;tev. 35.
O Ljubljani, v soboto, dne 13. febiuorio 1909.

Velja po poŠti: :« celo leto naprej K 26'~ s« pol leta „ „ 13#— sa četrt leta „ „ 6-50 ;ts en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
as celo leto naprej K /2 *0 pol leta „ „ 11-20 Četrt leta „ „ 5d0
1 90
i* četrt leta „ m en mesec „
7-n poSllj, na dom 20 h na
mesec.
^samezne žtev. 10 h.
Oredništvo i« Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod let
--dvoriSCe nad tiskarno). — Rokopisi sr
m «r»?a|o; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona J te v. 74.
VENEC
Leto XXXVII.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72(mn>: za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9, za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta * 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen M za slovenski narod
lipravništtfo 1® v Kopitarjevih ulicah 5tev. 2. —
■- Vsprejema naročnino, Inserati ii*
reklamacije. (Jpr avnUkega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 18 strani.
V obrambo Krščanskih načel.
Sijajne politiške zrnage slovenskega krščanskega ljudstva proti nositeljem pro-tikrščanskih načel so povzročile, da so naši liberalni nasprotniki nekaj časa opustili boj proti naši stranki. Saj prenehal je v vodilnih kranjskih dnevnikih tisti osebni boj, ki je rodil vsak dan veliko verbalnih inju-rij, kakor pravijo juristi, namreč razžaljenj časti.
Ker so bili presenečeni po sijajnih zmagah slovenskega krščanskega ljudstva in poparjeni po politiških porazih, ni vladalo nekaj časa vojno razpoloženje proti naši stranki v liberalnih vrstah. Sentimentalni in optimistični ljudje so si mislili, da nastane trajen mir med nami in liberalci, dasi se je odločno naglašala na obeh straneh le misel, naj prenehajo osebni boji.
»Svobodna Misel.«
Poraženi nasprotnik je med tem zbiral svoje vojne moči. Storil je prav vse, da zopet zbere poraženo in premagano kranjsko liberalno vojsko. Vloge za že zopet pričeto veliko bitko med nami in kranjskimi liberalci so razdeljene. Kranjska narodno - napredna stranka je izdelala ordre de bataille«, svoj vojni načrt, ima .svojega feldmaršaia, pozabljivega ljubljanskega župana, šef liberalnega vojnega generalnega štaba pa biva v Pragi, je internacionalen, kar kaže že nadpis njegovega glasila, ki slove »Svobodna Misel. Litre Pensče. Freier Gedanke. Free Thought. Volna Myšlenka.« Šef liberalnega vojnega generalnega štaba sicer ni ofieielno po liberalni stranki priznan, a to nič ne de, dejansko daje on vojno parolo v boju proti »klerikalnemu zmaju«, njegovi pomočniki se pa nahajajo, kar je itak javna tajnost, v neposredni bližini delavce ljubečega gene-ralisima kranjske liberalne stranke.
Načelnik svobodomiselnega generalnega štaba je v letošnji prvi številki svojega peterojezično naslovljenega glasila izdal slovenskemu svobodomiselstvu sledeče vojno geslo: »da je danes propaganda svobodne misli v prvi vrsti naperjena proti klerikalizmu«. Klerikalizem pomenja svobodomiselni gospodi katoličanstvo. Kadar pišejo liberalci, socialni demokrati ali pa svobodomiselci »klerikalizem« ali na »kle-
LISTEK.
Mrtuo pokolenle.
Dr. L e o p. Lenard.
Otožno gledam jaz na naše pokolenje; v prevarah in v kesanju njemu čas beži, brezplodno v večnost se izgublja mu
življenje,
prerano stara pod bremenom strasti.
Po mestu so pričeli prižigati svetilke, po ulicah in po kavarni se je pričelo razvijati novo življenje, blagajničarka ie odšla s svojega visocega prestola in nastopila je njena tovarišica — a oni so sedeli za svojo mizico v kotu kavarne kot poprej in bodo sedeli, sedeli dalje v noč. Nikdo r;e vpraša, kdaj so prišli in doklej bodo sedeli, nikomur ne pride na misel vprašati, čemu sede oni trije gospodje v kotu.
Življenje, ki kipi naokrog v bolj ali mani burnih, spenjenih, krepkih valovili, se ne zadeva ob nje. Leže na bregu reke življenja, a pod njimi hitč valovi, delajo vrtince, šume, se penijo in spet razbijajo in zgubljajo v globokih, temnomodrih tolmunih. A njih se ne dotaknejo. Žive, »ker je živeti treba« in ne pričakujejo rešitve od nikoder, »ne od ljudi.', ne z neba«. Z
rikalec«, mislijo s tem katoličanstvo ali pa katoličana. Ker načelnik svobodomiselnega štaba ni Moltke, ki je znal molčati in je bolj podoben ruskim generalom, ki so izgubili zadnjo vojsko z Japonci največ za to, ker so preveč govorili, za to pa tudi pove, kako naj se izvršuje v prvi vrsti proti klerikalizmu naperjena propaganda, da se slovensko ljudstvo, ki ga psuje, da je zaslepljeno, dovede v svobodomiselni tabor. Svetuje svojim pristašem, naj vzbujajo v ljudstvu verske dvome, ker »povzročati versko skepso je važna naša naloga«. Na temelju verske skepse se mora poroditi šele prava izobrazba, ki pelje k notranji svobodi.
Šef generalnega štaba slovenskih svo-bodomiselcev nato obeta, da se bo pečal v svojem glasilu s katolicizmom, svobodno šolo, ločitvijo cerkve od države, razporoko in obeta, da bo »posebno pozornost obrnil na propagando za brezverstvo.«
Da izpoznamo še način boja proti nam, navajamo, da se norčuje šef svobodomiselnega generalnega štaba iz prisege, iz čudežev in sramoti katoličanstvo s sledečim značilnim stavkom: »Naivni pa so tisti katoličani, ki mislijo, da se cerkev kaj briga za Jezusove nauke.« O prevzviše-nem ljubljanskem knezoškofu piše: »In blagoslov škofa Jegliča, ki se sam smatra za naslednika, ne vem, katerega apostola že, plava nad klerikalnimi uredniki in podžiga njihovo bojevito navdušenje!«
Mi smo za streljanje iz težkih topov »S. M.« na nas prav hvaležni. Ni naša dolžnost in naloga, da se prerekamo s »S. M.« Pač pa je naša dolžnost, da opozorimo našo krščansko slovensko javnost, naše politiške in izobraževalne organizacije na kroglje, ki jih bruhajo svobodomiselni topovi na nas.
Ljubljanski škof v svojem letošnjem postnem pastirskem listu opominja katoličane na nevarnosti, ki groze katoličanstvu po svobodomiselstvu. Ni pa dovolj, da se list le prečita po cerkvah. Ne. Njegova vsebina mora preiti v kri in meso, v dušo vsakega vernega katoličana. Prevzvišeni ljubljanski knezoškof po vsej pravici proglaša, da »kdor pristopi društvu »Svobodna Misel«, je že s pristopom samim odpadel od katoliške cerkve, je zatajil Izveli-čarja Jezusa in samega Boga.« »Kdor čita list »Svobodna Misel«, ki izpodbija vsako vero, ki kliče na boj zoper katoliško cerkev, ki taji večnost, neumrjočnost in sploh
vse večne resnice, ta greši smrtno zoper ljubezen do samega sebe in zoper cerkveno postavo.« »Torej ne v svobodomiselna društva, ne čitati svobodomiselnih, proti-verskih knjig! Kdor gre sam v nevarnost, se bo v nevarnosti ponesrečil.«
Za vsakega vernega katoličana je vprašanje o »S. M.«, ko je govoril v to poklicani ljubljanski knezoškof, rešeno.
