Vse za napredek slovenskega ljudstva! Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/11. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto: K 2‘50, za 1/2 leta K i'25, v Nemčijo K 3-—, v Ameriko K 4-60. — Posamezne številke 8 vin. Ljudstvu enako pravico. Deželni zbori po Slovenskem zborujejo in na Goriškem se vrše nove volitve ; s tem je stopilo v ospredje politično vprašanje najdalekosežnejšega pomena: vp r a ša n je v o 1 il n e r ef o r me. Vsi deželni zbori po Slovenskem so sklepali nekake volilne reforme, kje j8 kolikor toliko priznano načelo splošnosti; o načelu enakosti v teh ponesrečenih zmašilih ni govora, zakaj, glavno in odločilno besedo imajo v teh korporacijah slej-koprej zastopniki privilegiranih stanov. Socialna demokracija, kot zastopnica proletarskih slojev, protikapitalističnega prebivalstva, se s temi privilegiji ne more sprijazniti: je in ostane načelna, neizprosna nasprotnica vseh političnih predpravic. Naš ideal in naša zahteva je : enako volilno pravico za deželne zbore. Boj za enako volilno pravico ljudstva moramo z vso energijo nadaljevati, dokler ta boj častno in vspešno ne izvojujemo. V vseh slovenskih deželah se moramo bojevati proti kurijam za enako volilno pravico in za pravično, številu prebivalstva ustrezajočo razdelitev volilnih okrajev po narodnosti. Glejmo in premotr'mo bojišče, ki se bo na njem slovensko ljudstvo bojevalo za svoje pravice 1 Cesa je treba za dosego naše ljudske zahteve, za odstranitev privilegirancev iz deželne uprave, za ozdravitev deželnega gospodarstva in za razširjenje demokracije v našem političnem življenju? Nasprotovala nam bo vlada, to je gotovo. Že neštetokrat je proglasila, da splošne in enake volilne pravice za deželne zbore ne dopusti; toda kdo se ne spominja podobne izjave barona Gautfeba glede državnozborske volilne reforme, ki pa je moral svojo izjavo kaj hitro preklicati, Vlada pa, ki je odgovorng na podlagi enake volilne pravice izvoljenemu parlamentu, se prodiranju demokracije v deželne zbore ne bo mogla upirati ; ljudstvo bo s tem nasprotnikom lagodno obračunalo. Drugi sovražnik slovenskega ljudstva je: slo-venska, nemška in laška buržoazija, ki krčevito brani svoje trohnele, privilegirane pozicije proti prodirajočim slovenskim ljudskim bataljonom. Tretji škodljivec slovenskega ljudstva v boju za pravico je klerikalna stranka, ki se obnaša najbolj hinavsko. Nje poslanci in časnikarji se izjavljajo za splošno in enako volilno pravico, v resnici pa stranka, kjerkoli je v moči, nasprotuje vsaki pošteni demokratizaciji. Splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor ima sovražnikov legijon. Jugoslovanska socialna demokracija v zvezi s svojimi nemškimi in italijanskimi sodrugi je na Slovenskem edina stranka, ki se pošteno bojuj? za pravico slovenskega ljudstva. Na ogromni socialni, kulturni in narodni pomen splošne in enake volilne pravice smo že tolikokrat opozarjali, da bi bila odveč vsaka nadaljna beseda. Socialne demokracije mnogoštevilni nasprotniki ne bodo vplašili v njenem pravičnem boju; odnehala ne bo prej, dokler ne zmaga na celi črti. Kaj hoče vlada? 1. Zvišati davek od petroleja — podražiti svetlobo revnemu ljudstvu, 2. upeljati hoće davek od svetlobe — da bi se povečala tema, 3. podraž ti hoče užigalice z upeljavo državnega monopola — s tem bodo udarjeni zopet najbolj revni sloji, 4. povišati hoče osobni davek iz dohodkov, ki ga bodo občutili najbolj tisti, ki si ne morejo povečati dohodkov tako lahko kot veleposestniki ali pa tovarnarji, 5. podražiti tobak in cigare — seveda bo s tem prizadet najbolj revni kadilec, 6. upeljati hoče davek na žganje (špirit) — kajti žganje se zdi državi najbolj ugodno sredstvo za povzdigo financ. V kakšne namene pa potrebuje vlada te nove davke? 1. Da pokrije stroške aneksije Bosne in Hercegovine, ki znašajo 167 miljončkov kronic, 2. da oboroži vojake z novimi puškami, ki bodo veljale 97 miljonov kronic, 3. da oboroži vojno mornarico, da bo «kos sovražniku», za kar se ne zahteva nič več kot 80 miljonov kron, 4. da zgradi štiri vojne ladje, ker bo koštalo «le» 232 miljončkov, 5. da plača Turčiji za Bosno in Hercegovino 53 miljonov kron. Kdo pa bo dovolil vladi te davke? Vsi tisti, ki so volili v državni zbor take poslance, ki niso načelni nasprotniki militarizma. Kdo je naroden? Socialno demokracijo psujejo meščanske stranke vseh narodov za — «breznarodno», za tisto, ki je premalo «narodna», «internacijonalna» . . . Hočemo navesti en sam drastičen slučaj, ki bo dokazal, kako nesramno je očitanje meščanskih strank. Na Moravsko Ostravskem se bije vsako leto ob začetku šolskega leta hud boj za otroke. Nemški fabrikantje silijo na nečuveno teroristične načine otroke čeških in poljskih delavcev v nemške šole. Delavstvo, seve zavedajoč se svojega položaja, pošilja čim dalje bolj svoje otroke v češko ali poljske šole. Podjetniki jih zato kaznujejo na različne načine, krajšajo jim mezdo, trgajo zaslužek, provoci- rajo na razne načine itd. V Miotkn s. pr. je delavec Kupčak vzel svoje dete iz nemške šole ter ga zapisal v češko. Podjetnik Rumpel, Nemec, je Kup čaka takoj odpustil iz dela. Delavstvo — soc. demokratično seve! — je šli k podjetniku ter zahtevalo, da prekliče odpust. Nič ni pomagalo. Rumpel ni hotel preklicati odpusta, in delavstvo je ustavilo delo sploh ter začelo stavkati! Nad sto delavcev stavka... Iz tega sledi vsakemu jasno poučenje, da so obrekovalci vsi tisti, ki obrekujejo soc.