10 APRILA 1975 - ŠTEVILKA 14 - LETO XXIX — CENA ? HINAR-IA gtASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDI. CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Letos praznujemo lepo število jubilejev. In čeprav srno Slovenci še najmanj naklonjeni hrupnemu manifestativnemu ■\iražanju čustev ob raznih slovesnostih in proslavt pa je stopila tudi sestavljena organizacija združenega dela za proizvodnjo, kmetijstvo, trgovino in gostinstvo VERONA IN CELJE SODELOVANJ Pred dnevi je Romano Calzorali, sekretar konfede- ralne zbornice dela za Vero- no in provinco, poslal Ivanu Kramerju, predsedniku celj- skih sindikatov, lokalni ve- ronski časnik, ki je občirno zabeležil obisk celjske sindi- kalne delegacije v Veroni. Kakor je znano, sta v drugi polovici marca na povabilo veronskih sindikatov obiska- la Verono Ivan Kramer in Edvard Stepišnik, predsed- sednik občinskega odbora sin- dikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v Celju. Ivan Kramer je za NT nekoliko podrobneje spregovoril o sodelovanju celjskih in veronskih sindi- katov. Kdaj ste se celjski sindikati začeli povezovati z vodstvom veronskih sindikatov in kaj .je bil glavni namen obiska vaše delegacije v Veroni? Ivan Kramer: Tesnejše sti- ke smo z veronskimi sindika- ti C.G.I.L. navezali že v za- _četku leta 1974. Ko je bil v 'Celju osmi kongres sloven- skih sindikatov, pa so nam italijanski tovariši predlagali čvrstejšo povezavo. Radi smo jo sprejeli. Naša delegacija je v Veroni podpisala listi- no o sodelovanju celjskih in veronskih sindikatov, sezna- nili smo se z delom in teža- vami veronskih tovarišev, v tovarnah pa smo se pogovar- jali z delavci o našem siste- mu samoupravljanja. Kaj je italijanske delavce najbolj zanimalo? Ivan Kramer: Naši pogo- vori z delavci v tovarnah so bili nadvse sproščeni in to- variški. Obiskali smo tovar- no Adige, kjer izdelujejo to- vorne prikolice, vinsko za- drugo, tovarno obutve in ne- katere ustanove. V tovarnah smo videli, da italijanski de- lavci zelo spremljajo naš družbeni razvoj. Zanimala so jih predvsem vprašanja, kako naši delavci odločajo o delitvi dohodka, kaj hočemo z dele- gatskim sistemom, ali smo uspešni v razvoju samo- upravnih odnosov itd. Inte- res italijanskih delavcev je v tem trenutku sodelovanje pri delitvi profita, čeprav so marsikateri že spoznali, da so lastninski odnosi tisti, ki preprečujejo boljši položaj delavcev. Omenili ste podpis listine o sodelovanju med celjskimi in veronskimi sindikati. Ivan Kramer: Po podpisu te pomembne listine smo v govorih naglasih enotnost delavcev, skupni prispevek k utrjevanju prijateljskih od- nosov med narodi in naše enotno nasprotovanje oživlja- nju fašizma in nacionalne mržnje. Listina o sodelova- nju predvideva izmenjavo sindikalnih gradiv in doku- mentov, skupne razprave o posameznih splošnih in stro- kovnih temah, izmenjavo de- legacij in drugo. Veronska sindikalna delegacija bo še v tem letu obiskala Celje. Posebni vtisi iz Verone? Ivan Kramer: Izjemna po- zornost, prijaznost in pri- srčnost. Odkrito moram pri- znati, da takšnega sprejema nismo pričakovali. Bili smo gostje tudi pri veronskem županu. Konfederalna zborni- ca dela za Verono in provin- co je vsem delavcem Celja poklonila bronasti kipec ple- miča Scale Congrandea I (Scala je bila znana veron- ska pleiriiška rodbina). Na vseh pogovorth in srečanjih, ki smo jih imeli, pa so ita- lijanski tovariši izrekali po- zdrave celjskim delavcem z željo, da bi okrepili sode- lovanje. Romano flalzorali m Ivan Kramer po podpisu proto- kola o sodelovanju. ŽALEC: DARUJTE KRI Žalčani so že velikoki, darovali kri in s tem ijj žili solidarnost, ki je v akciji potrebna. Nehunjjn je namreč znašati se tia j lidarnost drugih. Dajanje ifj, je odraz človečnosti, ^ Rdeči križ pričakuje, da j odziv v krvodajalski akci ki bo v Žalcu 22. in 23. aj, la, velik. Republiški odlu RK se vsem krvodajalca v Žalcu že vnaprej zai^ ljuje! ŠMARJE: IZOBRAŽEVANJE MLADIH MinuU teden je organizii la šmarska Delavska univj za seminar za predseduj in sekretarje osnovnih orj nizacij ZSMS za šmarsko c čino. Seminarja so se ude' žili tudi mladinci iz šentji; ske občine. O stališčih kongresa ZSMS je predat Metod Trebičnik, predsedK medobčinskega sveta ZSH Celje, o religiji Zmaga Ki čičeva, o vlogi mladine druž>benopolitičnih organia jah in v krejevni skupna ter v TOZD pa Zmaga Ks manova. Erik Kos je pt daval o vlogi znanja, znan sti in kulture v razvoju i moupravne socialistične dn be, o razvoju občine pa govoril Franc Mlakar. SEMINAR O DELAVSKI KONTROLI Tudi ta seminar je pripj vila šmarska Delavska u verza. Bil je konec minu ga tedna. Na seminarju 1 se člani samoupravne dela ske kontrole iz posamezn TOZD šmarske in šentjursl občine seznanili o zgodoa ski, pravni in politični vlc delavske kontrole. Seznan ni so bili s področjem dd delavske kontrole ter njf organiziranosti in o metodi dela. KONJIŠKI SINDIKA1 SEJA PREDSEDSTVI Popoldan se bodo sesl v Slovenskih Konjicah ( ni predsedstva oboinsM sveta ZSS. Na seji bodo H pravljali o zaključnem raJ nu občinskega sveta ZSS I leto 1974 in obravnavali pn račun finančnih sredstev, jih bodo rabili v letošnji letu. člani predsedstva bo informirani tudi o potf letošnjih občinskih zborov posameznih organizacij združenega dela konjiške 1 čine, nato pa se bodo do« nili o poteku praznoval dneva OF in praznika d' člani predsedstva bodo popoldanski seji obravnav tudi predloge o podelitvi' brnega znaka Zveze sind" tov. Slovenije. ^ ŠENTJUR: SEMINAR ZA MLADE V nedeljo se je na Pot" ju končal 4-dnevni sernii" ki je bil organiziran za kretarje in predsednike ' novnih organizacij ZSMS se ga je iz šentjurske o^' udeležilo 10 mladincev. leženci seminarja so posl'^ li predavanja na temo o ligiji, o enotnosti mladih ZK in SZDL in v samoup^ nem skupščinskem siste^ Pogovarjali so se tudi o ^ Ijavljanju sklepov 9. kon^ sa ZSMS in o pomernbf"^ vloge znanosti in kultur^ razvoj samoupravne — 10. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 ŠTAFETA NA OBMOČJU TITO - MOČ NAŠE MLADOSTI j^linula sobota je bila za ^ade Celjane vsekakor praz- nik, saj so sprejeli v svojo jj-edo štafetno palico s i>o- ^dravi svojemu ljubljenemu j(jvarišu Titii, palico z želja- flii za rojstni dan. Pred mu- ljem NOB na Trgu petega korfgresa se je obralo toliko ^ladih in občanov, kot že dolgo ne. V pričakovanju šta- fete se je odvijal dobro pri- pravljen program, ki so ga ja to priložnost pripravile celjske srednje šole, poma- gali pa so jim tudi delavci celjskih delovnih organizacij skupaj s pripadniki JLA. Mla- di so bili zlasti navdušeni nad vojaškim ansamblom, ki je igral priljubljene vojaške melodije v modemi izvedbi in z zelo dobrimi pevci. Nekaj po deveti uri je pri- šla po ulici vzdolž sodišča, narodnega doma in poslop- ja SDK štafeta, ki jo je pri- nesla do slavnostnega odra mladinka Urška Belcer, dija- kinja četrtega letnika gimna- zije, aktivna^ružbeno politič- na delavka, članica celjskega predsedstva ZSMS pa tudi republiškega. V pozdrav sporočilu Titu je spregovoril nekaj besed predsednik ojjčinske konfe- rence ZSMS Celje, Metod Trebičnik, ki je orisal vlogo Tita, njegovega boja za bolj- šo, samoupravno organizira- no družbo, za neodvisnost in poštenost v mednarodnih od- nosih, nato pa je mladinec Marko Prikmajer, član pred- sedstva občinske konference ZSMS Celje, prebral po25drav- no pismo Titu. »Ta dan, ki je za vse pre- bivalce mesta Celja praznik, ti vsi iskreno iz srca česti- tamo ob tvojem visokem ju- bileju in ti želimo, da bi še dolgo užival sadove našega dela. Ti, ki si vselej bil in ostajaš moč naše mladosti, neumorni prvi borec NOB, revolucije, ostajaš svetel lik za nas in naše zanamce . ..« Marko Prikmajer je spre- govoril o Titovi zgodovinsiki vlogi in v imenu vseh mladih Celja obljubil, da bodo zve- sto hodili pK) poti, ki jo je tako težko zastavil ljubljeni maršal. Ob spremljanju mogočne- ga ploskanja, igranju vojaš-, kega ansambla in vzklikih množice na trgu petega kon- gresa so mladi ponesli po- zdrave tovarišu Titu proti Mariborski cesti, od tam pa naprej v Vojnik in Dobrno. MILENKO STRAŠEK ŠTAFETA V ŽALCU štafeto mladosti s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu so minulo soboto nosilt tudi mladi Zalčani. Zasavski vrstniki so jim štafeto predali na Trojanah, nato pa so jo j mladi ponesli skozi Vransko, Prebold in Šempeter v Žalec, kjer je bila osrednja slovesnost ^ ob sprejemu Titove štafete. . Ob poti se je zvezni štafeti pridružilo tudi več lolcalnih, ki so jih mladinci prinesli J2 Griž, Tabora šentruperta. Ponikve, Vinske gore, Galicije in Uboj. Na osrednji slo- vesnosti v Žalcu je mladim o liku tovariša Tita in nalogah mUuiih pri gradnji naše so cialistične ureditve spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK Franc Jelen. V ŠENTJURJU TUDI LOKALNA ŠTAFETA Na meji šentjurske in šmarske občine ^ mladi iz obeh občin v petek, 4. aprila, nadvse slovesno sprejeli zvez- no Titovo štafeto, ki je šla letos po obronkih znanih par- tizanskih poti. Čeprav se je štafeta zaradi pomanjkanja časa zadržala na tem območ- ju le kratek čas, so ji mladi pripravili tudi kratek kultur- ni program pred osnovno šo- lo na Planini, številnim če- stitkam in lepim željam za Titov 83. rojstni dan so se pridružili tudi mladi iz obeh občin. Šentjurska mladina pa bo v maju, mesecu mladosti, or- ganizirala še lokalno štafeto. Te osrednje prireditve se bo- do udeležili vsi mladi iz ob- čine, organizirali bodo pro- slavo v počastitev 30-letnice osvoboditve in poslali po- zdravno pismo tovarišu Titu. M. P. LEP SPREJEM V KONJICAH Preteklo soboto so v Slo- venskih Konjicah sprejeli zvezaio Titovo štafeto. Ko- njišiki mladinci so jo dobili pri Zg. Doliču od mladincev iz Slovenj Gradca. V Konji- cah so njen prihod počastili s kratkim kulturnim progra- mom. Zvezno Titovo štafeto z najlepšimi pozdravi in če- stitkami tovarišu Titu je pri- čakala velika množica pio- nirjev, mladincev in delov- nih ljudi Slovenskih Konjic. Letos ima ta dogodek še več- ji ix>men, saj mineva 30 let, odkar je Titova štafeta prvič krenila na pot po naši lepi domovini. Konjiški mladinci so Titovo štafeto pri Barba- ri predali mladincem iz ob- čine Slovenska Bistrica. JOŽICA KOKOr PRESREČEN SEM Tako je dejal učenec 8. razreda Osnovne šole bra- tov Juhart Marjan Zago- ričnik, ki je v Šempetru prejel zvemo štafeto in jo nato po krajšem kultur- nem programu predal na. prej. Ko smo ga vprašali, kaj mu to pomeni, nam je povedal: »Mislim, da je to za mene enkraten doživljaj, saj je velika čast in obenem priznanje, da lahko v imenu vseh sošolcev in občanov po- nesem štafeto s pozdravi tovarišu Titu. Tega dogod- ka ne bom nikoli pozabil in bo ostal v mojem živ- ljenju kot najsvetlejši tre- nutek. tALSK! SINDIKATI ZE 320 SKUPIN Predsednika občinskega sin- dikalnega sveta v 2alcu Veno Satler nam je razgrnil po- datke o dejavnosti in uspe- hih žalskih sindikatov v mi- nulem letu in letos. Na katerih področjih so wlski sindikati najbolj ži- vahno delali? V. Satler: Značilno za mi- '^ulo leto je veliko število v sindikatih. Med temi omenim volitve v skup- ISčine družbenopoilitičnih skup- •''osti, priprave na občne razprave o programih samoupravnih interesnih skup- •"^ti, priprave na referen- priprave na oba sin- ^alna kongresa in volitve I' Sis. Najbolj pozorni samo pri delu do nalog v zve- ^ s poglabljanjem samo- upravljanja v TOZD, veliko ^^ pa so nam odvzele tu- ^ priprave in izvedba . ob- zborov osnovnih organi- ^ij. ij '^J« ste v minulem letu "^SU največ in katere glav- ič Pomanjkljivosti ste ugo- pri vašem delu? jJ- Satler: Akcije, o kate- sem govoril, so nam vze- (j^^^večino časa. V svoji ak- ^osti smo največ dosegli . Področju krepitve samo- ^^vljanja, kar je pogoj za delo sindikatov na gospodarstva, kad- politike in drugod, Ijj^j.Sre za neposredno uve- (lej J^^je novega položaja v združenem delu. pri letošnjem delu zato Ovijamo v ospredje na- šo dejavnost na tem pod- ročju. Pri delu pa vselej le nismo bili dovolj učinkoviti, še vedno se otepamo s kad- rovskimi problemi v sindi- katih, često še sindikat ni- ma tiste vloge, mu pri- pada. Uspešno izvedena re- organizacija pa nam daje zagotovilo, da bomo pri na- šem delu v prihodnje uspeš- nejši. 8. kongres ZSS in 7. kon- gres ZSJ sta prelomnici za delo sindikatov. Sindikat namreč vse bolj pridobiva na pomenu. Vodilo pa naj bo, da ne sme nič, kar je pomembno za delavca, mimo sindikata. Kako boste to vo- dilo uresničili v vaši občini? V. Satler: Na osnovi skle- pov sindikalnih kongresov smo sprejeli akcijski pro- gram, s katerim smo si za- dali obsežne naloge. Te za- jemajo vsa tista področja, kjer moramo uveljaviti inte- res delavcev, še posebej bi iz tega programa izdvojili naloge sindikatov na področ- ju gospodarjenja, produktiv- nosti dela, srednjeročnega planiranja, varčevanja, samo- upravljanja, usposabljanja vseh deilegatov, še posebej pa sindikalnih aiktivistov. Dalje je tu področje druž- benega standarda, stanovanj- ske izgradnje, zdravstva, var- stva pri delu itd. V žalski občini bo po re- organizaciji delovalo 320 sin- dikalnih skupin, ki so v os- novnih delovnih organizaci- jah že ustanovljene. Kakšne so neposredne naloge teh sindikalnih skupin? V. Satler: S sindikalnimi skupinami bomo približali sindikat in naše delo član- stvu. V njih bo članstvo oblikovalo svoja mnenja in stališča, po drugi strani pa bodo temeljne celice za ob- veščanje. V občini veliko pri- čakujemo od sindikalnih sku- pin, ki odpravljajo forum- sko delo v sindikatih. Pri- pravljamo seminarje za po- verjenike sindifkata v teh skupinah. Usposabljanje teh novih šeststo aktivistov bo moralo povečati učinkovitost sindikalnega dela in cilje sindikata približati delav- cem. BRANKO STAMEJCIC Veno Satler SLOVESNO SO JO SPREJELI V KOZJEM Tudi v letošnjem letu smo v občini Šmarje pri Jelšah sprejeli zvezno štafeto mlado- sti ob Titovem 83. rojstnem dnevu. To je bilo v petek, 4. aprila 1975. Na občinski meji z občino Krško smo jo sprejeU ob 15. uri, v Podsredi ob 15.05, v Kozjem ob 15.20 in'V Lesičnem ob 15.35. Na občinski meji s Šentjur- jem pa je bila predaja ob 15.45. uri. V vseh krajih, kjer se je štafeta ustavila, so bile krajše svečanosti. Za izvedbo letošnje Titove štafete so bile zadolžene posamezne OO ZSMS v krajih. Posebno slovesno je bilo v Kozjem, kjer so se na trgu zbrali učenci osnovne šole, mladinci, prebivalci kra- ja in prišla je tudi vsa po- I>oldanska izmena »Metke« iz Kozjega. Navzoči so bili tudi taborniki in gasilci ter pio- nirji na kolesih, okrašenih z zastavicami, štafeto je pri- nesla na trg mladinka Zinka Selič v spremstvu mladinca, tabornika, gasilca in pionirja. Predala jo je Jelki Toplišek in ta jo je odnesla v smeri proti Lesičnem. Tja je šta- feto spremljala dolga kolona okrašenih avtomobilov. Tako, kot je zapisana če- stitka vseh ljudi Jugoslavije v Titovi štafeti, tako smo tudi ljudje naše občine v mi- slih poslali še vsak svojo čestitko tovarišu Titu, ki se je zlila v eno: »2ivi nam še dolgo, naš ljubljeni maršal, in vodi nas v svobodni in srečni domovini, kakor do sedaj!« J02ICA KRESNIK ŠTORE: IN ČISTOČA STRUGE? s povirjem rečice Vog- lajne upravlja že dlje ča- sa ribiška družina iz Štor, ki šteje skupaj z mladin- ci 230 ribičev. Ti redno skrbijo za ribe-mladice, gradijo ob zajezitvenem jezeru v Tratni svoj ribi- ški dom. Za njihov ob- stoj in ribolov pa je ve- likega pomena čistoča vo- de Voglajne, ki je do štor še relativno čista, od štor pa do izliva v Savinjo pa je le še mrtev industrij- ski kanal. Že leta 1974. so člani ribiške družine Voglajna izvedli očiščevalno akci- jo reke, ki je sovpadala z »mesecem čistoče v ob- čini Šentjur«. Imenovali so štab, ki je vsakemu ribiču določil, kje mora očistiti strugo vse navla- ke. Sklenili so še, da bo- do akcijo ponovili tudi letos. Po vsem tem se vi- di, da je ribiška družina aktivna in da se zaveda svojih dolžnosti. To delo pa naj bo še opozorilo, da bi občani ne uporabljali struge rek in potokov za odlagali- šče smeti in druge navla- ke. Dr. I. M. CELJE: NA PROSLAVO V ŠID Jutri bo krenila v Šid večja skupina tabornikov druge grupe odredov, pri- padnikov JLA in borcev, zlasti tistih, ki so se bo- jevali v Sremu, da bi sku- paj z domačini proslavili trideseto obletnico znane- ga proboja sremske fron- te. Sodelovanje celjskih ta- bornikov na skupni akciji jugoslovanskih taborni- kov v šidu je postalo že tradicionalno. Tako med drugim posadijo taborni- ki v parku pri Tovarni- ku, na črti proboja srem- ske fronte, vsako leto spominsko drevo. Letos torej že trideseto. Letošnjega slavja, v spo- min na 12. april 1945. le- ta, se bodo udeležili tudi mnogi nekdanji borci pe- tega slovenskega bataljo- na, ki so ga po večini se- stavljali slovenski izse- ljenci. Tu na sremskem bojišču, v okolici Opatov- ca, je tedaj padlo tudi 124 slovenskih fantov, med njimi več Celjanov. Tako bodo v soboto, 12. t.m. prekopali tudi posmrtne ostanke padlih borcev slo- venskega bataljona iz Opa- tovca v skupno grobnico padlih pri proboju srem- skega bojišča v Lovasu. Okoli dva tisoč jugoslo- varuskih tabornikov pa bo sodelovalo v posebnem pohodu, ki se bo končal v nedeljo v Tovarniku, kjer bo tudi zaključna slovesnost. SINDIKALNA DELEGACIJA V CELJU v sredo se je mudila v Celju tričlanska delegaci- ja Zveze sindikatov Jugo- slavije. Prvi obisk je na- menila sindikalnim delav- cem v Ingradu, zatem pa je imela razgovor še v celjski podružnici Ljub- ljanske banke. Ob sklepu pa je bil pomenek še s člani vodstva občinskega sindikalnega sveta v me- stu ob Savinji. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 SOLIDARNOST V PRAKSI - KONUS ŽIVA DOLOČILA Prej, kot je morda kdo pričakoval, se je v konjiškem KONUSU pokazala praktična vrednost nekaterih določil iz samoupravnega sporazuma o zdru- žitvi TOZD v OZD KONUS. Zapisana določila o solidarnosti med TOZD so postala konkretna prak- sa, saj jih že dosledno uveljavljajo. Gre za primer solidarnega pokrivanja izgube eni izmed temeljnih organizacij, ki je, ne po svoji krivdi, zašla v hude težave. Kljub temu, da gre za posebno obliko vračanja minulega dela, pa se delavci z visoko zavestjo odločajo za medsebojno pomoč, zavedajoč se, da se zna situacija morda že jutrj obrniti in bo pomoč potreboval tisti, ki jo sedaj daje. Pred nekako dobrima dve- ma letoma je spričo spre- nlemb' na svetovnem tržišču prišla teineljna organizacija ssdruženega dela »USNJARNA« v težaven položaj. Prej dono- sna proizvodnja je postala preko noči nerentabilna. Ker pa je ni mogoče opustiti, so se v KONUSU zavestno lotiU reševanja nastale situacije. V razmerah, ko neka de- lovna organizacija ali temelj- na organizacija združenega dela zaide v težavo, odnosno v poslovanje z izigubo, sodi med osnovne ukrepe tudi omejevanje osebnih dohod- kov. TOZD »USNJARNA« je predlani ustvarila nekaj manj kot deset milijonov iz- gube, ki pa so jo v lanskem letu z notranjimi ukrepi že zmanjšali na okoli sedem mi- lijonov. Po vseh pravilih (se- veda tudi zakonih) bi morali delavci v tej temeljni orga- nizaciji dobivati najmanj 80° b osebne dohodke. Vendar se Konuso«/emu primeru to nI zgodilo. Zakaj? Vsa povojna leta so delavci uisnjame, ki v svojem bistvu predstavlja jedro celotne to- varne, iiz svojih sredstev gra- dili nove obrate. Tako sq bi- li zgrajeni obrat za proizvod- njo umetnega usnija;>KONIT«, pa obrat ■^>EXTRAMULTUS« im seveda tudi »KO^KO«, ob- rat usnjene konfekcije. Iz akimiulacije usnjarne in kre- ditov so bile postavljene to- rej nove zmogljivosti, postav- ljena je bila nova proizvod- nja, kjer so bila odprta šte- vilna nova delovna mesta. Ko- lektiv se je hitro razvijal, razvijali so se tudi obrati, širili so svojo proizvodnjo. Kot že rečeno pa se je »US- NJAJiNA« znašla v hudih te- žavah zaradi razkoralf^ med cenami surovih kož in cena- mi surovin. Da bi delavci te temeljne organizacije ne bili prikraj- šani in tudi po krivici kazno- vani, kajti niso sami krivi, da imajo izgubo, so na pod- lagi določil samoupravnega sporazuma o združitvi 1XDZD in OZD KONUS vse preosta- le temeljne organizacije po- krile izgubo, ki je nastala v usnjarni. Na tak način je bilo omogočeno, da delavci niso bili prikra.jšani pri oseb- nih dohodkih. Še več, pokri- vanje izgube je omogočilo, da so kljub temu, da poslu- jejo v nenormalnih okolišči- nah, lahko v minulem obdob- ju dobivali delavci osebne do- hodke tudi po vloženem de- lu. Lani so celo sprejeli novo analiitiono oceno delovnih mest, ki je odpravila neka- tere poprejšnje slabosti v na- grajevanju. iElnotno izražena solidarnost vseh preostEilih TOZD (skupno imajo v KO- NUSU kar 18 TOZD, od tega 1? proiz\'odnih in 5 trgovin- skih) omogoča, da budi de- lavci v usnjarni prejemajo plačilo po vloženem delu. Seveda pa soildarno pokri- vanje nastale izgube nikakor ne pomeni, da laliko delavci v »USNJARNI« drže križem roke. In jih tudi ne! Na po- budo svoje osnovne organiza- cije ZK so že pripravili kon- kreten akcijski program uk- repov za sanacijo razmer, svoj program pa so samoup- ravnim organom že v začet- ku leta predložile tudi stro- koivne službe. Sanacija je to- rej stekla, kajti drugega iz- hoda tudi ni bilo. Nesoraz- merja med cenami še vedno obstoje, zato lahko usnjarji nastalo izgubo vsaj omilijo, kajti v celoti odpraviti je verjetno ne bodo mogli. V KONUSOVEM primeru je praksa novih družbeno-go- spodarskih odnosov po uve- ljavitvi nove ustave že boga- tejša za pomembno izkušnjo. V samoupravnem sporazumu zapisana solidarnost je po- stala stvarnost, stvarnost no- vih izkušenj, stvarnost utr- jenega prepričanja, da nasta- jajo med delovnimi 'judmi resnično novi odnosi. BERNI STRMČNIK SIP ŠEMPETER STROSKE NA UZDE Šempetrski SIP je minu- lo poslovno leto uspešno za- ključil, kljub temu, da so imeli hude težave zaradi pod- ražitev izdelavnega materiala. Ta se je v minulem letu podražil kar za 96 odstotkov, medtem ko so lahko v SIP dvignili cene le za 19 od- stotkov. Obremenitev ni bi- la lahka in edini izhod za kolektiv je bil v bolj produk- tivnem delu in višji proiz- vodnji. Cilj, ki so si ga zada- li, so dosegli, saj so pro- duktivnost dela podvojili in se tako izognili težavam za- radi dražjih surovin. O tem, kaj si obetajo od letošnjega poslovanja, smo govorili z direktorjem LE- OPOLDOM RAJHOM. KAKŠNO BO ZA SIP LETOŠ- NJE POSLOVNO LETO? »V letošnje leto štartamo v izredno težavnih razmerah, ko zaradi visokih cen suro- vin in zaostajanja naših la- stnih cen vse bolj trpi - do- hodek. Ta je kljub stalne- mu zviševanju lastne pro- izvodnje vse manjši. Stroški so tisti, ki nas pritiskajo ob zid, zato je naša temeljna naloga letos, da jih kar naj- bolj obrzdamo. Pri tem mis- lim na tiste stroške, ki jim lahko nataknemo . uzde in nadoknadimo vsaj del izpada dohodka. Gre za dvigovanje produktivnosti in uvajanje racionalizacije na vsa pod- ročja našega dela. S kar naj- manjšimi stroški moramo do- seči največje možne finančne rezultate. Stroške, moramo obrzdati predvsem pri mate- rialih, ki nas bodo letos sta- li po računih kar 15 starih milijard, in pri splošnih stroških, ki nam grozijo z osem in pol milijardami. Ob tem bi naš dohodek znašal le šest starih milijard ali le petino celotnega' bruto dohodka.« KAKŠNI SO VAŠI KON- KRETNI NAČRTI PRI TEM VARČEVANJU? »Pri zniževanju stroškov za izdelavni material bo največ težav, a lahko jih bomo zmanjšali z zmanjšanjem drage kooperacijske proiz- vodnje. Drug ukrep je var- čevanje z materialom, riščanje uporabnih odpaduj daiov, zmanjševanje škart in podobno. Ce bo vsak o teh ukrepov prinesel le ^ odstotek prihranka, bo j pomenilo štiri do p>et o^ stotno znižanje stroškov delavnega materiala. Največ pozornosti bonk posvetiFi varčevanju pri spioj nih stroških, kjer bo tuij najhitreje mogoče veliko cjj seči. V planu smo strog omejili vse splošne stroškj Na vsakem stroškovnem n^ stu bo odgovorna oseba skt bela, da stroški ne bodo uši čez m.eje. Na ta način bom skušali znižati stroške za mj lijardo starih dinarjev, ka bo omogočilo doseganje not malnega dohodka.« BRANKO STAMEJČId Polde Rajh ZBOR SAMOUPRA VLJALCEV BANKE ZAMUDE V NALOŽBAH šesti zbor upravljalcev celjske podružnice Ljubljanske banke — Nova pota v samoupravnih odnosih — Pomoč kmetom na potresnem območju Tudi šesti zbor upravljal- cev celjske podružnice Ljub- ljanske banke je potrdil, da se v tem denarnem zavodu vse bolj uveljavljajo ustavna načela in zato samoupravna in upravljalska organizira- nost. Ne gre samo za nov, enakopraven položaj uprav- ljalcev, marveč tudi za novo vlogo varčevalcev oziroma njihovega odbora, ki bo po- slej aktivno sodeloval pri ob- likovanju in uresničevanju poslovne politike banke. In končno — -v upravljalski strukturi je pomemben tudi nadzorni odbor, kot novi or- gan, ki bo spremljal izvaja- nje vseh splošnih aktov in sklepov in tako ugotavljal tudi poglabljanje samouprav- nih odnosov na relaciji zdru- ženo delo—banka. »Sicer pa so se v poslo- vanju banke lani pojavljali vsi značilni gospodarski to- kovi, pozitivni in negativni. ITako porast družbenega pro- izvoda, povečanje fizičnega obsega proizvodnje ter bla- govnega prometa in drugi. Cene so naraščale hitreje kot smo predvidevali, vrh tega pa tudi niso bila izpolnjena predvidevanja glede izvoza in uvoza,« je med drugim v po- ročilu o delu celjske podruž- nice Ljubljanske banke ugo- lovil predsednik njaiega iz- vršiln^a odbora, Emil Jug. »Zaradi vsega tega in dru- gih gibanj so potrebe po do- datnih kreditnih sredstvih na- raščale hitreje kot je bila kreditna zmogljivost, sicer pa zbirni podatki govorijo, da se je bilančna vsota v pri- merjavi z 1973. letom poveča- la za 570 milijonov din ali za 16,7 odstotka. Četudi je bilo povečanje skupnih sred- stev za 480 milijonov, ugotav- ljamo le minimalno poveča- nje sredstev gospodarstva. Relativno močno pa je po- večanje sredstev negospodar- stva in sicer za nekaj več kot 80 milijonov din. Poseben poudarek velja ak- tivnosti rxxiružnice pri zbi- ranju sredstev prebivalcev. Hranilne vloge so predstav- ljale lani 31 odstotkov skup- nih sredstev podružnice in so bile tako druga najmoč- nejša postavka. V izvajanju kreditne politi- ke pa smo dosegli naslednja gibanja: kratkoročni krediti so se povečali za 232 mili- jonov ali za 40 odstotkov, investicijski za 330 milijonov ali za 45 odstotkov, potrošni- ški za 53 ali za 25 odstotkov in stanovanjski za 122 mili- jonov ali za 25 odstotkov. Lani odobreni investicijski krediti za osnovna in trajna obratna sredstva so znašali preko 530 milijonov dinarjev, sicer pa njihovo koriščenje ni bilo zadovoljivo, saj je bilo doseženo le s 57 odstotki, kar znova kaže za veliko zamuja- nje v izvajanju investicijskih del. Žal se na področju potroš- niških posojil še srečujemo z vrsto odprtih problemov in še vedno ni uveljavljen, kljub našemu prizadevanju, enoten način za vso državo, to pa je, da bi vsa potrošniška po- sojila odobravali le preko po- slovnih bank. Zadovoljiva pa je ugotovi- tev, da so se kreditne nalož- be v stanovanjsko gospodar- stvo lani povečale za več* kot 120 milijonov din ali za 40 odstotkov. Za primerjavo naj navedem, da je bilo v 1973. letu povečanje teh naložb sa- mo za 6 odstotkov.« šesti zbor upravljalcev celj- ske podružnice Ljubljanske banke je sprejel pobudo o sodelovanju banke kot celote pri izgradnji plinovodnega omrežja v Sloveniji, prav ta- ko pa tudi ukrepe pri na- ložbah v kmetijsko proizvod- njo na območju šmarske in šentjurske občine kot delež banke pri odstranjevanju po- sledic lanskega potresa. Pomemben pa je tudi sklep o formiranju izvršilnega od- bora kot upravljalskega or- gana za stanovanjske in ko- munalne zadeve. MB Emil Jug KINOPODJETJE Pred dnevi je zbor delovnih ljudi Kinopodjetja v Celju izvolil za novega direktorja Franca Horvata, doslej po- močnika glavnega direktorja PTT Celje. Dosedanji direk- tor Damjan Brvar odhaja v pokoj zaradi zdravstvenih raz- 10 LET FORM.ATORJA — Jutri, v petek, 11. t. m. bo poslovno združenje Formator v Celju s slav- nostnim zborom oočastJo deseto obletnico delovanja. Rojstni dan združenja je 12. april 1965. leta, torej kmalu zatem, ko Je pre- nehala z delom okrajna gospodarska zbom.ca. Ob ustanovitvi je imelo šest- najst članov, ob koncu 1995. leta pa že rtekaj nad šestdeset. V desetih letih se je Formator aveljavil pri razreševanju mnogih problemov obrti in gostin- stva. V tem času je razvil izredno močno prodajno mrežo,_ k" je razpredena po vsej državi. Izredno hvaležno vlogo onvRvlia tudi službo pravnih nasve- tov in podobno, l^ormator- ju je tudi uspelo, -Is ie oživil tradicijo celjskih obrtnih sejmov, ki j'm je dal po osemletnem zapo- redju že popolno .italnost. OPEKARNE NA I.JIBE- CNI — Gradnja nove to- varne za proizvodnjo klin- ker opeke poteka za- stojev. In -tako bo letoš- njih poletnih meseo'h že stekla poskusna r,ro zvod- nja oziroma po enem letu, odkar so zasadili lopate v njene temelje. Tudi to dej- stvo govori, da so se na Ljubečni loti!i dela z naj- večjo zavzetostjo. 