Naša slovenska krščanskosocialna organizacija mora pa v polni meri zdaj izpolniti svojo dolžnost. Vojska je. Z uma svitlimi meči v boj zoper blodnje, ki jih bodo razširjali svobodomisleci in njihovi ponižni sluge liberalci. Med ljudstvo! S predavanji, po politiških in nepolitiških shodili ljudstvu pojasniti bojni načrt svobodomiselnih liberalcev.
S. K. S. Z. je v prvi vrsti poklicana, da naroči vsem svojim društvom, naj pri-rede takoj predavanja o tem, kaj da je verska skepsa, kakšno svobodno šolo hočejo, kaj je razporoka in kaj da si mislijo, ko pišejo, da bodo propagirali brezverstvo.
A ne samo v izobraževalni in mlade-niški organizaciji, prav povsod se mora ljudstvu pojasniti svobodomiselni liberalni vojni načrt. Vojska je proti najsvetejšim našim svetinjam, branimo jih!
Prikrito delo nasprotnikov.
Glasilo generalissitna slovenske liberalne stranke »Naš List« se v svoji zadnji številki bavi z vprašanjem, kako naj se zopet organizira pobita liberalna stranka. Pred vsem se naglaša potreba podrobnega dela in politiških društev v demokratičnem smislu v vsakem sodnem okraju, da združijo »nebroj somišljenikov liberalcev, ki žive po deželi, pa ne pridejo v poštev, ker nimajo nobenega stika med seboj.« Somišljeniki na deželi se ne smejo preveč ozirati na centralo, ampak morajo sami delati na organizaciji. Ostrejše hočejo kritizirati nego se je to doslej zgodilo ravnanje »klerikalne« stranke.
Kako si to gospoda »Našega Lista« misli, nam tudi pove. Pravijo, da hočejo vero v politiki popolnoma pustiti na miru, ker nima s stranko kot tako nič opraviti. Zastopati hočejo najprej narodno in potem napredno stališče v pravem demokratskem smislu. Pove, da je stališče narodno-na-predne stranke zdaj »tako ugodno, kakor še nikoli ni bilo,« ker se je otresia tistih nepotrebnih dogovorov z Nemci, ki jih je, mimogrede pripomnjeno, podpisal tisti se-
danji demokraški generalissimus slovenske liberalne stranke, ki je predlagal kranjski deželni vladi uporabo vojaštva. »Naš List« pozivna vse prave Slovence v narodno-napredno stranko. Pravo »prosvetno« delo zanesti na deželo, to bodi naloga napredne stranke.
Kaj razumejo liberalci s »prosvetnim delom«, naši somišljeniki že znajo. Liberalci bodo šli med naše ljudstvo tako, da bodo napadali S. L. S., izkušah bodo, kar so že itak pričeli, še bolj spletkariti :n tako ribariti v kalni vodi.
Liberalna »prosveta«.
Pa na zaupnem shodu dne 2. februarja t. 1. je Ivan Hribar, načelnik narodno-napredne stranke, v svoji, včasih neprevidni gostobesednosti sam razkril liberalne namene. Hribar je razdrl laž. da niso takozvana »prosvetna« društva liberalna. Hribar je doslovno dejal:
»Istotako se snuje »Zveza prosvetnih društev«. Predpriprave so že skorai dovršene in v tekočem letu nam bo mogoče sklicati v Ljubljani posvetovanje odposlancev mnogoštevilnih teh društev zaradi osnovanja »Zveze prosvetnih društev«. Ker je narodno-napredna stranka bila prva, ki je taka društva snovati začela, postala bode zveza teh društev krepka trdnjava narodne in napredne misli na Kranjskem.«
Pribijemo to izjavo Hribarjevo, da bodo vedeli naši somišljeniki, kaj in kako je s tistimi društvi, ki love pristaše pod krinko nevtralnosti, pa so le prikriti in hinavski del liberalne stranke!
Liberalna gospodarska društva.
Posebno pozornost moramo posvetiti liberalnemu delu v društvih, ki so navidez nepolitična, v resnici pa imajo samo ta namen, pridobiti pod raznimi pretvezami ljudstvo na svojo stran, da bi ga porabili potem za svoje strankarske namene. Tu mislimo zlasti na liberalne zadruge. Liberalna »Zveza slovenskih zadrug« neprenehoma naglaša, da je nepolitična, a vsa njena zatrjevanja je pobil Ivan Hribar, ki je v nasprotju z oficielnimi trditvami liberalne zveze na zaupnem shodu narodno-napredne stranke dne 2. februarja t. I. ofieielno kot predsednik narodno-napredne stranke proglasil liberalno »Zvezo slovenskih zadrug« kot delo, kot del in kot orodje liberalne politične stranke.
nameni in s strastmi življenja se igrajo, kot otroci s kamenčki na ulici.
Popoludne je bila kavarna kakor izumrla, zaspana. Gospodično je silil spanec in prsti so obstajali pri kvačkanju, natakarji so se sprehajali leno in počasi po obširni dvorani, gosti so bili redko sejani pri mizicah. Samo oni so sedeli na svojih prostorih, najvernejši in najvztrajnejši obiskovalci.
Po ulicah je pa šumel in kipel vroč delaven dan. Nikdo ni imel časa, da bi se vstavil. Vse je gnala neizprosno naprej mogočna reka življenja.
Polagoma so pričeli prihajati gostje. Solidni in spoštovani gospodje, ki so prišli po obedu na »črno«, utrujeni uradniki in profesorji, ki so se po suhoparnih uradnih urah prišli razvedrit med časnike, natakarji se pa marljivo sučejo okrog teh solidnih in stalnih gostov. Vsakemu berejo že z oči, kaj bo: Kava ali čaj, »Tagblatt-ali »Presse«? Nekdo je prišel pokazat novo obleko, onemule kavalirju je koncem meseca zmanjkalo za obed v navadni gostilni in si je radi tega privoščil nobleso, da si je prišel privezat dušo v kavarno z mlečno in tremi kruhi. To so slučajni gosti, katerim se posveča manj pazljivosti.
Kolikor bolj proti večeru, toliko več gostov se nabira v prostorih. Nek v časnik pogreznjen suh gospodič pogleda nejevoljno na mogočno damo, ki je na knnapi
poleg njega zavzela mesta za dva, okrog majhne mizice v sredini se je vscdlo nekaj gospej ali gospodičen v živih toaletah. Onegale gospoda je pustila njegova boljša polovica samo pod pogojem v kavarno, da j.) vzame s seboj. Tudi na cesti pred okni se razvija novo življenje. Ljudje se vračajo z večernih sprehodov v pisanih, lepih toaletah, delavci hitč iz tovarn, med njimi pomika počasi svoje odrvenele noge suha komptoaristinja, ki se lačna vrača iz urada in premišljuje, kako bi se ta mesec dalo prihraniti pri sladkorju za kavo, da bi bilo za nov klobuk ali za bluzo.
