtrijci zakopali ob priliki svoje druge invazije v Srbijo. Po strmem iztočnem obronku gore so plezali Srbi. ne oziraje -se na uničujoči ogenj, dokler se niso istotako zakopali na vrhuncu > najhujši zimi. Vrhu gore se je torej izbojevalo ono čudovito bilko nad oblaki, ki je trajala štiriinpetdeset dni, ter se končala z umak njen jem Srbov, katere so obkolili spodaj v dolini.
Pričeli smo *e pomikati naprej ua konjih ter šli skozi tihe, prazn> vasi. zakopane v cvetje, kojih prebivalci so bili vsi umrli za legar-jem. Ob vznožju gore smo stopili s konj ter smo morali konečno plezati v cikeak črti i>o rokah ln kolenih po strmi skali navzgor. Cela stran gore pa je nosila sledove armade, ki se je borila tukaj, in glo boke zareze so kazale, kje se je vleklo topove navzgor. — po sto iu dvajset mož pri vsakem topu.
V bližini \ rhunea gore so bile vrwte majhnih jam, v katerih je živela armada. Drevje pa je bilo odrezano vedno globlje in globlje
lokler niso na vrhuncu goro ostale 'e še zdrobljene korenike. Na vrhu iuceve gore so ležali zakopi obeh armad le dvajset korakov narazen. Svet med obojestranskimi zakopi ie bil razoran in poln lukenj. Kc uno šli tako naprej, so se naše noge pogrezale v ostudno maso gnilih teles, na katerih je mrgolelo črvov, — bil je velik kup mrtvecev.
Od časa do časa je na grotesken način molila iz tal segnita roka ali noga. z malimi kosi mesa ali cunj, visečimi na njej. Enkrat smo zadeli na dva okostja, kojih eden je bil opravljen v raittrganc srbsko uniformo, dočim je nosil drugi avstrijsko, oba v divjem ob jemu. Dasiravno sta bila oba mrtva že pet mesecev, ju nismo mogli razločiti.
Jastrebi so leno krožili visoko a sinjem zraku in od obronka goz da sem je bilo slišati tuleaje vol kov.
Na razdaljo desetih milj so tekli ti zakopi paralelno ob vrhuncu Gueeve gore, tritisoč čevljev nad dolino. Deset milj na daleč so pokrivali uepokopani mrtveci tla. — Pomlad, nalik zelenemu plamenu je zmagonosiio prišla v deželo. — Ptice so žvrgolele. eveJtje je priha jalo na dan in čebele so poletavalf brenče od cveta do cveta.
Mislil sem na studence, ki st zmakali eelo pokrajino, — kakšen strup so nosili navzdol z visok* Gučev gore k žejnim, ranjenim vo jjakoui. mrečim ženskam in otro ' kom. maloštevilnim, ki so še ostali
Proti Drini je bil obrnjen njifc tek, proti Savi in Donavi, mater' milijonov, ki pijejo njeno vodo.... cela plemena ljuJi. okužena od ob ronkov Gučeve gore.
Grozno.
Spisal Guy de Maupassant.
Mehka mul* se ji- spuščala pola-, itomn na zemljo.
Ženske so bile ostale v salonu vile. Moški so sedeli ali jezdi!i j vrtne stole in kadili pred vrati Vj kolobarju krog okrogle mize, ob f ložene s skledieami iu malimi ko-i zarci.
Njihov t* cigarete so s«.* svetile kakor oči v temi. ki se je gostil; od minute do minute. Pripovedoval se je pretresljiv dogodek, ki se je odigral prejšnjega dne: dv.-1 moška iu tri ženske .-»o utonili \ j reki iui nasprotni strani pre>d o-* mi povabljencev.
General G. je rekel:
— Da, take reči so ganljive, a ne gnrsne.
Grocno, ta beseda pomeni vse več kakor strašno. Pretresljiv dogodek, kakor je ta le. človeka gc -J ne, vznemiri, zmede: a ue tira v blaznost. !>» obetali človek grozo j je treba v »v kakor dušnega ra- ( burjenja in \ee kakor prizora pret resii \ e sra !l i, t reha je ali ■krivnob>tne zon«' ali nenavadnega izven naravnega občutka strahu. Človek, ki umita, bodisi še v tako dramatičnih okolnoatih. ne vzbu ta groze; bojno polje ni grozno kri tii grozna, uajpedlejši zločini so le izredka tudi groniL
Poslušajte. «-vo dvoje primerov, ki sem ju sam doživel in ki sta mi dala razumeti, kaj si moramo misliti |mm 1 groAo.
Itilo je i.a vojne leta 1S70. Sk«» zi Rouem mno se umikali proti Pout-Audemeru. V llatru se .»»• imela armada, približno dvajse* two«' ljudi, d vaj net tisoč v po pol new neredu razpršenih, omalcdu šenth utrujenih Ijndij zbrati in Kiiova urediti.
Tla »o bila pokrila s snegom Noč je padala ua zeuiljo. Od pre jšnjega due ni še nikdo nič zavžii Bežali »mo hitro, ker so nam bi'* Prusi za petami.
Cela normaudska planjava, katere enoličnost »o mortile sam > senee dreves, rastočih krog kmetij. ae jc ranproiitirala pod črnin, težkim, zlouoRuhn nebom.
I* m ot n o- m m v n« svetlob? ni bilo slišati uič drugega kaVor ne razločen sum, zamolkel in po oatren od časa do ča*a od ki.ru-
tge. ki ae je mešalo z nejasni...
b«4j. Moštvo, sklonjeno, npofnj« nt. omwaano. viaaih eelo raatrga no, m je pehalo in prerivalo *ko*i
sii^r *	dolgimi, irroučeromi k«.
• i ......j..
raki	""" ' '
teiWWI.it-	_•*> ■ -
Koža na rokah je primrzovala k jeklu na puškinih kopitih, k-rj ti tisto noč je bil strašen mraz Cesto sem videl, kako si je ta ali oni revež sezul čevlje, da bi hodil bos, ker ni mogel več prenašati bolečine v obuvalu in v vsaki stopinji je pustil krvav sled za se boj. Nato je po nekolikem času sedel kraj polja, da bi se odpočil /a nekaj trenutkov in se ni vzbudil nikoli več. Vsak, kdor je se del, je bil že zapisan smrti.
Koliko smo jih pustili za seboj, teh nesrečnih, izmučenih vojakov hi so računali, da pridejo takoj ea nami. kakor hitro se jim nekoliko okrepijo otrple noge! To J da komaj so se nehali gibati, komaj je nehala krožiti po njiho | vem premrlem telesu skoro mrtva hri, že jih je prevzela nepromag Ijiva otrpnelost. prikovala jih je i k tlom, jim zapirala oči hi vsta-(vila v eni sekundi ta prenapet i človeški mehanizem. In sklonili so se nekoliko, čelo so naslonili na kolena, toda padli niso, kajti križ in udje so jim postali nepremični, trdi kakor od lesa, tako da jih ni bilo moči upogniti ali stegniti.
Mi drugi, močnejši, smo korakali venomer, promrznjeni do j moaga. premikajoč se /. napeto prisiljenostjo v tej noči, tem srie-1 gu. po tej mrzli in mrtvi planjavi, j utrujeni vgled bolesti poraza, obupa. strti zlasti vsled grozo polne zavesti zapuščenosti. konca, snur-jti. ničnosti.
Opazil sem dva orožnika, ki sta , držalu za roke lualega. nekam čudnega, starega, golobradega j človeka zares nenavadne zruia ujosti.
Mejila sta, da sta ujela vohuna iu sta iskala častnika.
Beseda "vohun" je zašumela takoj med vrstami in okoli ujet nika j« nastal kolobar, Ustreliti ga je treba!'' je zavpii nekdo. Ir. vsi vojaki, ki so tvorili skupino, ki ni*o mogli niti stati, če se niso opirali na svoje puške, so občutili mahoma, da jih je stresla ona to-gotna in #valsk» jeza, ki trrn množieo v -grozovito**.
Hotel sem g«*voriti; bil semi ta čas bataljonski načelnik; toda tedaj niso ponudi več načelnika, nstrelili bi bHi oelo mene. i Eden orofeiikov mi je rekel:
— Že tri dni txa«m slodL Vse povsodi poizveduje novic o top--jništviL
i j Skušal sem vprašati to bitje: i — Kaj delate? Kaj h kaj «preml|ate vojakpj
Meueal jo nekaj ' v ncrazumlji-1] vem žlobudranjn.	h
Uila je to zares nenavadna o<se- ^ oa, z ozkimi rameni, lokavim oee t som in pred menoj tako zmedena, ; d'a za resnico nisem več dvomil. ] da je to vohun. Zdel se je pre<jej i prileteai iu slaboten. Gledal me je izpod čela z nizkotnim, začude- 1 nim iu zvijačnim izi-azom.	]
Moštvo krog naju jc vpilo: ji
—	V zid z njim, v zid z njim'.jJ Rekel sem orožuikoma:	•■]
—	Vi y.te odgovorni za ujet-nika!...