28 NOVIK Al^TOBT^SOV — Celiski Izle^-nik oc le- tos nabavil no vili a\4o- busov in zfl.nie od.š'-el oko- li poldru-e,o milijardo sta- rih dinarjev. S to n prej- šniimi na.b"vami ie Izlet- niku usop^ m^^čno obnovi, ti avtobuse in jim tako skrajšati dobo obrntov^- nia na okoli tri leta. To hkrati porr!f>ni, da .'astare- h avtobusi vse bolj za- puščalo ceste in da se pri Izletniku lahko pohvalijo z dobrimi vozili. Seveda na je treba hkrati vedeti. di ie takšna obnova voz- nfpq. »srka izcedno d^^rtOT CELJE: ZBIRAJMO STAR PAPIR Rdeči križ Slovenije in i njim vse občinske in kraje? ne organizacije RK se vs bolj pridružujejo splošnic prizadevanjem za gospodai sko stabilizacijo, za večj varčevanje, za ohranitev ns ravnih bogastev, napredel higiene itd. Zato bodo njegc ve organizacije redno pripra vljale zbiranje papirja in ps pirne embalaže. Tako bo občinski odbo RK Celje s pomočjo osnoi nih organizacij izvedel zb ranje starega papirja in ei balaže v krajevnih skupn stih po naslednjem razpor du: PONEDELJEK, 14. AFEl LA: Karla Destovnika-Kaji ha, Savinja, Slavko ^šlandi in Center. TOREK, 15. APRILA: Do go polje, Nova vas in Šton SREDA, 16. APRILA: Aljr žev hrib, Gaberje-Hudinja» Ostrožno (samo za območj Ostrožna). Rdeči križ va.s prosi, da v ni vedenih dneh pripravite star pt pir ali papirno embalažo, zveii le vse to v snope in pustite p« vhodnimi vrati na ulico. Vse i naj bo priprav l.jeno do 10. u dopoldne. Odvoz tako priuravlj nega papirja bo zagotovil Dii« Za sodelovanje v akciji ie naprej iskrena hvala! VELENJE: OD NA TEKOČI RAČUN v tovarni Gorenje sprejema a tisoč delavcev" mesečne Of-eh dohodke na tekoče račune. 1 novost so uvedli prvega januar letos. Najprej so jo uveljavili p dclavcih v skupnih službah. ' tem pa. bodo postopoma prešU i ves kolektiv. Ljubljanska banka Velen,je odi)rla svojo agencijo pri vhoi v tovarno Gorenje. Namesto g tovine prejemajo delavci čekon knjižice in čeke. Gotovino lah' dvignejo v banki, sicer pa lal"* s čeki plačujejo blago v tre<" nah, i)rav tako stanarino, tok vino in druge izdatke. Zan'nii je, da so v trgovinah spna f' dali na to novost z nezaupanj" Ob drugem izplačilu oseb" doiiodkov na tekoče račune s« agenciji Ljubljanske banke P vedali, da je privarčevani zne^ višji kot so pričakovali. H Industrija čevljev Beograd obvešča potrošnike, da že POSLUJE V NOVI PRODAJALNI — v Stanetovi ulici v Celju. Nudijo vam veliko i^' biro obutve, torbic i'' nogavic. Priporoča se kolekti^ prodajalne! ^ 44 — 10. april 1975 ttj---- NOVI TEDNIK — »tran S USKLADITEV POKOJNIN g prvim januarjem letos so bile pokojnine povečane . v obliki akontacije po približni oceni primerjav rasti ^gbnih dohodkov in življenjskih stroškov v lanskem letu. fako so dobili upokojenci letos za 15 odstotkov višje po- ^jjoine ter 40 dinarjev dodatka. Na osnovi družbenega dogovora o uskladitvi pokojnin J je skupščina pokojninsko icvalidskega zavarovanja spre- La še sklep, da bo sedanja akontacija zaokrožena na valo- J^cijo. Za pet odstotkov se povečajo januarski zniX,ki po- kojnin, izplačani v celoti za nazaj pa bodo v mesecu maju. 2 junijsko pokojnino pa bodo upokojenci dobili enkratni jjesek za rekreacijo v višini 340 dinarjev. Pri uskladitvi pokojnin so upoštevali tudi valorizirane gostavke pri pogojih za dodelitev varstvenega dodatka, ta- da se število uživalcev tudi letos ne bo skrčilo. Najnižji pjejni znesek pokojnin znaša v letošnjem letu 1358 dinarjev 10 to ob izpolnjenih pogojih za polno pokojnino. [£LJE ^a^^ ^^^^ 1 £ ^rM^ £ v ponedeljek je bil pri medobčinskem svetu SZDL v Celju posvet o izhodiščili za reformo pedagoškega šolstva. Posebna komisija pri republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje je pripravila predlog reforme šol, ki izo- Ibražujejo pedagoške delavce. Kot osnovno izhodišče je služila ugotovitev, da potrebujemo več učiteljev in vzgoji- teljev in da naj le-ti več znajo, ker so pred njimi nove naloge v zvezi s celodnevno šolo, celoletno malo šolo, po- daljšarum bivanjem, prostovoljnimi aktivnostmi otrok ipd. Poleg tega pa se znanost hitro razvija in spreminja in učitelji morajo biti usposobljeni za hitro prilagajanje tem novostim in spremembam. Zato bo potrebno smotrno na- irtovati neprekinjeno izobraževanje ob delu. Nova organizacija šol za pedagoške delavce bo morala Mi taka, da bodo šole dajale kadre, kakršne potrebuje praksa. Ce je za neko delo dovolj dve leti srednje šole, piaj se izobrazba konča po dveh letih, če pa je potrebno ta delo šolanje v srednji In višji šoU, naj se izobrazba konča na višji šoli in podobno. Toda vsaka stopnja mora biti organizirana tako, da se lahko sposobni šolajo še na- prej bodisi v rednem šolanju bodisi ob delu. Na posvetovanju so ugotovili, da ima Celje ugodne po- {oje za ustanovitev takega pedagoškega centra, ki bi po- vezoval šolanje pedagoškega kadra od skupnih splošnih os- nov na začetku usmerjenega izobraževanja do končane višje šole. Sedanje možnosti kažejo, da bi lahko v Celju izobraževali vzgojni kader vseh stopenj do višje in učitelje razrednega pouka. Pri tem pa so mnogi poudarili, da je treba z reformo pohiteti in da je potrebno zajeti v nove oblike izobraževanja tudi nekatere sedanje letnike srednje šole, kajti ne kaže čakati pet in več let, da bi prišli do novih kadrov, čas bi nas namreč prehitel; potrebe se po- večujejo iz leta v leto, kadrov pa šola daje premalo. JOŽE LIPNIK Olga Antolovič, referent za dopuste v turistični agen- ciji celjskega Izletnika Vključena v praznovanje Kljub snežni »poplavi«, ki jo je prmesla uradna vigred, Gornja Savinjska dolina in s tem zlasti Logar- ska s Solčavsko panoramsko cesto niso bili odrezani od sveta. To tudi po zaslugi nekaterih višinskih kme- tov, ki so pridno plužili. Planinski dom v Logarski dolini bo menda odprt v sredini tega meseca. Upajmo, da bo do takrat. že tudi vreme primerno. Sicer pa so odprta ne glede na vreme, zimo in sezono stalna gostišča kot Plesnik v Logarski dolini, Rinka in Zadružnik v Solčavi ter Ro- govilc pred vhodom v tihi Robanov kot. Solčava tudi pozimi ne spi. Razen del na gradnji ceste v Logarsko dolino, ki jih je začasno prekinil sneg, je bilo vso zimo živahno družbeno življenje. Pro- svetna dvorana ni bila prazna niti eno soboto. Sicer pa smo na pragu predaha, saj bodo kmalu končani tudi občni zbori raznih organizacij. Iz Seograda je prišla novica, da bo Planinska zveza Jugoslavije v počastitev 30-letnice osvoboditve odprla »pot osvoboditve Jugoslavije. V vsaki republiki sta do- ločena po dva gorska vrhova, v avtonomnih pokraji- nah pa po eden. V Sloveniji sta izbrana Triglav in Raduha. Triglav kot najvišji vrh Slovenije in Jugo- slavije (2864 m) in Raduha (2062 m) kot najvzhodnej- ša gora Alp v Jugoslaviji. Divja razklanost in navpične stene Raduhe, gledane iz Solčave, res lahko ovred- notijo to goro kot vredno zastopnico Slovenije v tako pomembni gorski poti. Od daleč, zlasti tedaj ko jih obsi- je sonce, se zde stene Raduhe neprehodne. In vendar sta tudi z Grohota, s solčavske planine, speljani na vrh dve markirani poti, razen teh še vsaj dve plezalni in od Rogovilca še ena markirana pot preko Gojzdka na vzhodno, obraščeno pobočje ter na vrh Raduhe. Dve planinski koči, na Grohotu in Loki, omogočata kratke ture vsakomur. Razen tega je vrh Raduhe tudi obvezna točka na slovenski transverzali in seveda tudi na koroški in solčavski planinski poti. Valent Vider IZLETNIKOVE POCENI POČITNICE ROVINJ VABI Zaradi jezika ima še dane« tremo. Toda ta je iz dneva v dan manjša, saj se sicer prikupna Beograj- čanka krepko loteva slovenščine, jo usvaja in spo- znava. Olga Antolovič je v turistični agenciji celjskega Izletnika že dve leti referent sa dopuste. Zato se vsak dan srečuje z mnogimi ljudmi, jim svetuje, pom^a ... »KaJjio vam je všeč to delo?« »Zelo, ker je razgibano, ker imam opravka z ljudmi in ker se v delovni sredini dobro razumemo.« »Lotili ste se akcije v Rovinju pod geslom — Izlet- nikove poceaii počitnice. Kako jo ocenjujete?« »Čeprav smo v aprilu in smo z akcijo šele komaj prav začeli, je dobila velik odmev, čedalje več je ko- lektivov, ki se zanjo zanimajo. Prav tako je tudi vse več posameznjikov, ki sprašujejo, kakšni so pogoji za letovanje v Rovinju. Skratka, menim, da bomo uspeli, četudi se na drugi strani zavedam, da bo silno težko zasesti skozi celo sezono okoli 300 postelj. To je nam- reč pogoj, da bo penzion za člane delovnih kolektivov taiko nizek — v sezoni 85, v pred in posezoni pa 75 dinarjev na dan. Za po&ame«2aiike, ki bodo hoteli v Rovinj, bo ta cena, predvsem zaradi naših stroškov, nekoliko večja. Na vsak način pa je cena v vseh pri- merih tako ugodna, da je ponudba tudi zaradi tega vabljiva._ Sicer pa je tudi Rovinj tisti, ki je zaradi svoje lege, pogojev za kopanje in uživanje dopusta, mikaven.« »Kakšno pa je sicer zanimanje za letovanje v le- tošnjem letu?« »Na vsak način ugodno, skoraj veliko, že zdaj pri- hajajo ljudje in se zanimajo. Največje povpraševanje je vsekakor za Istro. Torej tudi za Rovinj. Na drugem mestu pa je območje od Splita do Dubrovnika.« »In kaj bi svetovali kolektivom in posameznikom?« »Na vsak način to, da z odločitvijo ne odlašajo. Pravočasne prijave omogočajo tudi večjo izbiro. Sioer pa še enkrat priporočam Rovinj.« MB To je posnetek v novem hotelu Donat v Rogaški Sla- tini. Pokrit bazen z ogrevano vodo so izkoristili tudi tisti, ki jih je zdravje ali pa lastna pobuda pripravila do tega, da so pričeli s shujševalno kuro. Pod vod- stvom fizioterapevta Zdravilišča Rogaška Slatina mar- ljivo izrablja.)o svoje odvečne kalorije za osvežujoče gibanje v prijetnem bazenu. Foto: Drago Medved Znanost in s tem sodobna vzgoja sta prodrli tudi v zakonodajo in druge pred- pise o izvrševanju kazni odvzema prostosti. Tako se ti dve in druge sodobne metode odražajo tudi v naših zaporih in kazensko poboljševalnem domu za mla- doletnike, v katerih prestajajo kazen odvzema prostosti obsojenci v starosti od 16. do 23. leta. V največ primerih so to osebe brez popolne osemletke in poklicev. To terja od nas oz. od celotne družbe, da ustvarimo take pogoje, v katerih si bodo obsojenci lahko pridobivali osnovnošolsko in strokovno izobrazbo. Zato razvijamo naše delavnice in jih opremljamo s sodobnimi stroji, strojnimi napra- vami ter drugo opremo, in službe, ki na teh področjih delajo. Le tako nam je mogoče spoštovati načelo, da kazen ni povračilo, temveč da je njen gla\Tii namen, da se obsojenec prevzgoji, tudi s tem, da pridobi potrebno znanje in delovne navade, s katerimi se bo po prestani kazni na prostosti lahko vključil kot ena- kopraven član naše družbe v normalno življenje. Da vse to lahko izvajamo oz. dosežemo in gremo cilju nasproti, se v naše skupno delo vključujejo delavci raz- ličnih strok in poklicev. Obstoječe število teh strokovnih delavcev pa ne za- dostuje več in zato vabimo na delo v naš zavod še naslednje sodelavce in to take, ki imajo voljo, smisel in veselje do dela z delinkventno mladino: 1. PSIHOLOGA diplomirani psiholog z opravljemim strokovnim izpitom; urejena vojaška ob- veznost; 2. SOCIALNEGA DELAVCA visoka ali višja šola za socialne delavce, opravljen strafcovnd izpit, moški mora imeti urejeno vojaško obveznost; 3. 2 VZGOJITELJEV ustrezna višja ali srednja izobrazba, strokovni izpit, moški z urejeno vojaško obveznostjo 4. 2 VODIJ IZMEN PAZNIKOV srednja penološka ali druga ustrecina srednja šola s 4 leti delovnih izkušenj I>azniški službi ali milici, odslužen vojaški rok; strokovni izpit 5. 4 PAZNIKOV srednja penološka, druga ustrezna srednja šola, ali končana 8-letka, odskržen vojaški rok. Možnost šolanja na srednji penološki šoli; 6. 3 PAZNIC srednja penološka, druga ustrezna sredoija šola, ali končama osemletka. Mož- Tiost šolanja na srednjii perK)loškl šola 7. VODJE PROIZVODNJE ustrezna višja ali srednja izobrazba s 4 oe. 6 leti delovnih i25kušen,j, urejena vojaška obvezaiost 8. VODJE PRIPRAVE PROIZVODNJE ustrezna višja ali srednja izobrazba s 4 oz. 6 let delovnih izkušenj, urejena vojaška obveznost 9. OBRATOVODJE ORODJARNE ustrezna višja ali srednja izobrazba s 3 oz. 5 leti delovnih izkušenj na po- dobnem delovnem mestu, obvezni kovinairski poklic, urejena vojaška ob- veznost 10. VZDRŽEVALCA STROJEV IN STROJNIH NAPRAV ustrezna srednja izobrazba z 2 leti delovnih izkušenj, urejena vojaška ob- veznost 11. STRUGARJA ustrezna srednja izobrazba z 2 leti delovnih izkušenj kot strugar, urejena vojaška obveznost 12. REZKALCA ustrezna srednja izobrazba z 2 leti delovnih izkušeaij kot rezkalec, urejena vojaška obveznost 13 KLJUČAVNIČARJA ' ustrezna srednja izobrazba z 1 letom delovnih izkušenj, urejeaia vojaška ob- veznost 14. VODJO KUHINJE ustrezala srednja šola, urejena vojaška obveznost 15. SALD.AKONTISTA — BLAGAJNIKA 4 ali 2-letna ustrezna srednja šola z 1 letom delovnih izkušenj v računovodski stroki 16. STROŠKOVNEGA KNJirK)VODJO 4 ali 2-letna ustrezna srednja šola 17. FAKTURISTA 4 ali 2-letna ustrezna srednja šola z 1 letom delovnih iafcušenj, znanje stroje- pisja, preizkus znanja iz strojepisja Na vseh delovnih mestih, razen pod zap. št. 15, 16 in 17 je delovna doba s po- večanjem. Nastop službe možen takoj oz. po dogovoru. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati morajo biti popohioma zdravi in imeti vse moralne politične kvalitete ter ne smejo biti kaznovani ali v kazenskem postopku. Svojeročno napisano prošnjo z obširnim življenjepisom ter z dokazilom o šolski ce. strokovni izobrazbi naj kandidajU osebno ppiiMsejo v zapore Celje, Linhar- tova 3. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 ŠENTJURSKA SZDL Iz pogovora s predsednikom SZDL Šentjur, Stanetom Lesniko, o vlogi in delu novo organizirane SZDL, o volilnih konferencah krajevnih organizacij SZDL, ki so zadnje v sklopu kadrovske graditve na terenu, je moč zaključiti, da bo SZDL v novi organiziranosti in z novimi kadri uspešno delovala. Razvoj samoupravnih odnosov in sprememba ustave ter uvajanje dele- gatskega sistema zahtevajo, da se temu prilagodi tudi SZDL. Kako ste se v vaši občini lotUi dela. S. Lesnika: v občini smo prešli k spremem- bam skupaj z razipravo o statutu SZDL Slovenije, ladelaii smo osnutke pra- vil krajevnih organizacij in občinske organizacije sza>L. Ali že potekajo volilne konference? s. Lesnika: »V nekate- rih krajevnih skupnostih že vodijo nove organe v SZDL. V ostalih bodo vo- litve v naslednjih dneh, tako da bodo do polovice aprUa že konstituirane nove konference ;in njeni organi pK) krajevnih skup- nostih. Glede organizira- nosti izhajamo ia določil statuta S2a)L Slovenije, ki predviideva SZDL kot fronto vseh organiziranih sociailističnih sil. 'Je pri- merjamo stanje pred tak- šno organiziranostjo in sedaj, lahko ugotovimo, glede na majhnost obči- ne in na majhne krajev- ne skupnosti, da je SZDL že sedaj delovala frontno, saj so se politične organi- zacije in društva povezo- vala v skupTK'h akcijah pri delu. Kaj menite o novi or- ganiziranosti SZDL? S. Lesnika: Sedanji na- čin organiz-ranja 1e po- stavljen ta.ko, da že sam po sebi, zaradi svoje strukture zagotavlja in zahteva frontno delo. Ker pa so pogoji in struktu- ra različni, ne smemo do- voUti uniformiranosti brez realnih potreb ljudi po krajevnih skupnosti. Zato pri nas v nekaterih kra- jevnih skupnostih občani sami predstavljajo kraje- vno konferenco, spet v drugih, večjih in bolj raz- vejanih pa imamo voljeno konferenco po teritorial- nem načelu, in sicer tako, da delujejo pododbori, va- ški odbori... Tako smo se prilagodili potrebam krajevnih skupnosti. Ko načrtu i emo Todoče delovanje SZDL, moramo predvsem upoštevati. da je delo vseh organizacij, ki se združujejo v SZDL, čimbolj aktivno. Da ne bi volilne konference po- tekale preveč formalistič- no, smo se dogovorili, da istočasno z izvedbo teh konferenc izdelamo pro- grame delovanja. Ki bodo izhajali iz ko(nkretn'±i po- treb ljudi. To bo zagoto- vilo, da bodo ljudje spre- jeli SZDL za svojo. V program delovanja je po- trebno vključiti opremlja- nje, pomoč in vzpodbuja- nje delegacij pri njihovem delu, pomoč, in osebna oblika političneea delovanja kme- tov. Dotem voMlna komi- sija. koordinacijska odbor za kadrovska vpraSania. svet zf) družbeno ?5.ktiv- no«t žensk in še <.'rsta dniior^h koordinacijskih od- borov g-lede na ootrebe. ki btVio na.ctpne. M. P Stane Lesnika FRANJO TEPEJ SOLIDARNOST JE! Pred kratkim io vse slovenske občine pod- pisale družbeni dogo- vor o splošni in sku- pni porabi v etoš- njem letu. Tako tudi občina Slovenske Ko- njice. Ob tem pa smo FK)prosiU predsednika izvršnega sveta 's ob- čine, Franja Tepeja, za kratko oceno družbe- nega dogovarjanja o splošni in skupni pora- bi v konjiški občini. »Če ocenjujem potek družbenega dogovarja- nja v primerjavi s pre- teklim letom, lahko re- čem, da je bilo letošnje dogovarjanje veliko bolj pripravljeno kot lansko, pa čeprav smo /Udl letos točno postav- ljene termine zamuja- i. V naši občini so vse samoupravne iiteresne skupnosti do meseca ■eptembra izdelale pro- jrame svojih dejavno- sti za letošnje loto, saj smo hoteli zpeljati javno ra2^>ravo v pred- videnem roku d 3 kon- ca novembra meseca. Vendar se je zataknilo pri tem, ker skupnosti niso vedele, 'tolikšna bo stopnja, po kateri bodo Trbirale denar za dejavnost letošn ?gs le- ta in so bili programi zato neutemeljen' De- jal bi, da je za takš- no stanje krtv republi- ški koordinacijski od- bor, ki je še ^■k pred podpisom družbenega dogovora skoraj vsa- kodnevno spreminjal višino prispeviiih sto- penj za posamezne sku- pnosti. Vendar se mi zdi kljub težavam, ki jih v zvezi z letoš-ijim dogovarjanjem po znamo, FK>membno po- udariti element soLdar- nosti, ki je bil močno prisoten ob .etošnjem načrtovanju in ? ogo- varjanju o splošni in skupni porabi. Ta soli- darnost je veliko bolj sprejemljiva kot lani, seveda pa še ni dodela- na. Kljub vsemu pa menim, da bomo letos več storili za to, da bo dogovarjanje zaključe. da bo republiški ko- no že do konca le- ta in da bo republiški koordinacijski odbor opravil svoje delo pra- vočasno.« DAMJANA STAM>:jčie v ŽALCU MANJ ZA KULTURO Predsednika .ivršnega odbora žalske kulturne skupnosti LOJZETA RA- KA smo povprašali, kaj pomeni za njihovo skup- nost odločitev republiške kulturne skupnosti o di- ferenciranem načinu fi- nanciranja kulturne skup- nosti Slovenije. LOJZE RAK: »Odločitev o diferenciranem načinu financiranja slovenske kul- turne skupnosti je v naši občini ugodno odjeknila. V minulem letu smo nam- reč za dejavnost .-egijskih kulturnih zavodov prispe- vali okoli 50 starih milijo- nov, letos pa bo ca delež laliko znatno nižji, saj bo ce.ljska kulturna skupnost po tem novem načinu pri- spevala mnogo manj sred- stev. Tako smo zaradi so- lidarnosti, ki smo jO poka- zali lani, v znatno po.jšem I>oložaju letos, ko bomo prispevali le za deja\most zavoda za spomeniško var- stvo. Naša kulturna skupnost bo letos sicer razpolagala z manj. širni sredstvi kot lani, tako da nam je grozilo, da bomo morali program svojega dela 2xtatno okrniti. Ta nedavna odločitev kulturne skupnosti Slovenije pa nam je omogo- čila, da smo ohranili pro- gram skoraj v celoti neokr- njen, kljub temu, da za inve- sticije skoraj ne bo denar- ja. Letos moramo namreč že prispevati sredstva za grad- njo kulturnega doma v 2slcu, ki je v B in-ogramu referen- duma.« B. S. Lojze Rak PiSE: DESETLETJE USPEHOV IN TEŽAV KOZJANSKEGA SOLSTVA 4 Poleg tega so učitelji v zadnjih letih vedno pogosteje uporabljali objektivneješ metode preverjanja znanja (testi, naloge objektivnega tipa i^.) tako da so bila subjektivna merila pr iocenjevanju, ki so bila prej zelo odločilna, vedno bolj potisnjena v ozadje. Tudi sicer lah- ko trdimo, da se je kvaliteta učnega dela izboljšala, uči- telji so bili ob sodobnih učnih pripomočkih primora- nl uporabljati sodobnejše metode in oblike dela. V zavest učiteljev vedno bolj prodira nujnost uvajanja individualizacije in diferenciacije pri pouku, pri čemer se zahteve glede obsega znanja prilagajajo različnim sposobnostim učencev. Veliko vrzeli v znanju slabših učencev odpravljajo z obveznim dopolnilnim poukom. Ko bodo tudi učbeniki prilagojeni vsem zahtevam mo- dernega pouka in ko bodo imeli učitelji na voljo do- volj pripomočkov, ki jih morajo sedaj še sami pri- pravljati, se bo kvaliteta dela p)ouka še hitreje izbolj- ševala. Rezultat izboljšanja učnih uspehov je občutno zniževa- nje osipa. V letu 1969/70 še preko 40 odstotkov učencev, ki so se vpisali v šolo pred osmimi leti, v tem času ni uspešno dovršilo osmega razreda, ker so po enkrat ali večkrat ponavljali kakšen razred. V zadnjih dveh šolskih letih je bilo takih učencev 28 do 29 odstot- kov. Ta podatek velja za celotno Kozjansko, na neka- terih šolah pa so uspeli osip znižati že pod 20 odstot- kov (n. pr. Rogaška Slatina 15,6 odstotka). V primerjavi z ostalimi občinami v celjski regiji sta obe kozjanski občini glede učnih uspehov in osi- pa še vedno na dnu lestvice, vendar so razlike ved- no manjše. Dolgoletne nerazvitosti pač ni mogoče od- praviti čez noč in dosedanje materialne izboljšave se bodo odražale v boljših učnih uspehih in nižjem osi- pu šele v prihodnjih letih. Vzporedno z nadaljnjim razvojem osnovnih šol bo treba poskrbeti v danih možnostih še za druge dejav- nosti. Zaradi prostorske stiske je bia na vseh večjih šo- lah že nekajkrat omenjeni dvoizmenski pouk, zato ni bilo mogoče odpirati oddelkov podaljšanega bivanja. ki nudijo učencem zaposlenih staršev primemo varst- vo, šibkejšim pa tudi pomoč pri učenju. V obeh koz- janskih občinah, ki imata približno 6.500 učencev, je bil le en oddelek podaljšanega bivanja s 35 učenci, na primer v občini Celje, ki ima približno 7.000 učen- cev, pa je bilo v takih oddelkih 640 učencev in ker le redki od teh niso izdelali razreda, je to občutno vpli- valo na boljše učne uspehe v občini. Tudi prehod na celodnevno šolo bo tam, kjer imajo oddelke podaljša- nega bivanja, mnogo lažji. Osnovna zahteva bo tudi še v bodoče povečevati kapaciteto šol. že ob doseda- nji gradnji novih šol smo bili preveč ozkosrčni, žal pa se te napake ponavljajo tudi pri najnovejših grad- njah. Naslednja velika vrzel v šolstvu na Kozjanskem so tudi posebne šole. V vseh posebnih osnovnih šolah celjske regije je bilo v preteklem šolskem letu v 90 oddelkih 978 učencev, od tega na Kozjanskem v 15 oddelkih 160 učencev. (V Rogaški Slatini vključno s posebno šolo Šmarje 143, v Šentjurju 8 in v Slivnici 9 učencev.) Ker oddelkov posebne šole v drugih kra- jih razen letos tudi v Podčetrtku, ni, morajo učenci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju obiskova- ti redne šole, ker pa ne zmorejo predpisanega progra- ma, ostajajo med ponavljalci in znižujejo učni uspeh šole. Najbolj občutno je to v prvem razredu, kjer je učni uspeh med najnižjimi. O tem, da povzročajo ti učenci učiteljem osnovnih šol dodatne težave, ne bom govoril, vendar tudi tem učencem ni lahko, ker ne morejo uspešno sodelovati s svojimi vrstniki v raz- redu. V najbližji bodočnosti bo treba poiskati prostor- ske in kadrovske možnosti, da bomo odpirali oddelke posebne šole v vseh večjih krajih. Tudi mreža vzgojnovarstvenih zavodov je na Koz- janskem še dokaj nerazvita, čeprav smo v zadnjih pe- tih letih dosegli določen napredek, še močno zaosta- jamo za razvitimi občinami v celjski regiji. V letu 1969 je bilo v štirih oddelkih 77 predšolskih otrok (Šentjur in Rogaška Slatina), v letu 1974 pa v 14 od- delkih 285 otrok. V teh letih smo odprli nove stavbe za vzgojnovarstvene zavode v Šentjurju, Šmarju, Ro- gaški Slatini in Logatcu. Razen v teh krajih je en vzgojnovarstveni oddelek tudi v Podčetrtku. Trenutno je zajetih v vseh navedenih vzgojnovarstvenih zavodih 5 do 6 odstotkov vseh predšolskih otrok, kar je v pri- merjavi z občino Celje, kjer je takih otrok 25,5 od- stotka, ali z občino Velenje, kjer jih je 22,5 odstot- ka, še občutno premalo. O pomembnosti sistema- tične predšolske vzgoje ne bom razpravljal, omenim naj le to, da se marsikateremu otroku v nerazvitem okolju šele v prvem letu rednega šolanja razvijejo ti- ste osnovne sposobnosti in spretnosti, ki bi jih že moral prinesti v šolo in je zato njegov uspeh ogro- žen, čeprav je umsko normalno razvit. Pomanjkljivosti domače predšolske vzgoje nekoliko nadomestimo z vključevanjem novincev v malo šolo, ki je kot orga- nizirana oblika priprave novincev za šolsko delo po- stala nepogrešljiva že na vseh šolah. Ker pa je tra- janje male šole le prekratko, ga želijo marsikje po- daljšati na eno leto, če bodo na voljo denar, ustrez- ni prostori in učitelji. Kljub temu pa bi bilo tudi to le skromno nadomestilo za redno in večletno vzgojo v vzgojnovarstvenem zavodu. Zlasti v manjših krajih, kjer so otroci že itak prikrajšani za marsikaj, bi bi- le take vzgojne ustanove nujno potrebne in zato bo treba v prihodnjih letih mrežo vzgojnovarstvenih za- vodov hitreje širiti kot doslej. Odpirajo se nam real- ne možnost povsod tam, kjer so v novih šolah pred- videni prostori za predšolske otroke in tudi mladega vzgojiteljskega kadra bomo imeli več. Kljub trenutnim težavam šolstva na Kozjanskem pa je situacija le vzpodbudna. Napredek v zadnjih de- setih letih je pomemben in dokazuje, da obstaja .ve- lika volja in prizadevnost vseh odgovornih dejavnikov in celotne družbe, da bi se čimprej otresli dolgole^ ne nerazvitosti. Pot je pravilno zastavljena ker je pod- laga za hitrejši splošni razvoj boljša izobrazba, po- goj za to pa ustrezni delovni pogoji šolstva. Upajmo, da bodo vse želje uresničene prej kot v naslednjih desetih letih. Leopold Veber 1^0. apn! 1975 NOVI TEDNIK — stran T TgZP LIK SAVINJA ŠEMPETER ^ ODLO- tMAO v temelijm organiza- ciji zdriiženega deda ]jlK Savinja v Šempe- tru je zaposlenih 156 delavcev, ki proizvaja- jo barvasto pohištvo »Mozaik«. Kot temelj- na organizacija zdru- ženega deia so se or- ganizirali lani. O tem, kakšen je položaj te TOZD, smo se pogo- varjali z direktorjem Dragom Naprudnikom. Kakšen je samoup- ravni položaj vaše te- meljne organizacije? Prehod na lastno TOZD v okviru LIK Savinja Celje za nas ni bil težak, saj že od leta 1965 poslujemo samostojno s svojim lastnim obračunom. Kljub temu je prišlo po ustanovitvi TOZD še do premikov v sa- moupravni organizira- nosti in v utrjevanju samostojnega položaja TOZD. Pripravili smo svoje lastne samoupra- ne akte in tako for- malno in pravno ure- dili svoj položaj. So- dim, da smo največji premik dosegli pri za- vesti naših delavcev. Opazili smo, da se je okrepilo njihovo zani- manje za sadove last- nega dela, raje sode- lujejo v razpravah in samoupravnih postop- kih, hočejo dejansko soodločati o rezultatih svojega dela. Seveda smo še na začetku po- ti. Imate zaradi disloci- ranosti od matične organizacije združene- ga dela kakšne poseb- ne težave? Posebnih težav ni, čeprav ndsmo le t drugem kraju kot ma- tična OZD, ampak tu- di v drugi občini. Smo povsem samostojni pri o^očanju o vključevar nju v občinske akcije, nobenih težav ni v p>o- stopkih sporazumeva- nja. Tudi novoizvolje- ni samoupravni organi ^ delavski svet, odbor 2a medsebojna raz- nierja, delavska kon- *=rc>la in družbenopoli- tične organizacije že dobro delajo. Pohval- no pa je predvsem to, da pri svojem delu ni- snio lokalistični in oz- ^0 usmerjeni, ampak delujemo v tesni pove- ^osti z matično OZD ^n njenimi centralni- samoupravnimi or- Sani. BRA.NKO STAMEJCIC POimm ŠOLA v METK! VELIKO NOVEGA Emil Jančar Marjeta Strmšek Srečko Kolar Prejšnji teden se je pričela v organizaciji združenega dela Metka Celje interna politična šo- la za člane vodstev druž- beno političnih organizacij in člane ZK. Šolo so v Metki organizirali s po- močjo celjske Delavske univerze, predavanja pa ne tečejo zaporedno, mar- več so jih razdelili tako, da bodo tekla dalj časa in da bodo udeleženci šo- le poslušali predavanja dvakrat tedensko po tri ure. O namenu te inter- ne politične šole ter o rezultatih, ki jih dosega, pa so nam povedali delav- ci OZD Metka sami. EMIL JANČAR: »Oba kongresa zveze komuni- stov, pa tudi sindikalni kongres in kongres ZSMS sta poudarila, da moramo delavce izobraziti do te mere, da spoznajo samo- upravni sistem, način or- ganiziranja in delovanja družbenopolitičnih orga- nizacij in funkcioniranje delegatskega sistema. Na osnovi teh dokumentov smo tudi v Metki pristo- pili k organiziranju poli- tične šole za člane ZK in za člane vodstev druž- benopolitičnih organiza- cij. Šola se je pričela pre- tekli teden, obsegala pa bo predavanja o petnaj- stih različnih temah. Pro- gram predavanja politič- ne šole smo izdelali na temelju občinskega pro- grama o družbenopolitič- nem izobraževanju članov ZK, pa tudi na temelju programov osnovnih dru- žbenopolitičnih organiza- cij. K takšni obliki izo- braževanja pa smo pri- stopili zaradi racionalnej- še razporeditve časa in pa smotrnejše porabe sred- stev, ki jih naša delovna organizacija namenja izo- braževanju.