Koliko sprememb tekom enega poldneva in večera na ulici in v kavarni, samo oni sede, kakor so sedeli, odkar so šli iz stanovanja. Oni spadajo ravno tako k dekoraciji kavarne, kakor bufet, in če bi jih enkrat zmanjkalo, bi gotovo ne bilo nekaj prav in bi se jih nehote pogrešalo. Ko je zvečer prejšnja blagajničarka iztegnila svoje odrvenele noge in zlezla s svojega prestola in ie nastopila nova, spočita, nekoliko močnejša in manjša, a drugače nji podobna kot jajce jajcu, vrgla je najprej pogled v kot, če sede v njem naši stari znanci, in ako bi jih ne bilo, bi se ji zdelo, da nekaj ni v redu. Nastopili so novi, spočiti natakarji in se sukali urnih krač med mizicami, a vsakdo se je najprej prijazno nasmehnil svojim starim znancem.
Bila je zima in mraz, prišla je spomlad in približalo se je poletje in prišla bo jesen, a zanje ni ne letnih časov, ne dneva in noči. Kavarna je njihov grob in oni so
v njem živi mrliči.
Počasi sem šel med mizicami in se približal njihovemu kotu.
Ali dovolite, da prisedem?«
»Prosimo.«
»Z vami, gospod Celešnikar. sva bila menda nekoč sošolca v gimnaziju?«
»Da, bila sva, do četrte šole.:<
»Vi ste bili prvi odličnjak v šoli. Kako vam gre pa sedaj? Kaj pa delate?«
»Danes sem pisal ono, kar slovenskemu pisatelju še največ nese. Za Repeš-nika zlagam inserate. Dobim kronico od vsacega.«
»Kar tukajle v kavarni?«
»Da, v kavarni gre šc najlažje. Tu imaš gorko po zimi in hladno po leti; kakor želiš.«
»Ali znate biti surovi, gospod Celešnikar ?«
»Čemu vprašate?«
»Ker mislim, da bi se pri nas ta lastnost dala dobro uporabiti za reklamo. Sestavite. na primer, tak inserat: »Osel, tepec, lump, falot, baraba je, kdor trdi, da pri Kreveljčku v Blatnih ulicah ni najboljšega blaga!« — »Zaslužiš da ti jih tvoj mož našteje po grbi, če ne boš kupovala v
Da bo enkrat za vselej konec vsemu , lažnjivemu trjenju, priobčimo tu dotični del Hribarjevega govora doslovno. Hribar je dejal:
Naiobširnejše se je pa poslednji shod zaupnih mož pečal z gospodarskim in socialnim položajem posameznih stanov našega naroda. Vodstvo stranke je zatorej pre\ zelo od njega obilo težkega, a prepo-trebnega"dela. Znano je, da se do novembra leta 1906. stranka ni s tisto intenzivnostjo, kakor bi bilo želeti, lotevala gospodarskega in socialnega dela. Pač se ne more reči. da bi se v tem času ne bilo ničesar storilo, kajti nastali so denarni zavodi in ustanovila se ie celo banka; a onega sistematičnega dela, ki je dandanes neobhodno potrebno, se je pogrešalo. Vendar nečem s tem prejšnjemu vodstvu ničesar očitati; glavna napaka je namreč bila. da stranka ni imela izvrševalnega organa in da je tako marsikaka zasnovana stvar, katera bi — izvršena — mogla imeti najboljše posledice za narod in strankino organizacijo, ostala neizvedena. Vodstvo se je zatorej takoj po shodu dne novembra leta 1906. sešlo ter se je posvetovalo, kako temu zlu odpomoči. in sklenjeno je bilo, da se naj najame stalni tajnik. Ta sklep se je izvršil in od tedaj je zavladalo v stranki tudi rednejše delo. Pripomniti mi je pa potreba, da so se posamezni člani strankinega vodstva, katero se je v seji dne 23. junija leta 1907. s ko-opcijo popolnilo z mladimi, delaželjnimi rodoljubi, prav goreče lotevali dela za izvedbo obširnega, na večkrat imenovanem shodu zaupnih mož sprejetega programa. Predvsem se je proučavalo vprašanje., če bi bilo mogoče doseči preselitev »Zadružne zveze« iz Celja v Ljubljano. Vršile so sc v tem oziru obširne obravnave, katere sem v imenu strankinega vodstva vodil jaz; končno pa se je po vsestranskem preudarku izprevidelo, da ne kaže v Celju udomačene »Zadružne zveze« premeščati, temveč da je najbolje, da se v Ljubljani osnuje posebna zveza. In to se je tudi izvršilo. »Zveza slovenskih zadrug« posluje j,edai že drugo leto in vodstvo more biti ponosno na njen razvoj in na njen uspeh. V »Zvezi slovenskih zadrug« je sedaj, ker ima jakci spretno in agilno vodstvo, osredotočeno najvažnejše gospodarsko delovanje narodno-napredne stranke ter se bode to delovanje v kratkem raztegnilo na vse panoge gospodarskih zadrug. Druga jako važna stvar, ki se je s sodelovanjem na-rodno-napredne stranke izvršila, je ustanovitev »Trgovske obrtne zadruge«. Tudi ta zadruga, ki ima namen trgovcem in obrtnikom pomagati s kreditom, deluje nad vse pričakovanje uspešno in postane s časom brez dvojbe velika denarna moč. Kar se strokovne organizacije tiče, pripomniti je, da imajo narodno-napredni trgovci tako organizacijo v trgovskem dru-štvu » Merkur«, narodno-napredni obrtniki pa v novo ustanovljenem »Obrtniškem društvu«.«
Tako torej: »Zveza slovenskih zadrug« zatrjuje neprenehoma ,da je čisto nepolitična organizacija, načelnik narod-no-napredne stranke. Hribar, pa javno proglaša, da je v »Zvezi slovenskih zadrug« osredotočeno najvažnejše gospodarsko delo narodnonapredne stranke.
Kdor to primerja, si lahko naredi svojo sodbo o Hribarju in o liberalni zvezi!
Pri tem bodi pribito, da je proglasil Hribar tudi »Trgovsko obrtno zadrugo , »Merkurja«, ki tudi vedno taji, da ni političen in »Obrtniško društvo« kot politična društva.
Pribijemo to, ker bi utegnil morda Hribarja kedaj zopet zapustiti spomin ...
XXX Vojni načrt liberalne stranke
je ture i jasen. Dolžnost vsakega našega somišljenika je: v boj zoper zahrbtne liberalne spletke! Boj svobodomiselnemu slovenskemu liberalizmu na celi črti! V vojski, ki jo nam napovedujejo liberalci, pa veljajo bojna načela in vojne navade. Dosedanje zmage nam morajo vzpodbujati pogum v nadaljnji vojski za naše svetinje. Zmagali bomo mi, če stori vsak katoličan in vsak naš somišljenik svojo dolžnost'
€od saue the king!
(Izvirno poročilo.)
Berolin, 9. februarja 1909.
V Berolinu se vrsti svečanost za svečanostjo. Pred par tedni je obhajal cesar Viljem II. svojo pedtesetletnico, prišli so se mu poklonit vsi nemški vladarji in mesto je priredilo razsvetljavo, kjer je razvijala elektrika svoja čuda v žarečih slikah. In danes se vrši že drugo slavlje, ki kaže na zunaj izredno praznično lice. Stric nemškega cesarja, angleški kralj Edvard VIL, prihaja s soprogo Aleksandro vračat (!) oficijelni državni obisk. Nenavadnost dogodka označuje posebno dejstvo, da ni bilo že skoro 200 let nobenega angleškega vladarja v Berolin.