-dem. delavstvo. Meščanstvo s polnimi želodci in trebuhi lahko vpije vse mogoče, ko ga nič ne stane. Delavstvo pa mora prestati za najmanjše gospodarske in kulturne pridobitve mnogo žrtev. Revirna konferenca rudarjev južnih pokrajin. V nedeljo, dne 5. sept., se je vršila v Trbo-veljah revirna konferenca rudarjev južnih pokrajin, na kateri so bili zastopani delegatje desetih podružnic in vplačevalnic ter revirni odbor. Podružnica «Štore» se je oprostila; poslala ni nobenega delegata. Za unijsko vodstvo je bil navzoč sodrug J ar oli m. Sodrug Čobal je otvorivši konferenco naznanil dnevni red, kateri se je odobril brez premembe. Predsednikoma sta bila izvoljena sodrug Repovš iz Zagorja in sodrug Kokalj iz Idrije, zapisnikarjema sodrug Malovrh iz Hrastnika in sodrug Hauptman iz Trbovelj. Sodrug Jarolim je v daljšem, poučnem govoru pozdravil v imenu unijskega vodstva konferenco. K prvi točki dnevnega reda je govoril sodrug Gobal o potrebi organizacije ter je za vzgled kazal na mednarodno organizacijo rudniških podjetnikov, ki je naperjena fedinole proti rudarjem. Pri nas na Slovenskem je rudarjem vse drugo bolj mar, kot organizacija in radi tega so tudi slovenski rudarji najbolj izkoriščani. Kazal je na vspehe rudarjev na Angleškem i. t. d., ki so dosegli jako lepe vspehe potom mnogoletnega organiziranega boja, za kar se pa rudarji na Slovenskem še vse premalo zanimajo. Debate so se udeležili sodr, Sltter, Štravs i. t. d. K drugi točki o predlogih unijskega vodstva na unijski zbor je govoril sodr, Sitter ter je na podlagi lastne izkušnja in na podlagi predlogov raznih podružnic in vplačevalnic dokazal, da hoče vodstvo s tem, da stavi predloge za prenareditev pravil, ustreči želji članom. Stera.dasezvišajo prispevki — kar imajo druge stroke že zdavnaj vpeljano — bode tudi dana možnost, da se zviša podpora v času stavke, brezposelna podpora, potovalna podpora, bolniška podpora ter tudi pogrebščina. Donesek za prgrebščino (1 K letno) in solidarni sklad (60 vin. letno) odpade, ako se bodo predlogi Unije sprejeli. Pj dolgi, živahni debati, katere so se udeležili sodr. Jaroliro, Štravs, Kokalj, Čobal, Laibacher, Kraker, Bucich, Sitter i. t. d., je konferenca sprejela sledeči predlog : Korferenca sprejme predloge unijskega vodstva, obenem predlog so-drugov iz Idrije (točka 26, objavljena v štev. 26 «G u:k auf») kakor tudi predlog, objavljen v št. 79 «Rdečega Prapora». K tretji točki (Rudarski strokovni list) je s drug Štravs utemeljeval potrebo slovenskega rudarskega strokovnega lista ter kazal na poučna poročila za rudarje v «Glùck auf». Po dolgem izvajanju sodr. Štravsa so se oglasili k besedi tudi sodr. Jarolim (ki je izjavil, da unijsko vodstvo gotovo simpatizira s predlogom sodrugov iz Idrije ter ga bode tudi upoštevalo) S tter in Goba!, na kar je korferenca sklenila sledeči predlog: Revirna konferenca odobri predlog sodrugov iz I Irije glede ustanovitve slovenskega rudarskega lista ter nalaga slovenskim delegatom na unijskem zboru zastopati predlog. Revirni odbor ima stopti v najkrajšem času v dogovor z izvrševalnim odborom in po unijskem zboru z unijskim vodstvom. V revirni odbor so bili izvoljeni : Trbovlje : Ivan Hauptman, Hrastnik: Ivan Urlep, Zagorje: Miha Gobal in Anton Ulle, Idrija : Ivan Štravs. Delegatom za unijski zbor so bili voljeni za Trbovlje, Hrastnik, Store, Zabukovje, za Velenje, Lješe in Grno sodr. Ivan Hauptman; za Zagorje, Idrijo, Sp. Idrijo, sodr. Ivan Štravs; za Kočevje in Labinj sodr. Pavel Bucicb. — Sodr. Sitter omeni, da z dobo unijskega vodstva poteče tudi doba delegacij skega člana, nakar se je sodr. zopet Cobala izvolilo za delt gacijskega člana. Sodr. Šlravs je stavil predlog: Unija naj pošlje takoj po svojem zboru po vseh podružnicah in vplačevalnicah svojega tajnika, da člane obvesti o sklepih zbora. Predlog jo bil sprejet. Sodr. Rtpovš je končno pozval delegate na delo za organizacijo ter zaključil konferenco. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor Dne 23. m. m. je imel deželni zbor kranjski svojo prvo sejo v jesenskem zasedanju. Dnevni red je silno bogat in obsega nič manj kot 92 točk; značilno je, da so vse važnejše zadeve porinjene na zadnje mesto, kjer bodo lahka dolgo čakale na rešitev. Premembe škandaloznega volilnega reda, ki bije demokratizmu v lice, ni na dnevnem redu ; deželnozborsko gospodo bo moralo delavstvo prav z resnimi sredstvi prisiliti, da premišlja o pošteni volilni reformi. Sploh je opažat', da je klerikalcem, ki so svoj čas obetali kar v škafih razlivali blagoslov po deželi kranjski, močno upadla korajža in da je klerikalna delovanje, v kolikor ne vsebuje despotizma, ko, upcije in persekucij — cpiantite ne-gligeable. Deželni zbor je po izvršenih formalnostih sprejel dr, Šušteršiča nujni predlog glede izpre-membe opra ilnika. Predlagatelj je utemeljeval svoj predlog z ekonomijo dela, v resnici pa gre klerikalcem za to, da zadavijo v deželnem zboru vsako opozicijo : nfor.ua opravilnika bo nož, s katerim bodo opoziciji porezali jezike. Liberalci, ki so lani še z najivnosijo novorojenčka lomili kopja za poostritev disciplinarnega reda, so se že izpa-metovali in so glasovali proti nujnosti predloga. Nato je zbornica soglasno sprejela nujni predlog Šukljeta, ki vsebuje protest proti odloku finančnega ministra, ki je odreklo državni prispevek iz melioracijskega zaklada za vodovodne naprave na Kranjskem, dasiravno je celih 15 let dajala take prispevke. Ta predlog je bil za klerikalce prijeten povod, da so se zaganjali v finančnega ministra B.linskcga, ki so ga liberalci zopet zagovarjali kot za stavo. Za Schwarza, ki je eksponent famozne vlade, klerikalci niso imeli žal besede — iz hvaležnosti, ker tako tiho asistira njihovemu protipostavnemu početju. Potem so klerikalci in liberalci sporazumno licitirali z narodnim radikalizmom: na kulturno iufamijo nemških kršč. socijalcev, ki hočejo z zloglasno lex Axtnann prepoditi češčino iz nižje-av-strijskih šol, odgovarjajo s podobnim šovinističnim izbruhom, hoteč pregnati nemščino iz kranjskih šol, izimši kočevski otok. Sicer je gotovo, da vlada niti Itx Axman, niti kakega sorodnega kranjskega zakona ne predloži v sankcijo — vlada, ki bi kaj takega storila, zasluži usodo ministra Latourja — vendar je stvar 2a pol. spodobnost in poštenost obeh slov. meščanskih strank značilno, da uganjajo take neplodna ia nečedne komedije in netijo brez potrebe narodne strasti. S klerikalnimi glasovi je bil na to sprejet nujni predlog dr. Lampe ta; Diž Ini odbor se pooblasti, da zgradi deželno električno centralo na Gorenjskem in v ta namen nakupi potrebne vodne sile. Predlog naj se izroči odseku za deželna podjetja, ki naj prreča zbornici tekom treh dni. Kakor se je že svoječasro pojasnilo v več listih, gre tu za skok v temo, ki utegne veljati deželo na milijone. Da se klerikalcem tako mudi, je vzrok ta, da namerava z nečedno kupčijo obogateti nekaj klerikalnih matadorjev. Soglasno je zbornica sprejela po Povšetu nujno predlagani protest proti zvišanju tarif na južni železnici, ki bo občutno zadelo kranjsko prebivalstvo. Češki deželni zbor Umda češkega d.želnega zbora je dokazala popolno nezmožnost ministnkega predsednika B'r-nerlh3, je pokazala, da spravna pogajanja njegova niso imela niti toliko vspeha, da bi se b lo zložno izvršilo konstituiranje deželnega zbora. Češki deželni zbor ne bo deloval in med obstrukcijo v češkem deželnem zboru in obstrukcijo v parlamentu obstoja — saj v glavah nacionalistov — logična zveza. Nove volitve za državni zbor so čezdalje bolj verjetne in delavsko ljudstvo vseh narodov bo moralo tedaj temeljito obračunati z narodnimi kričači, ki ovirajo narodno sprava in s tem vsako rodovitno delo ne polju socialne in kulturne politike. Popolna impotenca «državnika» Bienertha jasno i-haja iz njegove metode, kako je zdravil češki deželni zbor. V deželno zbornico je zalučal pet predlog. Avtonomni jezikovni zakon in okrožna zastopstva, ki jih je predložil, bi znatno izmanjšala češko-nemško bojišče; toda najprvo je treba pripraviti C he in Nemce do tega, da sedejo za skupno mizo in se pogajajo. Apel na ljudske mase obeh narodov bi češko in nemško meščansko gospodo prisilil do trga, da se pobotata, donesel bi v deželno zbornico množico resn b ljudi, vnet h za narodno spravo, za narodni mir. Toda B enerthova vlada protislovij podira v enem načrtu to, kar v drugem snuje. V voldno-nformnem nač tu, ki ga je predložila, varuje prav skrbno stare krivice in namesto splošno in enake volilne pravice obeša na kurijalni parlament skromni repek «delavske kurije» s 43 mandati, 43 proti 291. Ca bi mož enkrat izprevidel svojo nesposobnost in nepotrebnost! * Otvoritvena seja ni trajala niti celo uro. Deželni nadmaršal princ Lobkowitz je vabil poslance k složnemu delovanju v prospeh dežele. Po izvršenih formalitetah ja pozval poslance, da se konstituirajo po kurijah in da izvolijo ver fikaeijski odsek. Nato je poslanec Pacher v imenu nemških poslancev izjavil, da se slednji vsled soglasnega sklepa konstituiranja kurij ne udeleže. Nato je deželni nadmzršal zaključil seje. Goriške volitve. V nedeljo so bile na Gariškem volitve v splošni kuriji in so naši kandidatje dobili častno število glasov. Kolikor znano, so dobdi naši soPugi : V občini: Letos Leta 1907 S m ca S Tuma Marica Vrčon Nabrežina . . 190 187 190 89 101 Podgora . . . 182 174 174 126 56 — Solkan. . . . 125 125 115 62 63 — Štandrež . . . 87 86 87 22 65 — Savodnje . . . 74 75 73 9 65 — M ren .... 49 49 49 27 22 — Šempolaj . . . 64 64 64 32 22 — Vrtojba . . . 106 106 106 96 10 — Divača .... 43 43 43 — 43 — Cerkno • . . 