« MARJETA STRMŠEK: »Jaz sem prvič vključe- na v politično šolo in re- kla bi, da delavec v pre- davanjih zve veliko za- nimivih stvari, ki jih dru- gače ne pozna. Mene je v šolo predlagalo pred- sedstvo osnovne organiza- cije sindikata in menim, da bom v šoli izvedela stvari, ki mi bodo tudi v nadalje služile za dobro in učinkovito delo v tej družbenopolitični orga- nizaciji.« SREČKO KOLAR: »Tu- di jaz prvič obiskujem predavanja politične šole. Menim, da daje takšna šola samoupravljalcu, de- lavcu, širšo osnovo za njegovo nadaljnje delova- nje in je zato tudi toliko bolj pomembna, še po- sebej pa bi morali takšne oblike izobraževanja na- menjati mladim, ki so po mojem še premalo sezna- njeni s procesi, ki se od- vijajo danes v naši druž- bi.« DAMJANA STAMEJCIC MOZIRSKI DELEGATI V osnovni šoli Mozirje ter v obratu celjske cin- karne v Ljubiji pri Mo- zirju so v delegacijah za samoupravne interesne skupnosti naslednji člani kolektivov: OSNOVNA ŠOLA MO- ZIRJE: Milan Kojc, Mag- da Marolt, Irena Polič- nik, Tatjana Radotič, Mojca Klančnik, Vida Prušek, Heda Herman, Darinka Karče, Franc Kolar in Marjeta Rob- nik. CINKARNA, OBRAT LJUBIJA: Fanika Acman, Ivan Acman, Peter Berič- nik, Ivan Hriberšek, Ivan Grofelnik, Vida Kaker, Mi j a Praprotnik, Stanko Sedovšek, Fanika Urbane in Ivan Verbuč. CBUE ŠOLA DELEGATOV V celjski občini bodo že v maju uvedli stalno šolo delegatov kot tisto izobraževalno obliko, ki bo zagotavljala načrtno družbeno-ekonomsko in idejno-politično usposab- ljanje več kot 4500 dele- gatov v celjski občini. Takšen predlog so spre- jeli predsedniki delegacij na ponedeljkovem posve- tu, ki ga je organizirala komisija za idejna vpra- šanja pri komiteju občin- ske konference ZKS Ce- lje. Dosedanje usposabljanje delegatov v Celju ni bilo načrtno m tudi ne dovolj obsežno. Skromne rezul- tate so dosegli le v neka- terih organizacijah zdru- ženega dela. Doslej so bili prepuščeni samemu sebi tudi delegati sploš- nih delegacij. Prav zato so udeleženci pogovora menili, da bi morala vsa- ka TOZD sprejeti pro- gram družbenega izobra- ževanja za vse zaposlene delavce, znotraj tega na- črta pa še zlasti za* dele- gate in aktivne samoup- ravljavce. Predsedniki de- legacij iz več kot 20 OZD so odločno podprli zami- sel o uvedbi stalne šole delegatov, šola bi imela v začetku le en oddelek s 30—35 slušatelji. Ti bi v enem tednu poslušali ciklus predavanj s temelj- no družbeno-ekonomsko in aktualno vsebino. V dru- gem tednu bi prišla na vrsto druga skupina itd. Delegati, ki bi obiskovali šolo, bi dobili tudi potr- dilo, uvrščeni pa bi bili še na seznam tistih ka- drov, za katere bi šola pozneje organizirala po- globitvene oblike usposa- bljanja. Koristnost in pomemb- nost take šole delegatov je razvidna v njeni na- črtnosti in stalnosti. De- lavska univerza bo orga- nizator in izvajalec šole. S politično akcijo subjek- tivnih sil, skupščine, de- legacij, samoupravnih or- ganov in drugih pa name- ravajo v Celju doseči, da bi temeljne organizacije združenega dela organizi- rano kadrovale člane de- legacij v stalno šolo de- legatov. Nedvomno gre za izvi- ren in pomemben pristop v sistemu družbenega us- posabljanja delegatov v celjski občini. Zato zaslu- ži najširšo podporo in čim hitrejšo izpeljavo. INVALIDI V VELENJU DELAJO Vsako prvo pomladno nedeljo praznujejo invalidi vse«a sveta praznovanje je potekalo pod geslom NE IZO- LACIJA, TEMVEČ VKUUCEVANJE. Tako so ves mesec marec potekale razne akcije z namenom, da invalidi prikažejo svoje drižbe*" ^^ da želijo sodelovati pri izgradnji naife Tudi Društvo invalidov občine Velenje, ki šteje preko 870 članov, se je vključilo v to akcijo. Tako so že 3. marca pri- redili tradicionalen sprejem za dan žena, na katerega so po- vabili vse invalidke — članice društva, pa tudi tiste žene in matere, ki v družini ali kako drugače skrbijo za Invalide. Pri- redili so jim kratek kulturni progriun, skromno zakusko in izročili praktična darila. Kot posebnost je bil srečolov, kate- rega čisti dohodek je namenjen za nakup oblačil socialno naj- bolj prizadetim invalidom. Priredili so tudi športna tekmovanja svojih članov. Tako iso ▼ plavalnem tekmovanju sodelovali vsi najuspešnejši plavalci v lanskem letu — med njimi tudi najuspešnejša plavalca z ev- ropskega tekmovanja Invalidov v Londonu — Jože Bambi Iz Ljubljane in domačin Rastko Lah. To tekmovanje, ki je bUo v nedeljo 15. marca v bazenu v Velenju, je izredno uspelo. Isti dan so se na kegljišču hotela Paka v Velenju srečali in- validi športniki iz Kočevja ifl Velenja. Da prikažejo sodelovanje invalidov na športnih in drugih področjih, so priredili dve razstavi. V izložbi trgovine NAMA — ERA so prikazali dejavnost invalidov športnikov z razstavo diplom in priznanj, ki so jih prejeli na ekipnih tekmovanjih — med njimi tudi mednarodno prizhanje, ki ga krasita dve ko- lajni, osvojeni na svetovnem tekmovanju invalidov športnikov. V petek, 21. marca, pa so v knjižnici priredili kulturni pro- gram in odprli razstavo umetniških del svojih članov. Na raz- stavi sodelujejo s svojimi deli Mlšo Skornšek, Martin Kumer, Jože Polh, Fanika Hleb, Viktor Kojc, Ivan Kardoš, Stane Krev- zel in Tone Tratnik. Do zadnjega marca so člani izvršnega odbora občinskega dru- štva invalidov ter poverjeniki obiskab na terenu svoje sotova- riše in socialno najbolj ogrožene invalide ter jih obdarili s praktičnimi darili, zlasti z oblačili. Denarna sredstva so zbra- li s prodajo značk. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri orga- nizaciji in zlasti tistim, ki so te akcije tudi finančno podprli,, gre zahvala, da so se invalidi počutili res kot enakopravni člani naše družbe. PEPCA KOJC PODGRAD V CELJU BOGATI - NE REVNI - ZA Delegat krajevne sku- pnosti Podgrad v Ce- lju — MIHA CVET- REŽNIK, ki je hkrati tudi predsednik inicia- tivnega odbora za as- faltiranje cestnega od- seka v Košnici, je pri- šel v naše uredništvo ter nas seznanil s teža- vami, s katerimi se srečuje pri delu in or- ganizaciji za asfaltira- nje prepotrebnega od- seka v njihovi nrajevni skupnosti. »Krajevna skupnost Podgrad ima v letoš- njem delovnem načrtu med drugimi stvarmi tudi asfaltiranje cest- nega odseka v Košnici in sicer od glavne ce- ste do posestnika Ka- ča. Vsega skupaj je 1200 metrov. Letos smo resno pristopili k tej akciji in na ^^bo^u vo- livcev, kjer je bilo pri- sotnih več kot polovi- ca koristnikov, je bil sprejet sklep za uresni- čitev. Odbor je že pri- pravili dokumentacijo in pobirali smo izjave za sodelovanje. Večina je bila ZA, ena deseti- na pa odklanja denar- no udeležbo, ki znaša 30 odstotkov od skup ne denarne vsote. Posa- mezno gospodinjstvo bi moralo dati 2500 di- narjev in jo vplačati do korica meseca maja. Tudi znižati smo jo pripravljeni, če se bo pokazalo, da bo dovolj denarja. Naprosili smo namreč za F>omoč tudi delovne organizacije, ki imajo ljudi iapo- slene na našem ob- močju. Ker pa zdaj nočejo v akciji vsi so- delovati, odpovedujejo pa ziasti tisti, ki imajo dovolj pod palcem, oni, ki so ubožni, pa so pri- pravljeni odriniti pred- videno vsoto, smo pri- siljeni razpisati kra- jevni referendum. Sklep sveta '-.rajevne skupnosti je že tak, čeprav se slišijo glaso- vi, da bi se morala da- ti prioriteta kanalizaci- ji. Za to pa je pred- viden drug iniciativni odbor in v srednjeroč- nem načrtu sta «-talno območje Košnica je predvidena kanalizaci- ja, cestna razsvetljava, novo zajetje vodovoda ter razširitev vodovod- nega orrtrežja. To pa je čisto druga nadeva, ki z gradnjo asfaltira- nega čdseka v Košnici nima nič skupnepra. Le toliko bi rad javnost seznanil s tem proble- mom.« 8. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 Ob pevski reviji v Laškem v nedeljo 13. aprila bo v Laškem prva revija pevskih zborov Društev upokojencev iz Celja, Slov Konjic, Šo- štanja, Velenja, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Laške- ga. Nastopilo bo veliko šte- vilo pevcev — upokojencev, ki jim prepevanje pomeni življenje. Tak nastop je ve- liko več kot zgolj pregled dosežkov, je prijateljsko sre- čanje, je izmenjava besed, ki vlivajo voljo do življenja in aktivnega vključevanja v kulturno življenje. Iniciativo za tak nastop je dala komisija za kulturno razvedrilo pri republiškem odboru Društev upokojencev. Pobuda je našla plodna tla še posebej pri celjskih in laških pevcih. Priprave so stekle, organizacijsko vodst- vo pa je prevzel celjski upo- kojenski zbor, skupaj z Laščani. Skupaj so našli po- krovitelja — Pivovarno La- ško — in se s tem kultur- nim dogodkom vključil v proslavljanje 30-letnice os- voboditve. Pri tem sodeluje tudi Občinska konferenca SZDL Laško. Revija ima tu- di značaj ocenjevanja kako- vosti, kajti najboljši zbori iz vse Slovenije bodo pri- pravili v maju ali juniju svoj slovenski festival zbo- rov iz vrst upokojencev. Ta- ko se tudi pevski zbori Dru- štev upokojencev aktivno vključujejo v kulturna pri- zadevanja, ki jih vsestran- sko podpira Zveza kulturno 1 prosvetnih organizacij. Vsebinski značaj pesmi ustreza proslavljanju in so se zato dogovorili, da bo vsak zbor zapel eno parti- zansko, delavsko, narodno in eno p>esem po lastnem izbo- ru. Na sporedu bodo pesmi Zorka Prelovca, Vinka Vo- dopivca, Reifka Gorenška, Avgusta Cerarjja, Vilka Mi- helčiča, Scheu-ja, Jakoba Al- jaža, Ipavca, Ivana Naroloč- nika, Venturinija, Medveda, Kernjaka, Rijavca, Radovana Gobca, šivica, Preglja, Petra Jereba, Simončiča, Rive, Vo- lariča, S. Mihelčiča in dru- gih. Ob tem moramo omeniti predvsem resnost s katero so se organizatorji lotili te dokaj zahtevne organizacije. Zdi se nam, da take zag- nanosti velikokrat primanj- kuje celo mlajšim. Upokojen- ci želijo biti sredi družbene- ga dogajanja, nikakor pa ne morejo priznati ustvarjalne nesposobnosti. Tudi s to pri- reditvijo se hočejo predsta- viti kot vzorni organizatorji, mladi po srcih, predvsem pa kot izredni ljubitelji sloven- ske pesmi. Želimo jim čim- več uspehov! ŠTEFAN 2VI2ELJ NAMESTO KOMENTARJA Kultura „na dopustu" Prihodnji teden bo naslednja seja izvršilnega odbora celjske Kulturne skupnosti — prejšnja seja je bila namreč nesklepčna. Nedvomno je pred nami neprijetno dejstvo: treba bo spregovoriti dokončno besedo o fi- nančnem položaju naše kulture — ne celjske, ne regij- ske, ampak naše. Strokovna služba je pripravila še tri variante razde- litve finančnih sredstev, torej jih je skupaj pet. V zadnji odpadejo nekatere dejavnosti: denarja ne bo dobila Grupa Poetica. Gledališki list, Celjski zbornik?! grad Lemberg in taborna cerkev na Svetini pa zato, da bo stekla nsaj akcija na celjskem gradu. Teden domačega filma bi dobil samo 2 milijona od predvide- nih devet ,revija Obrazi pa od predvidenih sedem samo tri stare milijone. Prizadete so ostale dejavnosti, pre- več bi bilo vse naštevati. Izvršilni odbor bo moral spregovoriti tudi o predlogu srednjeročnega načrta kul- ture, kjer je vse lepo zapisano, kako se morajo nuditi »ustrezni« pogoji za razvoj kulture. Kaj, ko bi se našel kdo, in bi najprej rešil »ustrezni« položaj kulture danes! Kajti kulturniki sami morajo najprej v tem trenutku pomisliti, kako bodo prišli do osebnih dohod- kov od meseca maja dalje. DRAGO MEDVED Likovniki J Prešerna' Koncem minulega tedna je v razstavnih prostorih celj- skega Muzeja revolucije od- prl profesor Anton Aškerc, predsednik skupščine Kul- turne skupnosti Celja, likov- no razstavo članov likovne sekcije železničarskega pro- svetnega društva »France Prešeren« iz Celja. Tokrat razstavljajo: Milena Derea- ni. Vera Fišer-Pristovšek, Alojz Golaž, Arna Ham, Šte- fanija Papič, Cveta Rožen- cvet, Vika Sekulič, Anta Tro- bej in Branko Vudler. To je že tradicionalni pre- gled dela likovnikov »Pre- šerna«, ki nam že več let tako posredujejo svoja pri- zadevanja, ki niso zaman. Resda nekatera dela kažejo, da bi morali sčasoma poo- striti kriterije pri izbiri del za razstavo, vendar večina eksponatov govori v prid po- vezanemu delu amaterjev — pravih ljubiteljev likovnega sveta. Tako letos prav izsto- pata s svojimi deli Anta Tro- bejeva, posebno s slikami »V pričakovanju sofica«, »Proti soncu«, »Črtica v rdečem« in »šoštanjska razglednica«. Štefka Papičeva pa je ned- vomno napredovala s »Pokra- jino«, »Motiv iz Vojnika«, »Motiv iz Istre«, »Bele bre- ze« in »Močvirje«. Omenjena likovna dela izpričujejo že tolikšne likovne kulture v kompoziciji in barvni razčle- njenosti, da so že na meji, vulgarno rečeno, rutinskega likovnega podajanja. Nami-eč žc dejstvo, da se iz leta v leto pojavljajo pred na- mi vsaj v veliki ve&ni nova de- la, je razveseljivo. Zato je ne- smiselno dajati kakršnekoli pri- merjave s poklicnimi umetniki, z akademskimi slikarji. Saj navse- zadnje vsi služijo istemu name- nu. Toda kot sem omenil že na začetku, morali bi poostriti kri- terij za izbiro del za razstavo in tako bi dobili še bolj izostreno podobo likovnega dela te mar- ljive, morda najbolj delavne sku- pine na področju slikarstva v ljubljanskih vrstah. Zato .je takš- na razstava ki je trenutno v Mu- zeju revoluci.je, .samo spodbuda za nadaljnje delo, morda pa tu- di pobuda za kakšno razstavo več v letu, ki ni za kulturno življe- nje nikoli prekratko -— kljub krat- ki finančni odeji. DRAGO IVIt:i>VED Zdravilišče Rogaška Slatina Celoletna kultura' Malce nenavaden naslov a resničen. V Zdravilišču v Ro- gaški Slatini so se odločili, da bodo pripravili six)red kulturno zabavnih prireditev za celo leto in ne samo za mesece turistične sezone. Ta pobuda je izredno dragocena. MARTIN KENE že vrsto let pripravlja in organizira kul- turno zabavne programe. Je direktor TOZD HOTELI pa tudi zadolžen za dobro po- čutje gostov z duhovne pla- ti. »Za celoletno kulturno za- bavno življenje smo se odlo- čili med drugim tudi zato, ker bodo vse prireditve brez- plačne,« je dejal Martin Ke- ne. »Raje imamo v dvorani 300 gostov pa da spremlja- jo kulturni program, kot pa samo 50 — čeprav bi vstop- nico plačali. Letos načrtuje- mo 65 prireditev, od tega 14 folklornih (Emona Ljublja. na, France Marolt, Adria Zag- reb in Jedinstvo Subotica), sedem koncertov vokalne glasbe (Partizan Maribor, ki že po tradiciji poje dan pred dnevom borca. Slovenski ok- tet, ki bo letos v Rogaški Slatini že 25. leto in bo to majhen jubilej, Oktet Fallus, pevski zbor Zdravilišča in zbor Pevskega društva skla- dateljev Ipvacev iz Šentjur- ja), operne arije in operete, Ladko Korošec in drugi pev- ci ljubljanske Opere, ena ba- letna predstava ljubljanske- ga baleta. Na spredu bodo tudi trije plesni turnirji s teklovanjem med mesti Du- naj — Gradec in Maribor, ter tradicionalni plesni turnir za prvenstvo Rogaške Slati- ne. Na sporedu je tudi plesni troboj mest Ljubljane, Kra- nja in Maribora, štirje fantov- ski večeri ter deset varietej- skih programov v novem ba- ru, ki bo letos nared. Tudi promenadni koncerti niso novost v rogaškem zdra- vilišču. Letos bo nastopil že po tradiciji orkester mari- borskega gledališča, godba na pihala štorskih železarjev in celjskih »Prešemovcev«. Program kulturno zabavne- ga življenja v Zdravilišču Ro- gaška Slatina bo dosledno izpeljan. Za to jamči tudi prejšnja sezona, ko je odpad- la samo ena prireditev, pa še tista iz objektivnih razlo- gov. Pomembno je tudi to, da bodo imeli priložnost spremljati kulturno in zabav- no življenje tudi tisti, ki ni- so v zdravilišču sredi sezone, ampak tudi zunaj nje, to pa so največkrat tisti, ki jim družba omogoča zdravljenja in tako tudi uživanje kul- turnih dobrin. Tako bo op>- ravljeno dvojno delo, ned- vomno v korist gostov in tu- ristov, ter zdravilišča same- ga, ki se bo tako še bolj uvrstilo v tvorce kulturnega in zabavnega življenja v že itak zaostali občini. Zaradi svojega specifičnega položa- ja — turizma in zdravilstva, bi bilo resnično škoda, če tega ne bi znalo zdravilišče izkoristiti. DRAGO MEDVED Martin Kene France Onič Pred dnevi smo v Lju- bljani pokopali Franceta Oniča, pesnika iz Savinj- ske doline. Mnogo ljudi je od tam prišlo na nje- govo zadnjo pot, posebno iz Gotovelj. To je bila njegova vas, »v objemu hmeljskih vrtov«. Sam se je kot otrok naučil ljubi- ti vse, kar zemlja daje: postal je profesor nara- voslovja. Nikoli se ni od- trgal od savinjskih njiv in sadovnjakov, vedno in od povsod se je sam in s pesmijo vračal v doma- čo vas, med svoje ljudi. Kot študent je bil v prvih vrstah kosovelovec, takrat, ko so izdajali Mladino, zvest Kosovelo- vi veri v zmago. To vero je Onič prine- sel tudi v domači kraj. Na domačiji pri Cesarje- vih in ob vasovanjih po gotoveljskih hišah se je tista leta razpravljalo o dediščini Cankarjevi, o Marxu in Leninovem nau- ku. To je bila setev, ki je v teh krajih klas po- gnala, ko je udarila usod- na ura leta 1941. Oničeva prva pesniška zbirka »Darovanje« je polna ekspresionističnih metafor, a njena izpoved je jasna: »Tako se je godi- lo nam, ki nismo znali za- tajiti svojih sanj in hre- penenja, rojenega v tr- pljenju. Zrelega pesnika kažejo pesmi v zbirki »Luči na obali« iz 1. 1959, v »Osvitih« pa se že obra- ča na prehojeno pot. V stari Jugoslaviji je bila to pot »zaznamova- nega« slovenskega inte- lektualca: zaporu že kma- lu po Obznani, brezpo- selnosti in potem preme- ščanje z gimnazije na gimnazijo. Pot slabo pla- čanega in vsako uro nad- zorovanega profesorja — a kdo bi mogel dati pro- fesorju lepše priznanje, kot ga je ob Oničevem grobu izrekel pisatelj Potrč: »Mogoče, da ne bi bil to, kar sem, ko ne bi bil Ti prišel na ptujsko gimnazijo s tisto svojo neznansko vero v mlade- ga človeka.« Nemci so profesorja Oniča z družino izseln^ v Srbijo; od tam se njegova misel vračal^ med savinjske hmeljnike grenka, obtožujoča ob mrkem prividu: Zaprta hiša. Mrtva stra- ža. Na njej v jeziku tujem rdeč plakat, Zaplenjena! ves dan kriči Zvečer nihče ne gre v njo vasovat. 'Nikogar ni iz nje. Na zi- du živ plakat 2e v osvobojenem Beo- gradu je France Onič so- deloval pri radiu, pozne- je je postal direktor ra- dia v Ljubljani. Urejal je časopise, pisal eseje, gle- dališke kritike. Vendar je ostal predvsem šolnik, učitelj v najlepšem po- menu te besede. Ne ven več, ali je bil takrat rav- natelj na gimnaziji ali na učiteljišču, ko mi je reklo, profesor Stupanova: »Ce je Onič tvoj ravnatelj, m moreš drugače, kot da si dober profesor.« Tako je mnogo ljudi od Savinske doline do Ko- čevja, Maribora, Ptuja in Ljubljane, ki so profesor- ju Oniču hvaležni za svo- jo življenjsko usmeritev, za duhovno besedo in ra- zumevajoči nasmeh izza tistih značilnih očal. Tudi takih je, ki so odkrili umetniško resnico in člo- veško toplino njegove ti- he, vase obrnjene pesmi. DARINKA JOŠTOVA — 10. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 pOGODKi VPANSKO: NOVO VODSTVO (jladl v krajevni skupnosti živijo in delajo v vseh njenih sre- I, V začetku meseca februarja je bila volilna konferenca za vo vodstvo OO ZSMS Vransko. Za novega predsednika je bil iz- rtljon Fra"«^^ FarčniJt Iz Cepelj pri Vranskem. Tajniške posle pa votlUa Anica Junger iz Vranskega. Franci Farčnik je zaposlen Tt " 1'reboldu in je zelo aktiven v družbenopolitičnem delova- y tovarni, veliko pa je pripomogel tudi k uspehu tabormškega "jrftia »Vrane« Vransko. Prepričani .smo, da bomo z novim vodstvom dosegli tudi bolj.še delovanje z drugimi organizacijami, ki združuji'jo mladino. Na sestanku je bil sprejet tudi program dela za letošnje leto, v uteregi' so vključena različna tekmovanja in sodelovanja na različ- ^ kulturnih prireditvah. Poskrbljeno bo tudi za zabavo in raz- JJjrllo. Zr>ATKA CKNCEN, Vraii-sko BREZE: MLADI ORGANIZIRANO Pred kratkim so na Brezah ustanovili osnovno organizacijo Zve- socialistične mladine. Mladi so se zavzeli z vso resnostjo. Za za- fotek so si uredili prostor, ki jim ga je odstopila šola. Pogovorili ^ ge tudi o konkretnih zitdolžitvah in nalogah, ki jih nameravajo jpTŠiti. Ob tem jim moramo iskreno čestitali. Prav bi bilo, če ^ mladi dobili ustrezno pomoč tudi pri vseh družbeno političnih nrtsuiizacijah. Tako bo njihovo delo lažje st<'kIo. JOŽICA VENOUST KONJICE: SEMINAR ZA KOMUNISTE .lutri se bo pričel v Frankolovem dvodnevni seminar za sekre- tjrje osnovniii organizacij, aktivov in svetov ZK konjiške občine ter za člane komiteja in predsednike komisij pri občinskem komi- ZKS. Seminarja se bodo udeležili tudi člani medobčinskega sveta Zveze komunistov, prisostvoval pa bo tudi predsednik komi- sije za idejana v-prašanja pri CK ZKS Emil Roje, ki bo na se- Biinarju govoril o aktualnih nalogah ZK v sedanjem obdobju. Na seminarju bodo komunisti obravnavali vr.sto vprašanj, po- Bifinhiiili za njihovo nadaljnje delovanje. Tako bodo govorili o re- organizaciji zveze komunistov, o izvajanju stališč občinskega ko- niiteja ZK, o povezovanju in integracijskih procesih v občini, o kadrovanju v pedagoški poklic, vojaške m vzgojiteljske .šole in pri- tadevanjih komuiiistov na šolah, o-aktualnih nalogah komunistov na področju dclovan.ja samoupravnih interesnih skupnosti in dru- jfo. Seminar bodo konjiški komunisti zaključili v sobjto popoldne. ŠENTJUR: 30 LET SVOBODE Letošnjemu jubilejnemu letu dajejo v šentjurski občini velik po- men. V programu imajo precej proslav in prireditev, ki bodo vse nosile pečat 30-letnice osvoboditve. Ena teh proslav je že bila v mesecu marcu, ob krajevnem prazniku. 29. aprila pa bo v okviru szdl in sindikata proslava ob obletnici iLslanovitve OF, 1. maju in 3()-letnici osvoboditve. Ob tej priložnosti bodo podel.jena prizna- nja 01' in srebrni /nak sindikata. V mesecu maju pa bo v občini ijuiimivo srečanje borcev za severno mejo. M. P. ŠEMPETER: O NALOGAH SINDIKATOV Pred dnevi se je v Šempetru zaključil prvi iz vrste seminarjev a novoizvoljene sekretar.Je in predsednike osnovnih organizacij Zveze sindikatov v žalski občini. Na tem seminarju so udeležencem predavali o neposrednih nalogah sindikatov po sindikalnih kongresih, družlu-noekonomskem razvoju občine, o sanxoiipravljanju v združe- nem dehi, uveljavljanju delegatskih razmerij, osnovah kadrovske politike, ljudski obrambi in metodah dela in organiziranosti sindi- katov. Seminarja se je udeležilo nekaj nad štirideset slušateljev. Prav danes pa se je pričel že drugi seminar za novoizvoljena Todstva sindikalnih organizacij. B. S. DOBJE: PIONIRSKA HRANILNICA Pred dnevi so na podružnični šoli Dobje pri Planini ustanovili pionirsko hranilnico. Kot za vse dosedanje je tudi za to, 71. po vseh sto otrok na šoli. Na zboru, ki so ga povezali z lepim kul- ke. Vse kaže, da se bo v to obliko denarnega varčevanja vključilo vseh sto otrok na šoli. Na zboru, ki so ga p o vezali z lepim kul- turnim sporedom, so predsedniško mesto sveta pionirske hranilnice zaupali Ireni Guček, medtem ko je mentorske odgovornosti prevzela Ivanka Jazbec. VELENJE: OBISK IZ ČRNE GORE Na dvodnevnem obi.sku v Sloveniji je bila delegacija Izvršnega sveta SK, Črne gore, ki jo je vodil predsetlnik Marko Orlandič. Prvi dan so bili v Velenju, Nazarjlh in Lučali. V Velenju so si ogledali Gorenje, saj je znano, da ta kolektiv v zadnjem času zelo uspešno deluje s proizvajalcem bele teimikc Obodom iz Cetinja. V t^j smeri so tudi tekli pogovori za še nadaljnjo rast medsebojne- ga sodelovanja na vseh področjih ter pri delitvi proizvodnje posa- ■"••znih artiklov, da ne bi prišlo do nepotrebne dvojnosti na trži- šču. T. V. Zn/ETI JE TREBA I\>gostak,rat lahk» bere- mo v časopisih o raznih družinskih tragedijah, ki se porajajo v neugMnih življenjskih razmerah, kjer so ponavadi aajvečje žrtve otroci. Veliko je ta- kih družin. Družba se tru- di, jim pomaga na najraz- ličnejše načine, toda vse to nikoli ne more nado- mestit: tiste prave dru- žinske sreče nebogljenim otrokom, ki so že od vse- ga začetka primorani spo- znavati življenje z najtem- nejše plati. Pred dnevi sem obiskal eno tako drožino v vasi Perovec 7 pri Tepanju. Domačija Golobovih, ali kot se reče p>o domače »pri Bezgetovih«, leži ob makadamski cesti. Že pr- vi vtis, preden sem pre- stopil hišni prag, je bil silno klavrn. Veliko zida- no hišo je že močno na- čel zob časa. Omet na vseh straneh odpada, zi- dovi pokajo. Okna so po- lomljena, vežna vrata ima- jo veliko luknjo, kar v vročih poletnih dnevih kar prav pride, toda sedaj, ko mraz močno pritiska, ta hladna ventilacMa še bolj stiska k peči se<^mero ma- lih otrok. Ko sem sedel v veliki izbi na stari, pošvedran' klopi, so se okoli mene zbrali vsi mali junaki. Pri- šla je tudi njihova mama Ivanka, medtem ko je sta- ra mama žalostno slone- la na veliki peči. Mamo Ivanko sem ooorosila, naj mi pove nekaj besed o svojem te^a.vnem življe- nju, o svoji družini . . »Stara sem 38 let. De- vet nas je v družini Po- leg otrok je še s^^ara ma- ma, ki jih tudi šteje blizu osemdeset. Mo.i mož si je lani vzel življenje. Ze prej nam ni šlo nreveč rožnato, toda zdaj nam je še mnogo huje Sama kmetije ne morem obde- lovati, otroci so še majh- ni, drugih dohodkov pa ni. Tako sem se primora- na znajti. Kakor vem in znam. Imamo dve kravi in konja. Dnevno aamol- zem osem litrov mleka, toda sedem litrov moram prodati, če hočem, da do- bim kak din^. Tisti ubo- gi litrček pa potem ostane za nas devet.« Mojo pozornost so vzbu- dile razrite stene. »Elektriko bi si rada napeljala. Menda smo edi- ni daleč naokoli, ki si še svetijo s svečo. Pa kaj, ko je vse tako drago. Do- bila sem posojilo >d za- druge, ampak to. še zda- leč ne bo dovolj. Ne ''em, kako bo. Pa tudi do vo- dovoda bi radi prišli. Pr: tem nam precej j^maga krajevna skupnost.« V sobi je bilo hladno skoraj tako kot zunaj. Otroci šo bili ves 3as ve- seli in nasmejani. Kot sem že omenil, sedem jih ima- jo pri hiš:: Franci, Ivan, Magda, Branka, Erika, Jo- ži in Breda. Najstarejši je star 14 let, najmlajši pa jih še štiri nima. Bili so slabo oblečeni, obuti v škornje. »Z obleko so težave«, je rekla njihova mama. »Po- sebej še s čevlji. Enkrat jih dobi eden, drugič dru- gi Pet jih že hodi v šo- lo; trije v Konjice, dva I>a v Tepanje.« Ko je odšla mama Ivan- ka za trenutek iz sobe, so sf otroci razgovorili. Kri- žem kražem so mi pripo- vedovali, koliko so stari, kako jim gre v šoli, kaj jedo, kje spijo .. »Pred tremi leti nam je zgorela štala!« je eden strokovno izjavil. »Jaz pa najraje jem žgance!