Xisem še neiial govoriti, kar 1 me vrže strašen sunek nazaj iu ta , hij) je podivjana tolpa pograbila nesrečneža, ga vrgla na tla. dvag- ■ nila. vlekla do kraj eeste iu ga 1 zagnala v drevo. Padel je že sko- 1 ro mrtev v sneg. «	;
Ustrelili so ga na mestu. Vojaki so sprožili, nabasali znova svoje , orožje in znova sprožili z zverin- j sko krvoločnostjo. Tekmovali so * uied sobo j vsak za svoj strel, »e i postavljali pred mrličem v vrsto in še streljali streljali nanj. — < tako se pehajo ljudje pred krsto, da bi vsakdo poškropil mrliča z < blagoslovljeno vodo.	J!
Toda mahoma se je razlegal h krik:	j <
—	Prusi! Prusi!	j j In ]>o vsem obzorju se je čul ve- <
likanski hrup bežeče izgubljene ] armade.
Panika, ki se je rodila iz onihj< Jtrelov na vagabunda, je vzela h storilcem samim vso pamet, iu ne!) da bi vedeli, da so povzročili sa-j< mi ta strali, so urno zbežali in iz- 1 ginili v temi.	!f
Ostal sem sani pred truplom in i poleg mene oba orožnika, ki ju je s i dolžnost «»bdi*žala pri menu m Pobrala sta to zmečkano, zgne-i teno, vse krvavo meso.	i i
—	Treba ga jc preiskati, sem ji jima rekel.	:7
Ponudil sem jiuui škatljico vžigalic. ki sem jo imel v žepu. Eden h izmed orožnikov je razsvetlil dru-j: gega. Jaz sem si al sredi med;« njima.
Orožnik, ki se je pečal s trup-j f lom. jc izjavil-.	;;
—	Oblečen je v modro blitf^o,! i belo srajco, razen tega iiua hlače!) in par čevljev.
Prva žveplenka je ugasnila ini< prižgal je drugo. Oni je obrnil < mrliču žepe in je povzel:	1
—	Roževinast nož. pšsana ruta, > tobačnica, mala vrvica in nok^j ' kruha.
Druga žveplenka je ugasnila: prižgal je tretjo. Orožnik je oti-j! p aval truplo še nekaj časfi, nato! je izjavil:
—	To je vse.	5 Jaz sem dejav!: ;
—	Slecite. ga! Morebiti dobimo | kaj pod obleko.
In da bi mogla orožnika delat'.; oba hkratu. sem ju začel razsvet t Ijevati jaz. V svetlobi hitro ugasle žv<kplcnke sem videl, kako sta trgala obleko kos za kosoni, kak<» sta slačila to krvavo kepo mesa ki je b-ila še gorica, a mrtva.
In mahoma je za jecljal eden iz-I med njiju:	i
—	lludirja. gospod poveljnik,1, to je ženska!
Ne mogel bi vam popisati, kako čuden in oster občutek strahu mi j«; zarezal v sree. Nisem mogel verjeti. Pokleknil sem v sneg pred to razmesarjeno maso, da bi videl natančneje: bila je ženske!
Oba orožnika sta čakala nema. prevzeta skozinskoz. da jima dani kako povelje.
Tudi jaz nisem vedel, kako naj i mislim, kako naj tolmačim.
Tedaj je rekel brigadir počas-i:j
—	Morebiti jc iskala svojega | sina ki je služil pri artileriji in o| katerem :ii imela nikakih novic.
Iu drugi je odgovoril:
—	Morebiti, prav lahko nio-i goče. j
In jaz, ki sem videl že strašnih reči, sem začel jokati.
In spričo tc ma-tve ženske, v tej mrzli noči, sredi te Črne pianijave,
•	spričo te skrivnosti, pred to ra.v ,trgano neznanko, tu sem šele -čutil, kaj pomeni beseda: groaa.
lsti občutek sean imel lani, ko sem iapraseval vdeleženea pri Flattersovem poslaništva, algir-akega strelca, ki ae je bi! reSil.
Polkovnik je korakal proti Sudanu (v Afriki) skozi puščavo in je premeril 3ieizm«rno ozemiie Tuareigov, neke vrste piratov v tem velikanskem j-eSčenem oceanu. segaj oče m od Atlantskega
•	morja do Egipta in od Sitidnna do ■ A>girn. podobnih onim. k! plenili nekoč po morjih.
Kažipoti, ki so hodili pred četo. so bili is Uurgle iii so pripadali j k plemena ftanhas.
Nekoga jlne so se ušatorili sre-idi gluhe ptwtio^c ki AnAct so k-J> viH, da js studenec Is nskoliko da gredo z velblodi na-
ft" -i; ■...„, ..>,
I prej po vodo. En sam mož je opo-! zoril poveljnika, da je izdan • to da Flatters ni hotel verjeti in je spremljal oddelek z zemljemerei, zdravniki in skoro vsemi častniki. Pri studencu so jih Arabci pomorili ter jim vzeli vse velblode.
Načelnik arabskega urada v Vargli. ki je bil ostal v taboru, je prevzel poveljstvo nad ostalimi, i »zvečine jezdeci in strelci: ker ni-. so imeli velblodov. so pustili tam 'prtljago in živež ter so se vrnili, i Nastopili sn toraj dolgo ]*>t skotfi to samoto brez seince in brez konca, v pekočem solncu. ki jih jc Žgalo od jutra do večera.
Eno izmed plemen je prišlo, da se podvrže. Prinesli so dateljnov. ki so bili ostrupljeni. Skoro vsi Francozi so umrli in z njimi tudi zadnji častnik.
Ni ostalo drugega, kakor nekaj jazdecev s svojim lilevarskiin nadzornikom Pobeguinom in večje nlevilo strelcev domačinov izmed plemena Sambaa. Imeli so še dva veLbloda. Neko noč sta izginila z dvema Arabcema še ta dva.
Ostali so tedaj razumeli, da bodo morali jesti drug drugega, in \ kakor hitro so doznali beg onih i dveh z dvema žival ima, so se raz-| delili ter so stopali drug za dm-| gim ]>o mehkem pesku pod žgo-jčim plamenom neba, v razdaljah, ki so obsegale več kakor streljaj i Tako so hodili ves dan in Če so 'dospeli do kakega studenca, so prišli ter so pili vsak posebej, še ; le tedaj, ko se je oni. ki je bil j spredaj, že zopet primerno oddaljil. Tako so korakali ves dan in so dvigali tupatam v neizmerni 'razbeljeni ravnini one majhne •stebre prahu, ki izdajajo že od ; daleč popotnika v puščavi.
Toda nekega jutra je eden i med pešcev _?sivil v stran in se ma-jhoma približal svojemu sosedu. : Vsi so ostali ter gledali.
Človek, proti kateremu je sto-j»al sestradani vojak, ni zbežal. Izleknil se je po tleli in jx)meril in ionoga, ki sc mu jc bližal. Ko ga ,io imel v primerni daljavi, jt i sprožil. Oni ni bil zadet, korakale mirno ivapi-ej. pomeril tudi on j in zaide! svojega tovariša ime-.nitno.
Tedaj so pritekli vsi s celega i obzorja, da bi dobili svoj delež. Oni. ki je streljal, je razs«'kal mrtveca in ga porazdelil. In zopci so se oddaljili ti sovražni si zavezniki. do prihodnjega strela, ki
k Zdravje 9 moč f in kr^K>st. j
ZASTONJ
f Zdravniška knjižica 1 Kažipot k zdravju.
lik	/SPi^??/ Ta	P°v<* enostavno, kako se m-ka-
|D.	^ffiJP^*^ tere bolezni, kakor je sifilis ali aastruplje-
nje krvi, mozolji, kožne bolesti, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-H^^^^^^HFtok, mehurne in ledvične teškoce, nalezljive in drugo iU^ moške ter ženske bolezni na spoluo-urinamih organih, Bv^®^^^ vspešno zdravijo privatno doma iu z majhnimi stroški.