Cel teden so imeli delavci posla noč in dan, da so izvršili dekorativna dela na široki cesti »Pod lipami«. Postavili so visoke, rdeče pobarvane jambore na obeh straneh avenije, na vrhu zlata obla in pod njo zlat venec z visečimi trakovi. Med jambori so razpete vrvi na vse strani, na njih plapola brez števila majhnih in velikih zastav vseh narodov, v prvi vrsti seveda angleške barve; pod vrvmi se zib-Ijejo v velikanskih lokih girlande iz umetnega cvetja. Z vseh poslopij vihrajo prapori, in fasade so odete s pestrimi preprogami in svilenimi draperijami, prostor mej njimi oživljajo grbi in zastavice; konture fasad stopajo v relijef vsled smrekovih girland, prepletenih s cvetjem. Na »Pariškem trgu« pred brandenburškimi vrati so postavljeni s škrlatom prevlečeni odri in šator za vsprejem. V izložiščih stoje med cvetjem in zelenjem podobe obeh vladarjev s primernimi napisi, na pr.: Kri ni voda; Napredek v prijateljstvu itd.
Nebo, ki se je včeraj čemerno in sumljivo zavilo v oblake, se je danes usmililo in pokazalo veder obraz. Ze rano pred določenim časom so napolnili vojaški špa-lirji in občinstvo obe strani sprevodne ceste; vsa okna, za drag denar najeta, mrgolijo radovednih gledalcev. Kolporterji prodajajo s strašnim vriščem posebne izdaje, prigodne razglednice in zastavice. Vse berolinske šole so danes zaprte; otro-čaji letajo z zastavicami po ulicah in se pozdravljajo bolj nagajivo, nego resno: God save the king! Policaji na konjih,
kolesih in peš vpijejo surovo in oblastno, spravljajo v red zijavo množico; vse jih ponižno uboga, kajti v Berolinu je policaj prvi gospod, in danes so gospodje policaji posebno pozorni in nervozni, kajti dopoldan ob 10. uri zboruje 8 shodov brezposelnih delavcev in bati se je, da ne pridejo ti lačni gostje iskat kakega dela »Pod lipe«.
Mrzel veter popihava, praporčki frfotajo in široke zastave, napete v bok, mogočno plahutajo. Okoli pol 12. ure se zganejo množice, rogovi zatrobijo, topovi v Lustgartenu zagrme, godbe zaigrajo in vojaški hura-klici pretresejo zrak. V prvem odprtem vozu a la Daumont se pripeljeta oba kralja z belimi perjanicami, Viljem samozavestno gleda okoli, njegov stric Edvard sedi na njegovi desni strani resno, apatično, v dve gubi, kakor bi bil bolan; v zaprtem vozu jima sledita obe kraljici in za tem drugi dvorni vozovi, slavni sprevod zaključuje ubogo, mr-šavo fijakarsko kijuse, ki je — sam Bog ve, kako zašlo med plemenito gospodo. Hudomušno muzanje gledalcev povzroči ta klaverna, proletarska pritiklina, pri kateri opazovalcu nehote obstanejo misli.
Kljub zunanjemu nakitu, ki naravnost izsiljuje in izziva navdušenost, ni opaziti med množicami svečanega razpoloženja. Isti hlad dihajo časopisi, nič ognjevitih, navdušenih vsprejemnih člankov na barvito obrobljenih straneh, kakor pri nas na toplem jugu, če pridejo k razvitju zastave »bratska društva«. Vidi se, kakor da se jim je severni mraz zagrizel v čustva, besede in pogled. Mučen utisek te osvaja, tako da ne bi mogel tem ljudem nikoli zaupati. Lokavo, brezčutno sirovost slutiš pod to ledeno skorjo zunanjega bitja, ki je zaprla kulturi vsak pristop do srca.
Neprijetno čustvo prisiljenosti in zadrege tlači celo slavlje. Reprezentanta obeh najjaČjih narodov, Nemcev in Angležev, ki odločujeta usodo sedanje zgodovine. si stojita nasproti ob času, ko nevarni krči spreletavajo evropsko telo, ko s strahom pričakujemo sicer tako zaže-ljene spomladi. Da se je stari, bolehni Edvard baš zdaj ,v tem mrzlem, neugodnem letnem času podal na dolgo pot v Berolin in to za cele štiri dni, tudi tukaj nehote obstanejo opazovalcu misli. Vladarja se tukaj objemata in zatrjujeta prijateljstvo, a v zaledju se pripravljata oba naroda na neizprosen boj, kajti odločiti se mora. kdo bo odslej vodil hegemonijo sveta, ali Nemci ali še nadalje Angleži? V Berolinu kraljuje oficijelna ljubezen, v Londonu neti divje sovraštvo propaganda lorda Robertsa za splošno vojno dolžnost in vsak večer se tre občinstva v londonskih glediščih, kjer predstavljajo tendenci-jozen igrokaz angleškega majorja Du Mauriera »The English mans Home«, v katerem se lahkoživemu svetu angleškega športa živo predočuje nevarnost nemške invazije; istočasno koncentrirajo Angleži severno brodov.ie in (sic!) liberalno ministrstvo Campbell - Bannermana sprejema postavko novih 6 dreadnoughtov, isto ministrstvo. ki je izpodneslo konservativnega imperijalista Chamberlaina samo z obljubo, da omeji oboroževanje. Tudi na Angleškem liberalizem propada, napoveduje se splošna vojna dolžnost in obrambna carina.
Spretnemu agentu angleških fabi i-kantov, kralju Edvardu VIL, se je sijajno posrečilo »obkroženje« nemške konkurence in pripravlja se zadnji odločilni udarec. Pa nobeden nasprotnikov se ne čuti sigurnega, računi so jako zapleteni, najboljše se jima dozdeva, da se zavleče za par let krvava odločitev. A evo ti neprijetne, nepričakovane komplikacije — avstrijska aneksija in srbske priprave za vojsko, — ki grozi s prezgodnjo izprožit-vijo. V Italiji so tako zmešani, da si Gio-litti ni vedel drugače pomagati, nego da je razpustil državni zbor in tako preprečil vsako javno diskusijo, ko je pred vsem potreben molk in tiho, oprezno čakanje, da se jeziček tehtnice brez vsake zareče-nosti v danem položaju pravilno nagne. In na Francoskem je baje Clemenceau izjavil, da bodo imeli Francozi na spomlad vojsko z Nemci. Kakšen namen ima torej Edvardov obisk? Razun splošnega razpoloženja, ki zdaj ne pride v poštev, ni sedaj med Nemci in Angleži prav nobene zadeve, ki bi zahtevala tako nujne akcije, kakor je sedanji obisk. Obisk je naperjen proti Avstriji, katero naj bi izoliral v prihodnjih bojih na Balkanu in jo izročil brez nemške pomoči na milost in nemilost Italije in balkanskih držav. Edvard skuša Nemčijo pregovoriti, da so balkanski spori privatna, interna zadeva Avstrije in balkanskih, držav, da se torej nikakor ne vmešavaj na korist Avstrije; kakor je ba.ie Avstrija aneksijo začela brez pomoči velevlastij, tako jo naj tudi brez pomoči sama izvrši.