« se je odrezal ma- li Jožek, ki se je ves čas moško postavljal z veli- kim črnim klobukom. Vse pri hiši je borno. Sedem otrok se stiska na dveh posteljah. Zimske po- steljnine sploh ne pozna- jo. Pohištva nimajo, niti enega stola. Okenske šipe so tu in tam razbite in za silo zakrpane z lesoni- tom ali papirjem. Stara mati je skoraj negibna. Mislim, da bi lahko tak- šni družini priskočila na pomoč tudi kakšna delov- na organizacija. Tako jim je na primer LIP iz Kon- jic že obljubil nekaj sto- lov. V prvi vrsti pa je družina potrebna pralnega stroja, kajti samo mama Ivanka ve, kaj se pravi vsak dan prati za devet ljudi. Ko sem odhajal, so me otroci pospremili del pvo- ti. Vsi so bili veseli, na- smejani. V tankih majč- kah in hladnih škorenjcih. Najraje bi bil vse skui>aj vzel v naročje in jim po- vedal toplo besedo, toda bolj kot- toplih besed so potrebni tople obleke, obutve... Sedem jih je. Sedem mladih življenj stopa po p>oti revščine nič kaj lepi prihodnosti nasproti. Po- magajmo jim! Tekst in foto: TONE PETET.TNSEK Dvakrat o Šmartinskem iezeru Pred nekaj leti so tu- kaj zajezili nekaj potokov in tako je nastalo šmar- tinsko jezero. Jezero se je razlilo med gozdove, trav- nike, njive in sadovnjake. Predvidevali so, da bo služilo za industrijsko vo- do naših celjskih tovarn. Potem pa se je načrt za. taknil in služi v glavnem ribiški družini Celje. V jezeru je veliko rib: kra- pi, ščuke, podusti, itd. Za- to naše šmartinsko jezero privablja mnoge ribiče in turiste na ogled in lov. Vendar se malo teh, ki uživajo svoj prosti čas ob jezeru zaveda, da 4udi ljudje ob šmartinskem jezeru ljubijo čisto oko- lje. Vseeno jim je, ko od- hajajo, in puščajo vse, kar se nd dalo pojesti in spiti. Tako, da bos ni var- no hoditi ob obali, ker je tam polno razbitega stek- la, škatel od konzerv, pa- pirja in podobnega. Ne pazijo niti kod hodijo sa- mi in njihovi otroci. Med- tem, ko se odrasli zatope v lov, se otroci mirne du- še lovijo po veliki travi in žitu. Na več krajih se do jezera lahko pripelješ z avtomobilom. Vendar ti vozniki parkirajo, kjer se jim zljubi. Ne pomislijo nič na škodo. Ribiška dru- žina ima tukaj, ob jezeru čolnarno, kjer sposojajo čolne, in na več krajih prodajajo ribiške karte. S tem pa tudi služijo lepe denarce. Na naših krajev- nih cestah pa nastajajo iz dneva v dan večje luknje! Vaščani so prizadeti, ker morajo s prostovoljnim delom popravljati ceste, da se vsaj za silo da pe- ljati z mopedom ali ko. lesom v trgovino ali v službo. Zato naj bi ribiš- ka družina dala na vseh petih dovozih do jezera nekaj denarnih sredstev, ne samo na dveh cestah, ki sta vrisani na zemlje- vidu jezera. Pa še to: Ljudje, ki pri- hajajo sem na oddih, f>o- stajajo tudi žejni in lačni. V bližini pa ni nobenega bifeja ali gostilne. Vašča- nom pa tudi občina ne pusti prodajati pijače tn hrane. Zato bi bilo dobro, da bi uredili gostinski lo- kal ali pa pustili vašča. nom, da bi lahko prodali kakšen litrček domačega vinčka aH narezka. TEREZIJA ARCAH, Brezova 40 Kot povsod, tudi pri nas ne manjka proble- mov. šmartinsko jezero je bilo zgrajeno pred šti- rimi leti. Takrat so zgra- dili tudi novo cesto za vas Loče in del Brezove, namesto stare, ki je pod vodo. Zgrajena cesta je bila gladka in lepa. Se- daj pa nima lastnika, da bi jo vzdrževal. Zgrajena je po raznih gričkih, za- to jo je že prvo leto mo- čila voda, sedaj je pa skoraj poF>ohioma uniče- na. Vaščani bi jo s pK)- močjo krajevne skupnosti vzdrževali, če bi bila sa- mo za našo uporabo, pe- lje pa po njej vsak dan, posebno ob nedeljah in praznikih, več sto avto- mobilov. Zato se vsak upira udarniškemu delu. Cesta je že navaden ko- lovoz. Da je stanje še slabše, so nekateri tako kulturni, da dovažajo vso neuporabno ropotijo in jo mečejo v jarke, ali pa kar na cesto. Svoje avtomobi- le parkirajo po travnikih in gozdovih. Za njimi pa ostajajo pločevinke, stek. lenice, vrečke in ostanki ogorkov tabornih ognjev. Mislim, da če je že to- liko, bi se dalo urediti še to. Z opozorilnimi tabla- mi in občinskim odlokom. RUDI KRANJC Oba prispevka si delita prvo nagrado. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 DELAVCI KONJIŠKE TOZD v T02X) Plastika, konjiišike organizacije združenega dela Kostroj, je mlada organiza- cija. Tako po svoji proiz- vodnji kot tudi po svojem nastanku. Tri leta je tega, kar so začeli v Kostroju pro- izvajati plastična okna in ta- krat se je rodila tudi današ- nja temeljna organizacija Pla- stike. Nič čudnega ni, če je prav v njej tudi veliko prob- lemov, s katerimi se sreču- jejo delavci vsakodnevno. Ve- Iflco je namreč stvari, ki se zaradi nove organiziranosti in p>oložaja združenega dela pojavljajo dan za dnem in ki jim delavci še niso kos. Mnogo težav pa izhaja tudi iz samega položaja Plastike na jugoslovanskem trgu, ki še ni v celoti sprejel os- novni proizvodni program te temeljne organizacije. Katere težave jih pestijo in kako poskušajo vsakodnevne probleme čimbolj e reševati, so imm povedali delavci TOZD Plastika sami. Milan Erjavec je vodja TOZD Plastika v kcaijiškem Kostroju. V razgovoru nam je povedal, kakšen je eko- nomski položaj te temeljne organizacije, »Mi smo mlada organiza- cija,« je dejal Milan Erjavec, »zato je še toliko več prob- lemov, ki jih moramo vsa- kodnevno reševati. Tako se srečujemo s problemom pov- praševanja po naših izdelkih, ki zaenkrat še ni zadovolji- vo. Trdno upamo, da bomo letos z našim osnovnim pro- izvodom — plastičnim oknom — končno prodrli na jugoslovanski ti^. Potem se srečujemo tudi z vprašanjem surovin. Doslej smo namreč osnovno surovino v celoti uvažali, ravno v teh dneh pa delamo poskuse s surovina- mi domačih proizvajalcev. Račinamo, da bomo lahko 75 odstotkov vse surovine do- bili doma, in da jo bomo sa^ mo še četrtino uvažali. To je še toliko bolj i>omembno T sedanjem gospodarskem trenutku, ko težimo čimbolj zmanjšati materialne stroške proizvodnje. In prepričan sem, da nam bo uspelo ob tej akciji veliko prihraniti. Naj omenim še nekaj proble- mov, ki so za nas zelo pe- reči. To je vprašanje strokov- nih delavcev, ki jih nikakor ne moremo dobiti, pa vpraša- nje delovne discipline in sto- rilnosti, ki je po naših oce- nah še zelo ndzika.« »Res je, kar je dejal Milan Erjavec,« je dejal Mirko Ro- bar, delavec TOZD Plastika, »Delovna disciplina je pri nas zelo vprašljiva. Rekel bi, da je to pomanjkanje zave- sti delavcev v tem, da je od discipline in storilnosti odvisen tudi njihov zaslužek. Morda smo za takšno stanje v naši temeljni organizaciji krivi tudi sami, saj delavce premalo obveščamo o posle- dicah ali prednostih dobre- ga dela, dobre storilnosti. Mislim, da bomo vprašanje delovne discipline rešili ta- krat, ko bomo v delavcih prebudili zavest, da so pro- izvodnja, zaslužek in dobiček odvisni od njihovega dela in odnosa do dela.« Tudi Tllčka Hojnlk je me- nila, da so delavci premalo obveščeni o vsakodnevnih stvareh, ki se dogajajo v te- meljni organizaciji. »Zaradi slabega obveščanja,« je deja- la Tilčka Hojnik, »prihaja tudi do popačenih informacij, ki pa delavce najbolj razbu- rijo. Tako se je pred kratkim zgodilo, da je nek delavec ustvaril pravo paniko s tem, ko je dejal, da je ekonomski položaj naše temeljne orga- nizacije slab in da nas bodo zato odpustili z dela. Delavci so bili seveda močno razbur- jeni. In dejstvo je, da če bi bili dobro obveščeni o naši ekonomski situaciji, o po- ložaju na trgu in o povpraše- vanju po naših izdelkih, do takega preplaha nikoli ne bi prišlo. Zato se mi zdi res potrebno, da sistem obvešča- nja v naši temeljni organiza- ciji še izpopolnimo.« Martin Smolnikar je pred- sednik sindikalne organizaci- je v TOZD Plastika in pove- dal nam je, kako ta množična organizacija skrbi za delavce. »Menim, da je sindikat v naši temeljni organizaciji kar veliko naredil za delavca. Ta. ko imamo urejeno prehrano, skrbimo za rekreacijo delav- cev, urejene imamo počitni- ške domove in po najboljših močeh poskušamo reševati stanovanjske probleme naših delavcev. Vse te probleme re- šujemo v okviru celotne or- ganizacije združenega dela, če pa se pojavijo težave v naši temeljni organizaciji, jih poskušamo rešiti kar na de- lavskem svetu. Ker nas je v naši temeljni organizaciji za- poslenih samo 38, vsi tvori- mo tudi delavski svet, kar je za nas seveda tudi določe- na prednost. Naj povem tudi to, da je sindikalna organiza- cija letos skrbno izdelala pro- gram svojega dela in da bo- mo poskušali še naprej čim- bolj uspešno reševati delov- ne in življenjske problem naših delavcev.« Veliko je torej problemom ki tarejo to mlado organizj cijo. Vendar se teh probl^ mov zavedajo vsi in pra je tako. Kajti s tem, ko s problemov zavedajo, jih p( skušajo tudi reševati. Seved pa bomo morali v tej temel; ni organizaciji še veliko storj ti za to, da se bodo vsi de lavci vključili v proces same upravnega odločanja. Kajt ravno problem delovne discj pline je dokaz, da nekater delavci nimajo pravega odno sa do dela, da se nočeji vključevati v proces odloča nja in vplivanja na odločitve In šele ko bodo rešili prob lem delovne discipline tn i tem v zvezi tudi odnos d( dela, bodo lahko resnični vsi odločali o . vseh vpraša njih, ki se pojavljajo v te temeljni org?inizaciji združe nega dela, DAMJANA STAMEJČK Tilčka Hojnik Martin Smolnikar Milan Erjavec Mirko Robar VELENJCANIO SAMOPRISPEVKU Poročali smo že, da se je prvi velenjski samoprispevek, ki so ga sprejeli 22. marca 1970, prejšnji mesec iztekel. Prebivalci občine Velenje so bili med prvimi v Sloveniji, ki so sklenili, da bodo s krajevnim samoprispevkom občanov zbirali sredstva za izvajanje programa negospo- darskih naložb. Zagotovo pa BO se občani šaleške doline pred petimi leti odločili za najvišji krajevni samoprispe- vek — 2 odstotka od izpla- čanih netto osebnih do- hodkov. Program izgradnje nego- spodarskih objektov, sprejet ob uvedbi krajevnega samo- prispevka leta 1970, so v ob- čini Velenje uresničili. Še več — zgradili so še nekaj objek- tov, ki v program niso bili prvotno vključeni. Zato je tu- di razumljivo, da so delovni ljudje in občani šaleške do- hne že pred iztekom prvega krajevnega samoprispevka razmišljali o drugem, da bi rešili še druge pereče prob- leme, ki so posebej še na področju šolstva in otroške- ga varstva. Ob sprejemu pro- grama razvoja občine Vele- nje do leta 1980 je bilo po- udarjeno, da se je zaradi hi- trega gospodarskega razvoja šaleške doline in povečanja števila prebivalstva znova na- kopičilo toliko problemov, da jih brez sodelovanja občanov in delavnih Ijiidi ni mogioče rešiti, ' T^ bodo 20. aprila občani Šaleške doline ponovno na referendumu glasovali za po- daljšanje samoprispevka, da bi v naslednjih letih prišli še do tistih objektov, ki jih nujno potrebujejo za nadalj- njo rast in razvoj. Geslo drugega referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka je »Danes — za jutri«! Sestavljen je že štab za iz- vedbo referendimia, kjer so najvidnejši družbeno-politič- ni in gospodarski delavci, iz- vršni odbor štaba pa vodi Jože Veber, medtem ko je podpredsednik Štefan Dolej- ši, kot člani pa še sodeluje- jo: Marcel Medved, Ivan Pukl, Vlado Videmšek, Rudi Hu- dovemik. Drago Tratnik, Ivan Pece, Ivan Kolar, Ljuban Naraks, Lado Zakošek, Jože Melanšek, Mdlan Valenčak, Franjo Korun, Avgust Jeriha, Ivo Gorogranc, Ferdo Kuko- vec, Ivo Marin, Milan štimac in Marjan Marinšek. Tajniki izvršn^a odbora so Peter Tratnik, Bogo Gnezda, Pavla Jurjevc, Marija Skomšek in Lojzka Rihterič. Zanimivo je, da so se v Velenju vse krajevne skup- nosti odločile za skupen pro- gram in skupno zbiranje sredstev. Talko bi s 70 od- stotki združenih sredstev krajevnega samoprispevka zgradili IV. osnovno šolo, po- sebno šolo, vrtec v Pesju in krajevni skupnosti desni breg ter šmartnem-šaleku, V. os- novno šolo, glasbeno šolo in telovadnico v Pesjem. Ostalih 30 odstotkov bi porabile po- samezne krajevne skupnosti za svoje interne potrebe. Ostale krajevne skupnosti v velenjski občini so že sesta- vile programe svojih potreb in jih bodo izvedle z denar- jem, ki ga bodo zbrale. Pre- vladujejo komunalni tn kul- turni objekti, šole in po- dobno. Kaj menijo o novem samo- prispevku štirje' velenjski občani? FRANC ŠILC je že 15 let zaposlen v termoelektrarni Šoštanj, drugače pa stanuje v Velenju: »Z novim samo- prispevkom bomo vsekakor veliko pridobili, saj bomo lahko z zbranim denarjem zgradili tiste objekte, ki so za nadaljnji razvoj kraja in občine nlijno potrebni. Vele- nje se širi, narašča tudi šte- vilo prebivalstva, vse to pa zahteva pogoje za normalen razvoj, kot šole, vrtce, ceste, kulturne domove. Ker smo občani šaleške doline složni, to smo že dokazali na raz- nih udarniških akcijah in s prvim referendumom, sem prepričan, da bomo tudi to- krat rekli da.« ADELA LOJEN je zaposle- na v Ljubljanski banki v Ve- lenju kot pripravnik, druga- če pa je predsednica mladine v tej delovni organizaciji: »V mladem mestu Velenje je veliko mladih in zato sem prepričana, da bomo rekli da. Seveda pa se zavzemamo, da bi končno tudi mladina dobila neke prostore, kjer bi se lahko organizirano zbi- rala in delovala. Mladinci si bomo prizadevali, da bomo vse akcije v pripravi im po- daljšanje samoprispevka vest- no izpeljali v koa-ist nas vseh.« ALBIN AMON pravni re- ferent v REK, deluje pa v Krajevni skupnosti desni breg: »Tokrat se bodo sred- stva zbirala na žiro računih posameznih krajevnih skup- nosti in prav nerodno bo, če katera KS ne bi uspela izpe- ljati referenduma. Zavedati se je treba, da bodo zbrani denar posamezne krajevne skupnosti porabile za ureje- vanje svojih problemov, tako da ne bo več nepotrebnega strahu, kam bo denar šel.« STANE HUDALES je za- poslen v TE šoštanj, deluje pa v KS Staro Velenje: »Smatram, da bodo krajani podprli tudi ta podaljšek re- ferenduma, saj smo lahko videli, kaj vse smo naredili s prvim. Gre torej za skup- no akcijo, od katere bomo imeli vsi koristi in to v ob- jektih, ki jih nujno potrebu- jemo — gole, vrtce, igrišča, ceste in drugo.« Tako. V velenjski občini so pripravljeni, da 20. aprili I>onovno obkrožijo »da« m referendiunu, ki nosi naslc »Danes za jutri«! TONE VRABl LOJZE OJSTERSES Albin Amoa Stane Hudaies Franc ŠUc Adela Lojen 14 ^ lO aftfH 1975 NOVI TEDNIK — strm 11 mEZA IN ANTON ŠEPBC Med sobotnim križarjenjem po Vrbju, kjer smo imeli leteče uredništvo, nismo mogli mi- mo Šepčeve družine, ki je tesno povezana z zgodovino NOV v Vrbju. Tudj povojno življenje kraja, predvsem prizadevanja za uspešne oblike družbenega in gospodarskega življenja v Vrbju, vsebujejo velik prispevni delež TEREZIJE in ANTONA ŠEPCA — mame in sina. Pa začnimo zgodbo od začetka, v času, ko sta se vzela mati Terezija iz Vrbja in njen An- drej, oštir, doma iz Kapele pri Brežicah. Da sta se spoznala dva iz tako oddaljenih kra- jev, ni bilo težkoi Pri obeh so imeli doma go- stilne, treba je bilo po opravkih, da je »kšeft« tekel in tako sta se spo- znala ter vzela. Njun za- kon je dal dva sina: An- dreja, ki ga ni več, in Antona, ki je pozneje' z materjo aktivno sodelo- val v narodnoosvobodil- nem boju. Ko je bilo pr- vemu Andreju osem let, je umrl. Oče ga je hotel pokopati v Vrbju. 1931 leta je kupil posestvo v Vrbju in odpravil se je urejevat listine, da bo po postavi vse prav. Ko se je peljal z avtobusom v Celje, se je- v Medlogu pripetila huda nesreča, ko je vlak trčil v avto- bus. Oče Andrej je bil mrtev. Mati Terezija me je pre- senetila. Sedeminosemde- set' let šteje, pa je čila in krepka, da bi ji ne prisodil več kot šest kri- žev. Povzela je: »Pri nas smo bili vedno levo us- merjeni. Ze kot deklina sem bila za liberalce, ko I>a so prišli Nemci, sem vedela, da ne bo nič do- brega. V naši hiši so se naselili štirje. Trije nem- ški vojaki in en, kaj je že bil — nekaj manj kot podporočnik, no, in so stanovali pri nas. One tri je spravil spat ven, sam pa se je naselil v sobi, kjer je spal moj sin An- ton, ki. je bil takrat že v partizanih. Ko sem mu neko jutro pripravljala zajtrk, me je Vprašal, ko- liko otrok imam. Rekla sem, da je prvi umrl, drugi pa, da je v hosti. Kar tako sem mu rekla. Tako debelo me je po- gledal, da še danes ne morem pozabiti tega po- gleda. Drugo jutro je od- šel, ni ga bilo več v hi- šo, oni trije pa so se vr- nili v sinovo sobo . . .« »Ja, res je bilo tako«, pravi sin Anton, invalid- ski upokojenec, sicer pa rezervni kapetan, kmetij- ski tehnik in še vedno aktiven družbeni delavec v Vrbju. »Bili so težki časi«, je nadaljeval, »saj sem bil kurir, pozneje pa koman- dir kurirske postaje. Pre- hodil sem celo Savinjsko in vse tja do Kozjega me je pot zanesla. Po voj- ni sem šel 1948 leta v oficirsko šolo in napre- doval do kapetana. še prej smo takoj po vojni, 1946 leta ustanovili v Vrb- ju prvo zadrugo, oziro- ma, takrat se je imenova- la kolektivno posestvo Slavka šlandra. Njen predsednik je bil Peter Malgaj, jaz pa sekretar. Zatem sem odšel za leto dni v Češko, v njihovo hmeljarsko središče Ža- tec (Žalec!) še danes kaj prevajam iz češčine za kombinat, vezan sem na hmelj. Danes se spomi- njam vseh. V odboru os- vobodilne fronte za Vrbje so bili Peter Malgaj, med vojno je imela to nalogo njegova žena Justina, čla- ni pa so bili že pokojni Jože Kač, tudi že pokojni Vinko Korent, Franček Ribič, Justi Malgajeva, za mladino pa jaz in Ljuba ter Tjaša Kopriva in Da- ne ter Boris Debič.« Zvedel sem, da mati Terezija veliko bere. Je stalni gost v knjižnici, bere pa predvsem zgodo- vinske povesti in biogra- fije. Šunda ne pogleda. O Napoleonu menda ve toliko, kot bi bil njen sin . . . Pri hiši imajo do- mala vse časopise, kar jih je pri nas dobiti. Ma- ti Terezija modruje: »Da- nes tako malo dobim za možem. Komaj deset sta- rih tisočakov. Ali je to kakšen denar. Pa prvi za- družniki smo bili, prodali zemljo! Vam pa povem eno zanimivost. Sem že prej rekla, da smo bili vedno bolj v levo pri nas, tako smo bili tudi naročeni na »Jutro«. Ko se je mož Andrej smrtno ponesrečil, sem dobila od »Jutra« deset tisočakov — veste, koliko je bilo to takrat denarja?« Sin Anton je bil sko- jevec že 1943 leta, samo leto pozneje pa že v par- tiji, predčasno sprejet. Vsa leta po vojni akti- vist do danes, o tem pa pričajo tudi odlikovanja: red dela s srebrnim ven- cem, medalja za hrab- rost, medalja za zasluge za narod, medalja za voj- ne zasluge. Ko sem ju hotel fotografirati, sta stopila ven pred nekak- šen kozolec, k drvom in koruzi. Med pršenjem aprilskega dežja je na- nju sijalo pomladno son- ce. DRAGO MEDVED SPOMINI IVANA ŠTANTETA »Spomini. Koliko spomi- nov. Toda, če bi takrat vedel, da bi jih moral obujati po tolikšnem ča- su, bi jih morda čuval drugače. Sicer pa, nekaj je kriva tudi vojna, da ni- mam več materiala, ki bi zdaj prišel še kako prav, ki bi govoril o našem de- lu, izredni aktivnosti . . .« Tako sva začela pome- nek. In ga kmalu zatem speljala na njegovo kon- kretno delo v celjski Svo- bodi v času znanega zle- ta in tik pred razpustom Organizacije. Ivan štante je bil v tistem času med aktivnimi odborniki Svo- bode. »Bil sem blagajnik Svo- bode in tako tudi zadnji Suvar premoženja Svobo- "ie do njenega razpusta, čeprav sem že marsikaj Pozabil, tega nisem, da smo pridno in vestno de- jali. Pa tudi vehko. Po- lteno smo morali prijeti, smo hoteli imeti za "ielo potrebna sredstva. Naša Svoboda je imela tedaj okoli 250 članov. Članarina pa je bila pet dinarjev. Pri njenem po- biranju nismo imeli te- žav. Tudi članarina je bi- la zrcalo pripadnosti or- ganizaciji.« »In kakšni spomini vas vežejo na sam zlet?« »Na vsak način lepi. Si- cer pa, domačini smo ime- li tisto nedeljo polne roke dela kot organizatorji. Bil sem med reditelji, kajti blagajniški posli so bili v rokah osrednjega dru- štva v Ljubljani. Zato tu- di z dohodki zleta nisem imel opravka. Da, bili so tudi dohodki, saj smo prodajali posebne zlate znake. Sicer pa se še do- bro spominjam, da sem bil tisti dan na nogah že od pol petih zjutraj in da sem se vrnil domov šele v večernih urah.« Tako je obujal spomine 76-letni Ivan štanfe. Spo- mini na celjski zlet Svo- bod. Toda, njegovi spomi- ni so bogatejši še zadru- ge dogodke in borbo de- lavskega razreda za svoje pravice. »V napredno delavsko gibanje sem se vključil takoj po prihodu iz itali- janskega ujetništva 1920. leta. Kmalu za tem sem pKDstal tudi član Svobode. Svoje aktivno delo pa sem začel v tovarni emaj- lirane posode, v surovin- skem oddelku. Tu sem tu. di postal član sindikata — kovinarjev in tu sem tudi doživel vse »pravice« delavca, ki se bori za svoj obstoj, štrajki. Tudi tistega, avgusta 1936. leta, sem doživel v tej sredini. Bilo je hudo. Težki dne- vi. To pa so bili tudi mo- ji zadnji dnevi v tej de- lovni sredini, kajti po štrajku sem delU usodo s približno 260 dmgimi de- lavci. Bili smo odpuščeni. Potem sem približno le- to dni delal v gramoznici v Levcu, v okviru komu- nalnega podjetja Ceste— kanalizacije. Če se six>m- nim na to obdobje, se mi zdi, da sem bil na prisil- nem delu. Aprila 1937. leta sem prišel v celjski Elektro. Tu sem ostal do konca. Sicer pa je bilo to ob- dobje polno raznih dogod- kov, sestankov, srečanj delavcev in podobno, še predvsem v okviru sindi- kalne organizacije. Tako tudi zlet kovinarjev na Je- senicah 1935. leta in po- dobni.« . »Najbrž bi lahko v tej zvezi obudili tudi spomi- ne na praznovanje prvega maja?« »Seveda. Kdo ve, koli- kokrat smo se zbrali in odhajali na Svetino, šmo- hor, Mrzlico in drugam, zlasti tem prvomajskim Zdi se mi, da se moram srečanjem zahvaliti, d^ sem tudi sicer rad hodi! v hribe. To so bila prijet- na doživetja, polna tova- rištva, iskrenosti, lepe- ga . . .« M. BOŽIČ Ivan i^tante Foto: M. Božič 12. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 Prijeten večer še vsa sem pod vtisom koncerta slovenskega in- strumentalnega kvinteta, ki je nastopil v Celju. Kvintet s« je na svoji' tur- neji po Sloveniji ustavil tudi pri nas. Dvorana ki- na Metropol je sprejela pod svojo streho številne ljubitelje domače .aarod- nozabavne glasbe. Nismo bili razočarani. "Razgrete dlani poslušalcev so na- \-dušeno pozdravile m za nastop nagradile ansam bel, ki nam je nudil dve urici prijetnega posluša- nja. čeprav smo se neka- teri težko odločili med evrovizijskim prenosom in nastopom tega ansambla, smo vsi zadovoljni zapu- ščali dvorano. Takih nastopov si še želimo. Angela Tratnik, Zagrad Novo pokopališče Pod občino Šentjur spa- data tudi kraja Gorica pri Slivnici in Slivnica. Kra- jevna skupnost Slivnica si prizadeva, da bi se v kra- ju Gorica pri Slivnici ure- dilo novo pokopališče. V vasi Slivnica pa se naha- ja dokaj lepo pokopališče, ki ima še dosti prostora tudi za razširitev. Razen tega pelje do pokopa.iišča lepa asfaltirana cesta. Zato ne morem razume- ti, zakaj novo pokopali- šče, zakaj jemati obde- lovalno zemljo, ki jo Koz- janskemu že itak primanj- kuje. Razen tega je tu še finančno vprašanje. Odgovorni ljudje ali ko- misija si naj dobro jgle- dajo obstoječe pokopali- šče v Slivnici in možnost za njegovo razširitev. Vaščan S. K. Učenci se vračajo Uspešno usposabljanje naših učencev je vseka- kor odvisno od zgodnje obravnave po programu posebne osnovne šole. Pri usposabljanju in za us- pešno zaposlitev ^ma ve- liko vlogo družina, iz ka- tere izhaja učenec. Veliko vlogo pa imajo posebna šola, strokovne' službe, humanitarna društva in delovne organizacije, v katerih se naši učenci us- pešno zaposlujejo. Ugotavljamo, da kaže- jo delovne organizacije občine Žalec izredno ra- zumevanje pri sprejemu naših učencev na obvezno delo\Tio prakso, kot tudi pri sprejemanju^ naših ab- solventov v delovno raz- merje in to na ustrezna delovna mesta. Kot je znano, dela POŠ Žalec v'izredno tež- kih razmerah, toda kljub temu z dobrim strokov- nim kadrom dosega uspe- he pri usposabljanju. Biv- š^ absolventi naše šole se radi vračajo v šole po ra- zne nasvete. Zanimajo se za delo v naših delavni- cah, radi se spominjajo tudi šole v naravi, ki je bila preteklo leto organi- zirana v Vrsarju. V tem šolskem letu so že v teku priprave na organizacijo obvezne delovne prakse za učence 7. in 8. razre- dov. Aiktivno delujeta tudi pevski zbor in dramat-ski krožek. Učiteljski kolektiv Po- sebne osnovne šole Žalec kljub težkim prostorskim pogojem dela z dobro vo- ljo na vseh področjih. Ne pozabljen pa bo datum začetka gradnje Posebne šole .v Žalcu, saj bomo ta dan svečano zapisali v šolsko kroniko. Ježe Drofenik, POŠ Žalec Človek človeku Kot zvesta bralka No- vega Tednika sem prebra- la tudi članek ;>človek človeku«. Predstavljam si stanje tega bolnika in nje- gove žene, ki mu je edi- na pomoč. Sklenila sem. da bom še te dni naredila majhen paket in ga po- slala na navedeni naslov. Vem, da ga bodo veseli, srečna pa bom tudi jaz, da sem lahko pomagala. V tujini živim že 18 let in sem Slovenka. Marija Valles. Nemčija Onesnaženo okolje Najprej bi rada pK>zdra- vila Bredo Gajšek, ki je v vaši rubriki napisala članek »Gremo v Zvezdo«. Lani sem tudi jaz doži- vela nekaj podobnega. Ko stopiš v Zvezdo, se včasih zdi, kot da si stopil na dvorišče. Še nekaj drugih član- kov, ki sem jih prebrala o onesnaženem okoiju, me je napotilo, da sem šla pogledat na breg reke Ljubnice, kjer smo lani šolarji čistili okolico. Na- brali smo več košev po- livinilastih vrečk m pa- pirja ter drugih odpad- kov. Vse to smo spi^avili na kup in zažgali. Zdaj pa je ob Ljubnici spet tako, kot je bilo 'ani. Ali ljudje mislijo, da bomo šolarji vsako leto čistili za njimi? Oku^n zrak in onesna- ženo okolje povzročata .številne težke bolezni. V Ljubnem je odpad 20 minut ven iz trga; tja bi morali nositi tržani večje odpadke. Seveda bi bilo veliko bolje, da bi obljub- ljeni traktor, ki naj bi odvažal smeti iz trga, tudi čimprej dobili. Darja Ušeničnik, Osnovna šola Ljubno ob Savinji Naprej z avtostopom Kako prijetno je v da- našnjem času. Avtobusov je kot listja in trave in potuješ lahko kamor ho- češ in kdaj hočeš. Po- gledaš na vozni red, iz- bereš kraj odhoda, vsto- piš v avtobus, plačaš in . . . Toda ni vse tako rožna- to, kot izgleda. V petek, 21. III. sem se napotil v Žalec. V Ve- lenju sem vstopil v Izlet- nikov avtobus, ki ima od- hod ob 18,30. Na voznem redu in na tabli je pisa- lo Velenje—Žalec—Celje. Plačal sem 6 din za vo- zovnico do Žalca. Toda, ko smo, se pripeljali do Petrovč, mi je spievod- nik pojasnil, da avtobus ne bo peljal v Žalec in da naj izstopim. Ko sem mu pojasnil, da sem pla- čal vozovnico do Žalca, mi je dejal, da velja do Petrovč ista cena. Moral sem izstopiti, avtobus pa je odpeljal proti Celju Kaj pa tisti potniki,, ki so čakali na ta avtobus v Žalcu? Veseli ootnik Vlado !^uster Še odmevi na izlet Zahvaljujem se ;am za 'prijeten izlet na morje, saj si kmečke žene ne mo- remo privoščiti oddiha po- leti, zato je še bolj lepo, da ste vi poskrbeli za nas. še posebej je bila prijetna vožnja na obe strani. Vožnja po morju pa je bila doživetje zase. Pristali smo na malem otočku, kjer smo se raz- kropile po obali, nabira- le školjke in okušale vo- do, če je res slana. Kar prekmalu smo se morali posloviti, še en- krat — hvala! Marija ijolouh, Medlog 14, Celje Ta dan je bil zame ne- kaj čudovitega, saj nas je že iz Celja spremljam do- bra volja. Kljub mojim letom mi ni bilo nikoli prej dano videti morja, zato ,ie bilo doživetje -še toliko lepše. Hvala tudi šoferju avto- busa, ki nas je takcs lepo vozil, hvala vsem vodi- čem in ženskam za pri- jetno družbo. Ko sva se s sosedo pri- peljali domov na -Svetino, so nas sosedje 'epo pri- čakali in prisrčno pozdra- vili. V bifeju pa so ' nas moški tudi počastili. To je bil moj najlepši dan žena. R. R., Svetina Že večkrat sein vam ho- tela pisati, toda nikoli ml to ni uspelo. Zdaj, ko be- rem, kako lepo so f,e ime- le kmečke žene na morju, sem se odločila, da vam tudi jaz napišem nekaj vrstic, ki nisem bila iz- žrebana. Zdaj ne vem, ali naj vas jaz hvalim ali grajam. Toda upam, da mi bo naslednji žreb bolj naklonjeno. In morda nas boste popeljali na izlet kar z avionom. To bo luštno. Bralka iz Brez M. ALASEVIČ En(Ksobno stanovan.)e 30 LET OSVOBODITVE PISE FRANJO FUAVŽ Grobosti, objest^Rst in brezobzirnost mladih celjskih petokolonašev v kapucin.skem samo- stanu In drugih zaporih. Navedeni so biili zaprti dan, dva v Gornjem gradu, nakar so jih odpeljali v celjske zapore. Stari pisker je imel premajhno zmogljivost za velik dotok aretiranih Slovencev iz razsnih krajev Zg. in Sp. Savinjske doline, iz celjske okolice, največ iz samega Celja. Tudi možje tn fantje iz brežiškega in trboveljskega konca so pol- nili celjske zapore. Zato so nemški oblastniki spreme- nili za nekaj časa v zapore tudi, kapucinski samostan in mestno kasarno, sedaj heroja Slavka SJandra. Za- porniki so okusili grobosti i>olicistov in stražarjev, pri čemer so najbolj žalostno vlogo odigrali njihovi po- močniki — celjska kulcurbimdovslra mladina. Le-ti so se pri vsakodnevni »jutranji telovadbi« grdo izžiivljali nad zaporniki, ka so bili po večini srednjih let, neka- teri tudi v "visoki starosti, številni počepi, poskakova- nja, dvigovanje telesa z rokami in podobno, je bila prava muka za starejše može. Gornjegrajske kakor tudi večino ostalUi zaix>mikov so po nekaj tednih prestavili v Maribor v kasarno na Meljski cesti. 