HU	^	Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih
HI bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata K žila, revmatizem, katar, nr4uha in slične teškoce.
I	ALI TRPITE
na katerem izmeu sledočili simptomov: bolečme v križu, bolečin«' v z^ibih, cla-HM vobol. izguba ni ta, kialob:i "v y.elcxlcu, pvvrafanje hrane, bljuvanje, ž.olčno Hi riganje, nečist jieziK, smrdeča 8apa, izguba sjianja, slabe sanje, sl&bofft in najjln BO razburjenost, nervt./.noist in razilruzenost, onemoglost ob jatrih, črni bolobiirji Uj poil očmi. sramežljivost >n izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in fl topi * — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni tistem ni v redu in da potre« W bajece zdr« vrdJUih nasvetov in pomotL	1
mi Na§a brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in tcSkoe; ■ pov«» vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in W svežosti, da so zopet možje. Zalo<?a znanosti je in vsebuje nasvete in podatka, I katero bi moral znati vsak meški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki «»> n:ir» f ravnjo zeniti. Iz nje lahko spoznate vzroke Bvo^epa trpljenja in kako iii vaše teskoče obvladale. Č'itajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite sc z nje.
Pošljite ta kupon še danes«
DR. J. RUSSELL PRICE CO„ S 1000 Madisou & Clinton St».. Chicago. II*.
Cenjeni doktorji:—Pošljite uii takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnino prosto.
Ime............................................
Stev. in nUca ali Box No.....................................
%% _ ^ ............
Mesto . . . ........................... Država
|jih zopet, zbliža. Dva dni so sej (hranili s tem razdeljenim člove-' I škiu; mesom. Nato se je glad port nil. oni. ki je ubil prvega, je j ubil ie drugega. In zopet je raz-j jackal mrliča kakor mesar po po-j ! klicu, dal je tovarišem vsakemu i njegov kos in ohranil z.-se samo! j svoj dele/.
In tako se je nadaljevalo to u-j lijikanje ljudožrcev.
Zadnji Francoz. Pobeguin. je; • >il umorjen ob robu nekega vod-i n.iaka ravjio tisti dan, p redno je; prišla i>omoč
Ali ve^te zdaj. kaj razumem ja/ • pod g razo? —
Evo, to nam je pripovedoval 'oni večer general G.	'
v
Čistoča je pol življenja.
Ta stari pravični pregovor se upoftteva največ pri čistih neponarrjenih pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krajnn-Bkl tvrdkl: MOKRIS FORST COMPANY.
C MM ■< Utril »u>č:	(alwi
f!«lo ali rd«čo žitno žganje.................J2.(x>	do	(4.00
Brinjevec. ffin....................$2.50	3.00	S^M
Cisti fini Spirit....................................Xlfi	8.60	«.'«
Fini rum........................ aoO	2.60	S.O..	4 <X>
Kumnovec, kimel................ 2.00	2.60	3.TO	«
Slivovka...................................................t. 60	4.1®
Tropin je vet............................................2.60	3 'JO	4jOO
Port vino...................................2.00	2.M	3 or)
Fino bek> ali rd*Ce Tino od................1.00	Jo	S.(JO
Pri naročila od $5.00 ah več plačamo ekapresa. Na vahod do New Torka ln za pa d do Chlcaga. Naročila odpošljemo Se tisti dal, ko Jih do-bemo. Pišite takoj po cenik na naslov:
Morris Forst Company,
J02EF HOROWITZ, pmbednlk 500 Smithfield St.,	Pittsburgh, Pa.
Cenjeni g. Wahčič;—
Naznanjam Tam, da sem porabila eno steklenico Vaše hvale vredno Alpentinkture, pa so mi krasno lasje porastli, za kar se Vam zelo zahvalim, blagovolite mi poslati še eno steklenico Alpentinkture. Spoštovanjem Vas pozdravim.
Mary Stritar, Box 72, Brownfield, Pa. r
Spoštovani g. Wahčič:—
Naznanim Vam. da je Vaša Alpentinktura zelo uspešna, popolnoma sem zadovoljen, nisem pričakoval takega uspeha, kjer sem imel zelo slabe lase ko nebi imel od Vas pomoči gotovo bi že vse lase izgubil. Zaradi tega Vam ostanem vedno hvaležen, in želim, da se v taki potrebi vsaki rojak do Vas obrne. Spoštovanjem Vas pozdravim
Ferdinand Kralj, 1107 — 2nd Ave.. Beaver Falls, Pa.
Cenjeni rojak:—
Vašo Alpentinkturo sem sprejel, ker so mi že skoraj vsi lasje odpadli radi tega sem imel mata.upanja. da mi zopet narastejo in sedaj sem pa prepričan, da je edina pomoč za lase v resnici pri Vas. Porabil sem eno steklenieo Vaše hvalevredne Alpentinkture in so začeli lepi in gosti lasje rasti tako, da sem popolnoma zadovoljen in Vam zelo hvaležen.
Pošljite mi še eno steklenico ravno take Alpentinkture kakor zadnjič, upam, da bo zadostovalo. Želim Vam veliko uspeha in Vas pozdravim, Vai rojak
George Babic h.
388 Kabv Ave.. Detroit, Mich.
Nad pet tisoč rojakov se je zahvalilo sa Alpentinkturo, s tem je dokazano, da je Alpentinktura najuspetejie zdravilo proti izpa dan ju in za rast las iu vse drugo Vam ne pomaga nič- Dobi se edino samo pri izdelovateljn, sredna steklenica 2 dolarja, velika steklenica 3 dolarja pri:
Jftkob Wibfttt, fftt lom Ar%~, CliiiliKl, Ohio.
JAVNE ZAHVALE.
Cenjeni G- J. Wahčič, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Dolžnost je moja, da se vam javno zahvalim za Vašo čudodelno "Alpratinktaro". Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla nstaviti izpadanja las, dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti "Alpentinkturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi začeli rasti gosti in krasni lasje, tako, da imam danes en jard in 16 palcev dolge lase. Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tndi v novine dati, da se lahko vsakdo prepri • ča, da jo Vaša " ALPKHTiHKTUKA" v resnici najuspeš-neja na svetu, za katero se Vam še enkrat srčno zahvalim in ostanem vedno hvaležna z vsem spoštovanjem Mrs. MART STELCER, 761 X. 70. St.,	Cleveland, O.
Cenjeni g. J. AVahčič:—
liabil sem Vase zdravilo po imenu (AValičič Fluid) za moj revmatizem, kateri lue je mučil že več let iu nobena zdravila mi niso pomagala, kakor edino Vaše od katerega sem se v osmih dneh popolnoma ozdravil, zakar se Vam srčno zahvalim.
Pošljite mi še eno flašo za mojo ženo. ravno tako zdravilo kot st»» meni poslali eno steklenico za 2 dolarja in 50e. Vas pozdravim Va hvaležni rojak
John Putrieh.
Box 214. St. David, 111.
Spoštovani rojak g. J. AVahčič.
Rabil sem \"aš AVahčič Fluid za revmatizem, to je zelo koristno zdravilo, za kar se Vam lepo za hvalim in pošljite še eno steklenico za mojega prijatelja.
Spoštovanjem
John Cheriie, 945G Comercial Ave., So. Chicago, III.
Cenjeni mi g. J. \Vahčič:—
Vašo pošiljko sem prejel, (Wah eič Fluid) za revmatizem in trga nje po nogah in rokah, katerega sem čutil že več let. Rabil sen: Vaše zdravilo osem dni in sem zdaj popolnoma zdrav in že več dni delam. Zdaj se Vam pa lepo zali valim in Aras želim priporočati vsem rojakom v takem položaju, ko sem bil jaz. Vas pozdravi Vas rojak,
B. Orak,
Chestnut St.. No. 7. Lebanon. Pa.
Kdino AVahčič Fluid je naj-uspešnije zdravilo za revmatisem, kostiboij in trganje po udih in kosteh, na tisoče in tisoče rojakov je pripoznalo, da vse drugo nič nepomaga kakor edino AVahči; Fluid. Steklenica 2 dolarja in pol, za popolno ozdravljenje najhujšega revmatizma je steklenica za °> dolarje in 50c.
Jakob Wahčič, 6702 Bonn* Ave., Cleveland, Ohio.

fn)
Jugoslovanska
15»
JS
Katol. Jednota
m
Inlcorporirana dne 24. janiMija 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
QL&VHI URADNIKI:
fUcWnlk: MIHAEL BOVANŠEK, K. F. D No. 1, Conemaagk, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave^ i^orain.