To so težki dnevi za nas Slovence in Jugoslovane sploh, delajo z nami kakoi s tržno živino ali surovim blagom, ki ga je treba šele v evropskih fabrikah izdelati. Bog odvrni pretečo nevarnost, v miru naj se rešijo spori, a nam naj ostane nepozaben nauk. Delajmo, izpopolnujmo svoje organizacije, da postanemo enkrat vpo-števana količina; da bodo naše narodne voditelje, oprte na kulturno in organizirano maso, uvaževali kdaj francoski in angleški mogotci, ki potrebujejo na jugu ob Adriji med Slovenci ravno tako močan jez, kakor na severu med Cehi, proti germanskemu navalu.
Nafr mladenlfto organizacija
sme dan 11. t. m. šteti med svoje najlepše. Udeleženci mladeniškega tečaja — okoli 70 — so se namreč ta dan udeležili seje predsedstva Z. T. O. v »Katoliški tiskarni« in ondi našli zbranih v-o polno prijateljev in pospeševateljev mladeniškega gibanja, na čelu jim presvetli knezoškof, prelat A. 'Kalan, stolni dekan J. Kolar, kanonik J. Šiška, profesor dr. A. Ušeničnik, profesor dr. Gruden, ravnatelj škofijskih zavodov dr. Gnidovec, župnik J. Kalan, vikar L. i Smolnikar in mnogo druge posvetne ter ; redovne duhovščine, potem naši državni : in deželni poslanci dr. Krek, ravnatelj Povše, dr. Lampe, Evg. Jarc, J. Gostinčar, ; Demšar, Jaklič, tajnik S. L. S. dr. Rožič, j zbornični svetnik J. Kregar in še veliko drugih prijateljev slovenske krščanske mladine. Došle je toplo pozdravil načelnik Z. T. O. dr. Pogačnik. Nato so se razpravljale za mladeniško organizacijo važne zadeve; tako se je sklenilo uvesti za gorenj-
prvi jugoslovanski špecerijski trgovini .Pri Padišahu'.« Taki inserati bi vlekli.«
Bom poskusil.«
Od česa pa živite? Vam nese pisa-teljstvo dovoli za življenje, ali imate še kakšne druge dohodke?«
Poleg pisateljevanja se pečam še s tem, da delam dolgove.«
»Ste pa imenitni. Vsak človek pa res ne more delati dolgov. Ali vam to kaj veliko nese?«
»Za mimogrede. Samo, če bi ljudje ne bili tako nerodni, da bi ne tirjali nazaj. Nedavno se je na primer eden mojih upnikov obrnil na mojega hišnega gospodarja po informacije s sledečimi vprašanji: 1. ali ie res, da je Čelešnikar pisatelj? 2. ali ima kakšno definitivno službo? 3. ali bi ga bilo mogoče z uspehom zarubiti ? Možu sc je menda v glavi zmešalo, da je stavil vprašanja, ki drugo drugo izključujejo. Kdor ima stalno službo, ne bo na Slovenskem pisatelj, in kdor je pri nas pisatelj, njega gotovo ni mogoče zarubiti.«
»Kaj pa Mevžnikar? O njem se že neka! časa nič ne čuje.«
»On je že izgubljen za umetnost in za slovstvo. Dobil je službo in potem sc je oženil, zdaj pa uči paglavce v šoli. Sic transit gloria mundi. Pri nas mora biti pisatelj ali umetnik lačen. Če je sit, neha delati. To je kot amen v očenašu.«
vTorej, kako je z vami: Ali ste vi pisatelj, ker ste lačni, ali ste lačni, ker ste pisatelj?«
*Vice versa.«
Medtem sem vzel v roko časnik in vrgel pogled na politične novice.
»Kaj pa rečete o naši politiki?« »Politika je take vrste vlačuga, ki mene nič ne zanima.«
> Kaj pa rečete o novem šolskem nadzorniku?«
»Jaz sem vesel, da se mi ni treba več spominjati na šolo.«
»Ali ste vi načeloma nasprotnik političnih in narodnih vprašanj, češ, da se ne strinjajo s stališčem absolutne umetnosti ?«
»Jaz sploh ne poznam nobenega stališča in nobenega načela. Kadar imam denar, pijem, če ga nimam, sedim v kavarni in premišljujem, kako bi kje koga napum-pal, če ni drugače, vzamem predujem na to, česar ne bom napisal, ako je pa urednik ie preveč siten, pa tudi kaj napišem. Življenje je tako in vi ga ne izprenienite,, tudi. če sc na glavo postavite. Predaj se vetrom, naj gre, kamor hoče!«
Zame je postalo pozno. Pokličem natakarja, da mu plačam in hočem oditi.
»Plačam pa še jaz,« — reče gospod Čelešnikar ter se obrne k svoiemu tovarišu: »-■■ dveh krajcarjev mi manjka, daj mi jih.«
»Imam ravno za svoj račun, sem natančno preštel« — odvrne.
»Plačam pa jutri. Saj je vse eno. A danes dobi za napitnino celo desetico.«
»Klanjam se gospodu!« — klicali so od vseh strani natakarji, ko je šel oroti izhodu, a blagajničarka je stereotipno po-kimala z glavo.
Tako sc je končal dan našega umetnika in jutri se bo pričel novi.
Pismo Boltntujfl Pepela.
Gespud redehter!
Tok ge-spnd že-pan Ivan Hribar je spet pred-sednk ta narodn-napredne stranke, kokr sm
brau zadnč u »Sluven-ce«. Lepu je scer tu, de gespudi udtestran-ke tku
vesok ubrajtaja peruga Sluvana, de s ga pustauja na špica, vnder pa tu ud druge plati spet ni prou in lepu, de enmo use na rama navaleja, ta druli pa prazen zraven nega maširaja in ga sam dregaja in nagaj-na.ia. de nej bi hitr naprej masira. Men se usa ta reč glih tku zdi, kokr de b mou pred saba čiška mula, ke jeseh na hrbte pu svet ulač in pa Čiča, ke prazen zraven ne mašira, ja iz trnuka pu grb upleta in pa prefit ud predanga vinskega jesha u varžet spraula.
Pa gespud žepan je še velik bi ublu-žen, kokr čiška muia in gespudi ud ta na-
rodn-napredne stranke velik bi sitn, kokr Oiči in lohka rečm, de dva grašinska vola na putegneta tega, kar more ulečt gespud žepan in predsednk ta narodn-napredne stranke in jest se le čudm, de ta peru Slu-van tku putrpežliu use tu prenaša; lohka rečm, de bi putrpežliu, kokr čiška mula jeseh, al pa u stareh časeli kmeti tlaka, in še na črhne ne, al pa, de b se prtožu, de ga pleča buleja.
De b bin gespud žepan tku puhleven, al pa tku tumast, de b na vedu, de pud prevelika teža telu hira in uslabi, tega s jest na morem mislt, ke vem, de je biu že ud mladeh nog brihtn in nafrigan in de soj žiu dan ni tou nekol pud mernkam mla-tet. Ja, kulkr je men znan, je biu gespud žepan, ke je biu kumi tri mesce star, že tku kunštn, de je znou sam iz pojstle past na tla. In tu je že neki, in jest se le čudm, de še tist dunisk list, ke use sorte puseb-neže natiska in vn prnese, ni prnesu pu-treta našga gespuda žepana; gvišn zatu ne. ke je tku velek Sluvan, tist dunisk list pa sam Nemce vn prnaša, al pa murde nima pr tem ta prave sreče. On je kumi mal puruguvilu, pa sa ga prec natiskal ket ustanuvitela sluvenskeh zadrug, če-prou se je na zadruge tekat tulk zastopu, ket gespud Ribnkar na pumaranče. »Hri-pavi Žerjavi res vesoko kriče,« če uja pa res tud na južn hitel, tu se pa še na ve.