2^porniški režim je bil nekaj milejši, toda tisti, ki so morali na delo — razbijati so morali in odnašati ali s samokoMcami odvažati material s porušene pravoslavne cerkve, ne bodo nikdar pozabili dni prisilnega dela. Kot nalašč, so v delovne skupine vtaknili precejšnje število katoliških duhovnikov! Zaporniki so kaj kmalu zvedeli, da bodo njih in nji- hove družine izselili iz štajerske. Kam, kdaj? Negoto- vost je težka, podobna tihemu mučenju. Toda lepega dne je negotovost, ki je vladala v celjskih zaporih, prešla. Iz mariborskih zaporov je bil, kot še marsi- kateri iz drugih krajev, izpuščen gomjegrajčan Frane Božič, ostale so po dobrem tednu ali desetiih dneh pre- selili na Hrvaško ali v Srbijo. Povedati je še treba, da so svojci zaprtih kaj kmalu zvedeli ka.ko surovo ravnajo z njihovimi bližnjimi. Na svetu nikdar ni bilo takšne ječe, da se ne bi dalo vsaj nekaj poglavitnih novic posredovati tistim, ki so na svobodi, seveda po skrivnih poteh. Pri tolikšnem številu zaprtih in posebno še, ko je bil ta ali oni vendarle po nekaj dnevih izpuščen domov, res ni bila nobena tajnost v Celju. Te vesti, kaj se dogaja za ka- pucinskimi zidovi, v mestni kasarni in v Starem piskru, so se pa hitro razširile po deželi. Ne le tisti Gornje- grajčaini, ki so imeli zaprte družinske očete, tudi drugi so bili razburjeni, žalost, skrb in jeza nad Nemci se je odražala na obrazih ljudi kadar so se srečali znan- ci, ki so si med seboj zaupali. Preseljevanje v Srbi,>o in na Hrvaško — pot v negotovost Potem je prišlo do izgnanstva članov družin za- prtih mož. Postopek je bil vse prej kot človeški. V dvajsetih, tridesetih minutah je morala družina stla- čiti najnujenjše potrebščine v kovčke, nahrbtnike ali cule in že so jo policisti ali vojaki odvedli do zbir- nega mesta, naložili in odpeljali s kamioni. Zbogom, srečno, domači kraj, ali te bom še videl kdaj, si je prenekateri zastavljal vprašanje. Hiše so pa ostale prazne, zapečatene za dalj časa. Tako je bilo v tistih časih v raznih mestih, trgih, industrijskih in vaških naseljUi po štajerskem, tako je bilo tudi v zgomje- savinjskem koncu. Iz Gornjega grada je bila prva odvedena štiričlan- ska dr. Rakova družina, potem dve tričlanski družini, in sicer dr. Mejako\'a in Košeninova. Nadalje dvočlan- ska Vrhovškova in tričlanska Repenškova. Nekaj dni PK) odvedbi naštetih družin so policisti zaprli in od- peljali v celjske zapore Viktorja in Tonija Tratnika. No, poiiciisti so kmalu prišli še po starše tn tako so bili skupno izgnani na Hrvaško. Tudi tričlanska dru- žina Ljudmile Pahor, osemčlanska družina Jožeta Škulja, petčlanska družina Antona Tratnika, štiričlan- ska družina Jožeta Tratnika in tričlanska družina Jo- žeta Jelenca so bile izseljene, (op. avtorja: če so po- motoma izpuščena imena še drugih izseljenih ljudi, bi prosil prizadete za dopolnila na naslov uredništva). Kaj vse se je pK>tem dogajalo s preostalim premože- njem izseljenih, si lahko predstavljamo. Toda to je že poglavje, o katerem bi bilo treba čisto posebej pisati. Največ bi lahko prispevali samo tisti, od doma pregnani in težki usodi prepuščeni izgnanci. Po po- vratku nazaj v rodni kraj, v kolikor so ga dočakali, so našli v slabem stanju, gospodarska poslopja prazna, brez živine in gospodarskega orodja. Mnogi domovi v Gornji Savinjski dolini pa so bili porušeni in požgani in za marsikoga se je pričelo znova garaško življenje, kljub pomoči, ki jo je povratnikom nudila družba. Vemo, kako je bilo treba po osvoboditvi povsod za- sukati rokave, krampati in obnavljati. Novo življenje v drugih krajih ... Veliko je bilo že napisanega kaj vse so doživeli naši ljudje v iaseljeništvu. Poznano je, da so jih, posebno v Srbiji, lepo sprejeli in enako tudi na Hr\'aškem. Toda tu, če so prišli v kraje in področja, kjer je bil del prebivalstva prijazen ustašem, izseljencem ni bilo dobro in tudi njihova življenja niso bila vama. FRANČIŠKA ŠEBENIK, rojena 28. oktobra 1883, doma iz Dola pri Gornjem gradu .je bila sodelavka OF vse od prvih dni začetka odporniškega gibanja v gornje- grajski okolici. Aretirana je bila 23. septembra 194^, junaško pretrpela mučenje, nikogar bremenila in je bila ravno radi tega že po desetih dnevih, 2. oktobra 1942, ustreljena v Mariboru. ^t Jt. 14 — 10. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 13 Čisto okolje Rada bi vam napisala, kako živimo pri nas v Podgorju pod Resevno. Veliko govorimo o čisto- či okolja in srce me bo- li, ko vidim, kako ležijo prazne steklenice in od- padki po vseh travnikih, cestah in tako dalje. Ob skrajni rob gozda so lju- dje nanosih vse mogoče odpadke, in kadar pride močan naliv, raznese te smeti na vse konce. Ti ljudje ne znajo upošteva- ti trdega- kmečkega dela. Svojo hišo čistijo, odpad- ke pa vržejo kamorkoli. Sprašujem se tudi, kako ti ljudje vzgajajo svoje otroke, če sami ne znajo ceniti lepote narave. Panika Gobec Vojaški dežniki Na račun rekrutov se stari borci večkrat malo pozabavajo. Prve dni vo- jaškega življenja so re- kruti dvignili opremo, nazadnje pa jih je dese- tar z ostrim glasom vpra- šal: »Fantje, kdo še ni dvignil dežnika, naj to stori čimprej!« Tisti dan je kot nalašč deževalo, zato so vsi enoglasno za- vpili: »Jaz ga še nisem!« Desetar je vse napotil v skladišče. Množica mladih vojakov je prišla k skla- diščniku in mu povedala, da so prišli po »SMB de- žnike kratke«, kakor jim je bil predhodno naročil desetar. Skladiščnik se je namuznil, pogladil po la- seh in komaj da je še zadržal smeh. Hitro se je znašel in napol v sme- hu dejal: »Popoldan fant- je, trenutno imam samo dežnike , RK (-rekrutske kišobrane). »Razumem,« so odvrnili rekruti, stari borci pa smo se še dol- go potem smejali na ra- čun rekrutskih dežnikov. Vojak Vili Jazbec Banjaluka Trdo delo Doma sem iz šmiklav- ža, kjer še vedno delajo opeko ročno. Tam daleč v temnem zatišju gozda stoje na hribčku že ma- lo razpadle »cigonce«. Ok rog njih je mnogo starih dreves, hrastov in smrek, previs pa je zasedel de- bel in okoren hrast. Način, kako delajo ope- ko, je sicer enostaven, toda težak in naporen. Zaslužen denar je resnič- no prepojen z znojem de- lavcev. Tu že vrsto let delata opeko tudi moj stric Rudi in njegova že- na Cirila. Poleti začno z delom, ko se zdani za pri- bližno 1000 opek porabijo 5 ur delovnega časa. Ko naredijo nekaj tisoč ope- ke jo pustijo, da se po- suši, nato pa jo vložijo v peenico. To vlaganje je zelo zapleteno, toda moj stric izredno dobro opravlja to delo. Med vloženimi opekami mo ra namreč biti dovolj zra- ka, da pride ogenj do vr- ha pečnice. Spodaj v pe- čici pa so narejeni mali tunelčki, kamor nalagajo drva. Sprva kurijo trd les, potem pa vedno več mehkega. Pri kurjenju je treba biti zelo pazljiv. Nekega poletnega veče- ra sva se z bratom od- pravila v »cigonce«, da bi tam preživela noč. Ko sva prispela do opekarne, na- ju je stric Rudi z začu- denjem pogledal, nato pa se je veselo zasmejal. Ta- koj smo dali peči krom pir, nato pa smo se po- govarjali o načinu izdela- ve opeke. Čas je tako hi- tro minil, da smo se spomnili na krompir, ko je bil že zažgan. Dali smo peči drugega, medtem pa sem zaspal na kupu sla- me in še danes ne vem, kako sem sploh mogel zaspati. Sprašujem se tu- di, kako stric Rudi lah- ko prebedi toliko noči? Boris Arčan šmiklavž pri škof j i vasi Evrovizija na rešetu Kaj je tujina in kako grenak kruh daje naše- mu človeku, je lahko ne- davno tega ugotovil vsak gledalec televizije, ki je spremljal naš ansambel in njegov nastop na letošnji popevki Evrovizije. Ti po- litični in koristoljubni ape- titi so vsako leto hujši. Prireditev, ki nosi zvene- če ime »Pesem Evrovizi- je«, je le miš-maš Zahod- ne Evrope. Toda mi smo trmasti in morda še kaj! Prireditev je ena sama ve- lika kuhinja. Vse priznanje dajemo poslušalci čudoviti sklad- bi »Dan ljubezni«, saj vse- buje vse prvine, ki so po- trebne za dobro in celo odlično popevko. Želim, da nas bi ta že večletna šola z nastopi na tem festivalu spameto- vala. Dani iz Laškega Na morju Rada bi se vam zaliva- lila za vaš prelep izlet. Marsikatera kmečka žena še v sanjah ni pomislila, da bo sploh kdaj videla morje od blizu. Zato se še enkrat zahvaljujem vsem organizatorjem tega izleta in vsem, ki so ka- korkoli prispevali k temu, da nam je bilo lepo. Marija Cvetonožič Bistrica ob Sotli Pisma naših 100 žena, ki so bile z nami prvič na morju, še vedno prihajajo in .še vedno ni konec navdušenja. Tu In tam nas že kar mika. da bi še enkrat napol- nili popotne torbe in jo mahnili plavemu Jadranu naproti. Pred nedavnim nas je na morje znova spomnila naša bralka Malči Lesjak, ki nam je poslala tole sliko. Na njej lahko vidite eno prvih tovrstnih skupin sloven- skih žena na morju, članice nekdanje republiške zveze kmetijskih zadrug v Porcču. Slika je posneta leta 1948 v neposredni bližini hotela Materada. Zadružnice, ki jih vidite na .sliki, .so nekje iz Savinjske doline in so torej nekakšne predhodnice na- šega izleta. MST Tvačan - . SP0MMINM MLMBOST — Ne gre, je previsoko, je dejal in nas pogledal razrogačeno in smeh'se mu je širil po Ucu. Vojak Knez pa je trkal na vrata in klical stražo. Razbijal je dolgo in lukal skozi ključavnico. Končno je straža odprla. Rezki »was ist« je zadonel po brlogu. — Ich will mit Kajzar sprechen, se je zadri Knes v slabi nemščini. šap! je zazvenelo in vrata so se zaprla. Knez se je opotekel in prijel za usta. Iz nosa mu je lila kri. vse po tleh je kapljala. Na srečo je bilo v brlogu ne- kaj vode, da so mu izmili nos in ustavili kri. Knez je molčal in gledal s pijanimi očmi. Majal je z glavo in končno dejal kratko: — To je moja petnajsta šola! Na to se je zasmejal visoko in usta so mu drhtela kakor v krču. Sedel je na deske, privlekel iz žepa mo- litvenik in razložil majhne podobice po kolenih. — To je sveta Ana. .. Dala mi jo je botra. mojo. krstna botra ... To je Marija z Jezusom In je našteval imena svetnikov, kakor jih je bral na podobicah. Nato je vzel svojo vojaško čepico in je za- tikal podobice za rob. Prebiral je po molitveniku pol- glasno, kakor bi se s kom zaupno pogovarjal, vsi smo ga gledali in molčali. Udarec, ki ga je dobil Knez od straže, nas je silno pretresel. Strah in negotovost sta nam uklenila srca. Jaz nisem odvrnil očesa ocl krvavin madežev na tleh ... Savinjčan je prešteval ljudi in našel, da nas ie vseh skupaj osemnajst. Knez pa je začel noreti in pre- pevati o kukovci in o »češčeni Mariji«. Drl se je ved- no bolj, jezno in s poudarkom, kakor da bi se kregal ^s celo množico. Nazadnje je udaril Savinjčana v hrbet in se zakrohotal blazno in obupno, — Streljali naju bodo, je vpil, tebe prvega, mene drugega, tebe prvega, mene drugega... — Norec! — ga je zavrnil Savinjčan. še v šestnaj- sto šolo boš moral! Knez je oživel, vstal in začel z nozicem kraspati po zidu številke. Ena, dve. tri, ruipisal jih je petnajst po vrsti. In je razlagal svojih petnajst šol. Prva njego- va šola je bila, ko so doma apno gasili in je njegov bratec padel v jamo gorečega apna. Druga šola je bila prava šola z učiteljem, z abecedo in s palico. In vse le- po v redu jih je našteval. Deseta šola je bila v Zagre- bil. Služil je za kočijaža in imel dekleta, mlado Mad- žarko, ki ga je veliko, veliko stala. Med svoje šole jc iivrstil tudi smrt svpje matere. Doma je bil nekje pri Sevnici in je zvedel za smrt svoje matere, ko je bila že pokopana. Prišel je ponoči domov, šel naravnost na pokopališče ter tidil v grob: »Se niste nič oglasili, mi niste nič znamenja dali. a?« Mati pa mu je odgovo- rila iz groba: »Jej, Franček! Doma na polici je žegnana voda. Teci mi po njo, grob mi požegnaj, so gospod pozabili«. Knez je letel domov, toda med potjo so ga ustavili fantje in ga peljali v krčmo. Tam so pili žga- nje. veliko so pili- Knez pa je postal žalosten in jezen. Razbil je vse in ranil z nožem krčmarico. Zaprli so ga in to je bila njegova trinajsta šola. štirinajsta šola je bila, ko je zapela »bojna tromoa«. Rekel je: »Tutu, tutu. Knez ne pride nikdar več doviu!« Pripovedotnl je živo in se zaganjal od časa do časa v svoj bridki grenki smeh. Nazadnje si je želel ci- gareto in zlezel pod deske, da bi našel kak »čik«. Tista nedelja se je vlekla v neskončnost. Dopoldne smo že še n?kako pretolkli. Na dvorišču vojaški šun- der, godba, glasovi. . . Nad mestom zvonovi, opoldne pet minut odprta vrata našega brloga, ko so nam da jali hrano. Pomnim še, da ni bilo žlic in da je neki tovariš treščil z menato v zid. Popoldne pa je bilo umiranje. Neznosno soparno je bilo v brlogu in še ved- no nove žrtve, so prihajale. BiH so sami kmetje, tihi možje, ki se niso pritoževali. Sedali so po tleh, kakor je kdo mogel, zakaj na deskah ni bilo več prostora. Nabralo se ruis je trideset in ko je prišla noč, smo -se stiskali kakor ribe v ribniku, kadar odteče voda. žejo in glad in neznosno vročino v brlogu smo lah- ko pozabili. Morila pa nas je vse po vrsti tista straš- na negotovost, kaj se bo zgodilo z nami. Vedeli smo. da je vojna slepa za pravico in zakone, vedeli smo tudi, da je sovraštvo državne oblasti do 'las Slovencev neizmerno in da nas bodo ugonobili, kakor koli bodo hoteli. V brlogu se je šepetalo o streljanju. .. Kar popeljejo nas ponoči nekam na samoto in nas postre- lijo Od zadaj kakor pse. Domišljija, vsled živčne na- petosti še bufnejša, nam je slikala vso grozo tako niz- ke pasje smrti. Zdelo se mi je, da ležimo na dnu glo- bokega vodnjaka. Vse okrog mrak in obup in le gori visoko nekaj malo, nekaj tesne svetlobe upanja. Mikuž je silno trpel in se po vrhu še boril s svojo moža- tostjo in skrbjo za deco. ženo in dom. Tisto noč men- da ni nihče zatisnil očesa, drugi dan pa smo se pla- šili sonca, ki je tako žalostno vrglo snop sijaja v naš brlog. Proti tretji uri popoldne jxi so se vrata na stežaj odprla in narednik, pravi Nemec, je zakričal: »Vsi ven na dvorišče!« Pobrali smo se in se rinili, vsak je hotel biti prvi. Mikuža pa je skrbelo. Posrečilo se mu je, da je vprašal narednika, kam nas peljejo. Narednik je odgovoril robato, da bomo že videli kam in nas je meril s pogledi zaničevanja. Na dvorišču so nas ob- dali z gostimi stražami in po kratkem čakanju smo odkorakali v sprevodu iz vojašnice, šli smo mimo Na- rodnega doma do magistrata, tam pa bogve zakaj pa.r trenutkov čakali. Ob obeh straneh so stali ljudje in prodajali zijala. Oziral sem se po znancih in zagledal znano učiteljico, s katero sva še pred par dnevi pri- jetno kramljala. Tudi ona me je opazila. Pozdravil sem jo in iskal v njenih očeh troho sočutja in simpa- tije. Ona pa mi ni odzdravila, ampak je strahopetno okrenila glavo in gledala v stran.- Pljunil sem od gnu- sa in ponovil v srcu svojo kruto sodbo o Slovencih; o zbastardirano pleme hlapcev in sužnjev, o, podlo po- tomstvo graščinskih valptov, kruhoborska zalega brez ljubezni in značaja!. . . Iz novega hotcJa Donat v Rogaški Slatini že dela.Jo prehod, ki bo ta novi turistični objekt povezal s terapijo in pivnico. Tako bo- do povezana vsa poslopja od Strossmayerjevega doma do pivnice. Prehod bo veljal okoli sto milijonov dinarjev, speljan pa bo tako, da bo nad st«zo, po kateri bo možen prehod v park pred terapijo, oziroma pivnico. Foto: D. MEDVED # Mrtvašnica pa takal Reči moramo, da se središče Smart- na ob Paiki zadnje čase lepša, posetono odkar smo dobili saanopostrežno tr- govino, pa še lepše bo, ko bo zrasUo še nekaj novih stavb in ko bo okolica centiralnega spomenika padlim borcem dobila drugo obliko. Vse to pa kvari mrtvašnica, ki je še vedno taka kot pred sto leti. Res je potrebna temeljite obnove , ali pa poistavitve na dirugo me- sto. Kaj si le mislijo tujci, ko vidijo tako strašilo! Toda njma notranjšči- na, notjanjščina ... Tu pa bi bilo res potrebno, da jo pregleda sani+arna in- špekcija. ^ Pomota ali kaj? PotoLik je založil novo razglednico šmartinjega. Na spodnji polovici je Šmartno kot celota, na zgornji poiovicl na levi strani središče šmartnega, na desni pa naj bi bila po napisu sodeč Paška vas, vendar to ni, temveč Reči ca (del) ob Paki. Škoda, kajti razgled- nica je sicer prav lepa. Najbrž pomota, ali kaj? ® Šmartno: Priboril! kipec kurirja Jovice Leta 19(56 je svet za vzgojo in var- stvo otrok Jugoslavije prvič podelil najbcljšemai picoiirskemu odredu v vsaki repubUki pcmembno priznanje — bronasti kipec kurirja Jovice. Prvi slo- venski odred, ki si je to priznanje zaslužil, je bil PO na osnovni šoli v Podčetrtku. To priznanje je dobilo na Sloveiniskean doslej 9 pioniirskih odre- dov, letos pa ga je dobil za svoje uspešno delo v raznih krožkih pionir- ski odred Bratov Letonja na osnovni šoli Šmartno ob Paki. To je pni PO v občini Velenje, ki je ta. kipec prejel. Čestitamo pionirjem in šoii! ZORiKO FIGTNIK ^ Vi tanj: Kdaj samopostrežba? Vitanje leži ob \^ožju južnega Pohorja, v kotlu, obdamm s hribi, na zahodu pa z razvalinami dveh gradov. Kakor mi je znano iz zgodovine tega kraja, se je Vitanje nekdaj imenovalo Sv. Peter in Pavel na jezeru. No, osta. la so samo še jezera in to na cesti ob dežju. Pozneje je kraj dobil ime po graščaku Vitanjcu, ki je gospodaril v enem izmed gradov. Ob cesti Vita- nje—Stranice še stoji polovica hiše, za katero tudi najstarejši ljudje ne vedo, kdo je bil njen prvi lastnik in kdaj je bila zgrajena. V prvem delu so ob podiranju našli šop ženskih las, zakopanih v ilovico. Toda naj se vrnem v sedanji čas. V Vitanju bi nujno potrebovali vsaj še eno samopostrežno trgovino, v ka- teri bi bila malo boljša izbira. Zdaj moramo po razne drobnarije hoditi v Konjice ali v Celje. Čudim se tudi, ka- ko to, da niso ob Novem letu v Vi- ta.nju obdarovali starejših ljudi. V Vi- tanju imamo celo 90-letnico, pa se je nihče ni spomnil ne za Novo leto in ne za Dan žena. BERNARDA KOS Vitanje ® Šentjur: Prometno tekmovanje Konusi j a za vzgojo in varnost v ce- sitnem prometu je pripravila zanimivo teikmovanje v obvladanju ■pcx)metnih predpisov ter v spretnnstni in ocenje- valni vožnji. Teikmovanja so se udeležile ekiise štirih cd petih popolnih osnovnih šol (razen Planine), sicer pa so v skupini za četrte in pete razrede tri ekipe, v skupini za višje razrede pa štiri. Vseh tekmovalcev je bilo Zaključno tekmovainje ros ni bUo množično, zato pa je dosti več učen- cev sodelovalo na šolskih izbirnih tek- movanjih, ki so jih pripra!\ale vse šole razen planinske. Predsednik komisije Jože Pečenko je povedal, da je bdlo znanje o pro- metnih predpisili in v spretnostni vož- nji zelo dottro, nekoliko slabše pa v ocenjevalni vožnji. Rezultati občinskega prvenstva so še pokazali, da so posvetili največjo po- zornost vzgoji otrok na šoli v Slivnici, saj so Slivničani zmagali ekipno in posamezno v obeh skupinah. E. ReJnik ^ Arja vas: Gasilcev ni? v Ar j i vasi pri Petrovčah je bilo pred leti, predvsem pa takoj po vojni, najdelavnejše gasilsko društvo na tem območju. S svojimi gasilskimi spret- nostmi So se pomerili tudi z najibolj- šimi društvi v Sloveniji. Tudi pri ga- silski opremi niso bili med zadnjimi. Kaj pa danes? To društvo že nekaj let stagnira, aktivnost je zamrla. V gasilskem do- mu namreč domuje tudi aktiv mla- dincev iz Arje vasi. Ti mladi naj bi bili hkrati tudi člani tega društva, 7^1 pa ni nikogar, ki bi z njim stro- kovno delal. Mladi so seveda v prosto- rih doma prirejali zabavne večere in pri tem naredili manjšo materialno škodo, kar je povzročilo spore med vodstvom gasilskega društva in med mladimi. Toda nekaj mora biti jasno. Brez pravega strokovnega vodstva in brez pripravljenosti mladili ne bo in ne more biti napredka. Vodstvo gasilske- ga društva bi moralo skrbeti za svoj naraščaj in za to doiočiti stirokovne delavce. Pred krajea-no konferenco SZDL in krajevno skupnostjo Petrov- če se postavlja dvoje \prašanj. Ali s kadrovsko okrepitvijo postaviti društvo spet na svoje noge ali pa se odločiti o njegovi pripojitvi h gasilskemu dru- štvu Petrovče—DobrLša. vas. Albin Mlinar ^ Rogaška Slatina: Aktivni taborniki Odred »Zdravilni vrelci« iz Rogaške Slatine je lani praznoval že 15-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Odred sestavljajo tri družine medvedkov in čebelic, četa tabornikiov tn tabornic . ter idu.b. Vse pa je že natred za usita- novitev voda murnov, to je tatoorn,ikov, ki še ne obiskujejo osnoTOe šole. V letošnjem letu smo si zastavili ze- lo obširen program dela. Vključili smo se v celoletno tekmovanje za značko Zivka Lovšeta. Naj n-štejem le naj- vidnejše akcije. Člani našega odreda so se udeležili pohoda na Stol, pri- pravili smo tudi tečaj iz prve pomoči. V marcu smo se spomnili tudd dneva žena, izdelali smo čestitke tn pripra- 'viii praznovanje za starejše ta.bomice. Organizirali smo teiaj iz gasilstva in pomladanski izlet v njiravo. Meseca aprila bomo organizirali mnogoboj, 22. aprila, na dan tabomikicv, pa tomo organizirali propagandni tabor z raz- stavo ročnih del medvedkov in čebe- lic. V mesecu maju nas čaka parti- z;uis'ki poh^od in akcija »ilegalci.« Naš program pa vsebuje še velik^ drugih aktivnosti, ki se bodo zvrstile skiozi vse leto. TIC ® Velenje: Dom kulture obnavljajo Dom kulture v Velenju bo do 10. aprila zapit za vse prireditve raizen Idnogledališča. V tem času bodo po- ložili na odru nov pod iz hrastovega lesa. že pred tem je temeljna kultnnr- na sikupnost uredila dvižni oder za operne predstave. Direktor Doma kulture v Velenju Lavrič Matja je povedal, da bo dom že kmalu nared za vse kulturne in zabavne prireditve. Tako bo že 11. aprila 1975 modna revija, ki jo bo priredil Medni salon iz Velenja. V zabavnem programu modne revije bo nastopila »Pepel in kri,« ki je zastopala Jugoslavijo na evro vizij Siki popevki v Stockhotmu. Vstopnice bodo v predprodaji v re- cepciji Doma kulture po eruotni ceni 40,(M) din. Kmalu za tem to v Velenju repub- liška revija harmonikarjev, proti kon- cu aprila pa bo na sporedu še operna predstava »Matija Gubec.« H. J. Peter Bizjak Peter Bizjak je dc Polzele in je neločl slikarskega pribora, dela v polzelskem G kot lesni tehnik. Svo, h kruhu je pričel i prav kot soboslikar. T lic si je čisto drugače ODMEV IZ SLIVNICE NEKAJ GRAJE Ker krajan FRAN ! CE iz Turnega pri I niči ni bil prisoten ustnem časopisu, ki ga imeli pred kratkii Slivnici pri Celju, je i šel v naše urednistv prošnjo, naj pri oli navanju razmer v kn ni skupnosti Slivnica vemo tudi nekaj prc mov, na katere so i teli pri gradnji cest njihovi krajevni skuj sti. Franc Frece je sod val pri gradnji cest: Turnega v Javorje, vedal je, da je cesta i v redu, nočejo pa Iji poprijeti, da bi uredi pešpot na isti rela Zahvaljuje se vsem, Ir do zdaj sodelovali, more pa razumeti, z! je tolikšna mlačnost vnaprej, isti krajan je opo» tudi na nekaj izredno rečih socialnih prim^ katerih je v tej kraj< skupnosti še veliko. '£ČK0TH0BI LE Z OUEM pozneje se mu je zdelo g preveč monotono, pre- ggto, malo svoje domišlji- jili kakršnekoli kreacije lahko vlagal v to delo. ,(er pa je želel, da bi bilo j, možnosti veliko. Ko se izučil, je šel k vojakom, , vrnitvi je še nekaj časa lal kot soboslikar, pozneje so rabili v Garantu ple- jrja in se je Peter »prese- , v Garant. Tam pa ga je jgei zanimati les, pa kot upinovodja je moral ime- večjo izobrazbo. Tako se lotil ne več rosno mlad ;ne tehniške šole in jo op- vil. Ta uvod je bil samo zato, , bi vsaj približno spoznali, čudna je lahko pot do uha in kako ljudi nemalo- at ta pot vodi še dalje, do ieea, brez česar ne bi mog- več živeti, kljub dobri me- čni plači. To je za Petra zjaka slikarstvo, že stari e je. slikal, sicer svete po- >bice, a je vendarle na nek ičin vcepil Petru tisti ob- itek za žlahtnost barvite )teze, ki pozneje nikoli več ! izgine. Peter pravi, da sli- I bolj intenzivno šele zad- i čas, ker je medtem moral )staviti še hišo in še kaj )storiti doma in v službi, laj si je postavil v Sem- ;tru ob vhodu v rimsko ne- ■opolo majhen atelje v do- fvoru s Turističnun društ- im. Radi bi, da bi jim Pe- r naslikal nekakšno zgodo- no Savinjske doline. Na primer obiralce hmelja in še kaj. Tudi reklamni napis za jamo Pekel in rimske izko- panine v Šempetru so nje- govo delo. Pravi, da se bo zdaj dela prijel zares. Prav gotovo bo treba veliko de- lati. In ne za ceno okusa všečnosti ampak likovnega razvoja, ki ima nedvomno dobro osnovo v nekaj prav zanimivih oljnatih delih. BESEDILO IN SLIKI DRAGO MEDVED Peter Bizjak: V gozdu, olje SNEŽINKA KOT PROMETNI ZNAK Vozniki moftornih vozil, ki peljejo skozi celjska križišča ali celotno Celje, se sprašujejo, kaj pomeni »snežinka« na drogovih s promet-nimi znaki. To sporno »snežinko« (izraz ni niti najboljši!) so po- stavili pred meseci, zani- mivo pa je, da takšnih »snežink« ni možno za- slediti v našem pravilniku o cestno — prometni si- gnalizaciji. Zanimivo je, kako gle- dajo na »snežinko« tam, kjer je v uporabi že več let. To se pravi, v drugih državah. Tam, kjer se na podlagi konkretnih izkušenj ugo- tovi, da se že pri mini- malnem mrazu na cesti- šču tvori led (preko mo- stov, nasipov, ob zaklju- čkih gozdov ipd. ter da to voznikom ni dobro o-pazno!) je znaku spolz- ka cesta (A 13) dodana dopolnilna tabla »nepriča- kovana nevarnost poledi- ce« (snežinka?). Te dopK>l- nilne table namestijo tik pred zimo in jih odstrani- jo spomladi, torej takoj, ko je nevarnost zanrzova^ nja mimo. Pojasnilo k celjskemu primeru nameščanja »sne- žink« pa bi lahko dal predstavnik Cestnega po- djetja Celje, ki je znake za izrecne odredbe (B 7a) z dopolnilnimi tablami na- mestilo tik pred križišči. Voznike (predvsem tujce) lahko to zapelje in zaito pričakujejo pojasnilo. T. VRABL ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V.Vber T.: et stalnih in dve rezervi. Sestajamo se red- no, vendar imamo pri de- lu precej težav, zlasti za- radi izredno obsežnega področja, ki naj bi ga nadzirali in zaradi nara- ve našega rednega dela, ki zahteva veliko teren- skega dela. Čeprav nadzi- ramo uresničevanje spre- jetih sklepov, sodim, da je težišče našega dela pri- javljanje nepravilnosti, ki jih pošiljajo naši delavci. Doslej smo obravnavali dve taki prijavi in tudi ustrezno ukrepali, vendar smo ugotovili, da dolgo traja, preden so naši skle- pi uresničeni. Veseli pa nas, da se -delavci obra- čajo na komisijo za po- moč pri zaščiti delovnih pravic.« Komi.sije delavske kontrole torej povsod delajo, če- prav se ubadajo še s številnimi problemi in iščejo svoje pravo mesto v delovnih sredinah. Vendar že sama zavzetost pri delu teh komisij in to, da ne delajo mimo delavcev, ampak predv.sem po njihovih pobu- dah, priča, da bo čas uvajanja v delo kmalu za njimi in da bo njihovo delo dalo kmalu vidnejše rezultate. BRANKO STAMEJCIC 16. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 ZMEŠNJA VA čudne stvari se godijo, v našem kmetijstvu, če še ta- ko ugibaš, težko uganeš, kaj bo prišlo v prihodnjih me- secih. Podobno je vremenu, ki pogosto noče biti takšno, kot ga napovedo vremeno- slovci po preizkušenih in strokovnih opazovanjih. Zakaj tako črno gledanje na kmetijstvo? Pred nekaj meseci živinorejci niso mogli prodati vseh dopitanih go- ved, y februarju pa so se za- čele iz Vojvodine širiti vesti, da nekatere večje klavnice ne dobijo dovolj mlade pi- tane živine na svojem obmo- čju. Iščejo jo drugod, kjer je lani niso odkupovale. To niso prazne govorice. Poveda- li so na velikem poslovnem združenju kmetijstva in ži- vilske industrije, v katerem so povezane delovne organi- zacije iz Vojvodine, Srbije in Hrvatske. Mladih pitanih goved je torej premalo že zdaj. Koliko jih bo primanj- kovalo še poleti, ko bodo tu- risti ^ojedlt več- mesa ali se bo morda bolj odprl izvoz? Na tem poslovnem združe- nju so hkrati povedali, da je ponudba pitanih prašičev mo- čno presegla zmogljivost klavnic. Da pri odkupu ne bi nastal zastoj, kot lani pri govedi, so Zveznim materi- alnim rezervam predlagali, naj odkupijo za svojo zalo- go 1000.000 prašičev. Tako je zdaj. Nihče pa ne ve, kako bo čez nekaj tednov ali me- secev. ker ni pregleda, koliko prašičev in goved imajo kmetje v neorganizirani reji in kdaj jih bodo ponudili mesarjem. Morda bo poleti tudi prašičev premalo. Odkupne cene. določene po stroških reje, še vedno visijo v zraku. Obljubljeno je bilo, da jih bodo določili do kon- ca marca. Pri sedanji pre- skrbi s koruzo pa je to ze- lo težko. Ali ni čudno, da je pri nas lahko koruze pre- malo in hkrati preveč? Za- radi pomanjkanja in previso- ke cene je živinorejcem bil dovoljen uvoz Pridelovalci koruze pa zahtevajo, naj bi jim dovolili izvoz, češ da je ne morejo prodati. A dokler koruza ne bo imela ustrez- nejše in stabilnejše cene, je težko določiti zajamčene ce- ne živine. Prava zmešnjava je v tem kmetijstvu. A kdo jo povzro- ča? Po dejstvih sodeč kme- tovalci. Na svetovnem trgu se je koruza močno pocenila, pri nas pa se še vedno dra- ži. čeprav na blagovni borzi v Novem Sadu ugotavljajo, da je premalo kupcev. Za 1 kg je treba plačati že precej več kot 3 din. V Avstriji, kjer vzdržujejo precej trdne cene, je na blagovni borzi po 2.60 din. Tuji trgovci pa jo ponujajo po 2.30 din kg. Ali bi se pri taki ceni na- šim pridelovalcem splačalo izvažati koruzo? AH menijo, da bo na svetovnem trgu cc- na spet močno porasia'> če mislijo tako, se gotovo moti- jo, kajti tudi drugod živino- rejci ne morejo pitati živine s predrago koruzo in se je poraba zmanjšala. Sprijazniti bi se morali z resnico: se- danja cena koruze pri nas je previsoka, ne le za rejo ži- vine, ampak tudi v primerja- vi s pšenico in drugimi polj- ščinami Zato menim, da zmešnjavo povzročajo predvsem kmeio- valci. Kdo naj jim uskladi cene živine in koruze, če ne sami? Kdo naj vodi pregled, koliko živine je v pitanju, če ne njihove organizacije? Družba lahko pomaga s pre- mijami. Take možnosti pa so omejene, ker je sredstva za njih treba od nekod dobiti. Zato naj bi cene usklajevali najprej kmetovalci s pametni- mi in poštenimi odgovori. Tak je naš sedanji sistem. NOVA GENERACIJA ŠOLANIH KMETOV šentjurska šola za kmeto- valce je dala slovenskim kmetijam deseto generacijo izšolanih fantov in deklet za opravljanje zahtevnega kmeč- kega in kmečko-gospodinjske- ga poklica. Letos .končuje drugi in s tem zaključni let- nik okoli 60 kmečkih fan- tov in deklet, ki bodo v na- slednjih dneh opravljali iz- pite, pisali naloge in dobili diplome o opravljeni kmetij- ski, oziroma gospodinjski šoli. Takšno število gojencev (okoli SO^fantov in 30 deklet) bo verjetno napolnjevalo šo- lo tudi v naslednjih letih. Vpis utegne zmanjšati le to, če bo za kmetijstvo kazalo slabše kot zdaj, ko itak ni tako zelo hvalevreden polo- žaj. Predstojnik šole BRAN- KO RESMAN je med drugim povedal, da je okoU 60 učen. cev skrajno število, ki ga lahko šentjurska šola sprej- me. Na vprašanje, če je v na- črtu razširiitev 2anogljivosti kmetijske šole ob dejstvu, da je cilj na vsaki čisti kmetiji postopoma usposobiti gospo- darje za kmečki poklic, je predstojnik odgovoril, da slo- venske kmetijske šole sred- nje in višje stopnje, zmorejo le del pKJtreb in da bi v se- danjem obsegu trajalo deset letja za dosego takšnega ci- lja, ko t)d večino čistih in perspektivnih kmetij uprav- Ijah šolani, strokovno spo- sobni in za kmetijstvo ogreti mladi gospodarji. Verjetno bo treba tudi v tej smeri kaj ukreniti. Ne- davno smo poročali, da je samo v* celjski občini bilo razglašenih okoU 300 zašči- tenih kmetij — celjska obči- na pa ni najbolj kmetijska. Ojačati bo treba šole za kme- tovalce, do takrat pa posve- titi večjo pozornost dopolnil- nemu izobraževanju kmetov na predavanjih in seminar- jih. . —ec. ŠENTJURSKA KMETIJSKA ŠOLA: PRIDNE ROKE UČENK Učenke dveletne Kmetijsko gospodinjske šole v Šentjurju so minulo soboto in nedeljo na samostojni razstavi prikazale pravo bogastvo ročnih del. številni obisko- valci so lahko občudovali domiselno zvezene namizne prte, pogrinjke pa tudi raz- lične pletenine in oblačila — delo pridnih rok 53 učenk obeh letnikov omenjene šole. Vse te predmete so učenke zvezle, spletle ali sešile med letom pod vodstvom strokovnih učiteljic. Lahko bi rekli, da ima vodstvo šole srečno roko pri razvijanju estetske vzgoje in čuta za izvirnost in lepoto. Vse .tudi kaže, da je 26 učenk, ki končujejo II. letnik šole, poneslo domov na kmetije solidno znanje, ki ga bodo lahko uporabile tudi pri razvijanju kmečkega turizma. Kar precej se jih je namreč odločilo, da bodo ostale doma kot bodoče kmečke gospodinje. Detajl z razstave ročnih del učenk PCmetijske gospodinjske šole v Šentjurju pri Celju. -LT DIPL ING. A. GORICAM KAKO CENEJE Ko govorimo o primer- javi ali celo zamenjavi koncentratov z volumino- zno krmo, moramo vede- ti sledeče; Ce imamo v krmnem obroku približno,^ 40 »,0 energije obroka v obliki močnih krmil, se zamenjava teh z volumi- no2aio krmo vrši skoraj enakovredno, račimajoč pri tem čisto energetsko vrednost. V kolikor pa voluminozno krmo zmanj- šujemo, delež močnih kr- mil pa povečujemo, se učinek koncentratov v od- nosu ,na voluminozno kr- mo — zmanjšuje. V prvem članku ,e bilo že omenjeno, da so razli- ke v ceni za škrobne eno- te voluminozne krme in koncentratov v Sloveniji večje kot v ostalih pod- ročjih v Jugoslaviji. Isto- časno pa velja omeniti, da so cene za "'rednost škrobne enote v vo^umi nožni krmi in koruzi, ki jo pridelamo doma. ob- čutno nižje kot pa so ce ne koncentratov za krave Da mora biti v obro- kih za krave sorazmerno precej visok .xLstotek dražjih močnih krmil, je krivda prav v tem. da osnovna voliimmozna kr ma ni dovolj icvalitet- na, kar onemogoča večji delež take krme v obro- ku, četudi ie od Koncen- tratov cenejša. Na podla- gi nekih raziskav glede zamenjalnih odnosov je bilo konkretno ugotovlje- no. da je v obroku t. do 30 "d tra-vne silaže ter s 70 odstotki koncentratov. 1 kg silaže zamenjal pribli- žno 1/4 kg koncentratov. ali obrnjeno — 1 kg kon- centratov je zamenjal 4 kg travne silaže. V obro- kih, kjer je bilo 50 % trav- ne silaže in le -M) »'o moč nih krmil, pa je 1 kg silaže zamenjal le 20 dkg koncentratov oziroma 1 kg močnih krmil približno 5 kg travne silaže. Pri uporabi vsake kr me za krmljenje živali je poleg njene cene ootreb- no upoštevati tudi fizio- loške zahteve živali po ka- kovostni krmi. Za to, ali žival poje več ali manj volummozne krme, je zelo odločilna prebavljivost in odstotek vlaknine, pri silažah pa tu- di odnos kislin ter odsto- tek suhih snovi v silaži. Suhe snovi iz krmnega obroka rabi 500-kilogram- ska žival okoli 10—11 kg, t. j. količine, ki daje ži- vali tudi poln vamp in s tem občutek sitosti, kar je tudi zelo važno. Glavni viri pridelovanja domače osnovne rcrme, ki naj bi bila čim kvalitet- nejša in pa seveda v za- dostnih količinah, vse- kakor tudi pri nas tisti, ki so se v svetu .že uvelja- vili. 0 Paša in pašno-kosni sistem, seveda, ^^jer so za to dani pc^goji, -e vse- kakor najbolj priporoč- ljiv tako glede pocenitve spravila krme in krmlje- nja. kakor tudi zaradi kvalitete krme ter bolj- šega izkoriščanja povr- šin, na katerih se živina pase. Tu je vsekakor tre- ba unoštevati še sTanski učinek na zdravje živali, ki se gibljejo nn svetem zraku in soncu. Mlada, na beljakovinah bogata trava, pa vsebuje tudi mnogo vitaminov, tudi ta- kih, ki vplivajo na boljšo plodnost živali. V novejšem času v sve- tu zaradi varčevanja in ekonomične porabe m6č- nih krmil propagirajo tu- di pitanje živine na paši. Tudi pri nas v Sloveniji, ki je že fK) navadi bolj revna na žitik in ki jih celo uvažamo iz drugih republik, ni upravičeno misliti na to, da bi večje število govej® živine lah- ko rentabilno pitali s kon- centrati. Za pitanje na paši pri- dejo v poštev predvsem žiivali oziroma pasme ve- likega okvirja, ki so ka- sneje zrele in rastejo dalj časa. To pitanje, za kate- ro so primerne tudi naše pasme, predvsem pa svet- lolisasta, je usmerjeno na večjo težo, t.j. do 5.80 kg pri lisasti ter na okoli 5.30 kg pri sivorjavi pa- smi. Intenzivnost pitanja na paši je odvisna predvsem od oskrbe čredinskega pašnika. Z dušikom jih ne smemo preveč gnojiti, ker se živali na kakšni ruši nerade pasejo. Za izravnavo hranilnih snovi v paši dodajamo ustrezna močna krmila in to po 1 kg na lan, pri čemer lahko računamo na dnevni prirastek od 0,9 do 1 kg na žival. Živali v pašnem sistem.u pitanja naj bodo ločene po spolu in odrezanih rogov, ker so potem bo?] mirne. (nadaljevanje sledi) ŽALEC: PROBLEMSKA KONFERENCA MLADIH KMETOV v nedeljo je bila v mali dvorani Kmetijskega kombi- nata v Žalcu problemska kon- ferenca mladih zaposlenih v kmetijstvu, ki se jo .je udele- žilo okrog štirideset mladih kmečkih ljudi. Po uvodnem referatu Janka Randla, pred- sednika komisije mladih kme- čkih proizvajalcev pri Občin- ski konferenci Zveze sociali- stične mladine v Žalcu, ki je spregovoril o današnjem sta- nju na področju kmetijstva, so s svojimi referati sodelo- vali Zlatica Clencen, ki je spregovorila o pomenu delo- vanja in ustanavljanja akti- vov mladih zadružnikov, Franc Gajšek je govoril o problemu odhajan,)a mladih kmečkih fantov In deklet t druge poklice, iVlarinka škod- nlk ,}e govorila, kakšen po- men igra vloga izobraževanja za kmečke žene, na koncu pa sta o problematiki cen in o zaščitenih kmetijah spre- govorila še Franci Izlakar in Bojan Cretnik. V razpravi, ki je nato sle- dila sta spregovorila o dav- čni politiki in o današnjem stanju v kmetijstvu še Mihin Zabavnik in Janez IVIeglič. O trenutnem stanju v našem kmetijstvu je govoril tudi Ludvik Semprimo/nik, vodja TOZD Kooperacija pri Kme- tijskem kombinatu v Žalcu. J.ANKZ VEDENIK §1.14 — 10. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 LETEČE UREDNIŠTVO NT- RC V VRBJU VRBEPOSEKAU Na Gorenjskem je vas Vrba, pri Žalcu pa Vrbje. Obema krajema je skupno lepo drevo — vrba, ki jih je včasih, tako vedo povedati zlasti sta- rejši ljudje, bilo v obeh krajih veliko. Vrbe so posekali, imena krajev pa so ostala. Tokrat se je naša ekipa letečega uredništva NT — RC napotila v Vrbje pri Žalcu, naselje, ki trenutno šteje nekaj več kot 700 »duš«. Niso samo- stojna krajevna skupnost, ampak sku- paj z nasprotno Ložnico spadajo pod krajevno skupnost Žalec. Pravijo, da jih to niti toliko ne moti, kot jih moti smetišče na robu vasi ob Savinji pa to, da nimajo trgovinice in morajo po vse v Žalec, da nimajo družabnega pro- stora razen sobice v gasilskem domu itd. Ljudje sami si kljub temu na vse načine prizadevajo, da bi si kraj ure- dili tako, da bi bilo v njem prijetno živeti. Sicer pa, kaj bi govorili, naj govorijo sami Vrbjani. Danes in v na- slednjih številkah Novega tednika ter seveda tjwdi v Radiu Celje. Kdo. je sestavljal tokratno ekipo letečega uredništva? Z naše strani Damjana in Brane Stamejčič, Drago Medved, .Tanez Vedenik, Vojko Rizmal in Tone Vrabl. V izredno pomoč so nam bili Jože Meh, Bojan Pšenič, Mi- lan Vogrinc in Janez Uplaznik, vrben- ski mladinci, ki so tudi izpeljali po njihovi strani vso zadevo. In takoj mo. ramo povedati, da več kot samo uspe- šno. Kolegica Damjana ni mogla pre- hvaliti vrbenskih mladincev »kako lu- štni fantje so in pripravljeni vse ria- rediti«. Pa še res je bilo tako in zato si zaslužijo vso pohvalo. Lahko pa služijo tudi kot »mušter« drugim! Kje vse smo bili? V gasilskem do- mu, kjer je bil naš štab, smo se pogo-" varjali s Karlom Koscem, ki je 1916. leta prišel iz laške pivovarne v žalsko in se kasneje za stalno naselil v Vrbju. Na domu smo obiskali Antona Kovača in njegovo hčerko Slavico pa ljudske- ga pesnika Alojza Štravsa, ki ima dru- gače žago. Bili smo tudi pri Tinetu Sobočanu, ki dela čudovite vaze iz le- sa in Mariji šertelj, kjer je še edino »živeče« perišče na roke ob potoku Lavi. Obiskali smo partizanske družine Šepec, Malgaj in Miklavžin, pobrskali kako je z Drobeževimi, ki so lani po- goreli in so za njih krajani zbrali več kot dva stara milijona din pomoči in se pomudili pri kmetu štormanu, kaj misli o sodobnem kmetijstvu. Alfonz Pšenič in Oto Krajnc sta spregovorila o gasilstvu, Zdravko Tekavc pa o kra- jevnih problemih. Popoldanskega ustnega časopisa so se udeležili tudi predsednik krajevne skupnosti Žalec Franc Cink, tajnik KS Ivan Otavnik in vrbenski rojak, pisa- telj Dane Debič. Da je bilo razpoloženje še bolj vedro, kot zunanje lepo vreme, so poskrbeli harmonikarja .'Vnton še- pec in Jože Pongarčič ter »oštir« Ignac (iobec, ki je za nas poskrbel, da nismo bili lačni in seveda tudi žej- ni. Seveda pa ne smemo po zabiti tudi vsestaranske Pavle Glušič, ki je mla- dincem pomagala, in vseh tistih, ki so na kakršenkoli način poskušali po naj- boljših močeh pomagati, da bi naše leteče uredništvo v Vrbju uspelo. In naša enotna ocena je, da. je uspelo! In vse kaže, da bo Vrbje še naprej obdržalo to ime, saj so ob vseh roka- vih potoka Lave nasadili mnogo mladih vrb . . . Nekaj simboličnega je v tem: mladi si prizadevajo kraju dati nov utrip, pa tudi mlade vrbice naj bi vrnile Vrbju tisto, po čemer je nekoč slovelo — to lepKJ drevo nežnih oblik in elegance. Njega dni je bilo v Vrbju, simpatičnem naselju v neposredni bližini Žalca, veliko vrb, zato se tudi kraj imenuje po vrbah. Po vojni jih je ostalo še zelo malo, saj so jih posekali. Kot simbol kraja in spomin na davno lepo preteklost so štiri vrbe ob eni najstarejših, še s slamo kritih hiš, v centru Vrbja. Ograja je kot varovalnik. da ne bi kdo še tega zadnjega simbola pokončal. Foto: DR.\GO MEDVEF ,,DUŠIMO SE V SMETEH../' o komunalnih proble- mih v Vrbju smo se po- govarjali z Zdravkom Te- Icavcem, delegatom v sve- tu krajevne skupnosti Ža- lec. Že sami smo ob pri- hodu v Vrbje ugotovili, kje krajane najbolj žuli, saj veliko smetišče ob vstopu v vas ne bi bilo na čast nobenemu kraju. Tudi 700 Vrbjanom ni ne v čast in ne v veselje. Toda kaj hočejo, pozna se, da problem smetišč v žalski občini še ni re- šen in tačas si vsi v ob- čini pomagajo kot vedo in znajo. Tudi s tem, da odpadke odvažajo v Vrb- je. Temeljna naloga, ki si jo zastavljajo Vrbjani, je zato skrb za zdravo in či- sto človekovo okolje. Za- vzeli se bodo za ureditev centralne deponije za smeti, za čisto Savinjo in Lavo, za odpravo div- jih odpadov in za lepo »gmajno« ob Savinji, kjer bo v prihodnjih letih zra- sel lep rekreacijski cen- ter s kopališčem in dru- gimi objekti. Tako vsaj načrtujejo. Problem zase je tudi tr- govina v Vrbju. Te nam- reč ni in vaščani morajo po vsako malenkost v Žalec, kar ni prijetno. Tr- govska podjetja se boji- jo, da trgovina tod ne bi bila rentabilna, čeprav so bile pred leti tu dve tr- govini, ki jima je dobro šlo. Upanje za krajane je prazen Zadružni dom, ki so ga gradili sami, nato ga je prevzel Hmezad, da- nes pa je v njem le še nekaj stanovalcev. V tem domu bi si Vrbjani radi uredili trgovino, dobili pa bi tudi prostor za kra- jevne družbenopolitične organizacije in dvorano za zbore, sestanke in pri- reditve, ki so sedaj v pre- tesnem gasilskem domu. Kot kažejo zadnja obve- stila, bodo krajani verje- tno v svojih prizadevanjih da dobe Zadružni dom zase, uspeli in prav bo, če bodo. Seveda z rešitvijo treh osnovnih komunalnih pro blemov v Vrbju še ne bo vse v redu. Cela vrsta je še težav, ki kličejo po ureditvi. Želijo si, na pri- mer, urediti vrtec, ki je sedaj stisnjen med Cen- tralnim skladiščem kom- binata, garažami Avto- prevoza in novo betonar- «o. To res ni primerna lokacija za vzgojnovar stveno ustanovo. želijo tudi, da bi delovne orga- nizacije, ki imajo v Vrb- ju svoje obrate, prispeva- le k ureditvi cest, ki so sicer vse asfaltirane, ven- dar jih je že načel zob časa in težkih tovornja- kov. številni so problemi, s katerimi se v Vrbju uk- varjajo, vendar se jih za- vedajo in enotno zahteva- jo rešitve. Pravijo, da bo z novim financiranjem delovanja krajevnih sku- pnosti bolje. Več denarja bo in lažje bo rešiti na- kopičene probleme.« »Le še bolj enotni mo- ramo biti in vztrajni pri naših zahtevah in last- nem delu.« je ob slovesu dejal Zdravko Tekavc. BRANKO STAMEJČK^ KilONIKA VRBJA Podatke za kroniko o Vrbju smo zbrali s pomočjo cerkvene kronike v Žalcu, z^apisom Janka Orožna v Savinjskem zborniku leta 1957, ko je pisal o Žalcu in okolici (Žalec, Spodnja in Zgornja Ložnica, Vrbje) ter po pripovedovanju vrbonskega rojaka pisatelja Da- neta Debiča. Iz cerkvene kronike dosledno prepi.sano: »1665 je bila v urbarju po do sedaj zbranih i>o- datkih prvič omenjena vas Vrbje. 1682 — takrat je bila huda kuga. Izmed številnih znamenj v žalski župniji je bilo omeniti še sledeče: v Vrbju kapelico iz 1. 1863, zidala sta jo brata Fantinutti, slikal neki J. Wrenko. Maroškovo kapelico s cesarje- vim kipom iz 1. 1910 in Gorjupovo kapelico- iz leta 1863 s slikami Alojzija Subica iz 1. 1902. Ker je bil prostor ob sedanji glavni cerkvi v Žalcu premajhen, so začeli zaradi kuge pokopavati na vrbenski strani (pri sedanjih barakah Ferralita — op. p.). Med 1. svetovno vojno sta izročila po prizadevanju usmiljenega brata Jožefa Majcna, veleposestnika Ni- dorfer Franc in Terezija, roj. Pajk, ki nista imela svo- jih trok, veliko posestvo v Vrbju št. 34 z vsemi po- slopji ter žago in mlinom usmiljenim bratom pod po- gojem, da na njihovem posestvu sezidajo bolnišnico ali hiralnico. Jožef Majcen je že med vojno začel z italijanskimi vojnimi ujetniki na darovanem posestvu graditi novo električno centralo ter dozidavati nov trakt k stari Nidorferjevi hiši za bolnišnico ali hiral- nico z dobavo potrebnih strojev, ki jih je nucal za elektrarno in jih je moral dobiti iz inozemstva — je imel izredno velike težke če.« Ktij je napisal Janko Orožen v Savinjskem zbor- niku leta 1957? »Gmajioa ob Savinji je segala na zapadni strani prav do Vrbja, na vzhodni strani pa prav do Lave. To gmajno so delili v Zgornjo, srednjo in spodnjo. Njen severni del je bil razdeljen že za Marije Tere- zije. Na njej so nastale ozke njivske, traivniške in gozd- ne parcele, ki nosijo značilna imena: Stare novine (vzhodno od Vrbja ob cesti v Griže), Spodnje Novine (jugovzhodno od Vrbja), zahodne Novine (jugoza- padno od Vrbja ob rojski meji) in župjek (zapadno od Vrbja ob rojski meji). Del med Strugo in'Savinjo je ostal nerazdeljen. To je bila poslej vrbjanska gmajna. Na njej je stala zi- dana, s slamo krita pritlična »paštva«, kjer je stano- val vaški pastir (črednik). Ker je stala hiša na sa- mem, ji požar, ki je zdaj pa zdaj razsajal v vasi, ni mogel do živega, pravijo, da je bila to najstarejša hiša v Vrbju. Gmajno so razdelili sredi 19. stol., paštvo pa prodali leta 1948 in na njenem mestu zgra- dili lep zadružni dom. Tisti del gmajne, ki je bil ob zavoju Savinje in je bil najčešče poplavljen, pa je ostal nerazdeljen tudi tedaj . . .« Vrbenski rojak, pisatelj Dane Debič: »Kraj je dobil ime Vrbje pK) vrbah, ki jih je še pred vojno bilo tod okoLi veliko, in to ob potokih, reki in rokavih. Zlasti to velja za Lavo in Savinjo. Tod okrog so bila izrazito močvirnata tla. Leta 1932 je bila huda povodenj in je bila praktično cela vas pod vodo. V Vrbju so bili včasih 2 do 3 mlini in žage. Praktično se je vse začelo pK>rajati iz mlinarstva. Imeli smo elektrarno Verbenka, ki je obstojala do leta 1947. Kot posebnost lahko omenimo: pozimi so debeli led na Lavi sekali v kose in jih voziM v žalsko pivovarno ter gostilne in mesnice za hladilnice. Kosi ledu so bili tako debeli, da spodaj skoraj ni bilo vode. Zaradi te- ga tudi elektrarna ni delala in smo si svetili s petro- lejkami. Največji užitek za otroke je bila vožnja p>o velikih kosih ledu, ki so ga razbijali z zato priprav- ljenim orodjem. Vrbje je zelo staro naselje, ki je bilo po vsej ver- jetnosti naseljeno z mlini že v začetku srednjega veka. Vojna: v začetku vojne so začele posamezne druži- ne (teli ni biilo malo), tudi in predvsem kmečke, so- delovati s partizani. Pokojnega kmeta Kača so zaprli zaradi sodelovanja s p>a^rtizani že leta 1942. Justa Mal- gaj, po domače Kopriva, je od vsega začetka delala za OF, p>o vojni pa smo jo sprejeli v zvezo komuni- stov. Tudi njen mož Peter >lali;aj je sodeloval s partizani, drugače pa ,)e študiral za kiparja in celo napravil kip Slavka ftlandra, s katerim sta bila prijatel.ja. Ta kip je bil v vrbenskem za- družnem domu, kje je zdaj? Tu je še Šepčeva družina, izredno pomembna. Prvo partijsko celico so v Vrbju ustanovili koncem ma.ja ali v začetku junija 191.5, ko so pri.šli iz partizanov in taborišč. V začetku smo bili Malgajev Peter, šepčc-v Tonček, Ribičev Fran- ček in jaz, potem so se pridružili .ši- drugi. Zatem smo osno- vali tudi skojevski aktiv. Spomladi 1!>-Mi smo ustanovili v Vrbju prvo kmetijsko zadrugo v Sloveniji, ki jo je vodil Peter Malgaj.« Takšno je vrbensko smetišče. Tudi opozorilna tabla ne zaleže dosti, smeti pa se kopičijo ... Doklej? 18. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 SLIVNIŠKO SREČANJE ŠROGEUNOVA TREZA, kakor vsi Slivničani pravijo najstarejši občanki Tereziji Kovačič iz Slivnice pri Celju, se je stasita in v beli na- glavni ruti pojavila na zadnjih občinskih vo- litvah. S svojimi 93 leti krepko premaguje klance, ki vodijo v njen dom, čeprav si zad- nje čase več ne oprta koša, kot je bila do ne- davna njena navada. Koš na hrbet in hajd v dolino po hrano. Vmes pa je še pokramljala s sosedi in s predsednikom RK Jožetom Vo- debom, ki se je za njo zavzel in pomagal ure- diti njeno bajtico, kolikor se je pač dalo. Pa, jej, jej, zadnje čase je nekoliko osla- bela, zato za njo poskrbe njeni najbližji so- sedi. Žavski. Jej, jej, dobri so z njo. Treza na — jej, jej, ne pozabi. Taka je tudi njena govo- rica, ko se pogovarja s kozo ali »kazačo« kot ji pravi ona. Visoko v hribu stoji njena bajta. Obdana je z majhnim »gartelcem«, z lepo v vrste zloženimi drvmi in z dvema mini- aturnima skednikoma, pol- nima krme. Pričakovali smo, da bo- mo tu našli kozo, tisto, ki si je pred kratkim zlo. mila nogo. Pa je nikjer ni bilo. Vstopili smo v Trezino hiško in v preddverju, ko smo morali čisto skloniti glavo m telo, smo naleteli na dve »kazači«. Na staro m bolno ter na najnovej- šo pridobitev — na čisto mlado in brejo kožico, za katero je Treza odštela 50.000 dinarjev. Kako je zbrala toliko denarja sku- paj, smo jo povprašali, ko pa mesečno dobi 41.000 di- narjev podpore. Hranim, jej, hranim, je dejala in pristavila, da mora človek vedno nekaj imeti za sta- rost . »Ce bo kazača, ta mla- da, imela naraščaj, še bo že splačalo, ker bom ime- la potem mleko, drugače pa sem kupila v zgubo. Jej, jej, počakajte malo, da se zmenimo, saj se vam tako ne mudi.« S Trezo v istem prosto- ru živita tudi dve kuri. Lepo rejeni putki sta in Treza pazi nanju kot na punčici svojega očesa. Le toliko ju spusti ven, da se napaseta in ju pri tem čuva, pase. Kljub temu pa je jastreb tu tako doma- ča žival, da je tretjo put- ko Trezi odnesel, zato na preostali zdaj Treza še bolj pazi. Za Trezo poskrbe sosed- je: Frančiška in Jože! Zavski. K njima Treza tu- di prihaja na obisk in v zadnjem času se je zgo- dilo, da je pri njih od slabosti omedlela. Lani in predlani pa je Treza v gorci še kopala, nabirala zelišča in hodila v grapo po vodo. Skuha si Treza še sama, sosedje pa ji pri- neso v zadnjem času vodo in vse, kar za življenje po. trebuje. Sama zadnje ča- se zelo malokdaj odide v dolino. Ko je Treza pred 24 leti prišla v te kraje, je bila dobra delovna moč. S svojim bratom, ki je tako »trjančil«, da ga je poslu- šala vsa dolina, je Treza postavila bajto. Kupila sta staro gorco in jo iz Vodic, ki so od- daljena 4 kilometre, pre- nesla v hrib. Z vozom se je ni dalo prepeljati, zato sta jo znosila na rokah. Jej, jej, Treza, ni bilo pre- težko? »Le kaj bi bilo, ko pa sem bila mlada in mi ni bilo nič zadeti koš na rame in v rokah zno- siti tramove v hrib. Jej, jej,, to so bili časi, ko so fantje ukali in pritrkavali zvonovi. Kaj nimam lep razgled na Slivnico? Veste, za mene so ljud- je dobri. Lepo poskrbe in tudi obiščejo me. Moram pa res gledati na vsak di- nar in kaj spraviti za sta- ra leta.« Dve postelji stojita v Trezini čumnati. Stara in nova, kjer je nameščen jogi. Od Rdečega križa so prišli in ji postavili po- steljo, postlali z novimi odejami in rjuhami, za na- meček pa ji dodali še re- zervni paket s posteljni- no. A ima spravljeno, ta- ko kot je dobila zavito. Paket visi namesto sUke in Trezi vzbuja zadovolj- stvo, da je preskrbljena za stara leta. No, Treza na postelji kljub temu ne spi, ker je bolj vajena spanja na peči, a dobro, da jo ima, kaj pa če zbo- li. Take misli nam trosi šrogeljenova Treza in skrbno požira s kuro v roki. O kozah nerada govori. Na staro je navezana, v mlado pa še dvomi. Tudi slikati se najprej noče z njima. Na veliko začude- nje soseda pa končno le dovoli, da sosed pomaga izvabiti kozo na prosto. Kazača je do nas ne- zaupljiva in le košček kruha, ki ga Treza poteg- ne iz žepa, prežene neza- upanje. Končno: slika s kozo je nared in tudi Tre- za je zadovoljna. Skraja ni bila, kot da bi želela imeti kazačo čisto zase. Tudi to nismo ugotovili, katero ima rajši. Na staro je navezana kot na pri- jateljico, na mlado pa je ponosna, ker bo mati. Trezine dobrovoljnosti se kmalu vsi nalezemo. Zadovoljen je naš sprem- ljevalec Jože Vodeb, pa najbližji sosed Jože Žav- ski, pa fotoreporter Dra- go in jaz, ki sem to idi- lično sliko žlahtne starke zapisala. Tekst: ZDENKA STOPAR Foto: DRAGO MEDVED Šrogeljnova Treza s pikčasto prijateljico Trezini sosedje Žavski ZLATOPOROCENCA GLINSEK ZLATOPOROČENCA V VELENJU — V soboto sta praznovala 50 let skupnega življenja zakonca Lovro Glinšek, rojen 18&8 in njegova žena Ivanka, rojena 1903, oba doma v Ložnici pri Velenju! Poročila sta se 25. februarja 1925. leta. Imela sta sedem,otrok Marico, Janka, Cirila, Francija, Slavka, Ivico in Lovra. Živita na kmetiji, ki meri pet hektarjev obdelovalne zemlje in pet hektarjev gozda. Včasih se je Lovro tudi pre- cej ukvarjal z vinogradništvom, danes pa pridela sa- mo še toliko vina, da ga ima za domače. Lovro je kmečki upokojenec, nekaj let pa je tudi delal v rud- niku. In kje sta se spoznala? »Na pevskih vajah,« sta oba v en glas odgovorila. Saj potem ni čudno, da sta vse življenje tako dobro krmarila zakonsko barko! Ko bi jo le še vrsto let! LOJZE OJSTERŠEK ZLATOPOROCENCA SELIH 'V VESELAI Pred kratkim sta praznova- la zlato poroko Alojzija in Franc šelih iz Celja. Zdrava in srečna sta s svojima hčer- kama praznovala 50 let skup- nega življenja. Oče Alojz je krojač, in čeprav je star že 81 let, še ve'dno pridno suče šivalni stroj. Pravi, da se dobro počuti in da z zdravjem nima težav. Vsak dan gre na sprehod, skoraj tja do starega gradu gre, pa tako ohranja telesno kon- dicijo. Sicer pa je strasten ljubitelj nogometa in redno hodi na vse Kladivarjeve tek. me. Hčerka Sonja mi je de- jala, da pride vedno zahri- pan domov, ker navija za svoje ljubljence. Pravo nasprotje pa je nje- gova žena Alojzija, ki je naj- raje doma. Vse dneve skrbno pospravlja, pere in lika, pa očetu tudi pomaga v njegovi krojaški delavnici. Pravi, da sploh ne more brez dela in da ji je dolgčas, kadar vse postori. No, tedaj vzame v roke dobro knjigo ali časo- pis in bere. »V teh petdesetih letih, kar sva poročena, mi ni bilo ni- koli dolgčas pri Francu,« je dejala mama Alojzija. »L« kako naj bi mi bilo! Etolga leta sem bila v službi, pa se z možem skoraj nisva vide- vala. Sedaj pa sem jaz doma, on pa hodi ven na sprehode in na tekme.« Pa je res humorist, ta še- lihov oče. Brez zadrege mi je priznal, da kadi, pije in včasih pogleda še za kakšno luštno kiklco, da mu ni pre- več dolgčas. Pa se mama Alojzija nič kaj ne jezi, saj ga seveda prav dobro pozna. »Zdrava pa sva tako, kot bi se sedaj ženila,« je dejal oče Franc. »Da bi bila le še tako tudi v bodoče!