•lami tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Min«, •lavni blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, V^^ Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO. Salida. Cola.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D«. JOBBPH V. OKAHEK. «43 East Ohio Street Pittsburgh.
r«i	" "
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 106, Ely, Minn.
ANTHONY M0T2, 9641 Avenue "M", Bo. Chicago I1L
JOHN VABOGA, 6126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI: •*0. J. POBENTA, Box 176, Blaek Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 4*0, Ely, Minn. JOHN HUP NIK, Box 24, 8. &., Delxnont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOK:
JOSEPH PLAOTZ, Jr, 432 — 7th St., Calumet, Mish,
JOHN MOVERN, 483 Meoaba Are, Duluth, Minn.
MAT. POQORELC. 7 W Madison St., Boom 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI OD BOB:
■UDOLF PEBDAN, 6024 St t^ir Are., N. E. Cleveland, Ohio FRANK BKBABEC, Stk. Yds. Station BFD. Box 17, Donva*
Colo.
rRANX KOCHEVAB, Box 3€6, Gilbert, Minn.
V«i dopisi, tikajoči m uradnih sader, kakor tudi denarne podtljatve, naj se poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vie pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bods odralo.
_Drnttveno glasilo: **Q LAS NARODA".
Pravdarska strast,
Lumbar se jc zamislil.
Slutil »»em. da se v njegovi duši snuje preobrat. Nisem ga hotel siliti, da mi kaj obljubi. Ker se ga je loteval spanec, sem ga zapustil.
Obiska vati sem ga moral Se dan za dnem. Mrzliea ni hoitela ponehati. Pokašljeval je vedno hujše. Moči so mu pešale. Sedaj ni bilo j več dvoma: Lotila se ga jo tista ; bolezen. ki ljudi, vajene na pro-j stem, tako rada popade, ko nima jo več prostosti: jetika. Lumbar pa je v .s led svoje nesrečne strasti , nekaj let, preden je bil zaprt, zdravje izpodkopavai tudi — še" s pijačo. Vse to skupaj — slaba znamenja.
! .	XX
štirinajst dni pozneje. Lumbar-ju še ni nič odleglo, ne va mast za življenje je nastopila.
Dobi pismo. Bilo jc od žene. Pi-j sala mu je. da je bila zelo bolna. ! da je ležala šest mescev v bolniš-nici. Sedaj pa je. hvala Bogu. zdi a-va. Pa na delo mora. zato pa ne more imeti otrok pri sebi. Dala jih je Somraku, pa ta jih ni maral dolgo. Vzel jih jc k sebi — st»:ri oče, Luinbarjev oče! — Sedaj ga vpraša, če je to njemu prav.... Veselilo hi jo. ako se ne bi več so-i vražila — sin in oče.
Pismo je Lumbarja presunilo. Toda odgovoriti pa le ni maral ničesar. Bil je preslab, zato mu ni i hotel nihče prigovarjati, da ga bi razburil.
Teden pozneje piše žena vnovič. Očeta Lumbarjevega ie kap zadela; na smrtni postelji je svojemu sinu odpustil in ca dal ih>-zdraviti. Umrl je spravljen z ISo goiu in vsemi ljudmi.
Bil sem pri njem popoldan za tem. ko je bil dobil to pismo. Sla bo mu je bilo. Oči so mu tičale glo boko v lobanji, pa svetile so se rnu kakor dva žareča oglja.
Oče vam je umrl *mu rečem; j*4odpustil vam je na smrtni poste
(Konec.
Stvar .se nu Dal *ciu mu po*
da bo kaznovan
.1.
a tu.
n«
Desno oko.
Povest z ameriškega, zapada.
Spisal Bret Harte.
globokem in širokem kaminu. Mi
gleduje te zvezke z očetovskim sočutj-em iu ko ogleduje njegovo oko nekako kritičnim
načinom
Izvanredno jak vihar je na svečan način zaključil leto 1797. na californijskem obrežju. Voda v malem zalivu San Carlos je bila, 'lasiraviio je zaliv zavarovan po predgorju Holy Trinity (Sv. Trojice , skrajno nemirna in razbur kana; zrak je bil napolnjen z letečim drobnim peskom in tresočo so s»e prijemali mali deli pene razburkanega vaJovja na proti morju okrenjeno stran zida samostanskega vrta. Ivo je seč or vom-mandante Ile-rmcngildo Salvatier-ra pomolil svojo glavo skozi pritlično se naliajajoeo se okno stražnice, je čutil, kako mu je slani vzduh daljnega mo. ja pričaral	^
svežo rdečico nu njegova inačo)^0 Fa p«ava Paquite je krasna bleda liea.
nijske zgodovine, nad katerim jcjScuddor. Bil je kapitan trgovske vel še vedno pesniški vštric- —j ladje "Condor" iz Saiema v Mas rezskrbna jesen span aachusetteu, ki je bila na potova-
ona mila skega gospodstva, kateri so potem
nju v Južno morje vsi cd viharja
padlo trdnjavo, na oba zarjavela topova, ki sta bila pred enim stoletjem vlita v Manili, ter na posadko. ki je bila itak brez vsake
tako hitro sledili zimski viharji! prisiljena priti v zaliv San Car- pomoči. Za nekaj časa se mu po-m , a"s_ke »"^odvisnosti in we los. Poveljnika jc naprosil, da nm, javi pustolo\ska misel, da bi >e oživljajoča pomlad anglo-amori-jdovoli vreči sidro pod predgor- ravnal dobesedno in natančno po
ske osvojitve.	| jem Santa Trinidad, dokler ne po-i poveljnikovili
Poveljnik ostavi okno In pridejleže vihar. Druge prošnje ni imel.; pravi trgovec k ognju, kateri veselo plapola vi Vode ni potreboval, kajti z vod;)' nudeče se mu
P«
besedali, — kot ni nikdar opustil prilike napraviti
I j«> \ llogedi do voljno preskr- kako kupčijo. — toda ko pom isl i
za je pokrita s kuponi zvezkov'bel. Vedel je tudi. kako stroge so, na malenkostni plen. katerega bi v katere so pisali otroci, ki so ob :1>ile odredbe glede zasidranja tu-'mu ta posel prinesel iz trgovske-iskovali šolo v Presidiosu Ko pre iiii ladij v Španskih pristaniščih' ea stališča, se končno nremisli.
Tako gleda poveljnik zamišljen skozi okno stražnice v Presidios. Mogoče premišlja na vse dogodke leda, katero se bode ravnokar poslovilo. Toda te dogodke jo bilo ravno tako lahko gledati, kakor posadko v Presidios. Leto je bilo skrajno ubogo nr dogodkih, oziroma ravno tako kakor prejšnje: dnevi so minevali, ne da bi jih kdo motil, enolično med dnevnim izpolnjevanjem povsem lahkih službenih dolžnosti.
Rodno se ponavljajoči prazniki in dnevi svetnikov, vsakega pol let;i iz San Diego došln pošta, redkokdaj kaka transportna lad-ja pod »pansko zastavo Ln še redkeje kaka ladja, ki je plula pod
in kako natančno se je postopale.! Vsi cd tega se zadovolji s tem. da po toli predpisih; poleg tega tudi j seže v škatljo za tobak, dočiin ]■<•-111 nameraval škodovali strogi,maku« poveljnik z< 1>> resno stol okroglo pisanje o Svetem Pismu, disciplini in miru kolonije.	■ bližje k ognju ter odloži velik črn
prve pobožne čačko njegovil;1 V njegovem govoru je bilo opa-jsvilen robec, katerega je imel na učencev iz San Carlosa, spremlja j žiti nekoliko norčevanja, ko je'svoji deloma osiveli glav":, da :a-svojc oko z ust menim komentar- pri teh besedah pogledal na praz-lpo počasti svojega gosta.
jno vogaško vežbaJišče v Presidios (Uonec prihodnjič). Izvrstno. mala!... 'Jakoh'iu na nezastražena odprta vrata.	_—
^ f
Obesila sebe in vnuka.