46 46 46 96 — 10 Slivno .... 34 34 34 1 33 — Opatje selo ; . 7 20 19 2 17 — Brije .... 3 3 3 3 — — Brstovica. , . 18 18 18 — 18 — Renče .... 2 2 2 1 1 — St. Peter . . . 1 1 1 1 — — Sv. Križ . . . 14 14 15 7 7 — Ajdovščina . . 4 4 4 — 4 — Mo'hinje . . . 1 4 1 — 4 — Tolmin . . . 12 8 8 — 12 — Sv. Lucija . . 25 25 25 12 13 — KaDal .... 5 5 5 7 — 2 Log 8 8 8 — 8 — Sežana .... 8 8 8 7 1 — Skrilje .... 16 16 16 7 9 — Grahovo . . . 18 18 18 7 11 — Huda južna . 14 14 14 1 13 — Rhrnberg . . 2 2 2 — 2 — Velike Žablje . 3 3 3 — o — Ponikve . . . 1 1 1 — 1 — Skupaj . 1162 1163 1152 615 604 12 Končni izid volitve v splošni kuriji v slovenskem delu je pa sledeči: Vseh oddanih glasov je 21 219 veljavnih . . • . . 21.051 neve)javn:h .... 168 razcepljenih .... 89 Dobili so : Naii kandidatja: Dr. Tuma.............1188 Vrčon................1183 Marica ...... 1181 Klerikalni kandidatja : Jerič..............10.534 Manfreda........... 10 477 Fon................ 10 474 Liberalno-agrarni kandidatja: Križnič............. 9429 Franko.............. 9358 Štrekelj............ 9343 Ker iznsši absolutna večina 10 527 glasov, je Jerič izvoljen. Štrekelj, ki ima med liberalci ni klerikalci najmanj glasov, je propadel; ožja volitev pa je med klerikalcema Manfreda in Fon ter agrarno liberalcema Križnič in Franko. Ožja volitev je v torek, 5. oktobra. Glasovi, ki jih navaja uradno štetje kot neveljavne in razcepljene, so bili večinoma namenjeni našim kandi-I atom. Italijanski socialisti so dobili v Furlaniji : Tonet ....... 1216 Vižintin...........1212 Povodnik...........1198 glasov. Tudi med temi je precej glasov slovenskih sodrugov. ZMES. Pošten ribič. Na ladji je sedel ribič. Kar je opazil, da sta padla v vodo menih in pas. Ribič skoči in potegne iz vode psa. Mu ih zakriči: «Pustite psa, da peg'ne, rešite mene.» R bič mu odgovori: «Ne bilo bi pošteno, če bi to napravil. Će vi utonete, pridete v nebesa, in Vaša nesmrtna duša bo živela dalje; zato je poštenejše, da obvarujem psa, ki nima duše in ima življenje le na tem svetu ...» Špansko. Po velikem uporu v Barceloni, ki ga je vlada neusmiljeno zadušila, je bila prva skrb klerikalcev, da so v barcelonski provinciji zaprli vse šole. Nad 120 jih je že ustavilo svoje delovanje. Odpreti se smejo le z dovoljenjem župnikov. Ni čudno, če si je španski narod izmislil o duhovnikih sledeč pregovor: «Po vasi, kjer stanuje bedasto ljudstvo, jaha duhovnik na bili oslici, po vasi pa, kjer stanujejo pametni ljudje, hodi p š . . .» Nemška socialna demokracija v Avstriji je vršila od 19. do 20. septembra svoj strankarski zbor v Libereu (Reichenbergu) na Češkem. Vspre-jela ja nov organizac j 71 zavarovanje 3 % ..... 245.693 3 Vrednost pravic aktivnili po trajnih i 4 Vrednost rudniških prispevkov . . 304.751 določbah: «5 Vrednost doneskov za višje zavaro- a) do invalidne provizije . . . 126.370 vanje: b) . vdovske , ... 12.804 a) za invalidno zavarovanje . . 266 c) , sirotinske , ... 1.921 141.095 bj za vdovsko in sirotinsko zava- 4 Vrednost pravic aktivnih po pre- rovanje 129 395 hodnih določbah: a) do invalidne provizije . . . 519.609 \ b) , vdovske , ... 210.842 N. c) , sirotinske , ... 31.629 762.080 \ 5 Vrednost pravic pri višjem zavaro- vanju: \ a) do invalidne provizije . . . 293 \ b) , vdovske 127 c) . sirotinske „ ... 19 439 \ 6 Prebitek 200 443 j i i 1,761.249 1,761.249 1 Javni shod rudarjev se je vrš 1 dne 22. septembra v pivarni pri «Ornem o»lu» pod predsedstvom vodstva rularske organizacije v I iriji Dnevni red shodn je bil: 1) Rudarske in šolske razim re v Idriji ; 2.) slučajnost1. K prvi točki je poročal sodr. Štraus. Pojasnil je najprvo zahteve rudarjev, dobiček. Ce se pa gre za postranske namene, ki jih imajo v Idriji naseljene Uršulinke, ima ministrstvo takoj 26 000 K ; redovn ce pa poleg tega zahtevajo še mesečno 4 do 5 K povrhu za šolske potrebščine od učenke. G. kr. erar se izgovarja, da šola ne pr pada njemu, da jo odda v najbližjem ki so bile stavljena že dne 21. marca t. 1. Potem je prebral odgovor, ki ga je dalo rudniško ravnateljstvo z dno 4. aprila t. 1. na stavljene resolucije. Rudniško ravnateljstvo obljubuje v svojem odgovoru, da se nekatere zahteve takoj uresnčijo, nekatere pa je mogoče šele tekom meseca septembra času deželi, če je to res, je še tem večja dolžnost erarja, da izroči šolo v vseh oz rih popolno iz rok. Svota za priziduk šole je že davno v proračunu, naj se toraj šola izpopolni. Nato predlaga sodr. Štraus od komisije sestavljeno sledečo resolucijo : Rudarji, zborujoči na javnem shodu dne 22. uresničiti, nakatere pa trdovratno zanika. Ker se septembra t. I. ponavljajo enoglasno zahteve, stav- pa vidi, da so obljube ostale le na papirju, treba je, da jih ponovimo. Posebno pereče je zahteva po izpopolnitvi rudmške dekliške šole, ki jo delavstvo ne sme popustiti niti za las. (Splošno odobravanje.) Govornik kritizira postopanje v to poklicanih činiteljev, ki bi lahko za šolo, ki je zelo polovičarska in zanemarjena, veliko storili. Ali še