« Njegova hčerka Sonja je takoj potrdila, da se oče res nima kaj pritoževati nad zdravjem, saj po stopnišču hodi tako, da preskakuje po dve stopnici hkrati. Pravi mladenič, vem rečem! In tudi vnaprej toliko zdravja in sre- če, zakonca Šelih! DAMJANA STAMEJCIC ftt. 14 — 10- april 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 KRAJEVNA SKUPNOST ZIDANI MOST VČERAJ, DANES iN JUTRI Krajevna skupnost Zi- dani most sodi k manj razvitim območjem v laš- ki občini. Razvojna pot Zidanega mostu je bila v preteklosti dokaj pestra in lahko govorimo o na- predku, če upoštevamo, da so vsi zaselki In vasi elektrificirajnd. Tudi lokal- ne ceste so še kar dobro vzdrževane, kljub majhni pomoči širše družbe KS. Perspektivni plan KS, ki je bil političnemu aktivu predložen pred dvema le- toma, na katerem so so- delovali tudi gospodar- stveniki s predsednikom občine iz Laškega, je za- pisano, da bi do konca leta 1975 opravUi sledeča dela: Regulacijo Savinje ob cesti, ki pelje v Obrežje. Tu vsako leto voda po- plavlja cesto, da so Bri- šani odrezani od Zidane- ga mostu, ali pa uporab- ljajo nedovoljene poti ob železnici, ki pa je smrt- no nevarna, posebno za šoloobvezne otroke, ki morajo v šolo ob želez- nici, namesto po cesti, kjer pa je včasih tudi do dva metra vode. Takrat je bil sprejet sklep, da naj se najdejo sredstva In naj se čimprej prične z deli in regulacijo Savi- nje, kar je odobraval tu- di predsednik občine, ki je zagotovil vso pomoč in obljubil, da se bo pogo- voril z Vodno skupnostjo v Celju, žal je ostalo sa- mo pri tem, kljub več- kratnim urgencam. Kako dolgo še? Da bo nesreča? Prebivalci Straže čakajo tudi več kot eno leto na prepotrebno cesto, KS pa nima dovolj denarja, da bi to financirala kljub svoji dobri volji. Tu bo treba širše pomoči. V pla- nu je tudi asfaltiranje ce- ste od apnenice do šole, vendar do akcije ni pri- šlo, sedaj pa se le slišijo glasovi, da bodo do šole cesto asfaltirali. Realizira- li smo načrt gradnje ce- ste v širje, kar je velika pridobitev za to lepo gor- sko vasico. Omenim naj še, da je graščina v raz- padu, prav tako hlevi, kjer je bila včasih lepa živina. Tudi kmetijsko posestvo, katerega upravlja Kmetij- ska zadruga, je zanemar- jeno. Pravijo, da se ne splača obdelovati, ker ni donosno, širjani pa pra- vijo, da to ni res, saj je zemlja lepa in donosna. Predlagajo, naj KZ zem- ljišče razdeli med kmete, ki ga bodo radi obdelo- vali. Pereč problem je tu- di obnova vodovoda na Vili, kjer so cevi dotra- jale in so potrebne nove, saj bo kmalu tudi vode primanjkovalo. SZDL in Stanovanjsko podjetje Laško sta pred dvema letoma sprožila vprašanje stanovanjske stiske. Odločili smo se za gradnjo osemstanovanj- skega bloka pri oljarni. Tudi tu smo zakasnili. Po zadri jih podatkih je tova- riš Kopač obljubil, da bo- do načrti kmalu gotovi, izvajalec del pa bo Sploš- no gradbeno podjetje Hrastnik. S tem bomo ublažili stanovanjsko sti- sko, ne je pa tudi rešili. Potrebno bo še precej tru- da, da se bodo zagotovili boljši stanovanjski pogoji delovnemu človeku. Precej gost promet je na cesti med Hrastnikom in Zidanim mostom. Pre- bivalci so tudi sprožili ak- cijo, da se asfaltira cesta vsaj skozi naselja, saj se v prahu dobesedno dušijo. Prav tako tudd oni niso uspeli, kot mi na Vili ne, saj je to cesta, ki je v pristojnosti republiškega cestnega sklada, ti pa, kot pravijo, nimajo denarja. Krajevna skupnost prav gotovo ne bo mogla sama rešiti vseh problemov, za- to bo potrebna širša druž- bena pomoč. Ni dovolj ix)trebe samo povedati, treba je tudi poiskati na- čin, kako rešiti te prob- leme. Menim takole: pri- hodnje leto se bo iztekel samoprispevek, katerega tudi občani naše krajev- ne skupnosti plačujemo za šole v Radečah. Potem bo treba misliti na samo- prispevek za rešitev že nakazanih problemov v krajevni skupnosti Zidani most. To poudarjam za- to, ker se slišijo govorice, da bi samoprispevek po- daljšali. Predlagam, da občinska skupščina končno poda mnenje in rešitev za re- gulacijo Savinje, kot je bilo obljubljeno. Za to bi se morali zavzeti tudi de- legati krajevne skupnosti in skupaj z občino najti sredstva. Sola, oziroma pouk naj bi bil v Zidanem mostu ukinjen še v jeseni, zato predlagam, naj se odpre dislocirani obrat, kot smo se pred dvema letoma do- govorili na zboru občanov. To misel je podprl tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje. LUDVIK SKRUBA Druga nagrada 20. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 7. APRIL Prazaiujemo ga vsako leto na dan oblet- nice, ko je generalna skupščina združenih narodov 7. aprila 1948 potrdila statut sve- tovne zdravstjvene organizacije. S tem je ta organizacija postala agencija združenih narodov. Za svoj cilj si je postavila nače- lo: »dvigniti vse narode na najvišjo možno zdravstveno stopnjo«. 2e pred stopetdesetimi leti so narodi spoznali, da velika mednarodna zdravst?ve- na vprašanja lahko rešujejo le v sodelova- nju in sporazumevanju med prizadetimi državami. Med pomembna takšna sodelo- vanja sodijo: — Mednarodni zdravstveni svet, ki je bil ustanovljen 1839. leta v Carigradu zaradi varstva- državnih meja pred kugo in ko- lero. — Mednarodna zdravstvena konferenca v Parizu (leta 1851), ki je uredila mednarod- no sodelovanje pri preprečevanju nalezlji- vih bolezni in pripravila mednarodni dogo- vor o karanteni (o ravnanju s potniki in blagom, ki so okuženi z nevarnimi bole- zenskimi klicami ali prihajajo z okuženih področij). — Mednarodna organizacija Rdečega kri- ža je bila ustanovljena 1863. leta in po nje- nih prizadevanjih je bila naslednje leto sklenjena ženevska »konvencija za izbolj- šanje usode ranjenih vojakov v armadah na bojišču«. — Zdravstvena organizacija Društva na- rodov je bila ustanovljena leta 1921 in je uspešno delovala med obema vojnama. — Med drugo svetovno vojno je bil v okviru agencije za pomoč civilnemu pre- bivalstvu (UNRRA) decembra 1943 ustanov- ljen zdravstveni oddelek. Za ustanovitev sveto-^e zdravstvene organizacije so se do- govorili na svetovni zdravstveni konferenci leta 1946 v New Yorku. Ob ustanovitvi je imela 26 članic, v letu 1962 že 118 članic, sedaj so v njej včlanjene skoraj vse sa- mostojne države. Sedež svetovne zdravstvene organizacije je v ženevi v Švici, za neposredno oprav- ljanje nalog je bilo ustanovljenih šest ob- močnih organizacij za Afriko, Ameriko, Evropo, Vzhodno Sredozemlje, Jugovzhod- no Azijo in Zahodni Pacifik. Med osnovne naloge te organizacije so- dijo: — pomoč zdravstveni službi posameznih dežel, posebno dežel v raaroju, — izobraževanje zdravstvenih delavcev, — ukrepanje proti glavnim boleznim (ma- larija, tuberkuloza, kolera, koze, tifus, rak, obolenja srca in žil, otroška paraliza, du- ševne bolezni). — izboljšanje preskrbe z vodo in ure- jevanje naselij, — ugotavljanje in obveščanje vseh de- žeo o pojavljanju epidemij nalezljivih bo- lezni. — zdravstvena statistika in raziskave na I>odročju zdravstva. Svetovne dneve zdravja praznujemo od leta 1950 naprej. Za vsakega je bilo dolo- čeno geslo, ki je obravnavalo eno od po- membnih socialno-zdravstvenih vprašanj. Letošnje praznovanje ima geslo »koze pred dokončnim izkoreninjenjem«. Koze so bile velko stoletij najbolj nevar- na nalezljiva bolezen, ki se je stalno po- javljala na nekaterih področjih Azije in Afrike. Zaradi tega je bilo geslo svetovnega dneva zdravja za leto 1965 »koze stalno og- rožajo«. V zadnjih desetih letih je uspelo to bolezen omejiti, tako da se sedaj pojav- lja samo še v Etiopiji, Indiji in Bangladešu. Zadnja obolenja za kozami v Evropi so bila v naši državi ob epidemiji leta 1972. Ta velik mednarodni zdravstveni uspeh so omogošili predvsem naslednji ukrepi: — spremljanje pojavov te bolezni in iz- vajanje strogih ukrepov za preprečitev širjenja, — izboljšano cepivo, boljši načini cep- ljenja in redno opravljanje cepljenj prebi- valcev, — sodelovanje vseh dežel sveta pri iz- vajanju dogovorjenih nalog ob istočasnem dviganju zdravstvene prosvetljenosti ljudi. Naš prispevek k proslavam sve- tovnega dneva zdravja naj bo nenehna skrb za svoje zdravje in zdravje svojih družin, zdrav način življenja in skrb za zdravo in urejeno okolje, v katerem ži- vimo. Dr. FRANC PLANINŠEK ALEKSEJ SURKOV Prevod: Jurij Roj s Umolknila je, se aravnala in videti je bilo, kakor da je postala mlajša. — Pa saj ne odhajate za vedno? Saj se boste vendar vrnili? če se ne boste vrnili, vas bodo preklele matere, zemlja vas ne bo hotela sprejeti vase, ko boste umrli. Stala je pred mano v temini veže zravnana in srdita, a s svojim telesom je varovala vnuka pred nevidnim sov- ražnikom. In zazdelo se je, kakor da se je Rusija dvignila pokonci nad pogo- rišči in ožgano zemljo, vsa srdita, vsa oblastna. Vzel sem v svoje roke raz- pokcmo in žuljavo dlan Marine Vasi- Ijevne in se je dotaknil s svojimi ustni- cami. Starka se je omehčala. S svo- jimi dlanmi je stisnila moje sence in me je poljubila na čelo s trikratnim poljubom. — Nemirni človek si ti. Nemimi ljudje težko živijo na svetu. Zakaj si sprejel v svoje srce mojo starinsko bolečino? Ali nimaš svoje dovolj? V dušeči poletni noči tistega ne- srečnega julija se mi je pripetilo, da sem prenočil v majhnem stepskem mestecu, ki je bilo svoje dni kozaška vas. Dali so mi ležišče v stanovanjii žene mestnega zdravnika Jevdokije Ni- kolajevne N. Komaj sem prestopil prag, komaj sem pogledal v oči osam- ljeni, priletni ženi, vrženi v puščob- nost siromašnega stanovaitja, sem že razumel, da ne bo spanja v tej noči. Tako je tudi bilo. Samo od sebe se je privolilo to, kar vznemirja ljudi povsod: v Tambovu, Kazanu, Jaroslav- Iju, pri Voronežu in v Sibiriji, oddalje- ni Od fronte. Gospodinja je ugasnila luč in na široko odprla okna. Iz sa- dovnjaka je prinesel veter nočni hlad. Sveži veter je odnesel zaspanost. Raz- govor se je zavlekel do svitanja. Iz temne, dušeče zadonske noči je vsta la predme še ena boleča materinsk-i usoda. S preprostimi besedami je poveda- la Jevdokija Nikolajevna svojo zamo- tano življenjsko usodo, živela sta na svetu mirna človeka — rajonski zdrav- nik in žena. Na noge sta postavila sina in hčer. Mož Je bil komunist iz vrste resnicoljubov in iskalcev resnice. Z ra- jonskim načelstvom je težko shajal. Tako se je postaral v večnih preme stitvah. Prišla je vojna in preobrnila ves na čin življenja. Stna poročnika so ubih tik ob meji v prvih bojih. Mož je prve dni odšel kot prostovoljec in ne- kje na jugu dela v evakuacijski bol- nišnici. Hčerka, kt je komaj končala desetletko, je odšla za medicinsko ses tro. Osirotela mati lahko samo še ure in ure tisočkrat prebira pisma ter gle- da na fotografije svojih družinskih članov. S svojim ruskim srcem je začuti- la Jevdokija Nikolajevna, da je vojna beda prišla čisto blizu. Ta je povzro- čila, da ni bilo več življenje podobno življenju. Pred m&no sedi na stolu Jev- dokinja Nikolajevna, v temi je nevidna, z zahtevnim tn nemirnim glasom spra- šuje: — Prav .. Fo vem . .. Moj mož je-ravno takšen, kot ste vi... Povejte pa mi vendarle, »ga bodo zadrža- li?.. . Ne mislite st, da se bojim smrti. Hujša od smrti je bila izguba sina, a sem le vzdržala, ni me zlomilo. S svojo usodo moram urediti pred smr- tjo. Od tod ne smem oditi. Imam sla- bo srce. Po desetem kilometru se bom zvrnila v obcestni jarek. Sicer pa, za- kaj naj odidem? Z »njim« ne morem živeti. »On« je mojega sina ubil. »On« je mojo družino razmetal po svetu. Pa vi sami morete razumeti, kako naj se »mu« prilagodim jaz, Rusinja? Kaj mi še preostane? Naj se vržem v Ho- per? V nočeh brez sna sem si izmislila to stvar: če bodo prišli Nemci v me- sto, bom poklicala oficirje, naj pride- jo stanovat k meni Hišica je čista in udobna, mislim, da jim ho všeč. Do njih bom pozorna. Pod noge jim bom pogrnila preprogo. Postelje bom po- stlala s svežim perilom. Mizo bom po- grnila praznično. Ko se je vojna zače- la, sem kupila iz ženske previdnosti pet lirov vodke in jih zakopala na vr- tu pod jablano. Mislila sem si, da bom pripravila pirovanje, ko se bodo moji vojaki po končani vojni vrnili pod do- mači krov. Izkopala bom to vodko kljub svoji pelinastogrenki bolečini. Po- stavila jo bom na mizo — pijte, nepo- vabljeni gosti, to je ruska pogostitev! Z gnjatjo jih bom nasitila, s svežimi kumaricami, z ruskimi pirožki. Pravi- jo, da so pohlepni na ruske jedi in vodko. Najedli se bodo do sitega, napili do pijanosti, potem Jih bom spravila spat. s svojimi rokami jim bom sezu- la škornje, -slekla nemške plašče. Ko bodo začeli smrčati, bom odšla v shrambo, tam stoji velika kanta s petro- lejem. Predvčerajšnjim sem v vse kote postavila konopno predivo. S petro- lejem bom polila predivo, potem pa — grejte se nepovabljeni gostje pri rus- kem ognju ... Potem pa se naj zgo- di.... Iz teme pred svitanjem, ki se je vedno bolj redčila, je gledalo vame dvoje velikih sivih oči. Prepričal sem se, da bo, če bo prišlo tako daleč. Jei> dokija Nikolajevna vse tako naredila, kot si je zamislila. V smrt bo odšla odločno in neustrašno. Oditi v smrt po cesti, steptani s tujimi nogami, je za srce lažje .. Na visokem gozdnem bregu zgor- nje Volge pred ruskim mestom Ržo- vom, plapolajočim kot sveča v zlati severni jeseni, sem se spomnil vaših obrazov, ruske vojaške matere — Ma- rine Vasiljevne in Jevdokije Nikola jevne. Spomnil sem se tudi tebe, bor- ka Marusja, ter tvoje drobč-kane hčer kice. Povedal sem o vas tovarišem borcem, ki stoje y okopih nad Volgo Poslušali so me in obraz jim je vztrc- petal. Videl sem, kako so njihove roke stisnile hladno jeklo avtomatov. Zapomnili so si tvoje navodilo. Ma- rina Vasiljevna. Vrnili se bomo in vse poplačali, za vse bomo obračunali. Iz močvirne vlage severnega gozda terinsko bridkostjo, pred vašo viteško se klanjamo do zemlje pred vašo ma možatostjo, pred vašim materinskim srcem. S svojimi ustnicami se dotika mo zemlje, po kateri je stopala vaša noga. Vaše materinske solze žgejo sr ce in ne dovolijo zaspati... Operativna armada Rajon Ržova September 1942. letn ftt. 14 — 10- april 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 »Ujče, kam pa jahaš,« ga je ogovorila z zvonkim otro- škim glasom. »Rajši ostani doma, da te ne ujamejo hudi Turki. Pojdi z mano na vrt k mamici.« »Marajo Turki zame!« ji je odvrnil vitez Ahac veselo. »Nisem tako lep. In kje so še Turki! Zdaj še doma štruk- lje kuhajo! Le pridkana bodi! Pa zbogom!« In požgečkal je svojega konja z ostrogama. Toda Žolt- ko je bil pameten in preudaren kopitar. Ljubil je zmer- nost in zložno življenje, sovražil pa je nepotrebno poskoč- nost in objestno vihravost- Lepo počasi, skoraj svečano je nesel svojega gospoda od tod. Pri velikih grajskih vratih se je pokazal vratar Mate Hudak, majhen pa širok možak z debelimi čeljustmi in kratkim, krivim nosom. Ob levem boku so mu viseli težki ključi, spredaj pa mu je nihal zavit rog na dolgem jerme- nu. Svoj vratarski buzdovan, ovit z usnjem in obit z žeb- lji, je naslonil na zid in hitel odpirat. Ječe so se razmak- nila močna železna vrata. Ropotaje in škripaje se je spu- stil vzdižni most na zarjavelih verigah čez grajski jarek in odropotal za jezdecem zopet kvišku. Vitez Ahac se je pogovarjal s sokolom. Slaba pot je vodila ob Kolpi proti vodi jugozahodno malone vedno skozi bukovje. Tišina je bila v drevju in grmovju, molčal je gozd kakor začaran. Nenadoma pa je jel Juretov konj nemirno striči z uše- si in širiti nozdrvi. Izza velike skale, ponekod obrasle z zelenim mahom, se je zasvetilo dvoje strastnih oči v razo- ranem rjavem obrazu. Hkrati sta se jela ustavljati oba konja in plaho vohala po zraku. Sarec se je poskušal povzpeli na zadnjih nogah. Sokol je razburjen mahal s krili. »Kaj pa je,« je vprašal vitez Ahac nekoliko nemiren. »Ciganka!« »Kaj?« »Ciganka! Ciganka!«, je ponavljal Jure. »Beži no, beži!« je ugovarjal vitez Ahac. »Jaz nisem vi- ^el žive duše. Morda je bila lisica ali druga zver.« »Bila je stara ciganka!« je trdil Jure z vso odločnostjo. »Videl sem jo prav dobro, četudi le za trenutek. Rdeče in rumeno pisano ruto je imela na umazani sajasti glavi in razkuštrani lasje so ji viseli po prsih. Kako so se ji bliska- le hinavske oči! In ko bi trenil, je izginila v goščavi.« 2. Frauensteinerjev grad je stal na strmem bredu blizu Kolpe. Mrtvo in pusto je bilo vse tukaj naokoli kakor bi- vališče ukletih duhov. Mračni grad sta varovala dva debela stolpa na zahodu, drugod pa trdne zidine in zelo strmi obronki. Tu ni bilo treba ne mostu ne jarka. Počasneje sta stopala konja navkreber. Za zidom je za- lajal pes. V lini nad vrati se je pokazala zaspana debela glava. Zaškripal je ključ in zaropotal zapah. Hlapec je od- prl težka železna vrata in zapodil umazanega lajavega psa. Skozi vlažen dolg obok sta jahala jezdeca na zanemrjeno dvorišče. »Pa je res kaj čedno in prijetno tukaj,« si je mislil vitez Ahac Doljanski, ko je zlezel s konja in ga prepustil Juretu. »Pometajo menda le o veliki noči.« Po hodniku je s kratkimi koraki prihitel suh možak srednje postave v zeleno in rumeno progasti opravi na dvorišče, pozdravljal gosta in starega zruinca. Vitez Hans Frauensteiner je bil nekoliko staftjši od Ahaca. Trde nepremične poteze njegovega upadlega lisič- jega obraza so bile kakor oledenele in okamenele. Sivka- ste sovje oči med mežavima vekama so mu begale neza- upno, prežeče naokoli in čudno nasprotovale potuhnjeni ponižnosti in krotkosti njegovega vedenja. Levo lice je kazi- la velika deča brazgotina grdo zaceljene rane. Kakor raz- kuštrani lasje, tako so bili tudi dolgi brki in redka kozja brada rdeči. »Dobrodošel, dragi prijatelj Doljanski!« je pozdravljal medeno. »Zelo me veseli, da si me zopet enkrat počastil. Prosim, izvoli se potruditi gor v sobo. Postrežem ti z iz- bornim ciprcem.« »Vljudno sprejemam tvojo prijazno ponudbo in te lepo zahvaljujem za spodobni sprejem,« je moško odvrnil vitez Ahac in stopal po stopnicah. V prvi, malone prazni sobici, je privezal sokola pri ok- nu za mrežo, vrgel baret in rokavico na klop, snel ostro- gi in ju sunil v kot. šla sta v obednico. Slike na stenah so bile že hudo obledele. Od stropa so viseli trije železni le- stenci s trnki za sveče. Pri gornji mizi je stal velik, izrez- ljan naslonjač, pokrit z odejo in blazinico. Ta častni sedež je ponudil Frauensteiner gostu in sedel poleg njega na klop. Prišla je stara služkinja Bare, se tiho priklonila, pogr- nila mizo z belim prtom in postavila nanjo kolačev in veliko prest, omočenih z oljem. »Zdaj imaš steklena okna,« je opazil vitez Ahac. »Ko sem bil poslednjikrat tukaj, so bila shmo platnena. Dobro se ti godi, stari lisjak, kajne?« »Tako, tako,« je odgovoril Frauensteiner in umikal po- gled. »Za moje mladosti je bilo vse bolje.« Bare je prinesla vode in umetno vezeno otiračo, da si je gost umil in osušil roke. Potem je postavila velik ba- kren vrč vina v hladilno vedrico. Mlajša dekla Kate pa je dala pred oba gospoda kositrne krožnike in dve majol- ki. »Prav si povedal!« je dejal vitez Ahac, »včasih je bilo vse bolje. Naš stari grof Blagaj nam pripoveduje večkrat, kako poceni je bilo vse v starih časih. Ko se je leta 1432 nekaj časa mudil v Ljubljani, je bil celo v tem dragem mestu mernik pšenice po šest, sedem soldov. Jajc -je bilo po dvanajst za en sold ali krajcar! Tovor najboljšega vi- pavskega vina, kar ga je mogel nositi konj, je veljal tri- Ta trenutek je vstopila aSlda, plemenita Frauensteiner- deset grošev ali en tolar.« jeva. Oglenočmi, lahno kodravi lasje s temnomodrim le- skom so ji obrobljali ponosno čelo; zadaj so bili spleteni v dolgo kito. Na glavi se je svetil rdečes^vilen šapelj z zla- timi motvozi. Izza gostih trepalnic so žarele velike črne oči. Lep bi bil ta bledi, duhoviti obraz, da ga niso kazile ošabne, posmehljive ustne in prekrepki podbradek. Oblič- je, vrat, roke so bile bele ko hermelin. Temnordeče krilo iz finega angleškega sukna z zelo širokimi rokavi je bilo nad prsmi globoko izrezano in kazalo rožnatobelo spodnjo opravo. Usnjati pas so krasili biseri in srebrne arabeske; med prsmi ga je zapenjala široka zlata zapona. Levi poči- laket je oklepala zavita srebrna zapestnica s kačjima gla- vama^ 22. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 ZA MLADE POSTAVE Pomlad prinaša s sabo sonce, lepe dni in veselo razpoloženje, ob- enem pa je pomlad čas prijetnih sprehodov, izletov in prvih piknikov v naravi. Moda pravi ,da moramo biti na takšnih izletih oblečene šport- no in udobno, sicer pa to tudi same vemo, saf se najbolj sproščeno počutimo ravno v praktičnih oblačilih. To pa so prav gotovo dolge hlače, pa naj boc&o na vrhu ali na dnu modne lestvice. No, letošnja pomlad jih bo spet kar rada videla, še posebno, če bodo sešite iz pri- ljubljenih bombažnih materialen — rebrastega žameta ali jeansa. Ukro- jene so kar se da udobno, široko in ohlapno; zato pa so v pasu stis- njene s širokim pasom. Veliko je tudi žepov; spredaj ali zadaj, našitih ali všitih. Hlače bomo dopolnile z modnimi majicami ali športnimi bluzami. STRES IN - KONTINENCA Vprašanje: Zaskrbljena sem zaradi ponižane maternice, pri smehu, kašlju, kihanju ali težjem delu mi nehote od- teka voda. — Obupana Savinjčanka Odgovarja dr, Milan Bekčič: Neho- teno odtekanje seča iz mehurja — in- kontinenca, je majhno področje na ši- rokem polju medicine, ki pa ženem dela hude težave. Znanstveno raizsko- vanje tega problema je žene rešilo te nevšečnosti, ki pa sicer ni fatalna, je pa zelo neprijetna. Neželeno odtekanje seča je lahko kompletno; iz -mehurja gre vsaka kap- ljica zaradi fistule na mehurju ali pa razvojnih anomalij. Pri lažni inkonti- nenci se prazni mehur zaradi prenapol- njenosti s sečom. Ta pojav vidimo pri bulah na vratu maternice. In še ena oblika, pri kateri je žena navadno kon- tinentna, ko se zaradi prepočasnosti mehur deloma ali popolnoma izprazni. Na splošno jI pri ženah najpogostejša stres inkontinenca — neželeno odte- kanje seča pri kašljanju, smehu, tež- jem delu. Nimam namena opisovati anatomije in fiziologije mehurja, vendar je zelo pomembno spoznanje, da mehur drži mišičje medeničnega dna, seč v mehur- ju pa ima hidrostatični pritisk, ki je vedno' nekoliko manjši kot pritisk v sečni cevi. Ženi začne nehote uhajati voda, če pride do sprememb v mišičju in elastičnosti sečne cevi. Problem je sedaj dovolj jasen, teh- nika zdravljenja je samo operativna, na ginekološkem oddelku vam bodo naredili plastično operacijo na mehur- ju in vas rešili te nevšečnosti. V zadnjem NT je pri tiskanju na- stala napaka v zadnjem stavku pred- zadnjega odstavka, ki se glasi pravilno takole: še najneugodnejši je potek po- roda pri medeničnih vstavah in prečni legi. SLUŽBA IN DOM Sem pMDročena, imam sinova med desetim in štirinajstim letom ter mo- ža. Imamo svoj dom, saj oba z možem dobro zasluživa. Prav zato nisem pu- stila službe, ko sta bila otroka majhna in sem imela dobro gospodinjsko po- močnico. Lani nas je zapustila, ker si je ustvarila družino. Vedela, sem, da bo hudo in iskala sem drugo. Nisem jo našla. Hotela sem že pustiti službo, a je mož menil, da sta otroka dovolj velika, da je gospodinjstvo sodobno urejeno in mehanizirano in da bomo še vedno živeli v urejenem domu, če bomo vsi poprijeli in vsi pospravljali za seboj. Pogovorili smo se in določili vsakemu njegove dolžnosti (največ jih je ostalo meni). Praksa je čez nekaj tednov pokazala, da se dogovorjenega dela ne držimo. Podoba našega doma, za katerega smo si toliko prizadevali, je zdaj takšna: v predsobi kupi ne- očiščenih čevljev, preprogam se več ne pozna vzorec, v fantovski sobi nered z zmečkanim perilom pod kavčem, v garaži ropotarnica, na vrtu opustoše- nje, hišna gospodinja pa na robu iz- črpanosti in histerije. Imate recept? JANA DRAGA JANA, imam: pozabite na histerijo, pozabite na to, da imate živce. Ne posegajte na delovna območja drugih družinskih članov in se tolažite s tem, da se visok kup sesuje sam od sebe. Ko bosta fanta ugotovila, da sta že dvakrat za- mudila šolo ali izlet zato, ker nista našla perila, jima bo prišlo »pod ko- žo«. Tudi oče bo zaropotal, če bo opa- zil, da mora obuti blatne čevlje. Pred preprogo zamižite, gostov pa nekaj tednov ne vabite. Ne učim vas lepo, higienično pa še manj, a nošene srajce naj ostanejo kar pod posteljo. Brez kriz, jeze in joka seveda ne bo šlo, vendar vztrajajte in povejte, da ne boste šli na družinski izlet, če točke dogovora ne bodo izpolnjene. Naj se enkrat navadijo, da ne bedi nad njimi vedno in povsod še par utrujenih, po- pustljivih rok! NATAŠA MANJŠI OD MENE Prijateljsko sem se navezala na ko- lega v službi. Nekaj let je starejši od mene, ni poročen, niti nima dekleta. Naju povezuje zelo dobro m iskreno prijateljstvo, ki mi je omogočilo, da sem ga glob je spoznala. Cenim ga in povem vam, da se ne bi branila, če bi mi povedal, da me ima rad. Toda on tega ne bo storil! To vem! Strašen kompleks ima, da je majhen, jaz sem približno pet centimetrov od njega višja. Slutim, da on misli o meni prav tako, kot jaz o njem, da se tudi v njem plete nekaj več kot prijateljstvo, toda zaradi svojega kompleksa molči. Prva pa tudi ne morem spregovoriti, ali ne? FRAN<3KA DRAGA FRANCKA, Moral bo spregovoriti, če čuti tako kot vi. Na svetu so stvari, ki jih par centimetrov gor ali dol ne more pre- prečiti. Vi jih lahko pospešite, če se poskušate zmanjšati. Obujte čevlje s tankimi podplati, odločite se za meli- ko in padajočo pričesko. Ce imate kakšen kilogramček preveč, izkoristite pomlad za to, da se ga boste znebili. Vaš prijatelj bo opazil, da ste se spre- menili in vprašal se bo, za koga. če ne bo uganil, mu lahko namignete. Saj tak namig še ni ženitna ponudba! §t. 14 — 10. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 KOMENTAR POSONCUDEZ Prejšnji teden smo navdušeno pisali o prvih spom- ladanskih uspehih celjskih športnikov, še posebej ro- kometašev in nogometašev, ki so osvojili preveč dra- gocene točke na tujem igrišču. Kljub temu, da je april in da zaradi tega nismo ne vem kako vražever- ni, pa je za soncem prišel dež. Kar poglejmo. Rokometaši so si v ogorčeni borbi za prvo mesto doma dovolili takšen spodrsljajček, ki jih lahko stane, da tudi v prihodnjem letu ne bodo nastopali v prvi zvezni ligi. Doma so gostili Split, ki so ga lani na lojegovem igrišču povsem gladko odpra- vili, tokrat ■ pa so morali pred domačimi ljubitelji ro- kometa reševati remi. Točko so sicer osvojili, vendar so zaradi tega prepustili vodilno mesto Mehaniki iz Metkovičev. To pa ni vse. Puške še ni treba vreči v koruzo, kajti tudi drugi bodo imeli svoje slabe trenut- ke. Vendar rešitev ni v tem, ampak v lastni skupni volji po dosegi cilja, ki bi bil največja nagrada za ves trud v letu, ko proslavljamo tridesetletnico orga- niziranega igranja rokometa v Celju in Sloveniji ter (verjemite!) celo v Jugoslaviji. Zato naša želja: vsa- ka tekma je tekma za sebe, vsaka po svoje atraktiv- na in odločilna. Držimo pesti, da boste celjski roko- metaši poskušali v Zenici to soboto povrniti tisto, kar ste prejšnjo izgubili doma. Težko bo, vendar posku- šajte! Ce se boste borili, je to že veliko. Zaupamo vam in z vami smo! Nogometaši so nas malo razočarali. Prvič, ker so izgubili »pike« zaradi bonov za hrano, ki so jih dali igralcem (verjetno to ni tako hudo kršenje amater- skih pravil, kajti drugi delajo še hujše!) drugič, ker so dovolili po dobri igri v prvem polčasu prepustiti zmago Muri. Sicer pa velja isto, kot za rokometaše: vztrajajte, kajti v tem je čar amaterskega športa. Hud in neprijeten poraz so tudi doživele odbojka- rice Gaberja v Mariboru in imajo zdaj samo še te- oretične možnosti za naslov republiškega prvaka, s po- razom pa so star tali tudi hokejisti na travi. Pa ne samo s porazom, ampak tudi z bojaznijo, da bodo slej ko prej morali zaradi neurejenega statusa finan- ciranja vreči palice v kot. Kakorkoli že bi bilo to škoda, če že zaradi kvalitete ne, pa vsaj zazadi ig- ranja večje skupine, ki tako preživlja prosti čas. Vsaj delček zime bodo še v teh dneh okusili smu- čarji, ki kar tekmujejo, kdo bo pripravil več tekmo- vanj in tako vsaj delno zakrpal vrzel, ki je bila v pravih zimskih mesecih. Zato je še toliko bolj radost- na vest, da je Andreja Jezernik, članica Izletnika Ce- lje, osvojila naslov mladinske prvakinje Slovenije in tako vsaj en pravi »skalp« prinesla v riznico priznanj celjskih smučarjev. V teku so tudi številna šolska tekmovanja, ki so izredno dobro obiskana in dajejo tudi nove talente, na prve množične akcije pa se pripravljajo tudi pri zvezi za rekreacijo. Zdaj prihajajo tisti meseci, ko bomo začeli hoditi v naravo ali teči ali kolesariti. To- rej že zdaj z občasnimi treningi skrbimo za kondici- jo, da bomo kasneje lažje opravili trimovske akcije. želje ob koncu: prihodnji športni vikend naj bo tudi v znamenju aprilskega vremena, kajti če je p>o soncu dež, potem je po dežju sonce. Torej bi tokrat morale celjske ekipe zmagovati in prinesti domov dra- gocene točke za čimboljšo uvrstitev na lestvici. TONE VRABL KARATE V CELJU Za tiste, ki poznajo stari japonski borilni šport karate, pomeni to nekaj več, je sko- raj kot poezija, vsaj tako pravijo. Glede na to, da ima karate v Celju že tradicjo in da se okoli dvesto ljudi uk- varja s tem športom, o kate- rem sicer malo ali skoraj nič ne pišemo, smo se tokrat od- ločili, da na našo športno stran uvrstimo sestavek ali bolje povedano intervju, ki ga je z Rudijem Jakhlom za- pisal Milenko Strašek Navada je, da vprašanega najprej predstavimo? »Rudi Jakhel, Celjan, študi- ral arhitekturo in seveda do- šturiral, postdiplomski študij za doktorat v Aachnu z izde- lavo disertacije še letos, nek- danji državni reprezentant (1971) ter bivši viceprvak Jugoslavije (1971). V Nemčiji bil predavatelj karate j a na institutu za telesno vzgojo član vrhovnega sodniškega zbora za karate v ZRN in posebni svetovalec zvezne teh- niške komisije za karate (tu- di v ZRN), mojster karateja 3. DAN, predvsem pa navdu- šen ljubitelj tega plemenitega športa.