Vdova Lora Zielke v Oshkosh, Gomez, tako pameten, da je takoj j Wis., stara t3G let. je obesila svo-početkom viharja odšol na varno. S je era J
pošlje sla k svojemu bratu...' Ponekoliko je bilo namreč pripi-1'uerpo de Cristo! (Sv. Rešuje Te- sati tudi nesrečnemu slučaju, da
je bil stražar trdnjave. Felipe
To mora governor videti'
\ levem povelj nikovem očesu se pojavi ponos — desno oko je bilo. žal. že pred dvajsetimi leti izst peljemo z neko indijansko pu-sieo. Oko si obriše z rokavom svo-ie usnjate suknje in nadaljuje: "In ko so prišli Izraelci. Pri tem preneha, kajti na dvo risen se zasliši šum človcškiJi korakov in trenutek kasneje vstopi v sobo nek tujce. Kakorhitro je poveljnik pogledal na vsiljivca, se okreue / okretnostnostjo sta rega vojaka proti steni, kjer je visela njegova zvesta toledskn klina, oziroma, kjer bi morala vi-se-ti. Toda tu ni bilo njegovega meča in sedaj se sp™minja. da {ru je tedaj, ko ga je zadnjič. vidtt'
nakar je na neki klopi mirno spal in sanjal.
9-mesečnesa vnuka Edv. Van Buren in sebe v kurjem hlevu na farmi svoje hčere Van Buren, pri
Poveljnik za nekaj časa ni ve- kateri je živela, v vasi Nekimi. Mi-
del, kaj bi počel. Pristaniški predpisi so bili naravno strogi, toda on je bil navajen poslovati na svojo roko; poleg tega pa tudi ni imel ničesar, po čem bi se mora! ravnati, razun nekega predpisa, ki je pred desetimi leti izšel glede ameriške ladje "Columbia". Vihar je grozno divja i ui čut človekoljubja ga je pripravil do tega.
sli se. da je reva zblaznela. Zielke je živela s svojo hčerjo in sina-hom. Njen mož jc umrl pred enim letom.
i
Amenški častniki v Franciji.
Washinffton, D. C.. 24. aprila. — V kratkem času bo odpotovalo več ameriških častnikov v Francijo. Tam se bodo seznanili z modernim
drugo zastavo — to so bili glavni! rabil mali Popito, sinček peka p:i-dogodki njegovega patrijarhalič slf'!- '-a to. da je na mostovžu na
Lumbar je stiskal pesti ob čelu Zapustil sem ga do cela preverjen da se mu je pravdarska strast za- • jedla že tako irloboko v njeno vo
! "Odpustil.'!" Lumbar se br!d-miiljenje. da gn pač ne zapusti ko iiasineline in pristavi: "Sedaj ie r.sumljiva, ink lar več.	vidim, z mojo pravdo resne bo
\ «l<tti i-o pazniku.	nič!" letnice so mu vstrepetava-
p.,.tom.ak,>po-, pn-la ^	le. pot mu je tekel po čelu. - h
v t	,	, l<; ae,a- l>rii.i Lumbar v kaznilnico. Ni me k°"C'U	Z 1JJ,m- , , .
" '	-	ra"jbib» več volja, i astrovarjuti ž ZaPUStl1 ^
-a.i.tl Ob;, ko m P ti - ;i i >1 um .•■„ T	, . ... sem ga vnovič preiskaJ. Žila mu
_ „ . , , . ,	njim. 1 lini gu >« t uj po>Iah na - i -. ,, .	.	iiu ii:o«-io
m	:'isn" rj," ' • •. ^ • delo. Po gotovem času samotnega!JC blla mef,c	hltro- DaI
»i 111	ca v,. - no. .Ivo ur, z>ip„ra pHd,. vsak ka, m. v pd- ^	.vpraid. če
to prenehal. Dal s. n; ga . -M/.o-|mc„m ,i,.l.,vni,, u-.iu	^uhoraika. Rekel je. da ga
vati pri skritem okencu. Ako ni ved d, da ga kdo opazuje, jc bil!
tairen. Ko pa e začutil koga pr.-dL,• iwwi-i , . ---1" I	seUmiti zjutraj
. ,	i	,	i stau — hodtl je sključeno, negoto- i i	n
sinu ie /a.-a! .znova razbijati n,» ,, korakov Pa	, J ! ^ f} clubovn.ka. Po sprejemu sv.
, . , tožil, da bi bil bolan. Zato je bil ° \ Skratka, izkazalo se ie. da	^	^^ mu je lakoj nekoliko odleglo. Ob
magal je namreč vezati knjige. Xekfga .lue zopet dobim urad
nega življenja.
Ako no torej iukaj ni moglo go-voriri o kakem napredku, o naza-dovjiiiju seveda tudi ni moglo bit" govora. Bogate žet\e in potrpežljivo tlelo je pokriio vse potreb-,š<*-ii.e v I*residiosu in tamo^ivem misijonu. K«.r v<> bili osamljeni in oddaJjfiii ostale velike človeške, rodbine, so se za vojne, kate-
(iv so pretresle ve> svet. mnogo manj zanimali, kakor za zndiij; » potres; boji za svobodo, s katerih
kake krivice, moram pripomniti, da nemožnost nepov oljne mu od-govom dati dejanski poudarek na njegov sklep niti malo ne vplivala. Ne oziraje se na posledice, bi njem jeedil, kakor jezdijo otroci poveljnik pravico, katero i,* tr-
da je privolil v tujčevo zahtevo.! bojevanjem iu se pripravljali na Da pa ne napravim poveljnik'! ||sv<>i'' poznejše delovanje._
Kje je gospa?
na lesenih konjih. Ko se na tojgovskemu skunerju Yankeev spoiniii. nekoliko zardi in se za-'na tako gostoljuben način dovo-dovolii s tem. da nagubanči čelo. lil. prav gotovo odrekel kaki voj-Tcda zadržanje tujca, diusiiav ;71» ladji, tudi ako bi bila oboroženo j<> bilo ponosno, je bilo ve»lar-|na s štiridesetimi topovi. Dušle li- miroljubno. Oborožen ni bil in|<-*Q j« stavil le pogoj, da ne sme
zapora pride vsak kazoV-.-e
memo delavnico, kjer dela »»u-. - , .	.	,
no z drugimi kaznjenci. Lumbal" ^ P?** SC1U; ^^
i je pa očividno hiral. Ilm^t po po-
zadnjikrat živega.
f>b sedmih zjutraj je sam zalit'
i/.kuzalo se je. amo dela. da — '
da «c limu-
ldsznega lira
Sedaj sem š»'l k njemu in	,
no posvaril, da naj pusti svoje ne- J10	d» m<>rali Lum
ra
umnosti; ako bi še naprej razgra
jal, dobi — prisilni jopič in pa poste.
Dolgo me je gledal, na zadnje •— pa se je razjokal. V tem trenot ku ga vprašam, čemu je vendar uprizoril celo komedijo* — Obljubil sem mu. da vsake kazni opro stiin, ako pove — resnico.
Dolgo se je obotavljal, na zadnje pa je vendar priznal, <la <»c j* napravil blaznega po nasvetu nekega tovariša, s katerim se je na dvorišču jetnišniee sprehajal. Jetniki se namreč vsak dan eno uro dopoldne in eno uro popoldne spre hajajo pod nadzorstvom paznikov.
"Pa čemu bi vam služilo, ako bi nas res prekanili, da ste blazni
"Tisti tovariš mi jc rekel, da je sliaal, da so postavili nekomu, ko je zblaznel, kuratorja in da se je tisti potem zanj prav srečno prav-dal!"
"Torej kuratorja za pravdo z o-četom bi radi?! Ali še vedno mislite na pravda nje?" Ostro sem ga pogledal; on — vžlahne, potem pa reče:
"Gospod, po dnevi in po noči. \sako uro. vsako minuto ne mi «iim drugega, nego na to strašno krivico, ki se mi je zgodila in kako bi si pomagal — do svoje pravi ee!"
Kakor senca jc leglo na njegov obraz. Trde, odurne so postale njegove poteze. Mislil sem si. ako bi bil na prostem ta nesrečni človek.
—	bi segel Se danes iznos a — po sekiri.
Vstal sem ter mu dejal ostro in resnobno s
"Nikdar ne boste dosegli pomi-losčenja. ako boiete tako zakrk-njeuega srca. Pomislite Že vendar, kaj ste storili! Ko bi tudi res bilo
—	pa ni! —. da bi vas bil oče za par sto kron prikrajšaf pomislite, icakino krivico ste mu vi prizadejali! Smrt ste mu želeli, težko ste ga pohabili, umrl bi bil, da ga
niso pravočasno operi-... Pregrešili ste se zoper &s-in aoper zapoved 'ne
barja prenesti v kaznil nično bo l ni-' šnieo.
j Tam sem ga preiskal. Imel , mrzlico.
"Lumbar, kako vam je!" — vprašani. — "Mrzlica vas trese. Al i ste se prehladili??'