poštenega odgovora na te zahteve nam rudniško ravnateljstvo ne da, dasi se jo srebro v tekočem lotu znatno pcdiažilo, vsled česar bo letos večji Ijene v resoluciji z dne 21. marca t. 1., ki se do danes še ubo uresničile, in sicer: 1) glede špe-cieinih razmer pri rudniku: a) da se odpravi v smislu zahteve, stavljene v resoluciji z dne 21. marca t. 1, docela dvojno vožnjo v jami; b) da se v smislu odgovora, danega od c. kr. rud. ravnateljstva z dne 4, aprila t. 1, uresniči tekom meseca septembra napeljavo stalnega vodovoda za pitno vodo v Jožefovi jami ; c) da se zahteve v točki 4., stavljene v resoluciji 21. marca t. 1., glede dobave namesto 7 metrov 10 metrov drv na leto za vse k rudreku, oziroma bratovski skladreci spadajoče rudarje, provizioniste, vdove in sirote ter za one, ki so v novem normalu, sorazmerno uresniči. 2.) glede rudarsko-šolskih razmer zahteva shod: a) da c. kr. rudniško ravnateljstvo določi potrebno svoto za knjige in prostor ter takoj otvori provizorično pouk omega razreda s sedanjimi učnimi močmi, dokler se osmi razred definitivno ne dovoli; b) shod protestira proti temu, da bi se dovolilo od c. kr. rudniškega ravnateljstva, oziroma ministrstva knjige, prostor ali honorar za privatni pouk, ki so ga otvorile Uršulinke proti osmemu razredu na c. kr. rudniški šoli; c) shod se pa tudi izreka proti podeželjenju ljudske šole, in sicer zato, ker sedanji deželni zastopi ne predstavljajo niti celote naroda niti vseh narodnih slojev. Obenem se izreka shod tudi zaposvetno šolo proti redovniški iz načelnih in stvarnih ozirov; d) shod zahteva, da sc na resolucijo z dne 21. marca t. 1. glede izpopolnitve rudniške dekliške šole ter regulacije učiteljskih plač najpozneje tekom enega meseca definitivno odgovori. Krajevnemu delavskemu odboru pa se nalaga, da tekom šestih dni predloži sprejeto resolucijo rudn škemu ravnateljstvu. Nato je raztolmačil podrobnejše še sodrug A. Kristan ljudsko-šohke razmere na sploh ter izreki 1 obžalovanje, da najuglednejši krogi, ki so navidezno zelo napredni, dajejo prvi svoje hčere redovnicam v pouk. Priporočal je, da se resolucija si giamo sprejme ter da se v slučaju neugodn' ga odg nora resnejše nastopi. (Splošno odobravanje.) Predsednik T. Brus da resolucijo na glasovanje. Soglasno sprejeto. K 2) točki pripomni sod. Štraus, da se otvori 23 m re. kranjski deželni zbor, da ima važni dnevni red o katerem upa, da bode poročal sodr. A. Kristan. Sodrug A. Kristan prevzame nato besedo ter v poljudnem in temeljitem govoru pokaže na sedanje razmére v deželi. Obrazloži pomen deželne banke, premembo volilnega reda za občine in deželo ter preide na nesmiselno postopanje kranjskega deželnega odbora napram idrijski občini ter stavi končno v sprejetja sledeče naloge, ki jih ima zastopati poslanec Idrije v dež. zboru : 1.) D a se izpreraeni občinski volilni rod v smislu splošne volilne pravice po proporcionalnem sistemu. 2. Naj se prav v tem smisiu reformira sedanji deželni volilni red. 3. Da se vprašanje prezidave hiše št. 509 spravi v razpravo v dež. zboru ter konečno vendar enkrat reši. 4. D i se zaradi regulacije Ni-kave ieterpelira, ker je bilo le pri zadnjem zasedanju to vpraš mjo rešeno, ali se še ni z delom priči lo. Ti predlogi so bili enoglasno spreji ti. Končno pove še sodr. Štraus mnenje r.ferenta in dež. odbornika dr Pegana glede prezidave javne čitalnice ter dokaže, da je to vprašanje po Pega-novem mnenju, ki ga je sam izrazil proti deputaciji treh občinskih mož, odvisno od klerikalcev v Idriji samih. Ti pa so zopet izjavili, da Osvald v to ne privoli. S tem je bil lepi shod končan. Volile! sp. idrijske občine, pozor! Volitve v naš občinski zastop se vršijo v kratkem. Dolžnost Yseh voblcev, ki spadajo v III. volilni razred, je, da volijo može, ki Vam jih priporoča socialao-demokratična stranka kot stranka delavskih slojev. Razmere v naši občini so gnile : možje, ki sedijo danes v občinskem zastopu, ne razumejo več potreb, ki jih potrebujejo Občinarji. Kdor hočo torej, da pridejo možje opozicije, ki je v občini nujno potrebna, voli naj na dan volitve za III. razred sledeče kandidate: Anton Carl, rudar in po;e tnik v Sp. Idriji, Franc Seve^ rudar in posestnik na Marofu, Peter Strgulc, rudar in posestnik v Spodnji Idriji, Leopold Kokolj, pocestnik v Sp. Kancmlju. Namestnika pa: Jože Polane, rudar v pokoju in posestnik v Sp. Idriji, Valentin Velikajne, mizar in posestnik v Sp. I iriji. Javni rudarski shod se vrši dne 9 t. ro., to je, v sohoto ob 8. uri zvečer v pivarni pri «Črnem orlu» v Idriji z dnevnim redom: 1. Poročilo komisije za premenbo pravil brat. skladnice v smislu proračuna matematične bilance. 2. Sklepi k prvi točki. 