« Karate klub v Celju obstaja že od marca 1969. V tem ča. su je bil naš sogovornik v Nemčiji, kjer se je aktivno ukvarjal s karatejem, kot lahko razberemo že iz osnov- nih podatkov. Ko se je vrnil v C^lje, so odprli klub, čez nekaj mesecev pa ga je po sili razmer prevzel Rudi J^- hel. Takrat so bili še vezani na Budokai center v Zagrebu. V tej organizaciji je klub o- stal do lani, ko je celjski karate klub začel z uresniče- vanjem iniciative za ustano- vitev skupnosti za razvoj ju- goslovanskega karateja AIKI- DU in ju-juca (džiu-džica) v SRS—JUGOKAI. Ta organiza- cijski preobrat je vezan pred. vsem na vrnitev Rudija Jak- hla, nekdanjega trenerja klu- ba. Kolikor je znano, tovrstne literature v Jugoslaviji skoraj ni. Odkod si zajemal znanje, ki si ga i>otem posredoval na- prej? »Intenzivno sem se spoznal s karatejem preko literature v Nemčiji. Povedati moram, da se nisem nikoli namera- val ukvarjati s karatejem ta- ko intenzivno kot sedaj. Pr- votno sem težil za tem, da si izpopolnim telo kot orožje. Takozvana mestna družba na zahodu to postavlja že kot nujo. Hkrati pa se v karate- ju skrivajo čudovite možno- sti, ki jih poznane karate šole ne izkoriščajo dovolj, po drugi strani pa zaradi te- ga, ker ima karate izreden psihološki efekt, o katerem bi spregovoril drugič.« Bi morda nekoliko več spregovorila o tvojem seda- njem delu na področju, o ka- terem govoriva? »Trenutno sem trener klu- ba, predsednika namreč ni- mamo, kar je naš glavni problem. V klubu je okoli sedemdeset aktivnih članov, medtem ko št^je članstvo okoli dvesto ljudi. Ko sem se vrnil iz Nemči- je, je bil karate klub v kriz- ni situaciji, ki je bila posle- dica nemogočih razmer v ju- goslovanskem karateju. Povedal sem že, da smo ustanovili našo skupnost, ki se je strokovno osamosvoji- la od obstoječih avtoritet v Jugoslaviji. To je za Celje seveda velik korak. Naše os- novno delo je razvijanje last- ne borilne tehnike, ki bo za- gotavljala tako množičnost kot tudi vrhunske športne rezultate. Na drugi strani pa mora omogočiti uspešno, lah- ko osvojljivo sintezo boril- nih panog karateja, aikida in ju jutsa, kar je največje- ga pomena predvsem za na- mene splošnega ljudskega od- pora. Ta tehnika se je poka- zala za zalo uspešno.« Ideja o vključitvi karate kluba in njegove dejavnosti v koncept splošnega ljudske- ga odpora je vsekakor izred- no pozitivna, sicer pa smo se z Rudijem Jakhlom že do- govorili, da nam bo o tem športu povedal nekaj več na- prej v nadaljevanjih. Tako bomo utegnili spoznati kara- te še z drugih vidikov in ne le kot šport, ki zna biti od sile nevaren. MILENKO STRAŠEK IZ DELA ŠŠD ODLIČNI VELENJCANI Na področnem prvenstvu pio- nirjev in pionirk ŠŠD celjske re- gije, ki jc bilo vzorno organizira- no v strelskem domu SD Kovi- nar v Storah. so vsa odličja tako med ekipami in posamezniki po- brali mladi VelenjCani. Vse kaže, da v tem mestu vzorno skrbe vsi dejavniki za razvoj strelstva med pionirji In pionirkami. Ob takšnem uspehu velja mladim Ve- lenjčanom izreči le priznanje in čestitke z željo, da bi tudi na republiškem prvenstvu kar naj- bolje uspeli. Pionirji — 1. ŠŠD LIGNIT (Ve) 740. 2. ŠŠD Mladost (La) 678, 3. ŠŠD Store 666, 4. ŠŠD Hudinja 617, 5. .ŠŠD Dravinja (SI. K.) 612, 6. Š.ŠD Ponikva .581. 7. ŠŠD Mozirje 550 in 8. Žalec 415 kro- gov. Posamezniki — 1. Petek 161. 2. Tnnkaus 160, 3. Jazbinšek 1.58 (vsi Ve), 4. Brun.šek (La) 156, 5. Mastnak (Št) 156. Pionirke — 1. ŠŠD LIGNIT (Ve) 684 , 2. Ponikva 500, 3. Što- re 397, 4. Ljubno 390, 5. Žalec 336 in 6. ŠŠD F. SKOK (Ce) 210 krogov. Posameznice — 1. Trin. kaus 148, 2. Ramšak 148. 3. Ve- ler (vse Ve) 136, 4. Arh (Po) 130, 5. .lurovič (Ve) 12«. Nastopilo je nad 80 strelcev iz vseh občin z izjemo šmarske. V PONIKVI KOT CEBELICE Š.ŠD na Oš Ponikva pri Celju šteje nad 150 aktivnega članstva. Čeprav je šola brez telovadnice in ima na voljo le skromno te- lovadišče je ŠŠD razvilo ob pri- zadevni mentorici učiteljici Ireni GabrSkovi bogate oblike dela s pestro vzgojno vsebino. Na prvo mesto velja postaviti planince. kar 100 po številu, ki vneto ho- dijo v gore. Za seboj imajo v zadnjih mesecih vzpone na Tri- glav, Radulio, Kamniške Alpe, Uršljo, Smrckovec. Izredno vne- to vadijo in tekmujejo med se- boj tudii v rokometu, košarki, namiznem tenisu, folklori, nogo- metu, šahu, strelstvu in kolesar- stvu. V tem kraju .so tudi na- vdušeni za atletiko, saj imajo v Ponikvi dobre tekače v krosih. Najboljši v občini pa so v nogo- metu in namiznem tenisu, pa tu- di v šahu so ml. pionirke naj- boljše v občini. Tudi smučajo ra- di, žal pa že dve leti ni bilo v domačem kraju pogojev za vad- bo. Le 5 strokovnih delavcev skr- bi za napredek v ŠŠD — 2 Iz vrst prosvetnih delavcev in trije zunanji sodelavci. Vsi z nestrp- nostjo pričakujejo novo šolo in z njo moderno telovadnico. S pri- dobitvijo telovadnice pa v Ponik- vi obljubljajo, da se bodo s svo- jim delom in rezultati v ŠŠD pri- družili najboljšim društvom v cel.jski regiji. K. J. PRVO MOZIRJE! Na občinskem prvenstvu ŠŠD ▼ mozirski občini je v streljanju pri pionirjih zmagalo Mozir.ie pred Gornjim Gradom, Ljubnim in Lučami, pn pionirkah pa Ljub- no pred Mozirjem in Gornjim Gradom. Med posamezniki je bil najboljši Brinjovec (Mo) pred Po- ličnikom (Lu) in Potočnikom (Lj), med posameznicami pa Kosmače- va (Lj) pred Remicovo (Mo). Na- stopilo je nad 40 mladih strel- cev. Na občiruskem prvenstvu ŠŠD v laški občini je nastopilo nad 30 mladih strelcev. Pri pionirjih je zmagalo Laško pred Radečami in Rimskimi toplicami, pri pio- nirkah pa Radeče pred Rimskimi toplicami. RALLY — Tekmovalci AJVID Slavko Šlander Celje so tudi le- tos na avto rallvju na Madžar- skem dosegli velik uspeh. O tem nam je nekaj več povedal vodja celjske ekipe Ivan Terglavčnik, ki je dejal: »Ekipni pokal je po- novno naš. Naša o.semčlanska eki- pa je ponovno osvojila pokal rally Kocszek — Savarija. Enkrat smo že osvojili pokal v trajno la«t, sedaj pa smo istega osvo- jili že drugič in če to ponovi- mo prihodnje leto, bo od 11. rallvjev kar Sest na.ših. Med po- samezniki moramo omeniti iz- vrstnega Draga Fridriha In sovoz- nlco Marijo Fridrih, ki sta v naj- težji kategoriji osvojila premočno prvo mesto. Dobro pa so se še uvrstili — Biderman, Id je bil drugi in Rudi Stopar s četrtim mestom v kategoriji do 850 ccm, dalje Jože Šmerc — Groser (La- ško) druga in Edi Flisar tretji v kategoriji do 1150 ccm.« Omeniti pa moramo, da je na tem tekmovanju sodelovalo več kot 70 tekmovalcev iz Madžarske, Cehoslovaške in Avstri,le ter iz- redno močna ekipa AMD Sloven- ska Bistrica. J. KUZMA SMUČANJE — V organizaciji SK Izletnik Celje je bilo v so- boto in nedeljo na Golteh več smučarskih tekmovanj. Najprej so Se pomerili najmlajši in to cici- bani in cicibanke v veleslalomu kjer Je tekmovanje veljalo za kategorizacijo. Nastopilo jih .le preko 70 iz več kot 20 klu- bov. Pri cicibanih Je zmagal Tomaž Cižmar (Olimpija) 51,45, pri cicibankah pa Andr?ja Le- Bkovšek (Novinar) 54,39. Drugi ®an tekmovanja so se prav tako za kategorizacijo pomerili nil. pionirji in pionirke. Pri ml. pionirkah jc zmagala Meta Jer- man (Olimpija) 50,25 ... 7. Špe. la Jagrič 54,57 ... 16. Nat.-vlija Vrečar (one Izletnik) 59,54 itd. Pri ml. pioniriih je zmagal To- maž Dornik (Olimpija) 49,62 . . . 4. Rado Klakočar (Izletnik) 51,20 Itd. Za obe tekmi velja omeniti, da je na (iolteh deževalo, tekmoval- ce pa Je motila tudi gosta me- gla. Na II. slovenskem tekmovanju kmetijcev v veleslalomu je na- st»>pilo preko 90 tekmovalcev Iz 15 OZD, pod pokroviteljstvom CP Kmečki glas. V skupini do 35 let Je zmagal Dušan Seljak iz Žiri, 4. Janko Potočnik (Hmezad), . . . 8. Vili Ribič, ... 17. Franc Jane (vsi Hmezad), nad 35 let: je zma- gal Franc Plestenjak (KŽK Kranj) ... 3. Vlado Birsa (Hmezad), 4. Milan Žolnir (IH Žalec) itd. Pri ženskah je zmagala .Andreja Pe- CkaJ (Agro. Lj.), 2. Eva Orač, . 4. .Anka Šribar, ... 6. Marija Oc- vlrk (vse Hmezad). Ekipno: 1. Hmezad itd. Zbral: T. TAVČAR SMUČANJE — Na CH)lteh so se pomerili smučarji sestavljene or. panlzacije združenega dela ITC na svojem prvenstvu. V velesla- lomu Je nastopilo preko 60 tek- movalcev. Ekipno so zmagali predstavniki Libele pred Ferrali- tom, Kovinotehno In Klimo. Zmagovalci med posamezniki pa SO: članice — Banko (Libela) 50,0, Delak (Ferralit) 81,5 in Kes.sler (Kovinotehna) 66,0. Mlaj- ši člam: Cerič (Ferralit) 42,0, Rih- ter (Klima) 45,0 in Zupane (Fer- ralit) 48,0. Starejši člani — Tan- šek (Libela) 48,0, MuleJ (Libela) 49,0 in Muzlovič (Kovinotehna) 50,2. Začelo se Je tekmovanje v CNP. Rezultati I. skupine: Kovinar — Ljubno 1:3, .Senovo — Olimp 1:2, Brežice — Papirničar 0:0, Stra- ža — šoštanJ 2:1. Boč — Opekar 1:1 in Pivovar — Celulozar 3:1. II. skupina: Elkroj —• Žalec 1:3, Ponikva — Polzela preloženo in Vransko — Kozje 3:3, Mladinska skupina: Dravinja — ŠoštanJ 1:2, Olimp — Žalec 2:4, Rudar — Šmartno 1:3, Kladivar — Vojnik preloženo in Brežice — Polzela 1:9. T. TAVČAR KEGLJANJE — Mladinci Celja in Hmezada so na letošnjem re- publiškem prvenstvu dosegli iz- reden u.speh. Mladinska ekipa Hmezada je v Trbovljah osvojila prvo mesto, Celjani pa so bili tre. tji. Dekleta so nastopila v Ljub- ljani. Tu ekipnega uspeha ni bi- lo,' pač pa so mi^ posameznica- mi najboljša mesta osvojile pred- stavnice Žalca in Celja. Zmagala Je Privkšova Iz Žalca s 418. keg- Iji, Cel Janka Lubejeva je bila druga 396, Jesičeva (Žalec) če- trta in Rakita (Žalec) peta. Obe sta podrli 387 kegljev. HOKEJ NA TRAVI — Hokeji- sti na travi so štartali v spomla- danskem prvenstvu zvezne lige. V Zagrebu so izgubili proti Concor- diji 0:3. Te dni pa se bo do- končno rešilo vprašanje ali bodo v Celju še sploh gojili ta šport kajti minimalna finančna sred- stva močno hromijo dejavnost te športne zvrsti. i. Kt AMA V VODSTVU ŠENTJUR Celjsko šaliovsko področno ekip- no prvenstvo Je v največjem te- ku. Te dni so odigrali .sedmo ko- lo. Na vrhu tablice je prišlo po- novno do spremembe. Vodstvo so prevzeli šahisti Šentjurja ki so premagali Velenje B 2,5:1.5. Os- tali rezultati 7. kola: Cel.je : Ža- lec B 3:1, Cinkarna : Prebold 2:2. Polzela : .Šempeter B 2:2. Žalec ml. : Nazarje 1:3 in La- ško : Zreče 2,5:1,5. Vrstni red: Šentjur 17. Celje ml. in Velenje B 16,5, I^ško in Žalec B 16, Prebold In Šempeter B 15, Nazarje 14,5 (4), Cinkarna 12,5, Polzela 11, Zreče 10,5 (4) in Žalec ml. 3,5. TURNIR ŽELEZNIC.ARJEV Ob dnevTi železničar.jev, 14. ap- rila, bo v Celju velik šahovski turnir, na katerem bodo sodelo- vali najboljši cel.j.ski .šahistl. Vo- dja celjske železnlčarske ekipe Franc Pešec Je povedal: »Ob dne- vu železničarjev bomo tudi mi že- lezničarji pripravili svoj turnir. Na njem bodo sodelovali naj- boljši celjski šahisti in deset naj- boljših l'z na.še ekipe. Pričaku- jemo lepo udeležbo In želimo popestriti šahovsko dejavnost v Celju.« Turnir bo v ponedel,jek, 14. ap- rila, v dvorani žeh-zniške posta- je Celje. FIN.ALE NAJBOLJŠIH Prvi del letošnjega sindikalne- ga šahr)vskega prvenstva se kon- čuje. Nastopa 157 ekip z 628 ša- histi. Letos .je lekmovan,je raz- deljeno po posameznih skupinah. Pravico nastopa imajo tudi te- meljne organizacije združenega de- la. S tem smo dosegli, da je iz- redno veliko število ekip in da lahko tudi na,imanjša delovna sku- pina nastopa v svojem TOZD. Prvi zmagovalci In finalisti so že znani. To so Ingrad, Klima, Ae- ro, Železnica promet, Kovinoteh- na, Flnomehanika, Obnova In UJV Olje. NOGOMET SPOŠTOVALI BOMO ODLOČITEV (Odločitev je padla. Disciplinska komisija NZS je kaznovala v prvem procesu sedem republiških moštev. O Muri bo odločal prihodnjič, enako pa tudi za ekipe v conskih ligah. V slovenskem nogometu je nastala prava revolucija novih pogledov, ki naj bi zagotovili vsaj v Sloveniji pravi amaterski nogomet. Vrsta Kla- divarja je zaradi tega izgubila tri točke. To ni tr^ično, je pa opozorilo za bodoče delo. Celjani so izgubili sa- mo eno mesto na lestvici in imajo sedaj 14 točk. No- bene nevarnosti ni za morebitni izpad, priložnost za najvišji uspeh pa so tako že izgubili v jesenskem delu tekmovanja. »Odločitev republiške disciplinske komisije N^ smo sprejeli z vso resnostjo. Ne bomo se pritoževali, kajti mišljenja smo, da je tu potreben v prvi vrsti družbeni dogovor vseh ekip republiške lige in obeh con. Naše društvo je kaznovano, ker smo dajali igral- cem bone za dodatno hrano kot odškodnino za izgub- ljene kalorije na treningu. Komisiji smo dali vse po- datke. Ne skrivamo nič in če želimo v Sloveniji imeti čist amaterski nogomet, ga bomo imeli. Tudi na Gla- ziji.« To so bile besede predsednika ZNK Kladivar Zlata Jerička na nedeljskem srečanju Kladivar-Mura, ko so gledalci in ljubitelji nogometa vpraševali, če se bo celjska ekipa pritožila. Celjani so se priključili slovenski akciji — uvesti popolni amaterizem v naš nogomet. Vprašanje pa je, kako bodo naj- boljše slovenske ekipe, kot prvaki naše republiške lige, lahko držali korak z moštvi ostalih republik, ki nimajo tega spora- zuma in pri katerih se še izplačujejo hranarine, dodatne pre- mije in druge ugodnosti? Amaterski nc^omet Je vsekakor zdrav. Toda svoj namen bomo dosegli šele takrat, ko bo sporazum veljal za vse ekipe in moštva v naSi Jugoslaviji, za vsa dru- štva, kl so člani »Nogometnog saveza Jugoslavije«. J. KUZMA 24. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 TMC SVETUIE Kot veste, vsakih štiri- najst dni obiščemo Teh- nomercatorjeve trgovine s ploščami in med vsem, kar čaka kupca na njiho- vih" policah, izberemo sa- mo tri plošče za našo predstavitev. Verjemite ali ne, da je to najtežje delo, saj je od tohko plošč tež- ko izbrati samo tri, vse naenkrat je pa nemogoče predstaviti. DEEP PURPLE — STORMBRINGER To je najnovejša plošča znanega ansambla Deep Purple, ki ga mladim lju. biteljem rook glasbe ni treba posebej predstavlja- ti. Povemo naj, da so plo- ščo posneli septembra 1974, in da je prišla k nam z majhno zamudo. Glasba je dobra, pestra, vsebuje veliko novih in prijetnih glasbenih zamis- li. Omembe vredna je oprema ovitka, ki ima na zadnji strani natisnjena besedila vseh skladb, kar močno pogrešamo pri opremi vseh plošč. DUŠKO LOKIN — RIJECI POMIRENJA To je velika plošča Duš- ka Lokina, pri Tehnomer- posnel pK>leg novih melo- dij tudi nekaj svojih naj- uspelejših hitov. Popular- nost Duška Iz dneva v dan raste, zato vam pred- lagamo, da se čimprej oglasite pri Tehnomerca- torju, kajti prav lahko se zgodi, da bodo plošče kmalu razprodane. Seve- da pa boste ljubitelji Duš- ka Lokiia, pri Tehnomer- catorju lahko izbirali tu- di med mnogimi drugimi njegovimi ploščami. LIBERTAS — PONOČ NAD GRADOM Vokalno instrumentalna skupina »Libertas« je s svojo vedro zasedbo in prijetno glasbo postala zelo znana in tudi njiho- ve plošče, ki jih zadnje čase kar pridno snemajo, gredo dobro v prodajo. To je najboljši dokaz, da je v njihovi glasbi nekaj, kar privlači. V Tehnomercatorjevih trgovinah s ploščami vam bodo predvajali vsako plo- ščo in če vam bo všeč, bo seveda vaša domača fonoteka bogatejša za plo- ščo ali dve. Nasvet! Sve- tujemo vam obisk pri Tehnomercatorju. LESTVICA Na začetku vam naj sporo- čimo ime tokratnega izžreban- ca, ki dobi ploščo: Lovrlč Bo- ža, Tkalska 3/a, 63000 Celje. Čestitamo! Po vaših predlogih smo se- stavili takšno T lestvico, ki jo boste lahko poslušali v Madinski oddaji našega radia v petek, 18. aprila. 1. Dan ljubezni — Pepel in kri 2. Bungle in the Jungle — Jethro TuU 3. Ding dong — George Har- rison 4. Da mi je znati ko ji jo J Je vrag — Bijelo dugme 5. Enakonočje — Pepel in kri R. V. IRENINI IZLETI Z JEŽKOVIM KLUBOM Ježkov klub JUGOBANKE ni potreb- no posebej predstavljati. 2e smo pisali o njem, o njegovi priljubljenosti in tudi o tem, koliko si priazdeva, da bi bili člani kluba zadovoljni. IRENA HISOVIČ, učenka osnovne šole Slavka šlandra, je stara 12 let. članica Ježkovega kluba je že od nje- gove ustanovitve dalje, to pa je od 1971. leta. Na hranilni knjižici ima vloženih že 1100 dinarjev, varčuje pa že dolgo vr- sto let. Ima štiri raznobarvne značke z emblemom ježka. Ko je Irenina de- narna vloga narasla do 500 dinarjev je dobila nagradno izkaznico, ki odpira pota v kino. Pri 800 vloženih dinarjih je Irena dobila pas z ježkovim emblemom, pri vloženih 1000 dinarjih pa je prišla v poštev za žrebanje. No, sreča jI ni bila naklonjena in foto aparata, ki je bil izžreban, Irena ni dobila. Pa dru- gič, si je dejala, in v hipu pomislila na druge možnosti, ki se ji nudijo kot članici Ježkovega kluba pri Jugobanki. Pri vloženih 500 dinarjih je Irena izkoristila pravico, da se udeleži izletov, ki jih prireja Ježkov klub. In tako si je Irena že ogledala, seveda skupaj z ostalimi člani JEŽKOVEGA KLUBA iz vse Slovenije, Postonjsko jamo, Vrhni- ko in Taborsko jamo. Na izlet jih je odpeljalo več avtobusov in po Ireni- nem pripovedovanju je bilo na izletu zelo veselo. Obdarovali so jih z obeski za ključe, dobili pa so tudi majice, kjer je bil na sredini natiskan ježek — simbol Ježkovega kluba. Irena si je na izletih pridobila veli- ko prijateljev, še več pa jih ima v šoli, kjer so tudi njeni sošolci člani Ježko- vega kluba. Prijatelje ima tudi v bloku, kjer stanuje in njihove »debate« na stopnišču se vrte okoli izletov, ki jih bodo z Ježkovim klubom še napravili. Kam jih bo letos vodila pot? Prvo soboto v 'prihodnjem šolskem letu ga nameravajo napraviti. Kam se bodo potepH, še ne vedo. Dovolj je še časa za premislek. Do takrat pa bodo člani Ježkovega kluba hodili v kino. KINO? Da, ker se bo zvrstilo veliko kinopred- stave. Prva bo v soboto, 12. aprila v samo z nagradno izkaznico Ježkovega kluba. Povedali smo že, da morajo imeti zato pri JUGOBANKI v Oelju ali pa v njenih ekspoziturah po Slo- veniji, vloženih 500 dinarjev. S tem so si pridobili nagradno izkaznico, z njo pa vstop na brezplačne kino pred- stave. Prva bo v soboto, 12 aprila v kinu Dom v Celju. Zavrteli bodo film MOJ PRIJATELJ BEN. Sledila bo še vrsta dobrih mladinskih filmov, o ka- terih vas bomo še obveščali. V Novem tedniku in v RADIU CELJE. Otroci, v soboto na svidenje na ki- no predstavi JEŽKOVEGA KLUBA v kinu DOM v Celju! Hitite in vložite pri JUGOBANKI 500 dinarjev, ker bo- ste tako postali član Ježkovega kluba in si boste vse kinopredstave lahko brezplačno ogledali. ftt. 14 — 10- april 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran — NOVI TEDNIK St. 14 — 10. april 1975 ttJ4 — 10. april 1975 NOVI TEDNIK — stran 27 LJUBEZEN PO SVETU NAJPREJ POROKA Kaj pa je to takšnega. To Je bilo pri nas tudi še ne- davno v rabi, da je moralo dekle biti vzdržno do pK>ro- ke in priti nedotaknjena v zakon. že res, toda pri Tsajih v severnem delu Nigerije ima- jo možje dobre živce, kajti pri tem plemenu mora dek- le sioer nedolžno v zakon z moškim, ki ga starši določi- jo, po poroki pa nevesta »po- divja« in vabi k sebi mla- dostne prijatelje. Ti prija- telji so po poroki deležni vse- ga, kar jim je dekle odreka- lo ob njihovih ljubezenskih igrah. Smeli so namreč sto- riti vse, le zadnjega dejanja ne, kajti sicer bi šla nedolž- nost po gobe, razdevičeno nevesto pa lahko ženin vrne in se takšna ženska zelo tež- ko poroči, kvečjemu s kakš- nim vdovcem ali zadnjim vaškim revežem. Vendar močni živci možem niso potrebni. Tega, kar do- življajo, so navajeni. Več kot ima njihova žena fk) poro- ki obiskov, več velja v očeh vaščanov, kajti dekle je bila zaželena in tako ima za mo- ža večjo vrednost. In kaj poč. ne mož, ki je takole postav- ljen na hladno pred kočo, če že noče gledati početje svo- je srbežljive ženkice? Ih, kaj bi! Poišče si katero od svo- jih poročenih prijateljev iz mladosti... Tako hodijo vsi navskriž in si delajo medse- bojne usluge. Vse je vsem dovoljeno, le neporočenim dekletom — skoraj vse. In posledice? Kdo pa se zmeni zanje, ko pa verjame- jo, da otroke ženskam med spanjem vstavi v telo bo- žanstvo rodovitnosti in da moški pri tem nič nimajo. Očetje so šele, ko se otrok rodi. Zelo enostavni običaji, mar ne? Na sliki mlado tsajsko dek- le. V DVAJSETIH DNEH OKOU SVETA (17) OGENJ IN CVETJE Za hip se zasanjajte. Palme, nežna melodija iz strun havajske kitare, uke- lele imenovane, topel pe- ščenec in mirno valova- nje pacifiškega morja ... Z nekaj blagega sonca. Morda boste v domišljij- ski sliki uzrli ljubitelje surfinga, vodnega smuča- nja in morda bodQ njiho- ve vodne vragolije celo resnične. Toda v trenut- ku, ko boste z očmi zaob- jeli modrino in oblačnost havajskega otoka Oahu, se vam bodo sanje sesu- le kot peščeni grad. Za- zijali boste nad mogoč- nimi, modernimi hotelski- mi nebotičniki ob obali Waikikija (del Honolulu- ja), nad arhitektovimi na- črti, ki se pnejo skoraj pod nebo. Rahlo vas bo zazeblo v srcu, ker boste hodili po asfaltu, po pre- tirano urejenem monde- nem turističnem centru Waikiki. In ko boste za- vili v Mavrični bazar, v Hiltonovo havajsko vas, v orientalskem slogu, ki se ujema z moderno ar- hitekturo okolja prav to- liko, kot sta si blizu Zola in Puškin, boste uvideli, da so Havaji čisto oku- sen turistični močnik ... Kot da bi vas udaril po glavi bat krute resnično- sti. K sreči prav dobro vemo, kako se življenje brutalno poigrava s sa- njami in s pričakovanji in kako je lahko tudi naj- iskrenejša ljubezen podo- bna le belemu oblaku, ki se izgublja na modri neb- ni planjavi. S Havaji je skorajda tako. V naših tradicionalnih predstavah si slikamo Ha- vaje kot monoliten otok. Pa ni tako. Posejani so po Pacifiku, v primerni razdalji in havajsko otoč- je sestavlja kar osem oto- kov — Havaji, Mani, Oa- hu, Kanai, Molakai, La- nai, Nihau in Kahoolawe. Ne boste verjeli — Hava- ji sploh niso najpomem- bnejši otok, čeprav so resda največji. Prvo turi- stično in denarno violino igra otok Oahu, kjer pri- dno gr&dijo hotelski pa- radiž za naj imo vi tej še Američane. Za otok Ha- vaji pa zadnja Nacional- na geografija (ameriška revija, ki objavlja znano in neznano z vsega sveta — življenje, navade in posebnosti ljudstev) pra- vi: »Veliki otok« (tako pravijo Havajem) še na- prej ponuja osamljene obale, ogromne ranče go- ved — s kavboji vred in podobe spektakulamih vulkanskih erupcij... Zato sem za naslov da- našnjega zapisa izbral dvoje tako različnih be- sed -— ogenj in cvetje. Vendar v tem poetičnem podatku ni preveč nena- vadnosti. Kajti smiselno nam odčara eno izmed manj znanih ran ali pred- nosti havajskega otočja — njegov vulkanski izvir. Na otoku Havaji je najvišja gora Mauna Kea celo vi- soka 13796 čevljev (en če- velj, to je angleška me- ra, znaša 0,30479 m). Ha- vaji nevsiljivo ponujajo vse. Dražijo človeška ču- stva, najbolj pa njegov žep. Da bom točnejši — ne otok Havaji, pač pa država Havaji, ki so jo Američani aneksirali k svojemu ozemlju leta 1898, za petdeseto zvezno dr- žavo pa proglasili 21. av- gusta 1959. Otok Oahu, kjer leži glavno mesto Honolulu pa zaliv oziroma pristani- šče Pearl Harbour, za- zasluži ime otok presene- čenj — kajti v njegovem srcu, v Waikikiju, se ne- nadoma počutiš prevara- nega, pohabljenega, osiro- mašenega kot berač brez malhe, popotnik brez pa- lice. Marmornat lesk ha- vajskega zvena — aloha — zbledi v pokvečenem ogledalu razočaranja. To- da — Oahu pomeni v svobodnem prevodu, sho- dni kraj, mesto, kjer ima- jo sestanke. Oahu je vho- dni otok, to so vrata za vstop na havajske otoke. Pred petimi leti je žive- lo na njem nekaj čez 600 tisoč ljudi (primer — na otoku Havaji jih je ta- krat živelo samo 62.000!), na vseh osmih havajskih otokih pa skupno okrog mihjon. Prebivalci otoka Oahu vozijo čez 300.000 motornih vozil! Glavni vi- ri dohodkov pa so: turi- zem, vojaške posadke (Ja- ponci, kot kaže, Ameri- čanov tudi z napadom na Pearl Harbour niso mno- go naučili, saj so naši pri- jatelji po pomoti zavili v njihovo vojaško bazo, pa jih nihče še vprašal ni, kaj iščejo na »prepoveda- nem ozemlju«), sedeži ra znih federalnih agencij, sladkorne plantaže, ana- nasove družbe in druge vrste uslužnostne indu- strije. Trgovina je dokaj razvita. Ta geografski popis, če- prav najbrž nezanimiv, najbolj prepričljivo, brez havajske miline, govori o neeksotičnosti, pustosti otoka Oahu. Več pristne- ga havajskega vzdušja bi nam dal otok Havaji — tam, kjer se šopirijo slad- korne plantaže, ranči ' in govedo, številne farme naj raznovrstne zelenja- ve in sadja (od banan, ki- tajskega zelja, manga, ananasa, guave, kokosa do sladkornega trsa in sa- dežev, o katerin se ini še sanjalo ni), vzgajališča orhidej, tropsko cvetje ... in, kot posebna znameni- tost, havajski vulkanski nacionalni park. O, kot rast konoplje, tako hitro bi se v nas vse- lil nezlorabljen elemen- tarni občutek do havajske eksotike, če bi lahko" po dolgem in počez prekri- žarili, kot klateži robin- zonskega navdiha, havaj- ske otoke ... Američani še niso povsem pokvari- li, oropali, oplenili havaj- ske romantičnosti. Četu- di hočejo iz nje napravi- ti coctail mondene čust- vene hladnosti in potroš- niške mrzličnosti. Z ve- čino priseljencev. Kajti razmerje med domačini, domorodci in belci je 50 proti 50. V Waikikiju smo stano- vali v hotelu Travellodge, na aveniji Ala Moana. V srcu, skoraj, Waikikija. Prijazna lastnica hotela mi je nasula koš informa- cij. Nikakor ni mogla pre- nehati, ko sem ji odkril, da nameravam o Hava- jih precej pisati. Povpra- šal sem jo za največjo ne- navadnost, redkost, za senzacionalno novico, ki bi jo lahko ponesel do- mov. Ni špekulirala. Na- drobno mi je opisala otok Niihau, na katerem živijo neposredni potom- ci havajskega kralja Ka- mehameka V. Samo 235 jih je, pravih domorod- cev. iskrivih. naravnih naslednikov idiličnega živ- ljenja pretekjpsti. »Nikar ne hodite tja!« me je posvarila šarmant- na gostiteljica. »Lahko bi se vam zgodilo, da se ne bi vrnili živi. Je nevar- no.« Ko pa nevarnosti ta- ko mičejo! A otoček Ni- ihau je ostal zaradi več vzrokov neosvojljiva trd- njava. Četudi je strašno snubil k ogledu in obi- sku. Predstavljajte si zavo- zlana nasprotja Havajev — Niihau s konservativ- nim življenjem preteklo- sti; Oahu z najmodernej- šimi lovkami turistične blaginje; pa Havaji s ti- pično agrikulturo, kot nekak podbradek že ob- jestneinu razvoju havaj- ske turi.stične industrije. Čudna so ta havajska po- ta, ali ne popotnik? Ko- maj si potegnil srkljaj precivilizirane havajske vsakdanjosti, že je s kro- žne poti v polinezijski kul- turni center iz korenine razočaranega srečanja s Havaji arasel poganjek nenadnega pričakovanja. Le kaj nam bo prines- la ta Polinezija v malem? Le kaj? Le kakšni so ti »čistokrvni« domorodci otokov Samoa, Maori. Fi- ji, Tahiti. Havaji in Ton- ga. Spektakulamb razvedri- lo? Bomo videli. PIŠE JOŽE VOLFAND NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice Šentjur, Šmarje pn Jelšah m 2alec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštm predal 161; Naročmna m ogiasi: Trg V kongresa 10 — Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed. Milan Seničar Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko StrašeK. Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezn« številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din. polletna 37 din Tekoči račun 50102-001-20012 CGP »DELO« Llubljana - Te- let. uredništvo 22-369 in 23-105, mah oglasi m naročnine 22-800