"Ne vem", pravi votlo. — "Nit več ne spini!"
desetih dopoldne se je začel smrtni boj, dokler ga ni okrog šest h zvečer premagala — bela žena — smrt.
XX
K pogrebu se je pripeljala Lum J°| bar jeva žena s štiriletnim sinčkom. Kaj j«' čutila ubožica na grobu svojega moža. ki ga je videla žive ga zadnjič na sodbi? Kaj si je pač mislil mali Jožek. ko mu je nje go '; va mamica plakajoč kazala nepo barvano rakev z velikim križem:
so se posi'jtriuske kolona drugi strani ameriške e?-osvobodile. niso jui ujni: i malo vplivali. Skratka, bilo jf on. sla* nt) indijansko poletje ep.lifor
llljt
line
na glavi je ianel navadno s tc-rom namočeno platneno kapo. dočiin je bil obut v velike vodne škornje. kakoršnje nosijo tnoniarji. Razun o^hirnega -duha po tem in smoli :ti biltj pa nanj m,i nič iz\ au-rednega opaziti.
Tnte mu .i«1 bilo. kakor jc pove dal poveljniku v španjolščini, ki je bila bolj gladka. Kakor lepa in
ni eden član moštva na kopno.
"Kar se pa vos tiče. sečor v-ai»i-tano". inidaljnje poveljnik, "va.-•prosim, hodile moj gost. Trdnja-va je viuša, dokler jo počastite ' vašo veleeenjeno prisotnostjo."
Priklonil se je z gotovo staromodno vljudnostjo in potem hotel (staviti stražnico.
Kapitan Peleg Scuddor se
pravilna. - ime iau jc- bilo Peleg smejal, ko je mislil na napol raz
SEMENA
"Zakaj iie. ali vam manjka wa-;«Tu notri spi naš atej! -Ka v ce lei.	. P(> pojrpebu je dobila Lumbal-je
Spati morajo kaznjenci navzlic j va žena, kar je ostalo od zaslužka pod ut* vnem u skupnemu delu ve,i-|0d Lumbarjevega dela v knji^o-uo vsak v svoji celici.	j veznici Imela je vsaj za pot nazaj.
Malemu Jožku smo zložili neka.i drobiža, da je dobil za poi zob v s-vojo euHco. In ko se je Lumbari-ca poslavljala, smo jo tolažili, da ji ostaneta otročička za uteho; o sobito Jožek obeta, da bo zavsem očetove t>ostave. Tu pa je Lumba-rica globoko vzdilinila, roke k ne- l bu povzdignila in prosila: "Sam Bog nebeški mu daj zdravje, toda obvaruj ga pred tako strašno strastjo. kakor jo je imel ranjki!" — Jože-k pa je n a grba n čil čelo. kakor bi razumel, zakaj gre, in zagotavljal:
".Mamica, saj bom zmiroin prav j priden!" '
Vsa žalostna in potrta se je podala Lum bari ca z Jožkom domov. Kako bi bila srečna, ko bi se bil varoval njen ranjki mož — pogu-bouosnega .pravdauja! — —
"Me muči vedno, da sem tako nesrečen!"
"Torej pravda vam gre še vedno po glavi", mu rečem osoruo.
—	"Ali ne veste v kakšni nevarnosti s^e? Vaše zdravje je trhlo!"
Lumbar se mučno, pa vendar še dokaj urno sklone v postelji. S tresočim glasom iu s povzdignje-iiima rokama bolestno vzdihne:
" Samo umreti ne. . . . Prosim — zdravila____!"
"Tako hudo i>ač ni! Ne razburjajte jje po nepotrebnem. Ko mrzlica mine. smete vstati!"
"Vstati?! — Ven bi že rad šel!"
"Pa čemu?"
"Oospod. pojdem do očeta in mu dokažem, kakšuo krivico mi je storil, kako me je ugonobil." — Omahnil je na posteljo nazaj.
Prvič sem opazil, da je govoril o očetu nekoliko mirneje.... Ali: je to že slutnja bližajoče se smrth,
—	Ilotel sem ga v tem milejšem j čustvu potrditi in mu rečem:
Kakovost in količina vaših pridelkov odvisi povsem od semena, ki ga sadite. Da dosežete naj-boljše uspehe, kupite semena pri največji slovenski trgovini s semeni v Zedinjenih državah.
Imamo v zalogi vsakovrstne importirana in domača semena za farme in vrtove.
Naša semena so jamcena, da rode z najboljšim uspehom.
INTERNATIONAL SEED CO.,
101 DIXON BUILDING PITTSBURGH. PA.
Važno!
Vsa naročila Za $1.00 in vec pošljemo s paketno pošto ▼ katerikoli kraj v Zedinjenih dr.
žavoh.
Pošljite denar v
pismu, ekspresni al! poštni money, order.
DA NAM OLAJŠATE DELO, PROSIMO, NAROČITE VEDNO PO ŠTEVILKAH.
CENIK
s. Bosk Lima fltsl X latalk fižol 1 žlahtni latalk fižol
importirani vrtni grah rast« it rini Alaska grah, raste 49 dni J. Importirana koruza, rast« 6« dni 19. Me—nI k beli »parcelni 11. ImperteraiM seme vrtne peso IS. Poljaka pesa za živino
13.	Importirano seme zgodnjega solja
14.	Importirano seme Dutch zelja
15.	Mammoth seme rdefega zelja
16.	Importirano seme korenja
17.	Importirano ksrfiolno seme 19. Seme krasnega Pascal zelrre
29. Seme ktmmrlc 22. Importirane bate 25. Importirano seme rMh dunaj*klh
ISc zsvlfek 16c za r i tek • 15c zavitek 10c zavitek 10c zavitek lOc zavitek 5c zavitek 10c zavitek 10c zavitek 10 in 13c zavitek 10 In 15c zavitek tO iu 15c zavitek 10 in 15c zavitek 35c zavitek 10 in 15c zavitek 10 in 15c zavitek 10 iu 20c zavitek
Sneg v Montani.
V gorovju Belt jc zapadel debel "Mislim, da bi vam odpustil'jsneg. Maki na železnici Milwaukee "Kako. meni odpustil — on?" & St. Paul so obtičali v snegu. V
zasefcah leži petnjast čevljev debel sneg.
Importirano
— Boril se je sam s seboj, nazad nje pa se je le premagal in — obmolknil.
"Kaj pa. ako bi očetu pisali?"! povzamem čez nekaj časa: stari i so že. Bog ve. čc jih šc vidite?----
"Ali bom moral umreti I" vpraša mc zelo skrbno pogleduje.
"Toga nisem rekel, ali — tudi o"~c lahko umro! Zato svetujem, da mu pišete!"
"Kaj naj mu pa pišem?" "Prosite ga vendar odpušča

'O
Stavka strojnikov.
Pri Western Maryland železniei v Cumberland, Md. stavkajo strojniki.
Danski kralj na Švedskem.
London, Anglija. 24. aprila. —" Reuterjev poročevalec v Stock-liolmu piše. da je danski kralj Kristjan prišel v Stockholm na obisk k
/K/»

10 ln ISc zavitek 10 in 15c zavtek 10 ln 15c zavitek 10 in 13c zavitek Prt ril Ija 10 in 15c ss vitek 10 in 15e zavitek 10 in 15c zavitek 10 in 15c zavitek 10 in ISc zavitek
10 in I5c zavitek Sdkve	10 in 16c zavitek
*iia*e	10 ln 15c zavitek
13 hi aoc zavitek 10 in 13c zavitek
pirn 25c pint S0c piut 25c pint *J5c pint
-."jc plut
15c unča 25c unea ".V unča 40c unca 40c unca 40c unca -Gc unca $1.25 unea 40c unca 20c unca DOc unca
40c unea 30e onca 30c unca 40c Mlb 40c V4IT> 50c unca 30e »4Ih 2Sc nnrt 40c Vim
40c Vilb 40c Vitb 35c Klb 65c ones
•Vk- kvart 50c kvart 50c k\an 40c kvari 40c kvari 45c kvart
75c Miti 75c iilD
91-25 %n>
$1.25 14 Ib 11.25 Hib 75c Hib 94.75 Hib $1.25 Hib 45c Htb $1 30 Hib
$115 H® 00c Hib 75c H® 75c Hib 75c Hib $1.25 Hib 55c Hib 60n Hib 75c H®
75c Hib 75c Hib 50c Hib 92.00 Hib 0Oc Hib
y
A
š
INTERNATIONAL SEED CO. ' lOl DIXON BLDG.