3 Slučajnosti. Dolžnost vseh rudarjev je, da se tega shoda do zadnjega vsi udeležjol Čudna deputacija. Pretečeni mesec so se zbrali v Sp. Idriji trije možje — obč. odborniki! — dva se imenujeta po novem krščanskem naziranju «orla», na čelu jima ja bil liberalec, župan Kenda. Ta deputacija je šla k dekanu Arku s prošnjo, naj jim izposluje pri šk( fu Bonaventuri, da bo imenovan stalnim župnikom v Sp. Idriji sedanji kaplan, drugače je namreč čukarija v Sp. Idriji v nevarnosti. Pa naj še kdo reče, da ni to občinski zastop, ki zasluži, da se ga pri pr hodnjih veditvah zopet veli, ker tako zvesto skrbi za povzđ'go čuka- rije, bolj kot pa za razširjanje ljudsko šolskega pouka. Z Jesenic. Konsumno društvo za Jesenice in okolico je 15. septembra otvorilo prvo svojo prodajalno na Grobljah v hši Mencingerja. Z dosedanjim uspehom smo zelo zadovoljni. Člani trumoma pristopajo. Kmalu j h bo že dvesto. Cene odgovarjajo v vsakem oziru konkurenci. Prav tako kakovost blaga in pa postrežba. Marsikaj seve še ni tako kakor bi odbor želel, ali pomisliti je treba, da smo šde začeli, da še pripravljamo marsikaj, kar popreje ni mo opazili, da je potreba. Upamo pa, da v bomo par mesecih v vsakem oziru vsakomu postregli, kakor si bo le želel. Opozarjamo vso jesemško delavstvo, naj pristopijo vsi do zadnjega v naše društvo, kajti čim več nas bo, tem ceneje se bo dajalo in tem bolj? blago bo. Delež znaša 50 km n, ki se vplača bodisi takoj, bodisi v obrokih. Pristopnina je ena krona, ki se vloži takoj Pristopa se v prodajalni. Zglasi se pa pristop lahko pri vsakem odborniku. V svoji onemogli jezi misli katoliški dopisnik jesenškh novic v «Slovencu» zatajiti in blatili shod svobodomislecev. Pravi, da je b lo samo 15 oseb navzočih. Kajne, cenjeni udthžmci shoda, kakšna impertinentna laž je to? Udeležencev je bilo na shodu ravno okrog 100. Svobodomisleci so popolnoma zadovoljni z uspehom. Nsjlepši odgovor bo ta, da dobijo več sto številk «Svobodne Misi », in jo razšuijo med mia lino. Vsprh ne izostane. Žene je nagnal na shod Marijine družbe župnik Šiubic ob dnevu svobodomiselnega shoda Hujskal je: žene, gospodinje, odpovejte stanovanje svo-bodomislec-m, spodite tiste neverneže, ki jih imate na hram. G »spod župnik: Kje je svoboda miljenja Al» j? tako uči! Kristus? Ne liberalci, ne socialni demokratjo, ampak svobodomisleci, to so sovražniki vere in cerkve, tako se je odrezal modri mož. Mi pa vemo, da so bili socialni demokratje na Jesenicah pred par leli od katoliške strani največji antekristi. Tudi svobodomislecev s* ho treba navaditi. Teater so začeli zopet igrati v Katoliškem domu. Dekleta, ki bi se morale vaditi gospodinjstva, bodo zopet celo zimo tčale v Katoliškem domu. Ubogi starši ! Druzega novega ni bilo nič pri prvi predstavi kakor to, da bi bil kmalu pogorel cel ajmoht. Eksplozija je na.tala za odrom. Komaj so pogasili. Neki Cundrer si je opekel vso roko. Važno pa je tudi to, da je vlogo Kristusa igrala oseba, ki jo bo, kakor čujemo, državni pravdnik zagrabil za vrat, zaradi bogokletstva. Čudno se nam zdi, kako dopusti gerent ali glavarstvo take igre, ki so nevarne, da cela vas pogori. Gnusi se c oveku, ko gleda, kako dela slavna jeseniška policija z ljudmi. Ljudje se kar zgražajo. Videli smo prizor, ko sta policista vlekla nekega neznanca za noge pn blatu, butajoč z glavo po blatu in kamenju, dasiravno je prosil, da pojde sam. Praksa na Jesenicah je pač taka, naprej ga tako zdelati, da obleži, potem ga je pa lahko spraviti v zapor. Ker ljudje vedno povprašujejo, kdo se vedno tako laže v jeseniških novicah «Slovenca», bodi radovednežem povedano. To je nekdanji svobodomiselni študent, kaplan Kogej, od katerega imajo tudi Jesenice iz prejšnj h let shranjen lep in po-učljiv dogodek. Ce ne bo pisal resnice, pridemo na dan s temeljitim komentarjem, da mu bo res za «scagat». Razumete?! Iz Tržiča. Tržič. V «Slovencu» beremo, da je dr. Krek na Glincah v nedeljo 26. t. m. blagoslovil ka-tol ški konsum, ki naj bo konkurenca glinški prodajalni «Kous. društva za Ljubljano in okolico». Ponižno sp-ašarno zato «Slovenca», ali misli, da bo Krekov blagoslov kaj pomagal? Pri nas v Tržiču je klerikalni konsum s filialo v Križih žalostno pogorel kljub — blagoslovom Krkovim! Papov je bil blagoslovljen — vse blagoslovljeno — in se laj, j?ruiB, jerum! — Glinčauje! Pozor! Po našem mnenju je za Vas le prodajalna «Konsumnega društva za Ljubljano in okolico». Iz Tržiča Klerikalno konmrano društvo pri nas je propadlo. Tudi se ni drugega pričakovati moglo, kajti klerikalcem je skrb za ljudstvo zadnje. Prvo pa seveda skrb zase ! Tako n. pr. ne snujejo nikjer konsumnih društev radi njihovega namena: «pomagati konsumentom v boju za obstanek», ampak pri snovanju teh prekorstnih društev imajo povsod le svoje osebne, oz. politiške cilje pred očmi. Jasen dokaz za to trditev je pač Tržič. Konsumno društvo so osnovah, s tem pa je bilo delo končano! Polena so pustili vsemogočnemu Papovu, da je delal, kar je hotel... In danes je konec! — Z ozirom na vse to seje vršil v nedeljo 26. m. m. shod v Tržiču, ki so se ga udeležili člani vseh tukajšnjih strokovnih organizacij (čevljarske, pre-dilniške in strojarske). Po poročilu sodr. Antona Kristana iz Ljubljana, ki se je v svojem poučnem govoru ozrl na razmere v T.