Pa pestima gespud dohtar Žerjava pr gmah, sej ma še ps rad gniah pr jed, prauja in gespud dohtar Zerjau je tud zdej pr kurite. Astn gmah! in dejma sc rajše mal iz gespudam žepanam pubigccat.
L priloga »Stonanoa" ite¥> 35, dw6 13. februarja 1909.
ske, notranjske in dolenjske odseke nekako avtonomijo, da bo predsedstvo Z. T. O. razbremenjeno, nadalje se je razmišljalo o organizaciji izobraževalnega dela za člane, priredbi fantovskih večerov ter socialnih kurzov, ki naj bi se pogosteje vršili, ter organizaciji naraščaja. Poročalo se je tudi o reviziji odsekov. Mladeniče je nato prisrčno nagovoril presv. knezoškof, ki je zlasti povdarjal, kakšnega pomena je mla-deniško gibanje za srečno družinsko življenje ter narodno blagostanje v dušnem in gmotnem oziru, dr. Krek pa je podal zlatih nasvetov za izobraževalno in orga-nizatorično delo. Povdarjala se je tudi zelo potreba politiške izobrazbe mladine. Po skoro dveurnem posvetovanju so se fantje razšli, veseli, da so videli v svoji sredi najodličnejše naše može voditelje in spoznali, da jih ljubijo in podpirajo. — Danes (12. t. m.) je izšla »Mladost«, ki v svojem prvem članku »Brezmadežni« odgovarja zadnji »Svobodni misli«, v drugem pa prinaša podrobno organizacijo naraščaja. »Škofijski list« tej številki zaradi nepričakovanih ovir ni priložen, pač pa bo priložen prihodnji številki. — Danes se je zaključil tudi mladeniški tečaj, ki je trajal en teden. Fantje so se veliko trudili in jim gre zaradi njihove vztrajnosti in discipline visoko priznanje. Naj, kar so na tečaju slišali in se naučili, obrodi bogat sad, da bo naša miadeniška organizacija izmed vseh najlepša in najkrepkejša!
Slovansko pismo.
Sveto-cirilski jubilej. — Avstrijski škandal. — Tajni odlok za politične urade. — Slovaški in poljski delavci na Češkem. — Šestdesetletnica slovaškega pesnika. —-Preganjanje katolikov na Ruskem. — Umetniška razstava v Sofiji. — Vesti iz Makedonije. — Grki strašijo z vstajo v Makedoniji.
Znani moravski duhovnik, navdušen širitelj cirilo-metodijske ideje, g. Jan Vy-chodil, objavlja te dni v čeških in slovaških listih članek, ki v njem poziva Slovane, da se letos slovesno obhaja štiridesetletni spomin tistih slavnosti, ki so se 1. 1869. ob tisočletnici smrti sv. Cirila obhajale na moravskem Velegradu. G. J. Vychodil med drugim v omenjenem članku piše: Pred 40 leti smo obhajali tisočletnico smrti sv. Cirila (umrl je 14. svečana I. 869), velikega slovanskega apostola. Ni treba naštevati zasluge, ki si jih je sv. Ciril pridobil za slovanske narode; zakaj vsakemu zaivedne-mu Slovanu so znane. Te zasluge so velike, zelo velike! Ne čudimo se torej, da tisočletni jubilej blažene smrti sv. Cirila se je zelo slovesno obhajal 1. 1869. Na Ruskem se je dan 14. svečana 1. 1869. obhajal kot praznik in to v celem ruskem narody. Takrat so Rusi poslali na Velegrad krasne in pomembne darove: prastaro, imenitno sliko sv. Cirila in Metoda, zlato' svetilnico k ti sliki in značilno pismo, ki so ga podpisali sloviti možje na Ruskem. Na Velegradu so se vršile od 5. do 12. julija skupne imenitne slavnosti. Dne 5. julija je prišlo 80.000 romarjev. Pri teh slavnostih se je veliko govorilo o »uniji« ali zedinjenju Slovanov v veri in cerkvi pod edinim vidnim poglavarjem rimskim papežem. In mnogo se je upalo v uresničenje te-le »unije«. Sveto-cirilske jubilejne slavnosti so veliko prispele k cerkveni in narodni zavesti. Po 40 letih je koristno spomniti se tega jubilejnega razpoloženja in njegovega uspeha, kar bi se najlažje in najboljše moglo zgoditi letos pri primernih sveto-ciril-
de je on suldate 20. septembra na pumuč klicu, on sam se je pa zazeksu, de jh ni. Douh cajta nisma vedi, kumu b verjel: tistm, ke prauja, de jh je, al tistem, ke prauja, de jh ni. Jest nism tou na nubena plat putegnt, zatu ke mam ta navada, de tulk cajta moučim u kašn reč, de se na-tank pukaže, kuku in kaj de je blu, pol šele začnem guvort in prerukvat in tku zmeri ta prava zadenem. Jest na ta viža glih tku delam, kokr ta velk rodalub gespud nutar Hudavernk, ke zmeri preh iz noga na tleh poskus, če ga uja držale, pol šele prou za gvišn stop. Tku tud gespude Hudavernke nekol na fali. Tud zavle sul-datu sm ja zadeu, ke srn mouču, dokler se ni dukazal, de sta gespud Švorc in gespud Hribar uba tku nadoužna, kar se žrtu am tiče, kokr zavle putresa na Ka-labrezarskm. Dons pa že lohka puvem, de je usega tega uržah iblansk telefon, ke tku nagraužen besede ukul ubrača in zavija, de ni za nekamer. Če b na mel usa Iblana tku nautnen iz dratam zvezana, kokr kašn star pisker, pa b se na mogla ta nasreča zgudet. In Buh ve, kulk nasreč nam u še ta drat prnesu, predn uja pršli Ide du spuznajna, de je Iblana glih tku dobr stala oreh. ke še ni bla iz dratam zvezana, kokr zdej stuji, al pa še bulš.
skih slavnostih. Ali bodemo pustili 40. leto po tisočletnem jubileju sveto-cirilskem miniti brez primernega spomina?
Češki postni ambulančni uradniki, ki so bili od Nemcev iz Heba izgnani in katerim so Nemci tudi v Karlovih varili odrekli prenočišče, so se obrnili na praškega poštnega predsednika Krausa s prošnjo za varstvo in pomoč, a predsednik (Nemec) jim je odgovoril: »Kar je bilo mogoče, se je za vas vse storilo, danes ne morem nič več storiti. Delajte sami, kar znate.« Po tem odgovoru so uradniki še enkrat poizkusili dobiti v Hebu prenočišče in ko so bili znova v nevarnosti življenja, peljejo se sedaj vsakikrat na bližnje Bavarsko in tam prosijo tujo vlado za osebno varnost, katere jim lastna vlada v lastni deželi ne more zagotoviti.
Političnim uradnikom na Češkem se je »namignilo« v obliki odloka, da naj se zdržijo udeležbe narodnih veselic in podjetij. Glede na to, da so bili češki politični uradniki v tem pogledu vedno preveč taktni, izdal se je le-ta »namigljaj« samo za nemške politične uradnike, ki so bili večjidel dozdaj pod komando dr. Schreinerja, sedanjega nemškega ministra-krajana. Sedaj se že — kakor češki listi poročajo — opazuje učinek tajnega odloka, zakaj nemški politični uradniki postali so naenkrat bolj previdni.