»j, j
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico

edino postavno priznano slovensko društvo v Greater New Yorkn, zboruje vsako četrto soboto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične
točno ob 8. uri zvečer.
ODBOK:
Predsednik: AIXJJZIJ SKRABAK. 41M E. Dth St, New York City, N. T. Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, «3 Ten Eyek St., Brooklyn, N. T. Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyek St., Brooklyn, N. T. Zapisnikar: JOHN GERJOVICH, 328 Bond St., Brooklyn, N. T. Blagajnik: ANTON KOSIRNIK, 340 E. 5tb St., New York, N T.
NADZORNI ODBOR:
LUDWIO BENEDIK. 2302 Catali* Ave., Brooklyn. N. y. VINKO ZEVNIK. 103 Knickerbocker Ave., Brooklyn. N. X. JOSIP S VAL, 216 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y.
IŠČE SB MOŽE
za delati v usnjarni. Dobra plača, stal if o delo.
C. Moensch Sons Company, (13—* v d) Gowanda, N. Y.
Kje se nahaja FRANK GERL, podouiače Pogerčinov ? Doma je iz Kozaršč št. 34, pošta Stari trtf pri Ložu. Za njegov naslov bi rada Izvedela njegova sestra Mrs. Mary Poženel, R. F. D. 1, Kckhart Mine. Md. (24-26—i)
Dr. HENRY York, N. Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
U. ROBINSON, 301 E. 10th St., med Ave. A le tt, Noe
DOSTOJEVSKI:
Mladenič
£a GLAS NARODA J. T.
Potrkal me je po rami in sedel polejr mene.
—	Ti bi mi lahko pomagal, samo ee bi hotel — je rekel pol-1 si lšno.
—	8 čim naj ti pomaeram? — Govori vendar
—	Saj sam dobro veš. — Precejšen dobiček se mi obeta.
—	Kakšen dobiček ?
—	Kakih tridesettisoč rabljev. — Vsak bo dobil polovico. —j Ali bi ne bil to lep denar:
—	Seveda je lep denar, če bi bil pošteno zaslužen.
—	Kaj pošteno? — Vse je pošteno in vse j*- sleparsko, karkoli; vzainc človek. — Pomisli, kaj pa si zdaj
—	Kdo* — Jaz ?
—	l>a, ti. -— Seveda ti' — Človek brez denarja, brez imena, brez družine. Ako imaš pa enkrat denar, lahko dosežeš vse. karkoli hočeš.
Meni se j«- čudno zdelo. — Tega nikakor nisem pričakoval. —-Po dolgotrajnem obotavljanju sem sklenil, poslušati «_ra do konca. Strašna radovednost me je mučila.
—	Poslušaj, Lambert. — Morda me ne boš razumel, toda povem ti, da te bom poslušal. — Veš. jaz sem človek brez vseh predsodkov. —
Lambent je znova naiil kozarea.
—	Poslušaj. Arkadij! — Če b imeue hotel Bjorintr udariti vpričo dame, katero obožujem, sam ne vem. kaj bi storil. — Ti si vse1
Veš. kaj »i ti ?
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
1» FENN AVE,	PITTSBURGH, PINNA.
Dr. Rosenthal, Specialist ie tea 20 let. Ako lmate tajne bolezni, syphilis, Cankar, ka perico, Ugnbo aemena, bolno kri, oervoznost, ielodec, ledlce, masni j 1. revmatizem in druge bolezni, aprašajte sa nasvet Dr. Rosenthal* in povedal vam bo te ate ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA: — Nizka cena ako ste bolni zdaj Je čas, da se zdravite za nizko cena
-Dr. Rosenthal zdravi s najboljšimi zdravili, ki Jih dobi ls Brrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike la vseh drugih krajev sveta. On iell zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
oatanov'jen v Pittsburghu tea 20 let.
Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do S. pop. Ob Četrtkih ln sobocah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. sjntraj do S. popoldne. Govori se Slovensko. Ne zdravi po pofitL Izrežlte in obdriite to objava
sv. Mohorja v
Ti s.1 človek brez ča^ti
m
mirno spravil v žep. -
—	No, kaj ?
—	Ti si čisto navadna cunja, nosa. —
Čutil sem. kako mi je stopila rdečica v lice. ko sem vzkliknil
—	Kaj gobezdaš? — Da me je hotel Bjorinir tepsti? — Prej bij mu jaz razbil črepinjo kot bi on vzdignil roko nadme.
Zveza katoliških Slovencev, f,2 St. Mark's Place v New Yorkn, bode letos izdala četvero knjig, in sicer:
1.	KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1918.
2.	IZ ŽIVLJENJA. Povesti v ' nadomestilo Mohorjevih Večernic.
3.	IZ SRCA V SRCK. Zanimiva brošurica.
pa j 4. ANGLEŠKO - SLOVENSKI KATEKIZEM. (Baltimorski v i slovenskem in angleškem jeziku.) Vse te štiri knjige veljajo EN
x... a ..	,	DOLAR in 10^ za poštnino.
-\iKar ne taji. saj venoar vse vem. — S komolcom te je sunil. 1
r»ote m je pa .služabnikom za povedal, da so te vreli na prosto.	*
:— Lambert, midva se pregovarjava in prepirava kot dva ne-! umna mladeniča.
fDalie prihodnjič)
Naročniki naj se prijavijo do 30. APRILA t. 1. in tudi takoj dopošljejo denar.
Te knjige izda družba v nado mestilo priljubljenih Mohorjevih
¥ t	rji	we? * A OC'1^' kcr istih vsled voine ni m0
ll|L\jlUJ 1 Ha O V UJL LAOt dobiti v to deželo. Ker pa
f	vr	j	' ^P^011 dobiti v tukajšnjem trgu
^llSp€SD0 zdravstveno slovenskih knjig, zato pričakuje-
% i*	*	, v : mo, da bodo rojaki segli po teh.
zdravljenje brezplačno! v Koledarju bo tiskan tudi za stare in
* OBEH SPOLOV
lllldd^'ltnen^ članov, ki ®e l>°do pravo
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo z* geslo, da kadar treba naročiti
dobre in
poceni"
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika''
Mi iadelojemo too društvene, trgovske ia privatne tiskovine. Naša tiskarna je najfaalj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskar en v Ameriki. Pilite sa cena vsaka tiskovin« nam, predno se obrnete kam dru. gta. Pri nas dobit« lepfte, cenej ie in bolj i« tiskovin«
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
$119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
časno naročili na te knjige.
Darujte par centov slovenskim trpinom v domovini!
Ali Vftrti spadajo tuj«? Ali vam lttj6 postajajo prehitro »ivi? Ali mo vaSi Iatje euht. raikljani ali u-pljtvi? Ali imate luske, vas srbi jflava ali imate ■zpugčaje? Ali ste plešact: ali pa oočenjate b»«i?
Ako trpite od katere pori imenovane bolezni, rričttite se takoj sdraviti. ker vsako od la; arije je [ahko nevarno. Pišite takoj po našo ilustrormno kmiro.
. ,	"Resnica o Useb"
Tnapi*ana po grlasovitem evroeskem -pecia'.istu i PROSTO ZDRAVLJENJE.
Mi v o* hočemo prepričati na naSe lastre »tro. >kr da sdravljenje s "Calracura" ustavi izpada-
nje las. odstrani luske in izpubčaje na slavi in po* vepeši rast la«. Mi vam pošljemo $1.00 vredno šiatlju Calvacira štev 1 skupaj z trori omenjeno knjižico ' Resnica o laseh", ako nam pošljete 10 centov v srebru ah > tnamkah ta pokriti® poši-Ijatvcnih etru.-kov in svoje ime in natančen naslov
Izrazite Bpodajšnji kupon in pošljite ga še danes na Union Laboratory. Box 5fi7. tjrion. N. V. UNION LABORATORY. BOX 667. UNION, N. V.
Priloženo vam Dojiljam 10 centov v polnoč za poštne stroške. Prosim pošljite ini takoj svojo $1.00 Calvacura ^tev. 1 in knjižico "Resnica u laseh". (Ta kupon priložite pismu. >
Importirane Franz Lubasove harmonike
so razprodana. Ime! bom salofo sopet po končani vojni, ter m aa pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovora; izdelujem nove KOV-0X2 po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno m sanealjivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y.
BOJJJO. Huočim a vi "olab hiiosa*
VAJVSČJI 8L0VKH8KI DHEVMUL V ZDE. DRŽAVAH.
VPOŠTEVAJTE.