ž ču, m klerikalne namena zadružništva vobče ter na pravi namen konzumnih društev, se j ! soglasno sklen lo : ustanoviti konsumno društvo za Tržič in okolico, hvolil se je toza levni pr pravljalni odbor, v kateri je vsaka organizacija poslala svoje zastopnike. Med čevljarji bodo nabrali člane ter pobirali deleže i. t. d. sodrug Mikič, Bukovnik, Erlah, Spenjal, med pred lničarji sodr. Jazbec, Le-nartek, Marič, Mizlikar in R ž k med Str garji sodr. Hafner in Oblak. Za načein'ka si je pripravljalni odbor izvoli sodr. Jjžeta Bukovnika, za namestnika sodr. Lenarteka. — Pristopanj se je določila na 1 K; delež 30 K. — Začittk je s tem storjen. Sedaj pa na delo! Dobremu delu morajo sLditi uspehi. Uspehi Idrijčanov, Z gorčanov, Jeseničanov in drugih naj ms pa navdajajo s potrebno navdušenostjo ! Iz Zagorja. Zagorske občinske volitve. Za gorje obSav:, 29. septembra Kakor smo že poročali, sta se združili obe meščanski stranki pri občinskih volitvah. Isti l.beralni voditelji, ki so pri zadDji birmi trobili na piščalke in pljuvali, ko se je peljal škof Jeglič iz Z- gorja, kakor tudi tisti župnik, ki jih je smatral takrat za divjake, so volili sedaj skupno odbornike. Izvoljeni sta od socialnih demokratov JikobKraj-šek s 120 in C o bal s 118 glasovi, v manjšini so pa ostali socialni demokratje: Razboršek Alojz s 118, Galic Jjže s 118, Repovš Jjž*f s 114 in Franjo Sit ter s 112 glasovi. Od kompromisne liste liberalcev in klerikalcev so izvoljeni: Bajcer Ivan s 121, Flis ek Karol s 120, Siko v c Jože f s 123 in Medved Martin s 125 glasovi, v manjšini sta ostala: Lam per ŠUfm s 118 in Koprivc Tomo s 118 glasovi. G o bal je bil po žrebanju izvoljen med tistimi petimi, ki imajo enako po 118 glasov. Ge se pomisli, s kakšnim terorizmom so delali nasprotniki ves čas med volitvami, se mera smatrati izid volitve za jako časten. Natančnejše poročilo objavimo v prihod gi številki. S Štajerskega. Hrastnik. V nedeljo, dne 19 septembra se je vršil pri nas prav dobro obiskan shod. Poročal je sodr. Kocmur iz Ljubljane. Govornik je v svojem govoru prav dobro ožigosal meščanske stranke, tako nemške kakor slovenske. Zaključno besedo je imel sodr. Malovrh. Po shodu se je vpisalo 20 rudarjev v rudarsko organizacijo. Pričakovati je, da se bodo tukajšnji rudarji vendar zbudili iz spanja ter da bodo pristopili v veliki večini k svoji bojevni organizaciji. Sploh je opažati nekoliko več zanimanja za strokovno organizacijo kakor tudi za konsumno diuštvo. In tako je prav. Delavec spada v delavsko organizacijo in se ne sme pustiti zapeljati od raznih meščanskih strank. Razmere pri tukajšnjem rudniku postajajo od dne do dne bolj neznosne. Plače so take, da menda na celem svetu ne dobimo podobnih. Plača za kopače od 2—3 K je nekaj čisto navadnega. Veliko družinskih očetov je, ki niso že videli precej let nobenega denarja Lahko se reče, da se že pri marsikateri družini lakota poraja. Kajti čisto umevno je, da ako zasluži oče 230 K dnevno ter ima preživeti 6 do 8 otrok, potem si vsakdo lahko misli, kako taka družina živi pri tej draginji. Marsikatero mater srce boli, ako otročiči zahtevajo kos kruha, a ona jim ga dati ne more. Večinoma isti reveži kupujejo pri rudarskem konsumnem društvu. Kakor hitro je 60 K dolžan, potem pa ne dobi nič več. Vodstvo rudnika se pa ne zmeni za lačne otročiče, ki zahtevajo kruha. Da bode ta revšč na ljudi spravila v obup, je čisto gotovo, ako se stanje ne izboljša. Seveda gospodom pri rudniku se itak dobro godi, oni ne čutijo draginje, njih otroci imajo kruha dovolj Radovedni smo pa, kako bi oni živeli s 60 kronicami Gospod Drolc pa tako pametno razdeli akord, da na onih krajih, kjer je trdo kakor skala, ali pa na onih, kjer se z motiko lahko koplje, ali pa naj je vroče ali hladno, dà akord ravnotakšen kakor drugje. On menda misli, če so pri peku trde in mehke žemlje vse po 4 vinarje naj bo še tako pri rudniku. Mi mislimo, gospod Drolc, da je med žemljo in premogom vendar razloček? Koliko trpijo rudarji s spravljanjem lesa, je nepopisno. Velikokrat preteče cel šiht, predno se more les spraviti na kraj, kjer se dela. Rudar mora sam iti po njega na dan in ga spravljati vkup. Ali bi ne bilo bolj pametno tako, kakor je pri drugih rudnikih, da so nalašč zato partije, katere les do „holcšahta“ spravijo. Ampak pri nas ne vedo tega, koliko časa rudar zamudi s tem delom. Tudi pri akordu se tega ne upošteva. Rudarji-trpini, za vas je samo ena pot odprta: Vi vidite, da vodstvo rudnika nima z vami nikakšnega usmiljenja za vas je edina rešitev iz tega neznosnega položaja ta, da se izje-dinite, da se združite ter da pristopite k svoji bojni organizaciji, kajti posamezni nič ne velja, samo v združenju je moč. Torej, rudarji, na delol Ker je naše „Konsumno društvo rudarjev" začelo dobro vspevati in člani vedno pristopajo, ni marsikaterim našim trgovcem povšeč Eden izmed tistih nezadovoljnežev je tudi gosp. Bauer-heim. Ta gospod namreč agitira okolu steklarjev, da pojde konsum „na psa“, da ni nobenega reda, da je tako drago tamkaj i. t. d. V dokaz, da to ni res, hočemo navesti samo par slučajev. Petrolej