V zadnjih dveh letih so klicali češki večji posestniki na delo delavce iz Galicije in so se prepričali, da so Poljaki zelo dobri in spretni delavci. Kakor se zatrjuje, • so Poljaki boljši delavci nego Slovaki, ki navzlic svoji poštenosti in skromnosti, po kateri se odlikujejo, zaostajajo za Poljaki radi počasnosti, manjše inteligence in večje naklonjenosti k alkoholu. Češki posestniki so plačali poljskim delavcem mesečno 26 do 28 kron moškim, 22 do 24 kron ženskim razun naturalij za živež potrebnih. Letos bodo zopet poljske delavce poklicali na Češko.
Dne 2. svečana je obhajal največji sodobni slovaški pesnik Pavel Orszagh-Hviezdoslav, svojo šestdesetletnico. Proslava njegove šestdesetletnice ni bila sijajna kakor je v navadi pri narodih velikih in bogatih, ker veliki del slovaškega naroda še ni narodno probujen. A za to so tisti, ki se narodno zavedajo, ki za slovaško narodno idejo trpe, tembolj iskreno in navdušeno proslavljali Hviezdoslavovo šestdesetletnico. Hviezdoslavove pesmi, ki se že objavljajo več kakor 30 let v slovaških knjigah in časnikih, slovaški narod probu-jajo, krepijo in podučujejo, ker slovaška književnost mora doslej v prvi vrsti narod buditi, krepiti boritelje za narodne pravice in svobodo. Njegove pesmi vendar nobenega ne napadajo, niso agitačne, ker Hvie-zdoslav je človek tih iu skromen, plaka nad nesrečno usodo svojega naroda, on je umetnik in politike se izogiba nele v praktičnem življenju, temveč tudi v svojih pesmih; zato so njegova književna dela (dozdaj so izšli 4 obsežni zvezki v Turčinsk. Ss'. Martinu) slovaškemu preprostemu narodu manj znana. Hviezdoslav ni pisal za široke sloje, toda obogatil je slovaško književnost s krasnimi in zelo dragocenimi deli, ki so po umetniški vrednosti, iskrenosti in trdni veri v boljšo bodočnost slovaškega naroda vplivala baš na one kroge nadarjenih in značajnih mož, ki največ delujejo in trpijo za slovaško misel. —- Pavel Orszagh-Hviezdoslav se je porodil v Nižnem Kubinu. Že v tretjem gimnazijskem razredu je pesnikoval v mažarskem jeziku. N rodno ga je probudil pesnik Ma-tuškrv. Študiral je pravo in je postal sod-
nik, a po 3 letih se je odpovedal državni službi ter je sedaj odvetnik. Razun izvirnih pesmi izdaja tudi prevode iz ruskega, poljskega, angleškega, nemškega in raa-žarskega jezika.
»Kurj. Lvovski« iz Varšave poroča, da novi mohilevski gubernator, baron Nol-ken, je izdal odlok, ki omeja v guberniji slovesne cerkvene sprevode katolikov. Udeieženci procesije ne smejo imeti nobenih odznakov niti zastav; tudi ni dovoljeno godbi pri sprevodu igrati, dalje je prepovedano pri sprevodi! govoriti in se ga udeležiti na konjih.
Odbor združenih bolgarskih umetnikov je sklenil v Sofiji prirediti umetniško razstavo, ki bo trajala od 29. junija do 1. oktobra.
V Odrinu (v Macedoniji) je pogorel bolgarski gimnazijski zavod za dečke; uničeno je celo poslopje in s tem tudi vse zbirke za fiziko, kemijo in prirodoslovje in bogata knjižnica. Požar je baje — kakor poroča dopisnik bolgarskega »Dneva« — povzročil sluga, ki je bil od Grkov podkupljen.
Zatvorjen je tudi dekliški gimnazijski zavod, ker so vse učenke naenkrat zbolele; govori se, da so bile zastrupljene.
Ena grška ladja je pripeljala v Kasan-dro (v solunskem okraju) veliko množico pušk »gra« in mnogo streliva. 200 pušk se je razdelilo med grške čete, 60 pušk je bilo ukradenih. Voditelji grških čet so prebivalcem naznanili, da v kratkem izbruhne splošna vstaja v Macedoniji.
AVSTRIJA.
Za ohranitev parlamenta so se izrekli češki in nemški agrarci. Ne gre se pri tem za vlado, proti kateri bodo v opoziciji, marveč le za to, da se ljudska zbornica ne razpusti in ne stopi v veljavo paragraf 14. Zato so Čehi in Nemci pripravljeni skleniti nekak kompromis, da se omogoči zasedanje državnega zbora in za tem češkega deželnega zbora. Skliče se pa
Češki deželni zbor pod temi pogoji: Čehi morajo Nemcem garantirati, da se bo obravnavalo le o jezikovnih predlogah, katere bo vlada, da Čehom ugodi, predložila tudi češkemu deželnemu zboru — proračunskega provizorija pa Nemci še ne dovolijo. Nemcem se naj prizna še eno de-želno-odborniško mesto. Glavni pogoj pa je, da Čehi dopuste prej saj kratko zasedanje državnega zbora.
T Slovanska opozicija proti predpustne-mu ministrstvu obeta imeti uspeh, ker Čehi kažejo vkljub temu, da se tudi Začek greje v novem ministrstvu, resno voljo tej vladi resno oponirati. Izvrševalni odbor češke katoliško-narodne stranke je odobril stališče svojih poslancev in pozdravlja skupno slovansko opozicijo proti vladi. •Rusinski klub je izjavil, da ni izključeno, da ne bi skupne slovanske opozicije proti novi vladi podpiral. Načelnik permanentnega akcijskega odbora za opozicijo, dr. Pacak, je sklical prvo sejo na torek.
Jugoslavija. Vse hrvaške stranke to-in onostranske državne polovice namera-vtajo sklicati skupno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o sledečem predlogu don Prodana: Vse hrvaške stranke se združijo v svrho državnopravnega boja za združitev Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Istre, Bosne ter slovenskih dežela v samostojno državno skupino. Srbi in muslimani dobe svojo cerkveno in kulturno avtonomijo, ravnopravnost cirilice z latinico ter svobodno uporabo srbske zastave. Starčevičanska stranka se konference ne udeleži.
i Sevede, nahter Ide s na daja nubena
I reč dupuvedat in še zmeri gespuda že-! pana uržah delaja, zatu me prou veseli, de sa pršii saj sucjaldemukrati du ta prave pamet in uvidi, de je gespud žepan na-doužen. Sevede je pr tem mal tista šta-cunca u špil, ke ja maja u negau hiš, mal pa gespud Kristan ke je sprevidu, de iz grda na u nekol pršou na zelena vejca, no pa de je le spuznajne tle, pa je prec mal bulš. Kaj b blu tud bulš, če b leberalci pršli enkat du spuznajna, de sa sami uržah, če kašnga kozla nardeja, ne pa druh, kokr upijeja zdej, ke sa zavle soje trme za ena štimca pr kepčisk zborne pugurel in zmerjaja klerekalce in jm naprej me-čeja, de nisa prou delal. Če bo usak lebe-ralc mogu soje grehe sam nost, pa b se jh hm a I naveličal delat in pubulšal b se tku, de b mou sam Buh vesele nad nim. Tku jh pa zmeri kar na druge zvaleja, zatu je pa tku, de jm je use glih, če ustre-leja še tacga kozla.