AJ/n želite izvedeti zb naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-/tAV cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hilo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, ženite r, žalostinko itd. AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO želite objaviti društven« naznanila RABITE VSELEJ
l
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kako/ tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mijjoue (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane—;— $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
Enkratno iskanje delavcev stane------- _ $1.00
Enkratno iskanje dela stane____________________$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane —_____________________z— $1.00
Enkratno društveno naznanilo stane____________$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite nai
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	_ —____New ¥ork, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevaji^ naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred rasnimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas t nafem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj nL Posebno velike važnosti je za vsakesra uri naročilih p*
pofti.	, Ad^dRsL*
H
i
IIOTIIIKO
^- -SI
ptip. dnižtvs	sviti Barim
i-^Hf-
[3__ED
HA WMDUKJMXM DKtAVB KMVEMMM IWW1 Sedež: FOREST CITY, PA.
Xlm irtfi *m tL JaMMrJa lMt v atavf
OLAVNI URADNIKI:
rieOMdalk: r. B. TA UCJETER. «74 AhMj Ar«., Bodt Sprla®«. MpMdMdnlk: JAKOB DOLENC, baz 181, Bnmgtitoik. Pa. Talalk : TUJLNK PA V LOV Čl C, box 047, Forest City, Pa. P—ainl tajnik: AVGUST GOSTI S A, box 810. Vorrmt City. Pa. Blagajnik: JOSIP MAKINClC, 0806 St. Clair Are^ Cleveland, ObU, Pcnnotai blasajuik: AKT. HOCHEVAA, RFD. No. X box 111^ Brldceport, Oblo,
NADZORNI ODBOB:
Pmdaednlk aada odbora: JOSIP PETTEKNKL, box 00. W C lock. Pa, t Mdaoralk: JERNEJ HAFNER, box 0ft. Federal. Pa. & Mdaoralk: IVAN GROŠELJ, 880 H. 137th St.. Clereland. OMk
POROTNI ODBOR:
Pi■<■■<!alk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72. B. Mineral. Kana L porotnik: FRANC TEROPČlC, IU W. D. No. X. oox 14«, Fort Smltb. Ark« a oeroCnlk: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14tb St., Sprlngtteld. m.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dt. JOSIP V. ORAHBK, Ml R Oblo St. Plttaborsn, Pa,
Uradne giaaUo: "OLAB NARODA", «2 Oorrlandt Bu Mew lad. R. Z,
Cenjene OrnAtva, oalroma njlb uradniki eo nepro<|enl poAUJatl m de. ptee dlraktao n« glamega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj ee pa pe Bije edino potom poštnih, ekepreenib ali bančnih denarnih nakaanlc. nikakor i* ne potom privatnih čekov, ua naalov: Frank PavlovCW, Farmer« * Miners National Bank. Foreet City, Pa.
V eloAaJo, da opaaljo drnitvenl tajniki pri porodllh tclarnecn tajnim kake pomanjkljtroetl, naj to nenadoma namenijo urada glav.	da
ee remoee ne pa ko popraviti.
^Tlobem^J
<1 Spedallet aoBlI bele*l vi Plttabereb^^^^^	9
Urada« are: dnevne «1 I. «e| poldne de B are avaier. V pek- J klh od dopoldne da X popoldne, j Nedeljo od 10. dop. de K pepeL I
DR LOUNS.	1
>44 Pe— Are. IL mfct na aBee. j
Kadar Je kake teaBva aia^iwi kapttt bendera. eactavA rtplji Infcrumence, kape ltd., ali pa kadar potrebujete are, main pilnaBi prstane itd, ne knplte prej ntkjer. da tadi aaa ea oom rvraftilL naraflaaJV V a. <aae le Se. pa al bodete prihranili dolarje.
Cenik«, ved ml iiljiai kieouielae Piku yrni
IVAN PAJK M CO., 46fi CkBBtnot Bt_ CONEMAUGH, PA
^ 1	Nadaljevanj .
I>r ^'i. mla.iM. j« sin nekfjra pwierala. — Druzrna t*- ira .sra niuj»- .!a/ soni «r i rešil, da ua niso /aprli. — Moj Bo«?, sam ue vetu kako hi ee iznt lhl te baniie!
Kako ie r>u to. da mene poznala" — Ali si juna morija ti kaj
pravil •
ha ii«-k<H' seui hi! taki« n umeii. — Saj vea, kako je. — Xa Bii/i .)«' pijača, kroj: mire pa polno mladih ljudi. — Človek lnansi-kaj L'M« it ne. k r !'i potreba. Ne hoj m*, jaz so l>om /e kmalo Uebil t«' band^.
—	!>a. najb^jše b".
Kaj boš pa j^b 1 * — Katera .j*-«i s* li dopadeT — Ne* boj se!
-	Ilonj it- j tu. plaval. — Prav veael sem.
—	Zakaj vesel*
Zato. ker ca tako spotiobuo obieeea. .'a/ setn \edno dobro oblo-en. Ali ti manjka denarja"
N denarja mi ravno ne manjka sem odgovarjal in se na-tiii« iu jezil ua nj#ir»>va vpraaanja.
—	i *■ ti manika denarja, kar k meni pridi Viiviun da ne b<> tn-ba
Nikar ne b«>di tako p<>nt>sen. Saj vein, kaki >o mladi lju tl(f Pomisli, ona d\a s^m rt dil že več tednov. — Mlajšemu f>enj.' dal že dve un. pa j** obe prodal.
Sla Wi v r**sta\raeijo. kjer sem b.l ze parkrat pro«l boleznijo. Vri mizi. Ii kateh sva prisedla. je sedel nek petimitiridesvetletui ko/av človek. Bil je srednje ra*ti in je imel že napolsive latje.
—	Kmalo site prišla tudi onadva.
Jedli smo dra«ra JedJa in -pili drasra vina. — 1'ri šampanjcu t»ein
ne icinanil s evojimi uovitni tovariši.
—	Nikar ne pijte pre\eo - mi je rekel uilajši. ki se jc inienu v al Tiaatov.
—	Zakaj bi ue pil? — warn vprašal. Danes nas Cikajo š»i važne zadeve.
Na Biiro s > prinesli šamiuinjea Pili smo iu kinalo ni bil no-bvu med uanii popolnoma trezen.
Večerja ie bila fe!o razkošna. Laiubertovi to\ariši so se kuiaio urnjanih
Lam In-it uit- j" iHjtcjfnil ^ sos«H.lnji> sobo. kjer jt- bilo 7>rostora »>anio tri oeeibe ui tiaro«"-!! o?«triar ter šampanjca.
Wi. Lamhert - st-m rekel nenadoma. — ti s»e št- vedno smatraš za mojotra tro*»|K»«larja T»>da ti časa *<*) minili enkrat za vselej.
—	Zdaj nisva šolarja in nisva več s'lrupaj na stanovanju.
—	Norec! — Nikar ne nori — Na. trčiva! -— Ali vei kaj, Lambert ?
Kaj pa? — Govori!
Ti nekaj skrivaš pred menoj. - Strahopctnez si in bojazlji-vez. - Bojiš »e me.
Moj Boj*, kaj v m? ne peie ljudem v giavo! Ne boj j»e. prijatelj, jaz t»- prav dobro poznani — Ti un- hočeš v pijani t;.
—• Zakaj bi te vpijami ?
—	- Zato. da bi izvlekel iz mene skrivnost.
—	Nikar ne trovori tako. če ne. bom rea rekel, da *>i pijan. — hie malo pij, boš postal malo bolj vesel. — Na, vzemi in izprazni ko-karec!
—	Kaj govoriš?
Kaj naj govor.m? — Tako. kot trovori prijatel & prijateljem.
—	Ali vei kaj bom jaz storil?
—	No, kaj?
Vina se niti pritaknil ne boiu več iu odšel svojo pot. I*o teh besedah sem vstal. — On je bil strašno jezen.
—	Moj Bo«, kakšen m postal! — S teboj sploh ni mojroče več Uovoriti. — Saj je že Alfonzina rekla....
—	Ti maš pri vsaki tretji besedi Alfonzino. — To je najboljše znamenje, kako prekleto si omejen.
—	Ne vem. — Zdi se mi ,da me ne poznaš. — Ce Bop da me boš v kratkem spoznal.
Zopet sem sedel in začel piti.
—	Jaz sem veliko bolj izobražen kot si ti — sem mu rekel.
—	Arkadij, ali me hoeea poslušati?
—	Zakaj ne! — Govori.
—	"K Arkadij, ti ai moj edini prijatelj. — Veliko setn jih imel. M* ti a mi edini it obUL	, • M/