stane pri nas liter 28 vinarjev, pri Bauer-heimu 36 vin , svinjska mast 1 92 K, pri B. 2 50 K, moka št. 4 pri nas 47 vin., pri B 52 vin. ; torej gosp. Bauerheim, kdo pa je vendar dražji? Delavci bodo kmalu spoznali moč konsumnega društva ter bodo sodili. Delavci, bodite možje ter kupujte svoje potrebščine v lastnem zavodu. Toliko za danes. Rudarjem v Hrastniku naznanjamo, da bo-bodemo v kratkem ustanovili podružnico rudarjev. Sodrugi, pristopite k organizaciji ter pomagajte skupno za izboljšanje razmer. Tudi se tem potom naznanja, da imamo vsako soboto zvečer disku-zijo. Prosimo, da se teh udeleži vsak zaveden rudar. Odbor. Trbovlje V nedeljo, dne 10. oktobra 1909 ob treh popoldne se vrši v gostilni g. Jakoba Božiča v Trbovljah ustanovni občni zbor zadruge „Delavski Dom“ z dnevnim redom: 1. Čitanje in odobritev zadružnih pravil; 2. volitev načel-ništva; 3. volitev nadzorništva ; 4. raznoterosti. Člane se opozarja, naj pridejo vsi! Trbovlje. Občno konsumno društvo prav lepo vspeva. Vendar bi bilo želeti, da bi se rudarji in drugi trboveljski delavci še bolj brigali za svojo konsumno prodajalno, nego se doslej. Naša prodajalna bi morala biti ena prvih, ta-korekoč najmočnejša v Trbovljah! Na delo, delavci, da si napravimo svoje Občno konsumno društvo tako močno kot mora biti. Vsem delavcem se naznanja, da so brošure „Delavske tiskovne družbe" dobiti pri sodrugu Ign. Sitterju v Trbovljah. Tudi na „Naprej" se lahko pri njem naroči vsakdo, kdor ga še nima. 0 (ti rt 0 o« a o* < o _ 3 —i rx _ n> cl O < - 3 ■< « « p.3 ra ° “ a n< n> 3 --o sr z *• H' rs L, a. t ” sr ® p ss o xs p s $ M« rt 2 3 < o. dttd n 2.PS 3 P O 3 < 8‘ 3' g ” 3 o. M 3 O ^ < o < ?r -TJ £ “ 3 2.” 3 ■a S* B&pri5 §TJ » « "S’g s n < C/5 O C/J < o ■■ pf t a O CD < to *3 »f cp C* ^ 2 o as « &. z: » « ir •O rt-« ® 2 « rj< CD O r* —; 2 Č* » . - 0< O. CD a» IK ..o■ ® = rt« i < * « N N P ?Q -} (t) cr co< 7C CD H- O < P n D O £ < P « - O" ‘1 o. Z3 0 52 ff “O 2. D P *" C ■O o < p H ca tp Ti CD O4 cn< p c-** O <1 N P CL T CD P C P C/5 < <2. CD O < O o. CD Sr CT. C o 3 O ČD P N 3 3 3 .P <1 T & CD X (D 2 T R H? T P P Q P8-* P o a. k g Pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko „Union” ker te ure so najbolj trpežne in natančne, 4 dobe se pri : Fr. Čuden urar in trgovec v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Genovi. ===== Ceniki zastonj in poštnine prosto. 19—14 Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, čistilnice, preše za sadje i. t. d. ? Edinole pri : 12~2 FR. STUPICA v Ljubljani « Mar. Terezije cesta štev. i :: Valvazorjev trg štev. 6 in zakaj ? Zato, ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. aafàBE l3BE m ^ nLji Orili m 12—2 Ed. Smarda^® potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. Samo 6 dni! m . Francoska linija Havre-^ New-York samo ® dni!. !E=J lir GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 12—1 ' priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. jul == l|-T^3E===g^ ANTON BAJEC * umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani :: Pod trančo 24—21 r: Cvetlični salon, izdeluje šopke, vence s trakovi. :: Vrtnarija na Karlovški c. 2. - Zunanja naročila točna. Kašelj. Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušeno olajševajoče in zelo okusne Kaiserjeve prsne karamele. 5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti. Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko : «Tri jelke». — Zaloga pri Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji. Največia izbera je samo v „Angleškem skladišču oblektt Ljubljana, Mestni trg št. S čez 3000 kom. jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od K 10— višje, nad 1000 kom. površnikov in raglanov od K 12'— višje, čez 3000 pelerin od K 8’— višje, ned 15.000 komadov rejnovejše konfekcije za dame in deklice kakor jopice, paletoti, mantilje, pelerine, koslume, krila in bluze. Odjemalci na debelo dobijo znaten popust in sicer. Doublé pelerine ali iz lodna od K 6'40 višje, plišaste jopice od K 10 v šje, lodnasti klobuki za dečke 1 det. od K 18 višje, lodnasti klobuki za gospode 1 det. od K 24 višje, plišasti klobuki 1 det. od K 60 naprej. O. Bernatovič. Čevljarski mojster Svati Gačnik Rožna dolina, obč. Vič se priporoča vsem delavcem in delavkam občine Vič in drugod za vsa dela, ki spadajo v čevljarsko stroko. Vsak bo pri meni prav izborno postrežen. Delam solidno in po zmerni ceni. Krasne jesenske novosti priporoča 24—15 prva in edina slovenska modna trgovina za gospode H Engelbert Skušek LJUBLJANA Mestni trg štev. 19. Austro - Americana : TRST IVew - Yorle - Orleans Knenos Ayres Ardenti nJ j n Rio eli Janeiro. 1 - Vozne liste za potnike in izseljence prodaja: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorske ulice 26. Najnovejši in najhitrejši brzoparnik Martba Waschington 24 — 13 vozi čez Ocean samo G dni. Izdajatelj In odgovorni urednik Anton Kristan. — Lastnik lista: .Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z. Tiskal Iv. Pr. Lampret v Kranju.