No, pa nej jh le še en cajt strelaja in maja vesele, sej douh tu tku na u več trpel; uma že mi tud na ta plat louska pu-stava tku prstrigl, de jm u tud za kozle strelat pravica uzeta.
No. zdei u pa mende zadost za dons. Holt, še neki! Ud letašneh iblanskeh balu
jm še nism nč puvedu, ke jh je tulk, de b mogu nit člouk tulk nog ket strigalca, če b tou bt pousod zravn. No, glih na bi ta gmejn bale jest tku na grem, tu je še dobr. Zdej nazadne sm biu pr Beuce na fjakarskem bale in sm se mou tulk cajta prou dobr, dokler m ni Jagru Korl pr pou-štertanc na kuri uku stopu. Pol me je pa čist vesele meniu in držu sm se tku, kokr d b kisla repa tlaču. Tud drgač je blu na fjakarskem bale prou lepu, sam tu je blu narodn, de nisa mogl usr fjakari na-enkat na bal, ampak sa se mogl vrstet, de jh je pu tist cajt blu pr Beuce, ke sa druh na štant pr kojneh stal, pol sa se pa mejnaval. Korl je pršou pa sam sm pa ke učas mal na bal puceptat, pa je spet letu nazaj h sojmo fukse.
Ene par dni preh sm biu pa še na en bi nobl veselic, ke sa bli res sam ta fajn Idje skupi, sam gespud derehtar Maharja nism nč vidu. ke b tku rad iz nim guvuru in ga prašu. če je lintvern res lintvern in ne murbt kašn druh žvalc pu-dobn. Tu m je blu res narodn, ke se na take rči res zastop ta nar bi gespud derehtar in sa tud u soje bukle zapisal, de ie jazbečar krte pndobn. No. pa brez zamere! Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Uradni Ust proti Ogrom! »Eremden-blatt« se na nenavadno oster način Obrača proti Ogrom. ki trosijo vest, da je bančni guverner Bilinski postal zato finančni minister, da uresniči ogrske zahteve gJede na skupno, oziroma kartelno banko in da je v tem oziru po dogovorih z Wekerlom vezan. »Eremdenblatt« imenuje to » TclZ-košne nade« in pravi, da Bilinski ni vezan po nobeni drugi stvari, kakor po avstrijskih interesih, katere bo vsaka vlada vedela tudi v prihodnje varovati. Ogri so vsled te uradne brce Bienerthove silno razburjeni.
Poljaki so tudi s svojim ministrom-krajanom Abrahamowiczem nezadovoljni in so zato oficieino sklenili pretrgati z njim vsako zvezo, ker je delal za hrbtom poljskega kluba. Nasprotno pa se je klub popolnoma sporazumel z Bilinskim. Abraha-inovvicza ne vabijo nič več k sejam. Minister bo moral zaradi tega demisionirati, ako nima že preveč debele kože.
Jugoslovanskega ministra nam ponuja krščansko-socialna »Reichspost«. Pravi, da zlasti jugoslovanske opozicije ne razume, ker baron Bienerth z imenovanjem Stiirgkha in von Hochenburgerja baje ni hotel Slovanov provocirati. Nato izraža dunajski list željo, da dobe Jugoslovani tudi svojega ministra-krajana, češ. da ni razumljivo, zakaj imajo Čehi svojega ministra, Jugoslovani pa ne. Beležimo zgolj v informacijo. Kdor ve, kako »Narodna zveza«, oziroma »Slovenski klub« misli o ministrih-krajanih, ve tudi, kakšno stališče ima zavzeti glede na željo »Reiehspošte«.
V slučaju resnih zapletkov s Srbijo vlada parlamenta sploh ne bo sklicala, kakor je povzeti iz neke izjave barona Bienertha, ki računa z 90odstotno verojet-nostjo, da se spomladi dogode resne stvari.
Hochenburger stopi že v akcijo! Koroška odvetniška zbornica je pozvala novega pravosodnega ministra Hochenburgerja, da stori konec slovenskim tožbam in vlogam, ki ne pohajajo iz dejanske potrebe, marveč so le plod nacionalistične hujskarije. Pravosodni minister naj v interesu pravosodja in prebivavstva odločno nastopi proti tej samovoljnosti. — Dr. Hochenburger ima zdaj priliko, da pokaže ■svoje »odločno nemškonacionalno mišljenje«, s katerim se je že tako zgodaj po-bahal . . .
Grof Sternberg ostane poslanec, tako so sklenili zaupniki njegovega volivnega okraja, ki odobravajo njegovo politiko in hočejo, da jo nadaljuje. Zaupniki so tudi sklenili, da pošljejo cesarju zahvalno odreso, ker je grqfu Sternbergu odpustil vse žalitve in »ostre nastope«. Grof Sternberg je izjavil, da mandat obdrži.
Doječe matere
dobe nove moči z uživanjem Scot-tove emulzije.
Utrujenost
jenja, otrok postane rdeč in zadovoljen bolj kakor prej. Scottova emulz;ja daje materi moč in pogum v vsakem slučaju in je vrhtega prijetnega okusa in lahko prebavljiva.
Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
Pristna le s lo znamko — ribičem — kol garancijskim znakom Scot-tovegn ravnanja.
Modni salon

Opozarjam velecenj. dame, da sem otvorila prvi, pp dunajskem sistemu urejam
= modni atelje.-
g
V upanju, da me častite dame 3 obilnimi naročili počaste, jih 3agotavljam, da se bodo preproste, ^kor najelegantnejše toalete stro^ovnjaško izvrševale.
v	w
S spoštovanjem ^/torija ^fl\TC	~~
m --u)
Jfna/love ulice št. 2, Ljubljana.	!
JssenKke novice.
j Narodna delavska organizacija se
obeta tudi na Jesenicah. Socialno-demo-kraška delavska organizacija je mednarodna. Tukajšnji socialni demokratje najrajši nemško govorijo, čeravno so rojeni Slovenci. Na svoje shode vabijo tudi nemške govornike. »Sokola« je postalo sram, da je zašel v tako družbo. Poglavitni namen njegov je, širiti narodno idejo, pa je sprevidel, da ne gre skupaj: mednarodno socialno demokracijo podpirati in za narodnost se potegovati. Bomo videli, s kakšnim očesom bodo pristni socialni demokratje pogledali te nove »narodne« demokrate.
j Boj klerikalizmu napovedujejo jeseniški socialni demokratje. Mogočno oznanjajo v svet v zadnjem »Napreju«: »Naš boj velja v prvi vrsti klerikalizmu, ki nam zabranjuje združenje delavcev, ker s kle-rikalizmom se dela največ za poneumne-vanje ljudstva!« No, no, dobro, da vemo. Torej preljubi socialni demokratje, vaš najhujši sovražnik je klerikalizem, ne kapitalizem? Kaj pa je klerikalizem? Kako poneumnuje ljudstvo? Nikar s frazami ne opletajte, ampak govorite jasno, da boste vsaj sami sebe razumeli! Socialna demokracija poneumnuje ljudstvo, pa drugim to očita! Vsak se lahko prepriča o tem, če le enkrat v roko vzame kak socialno-demokraški časopis. Kakšne zgodovinske laži prinaša n. pr. »Naprej«! Zgodovinsko izobražen človek pomiluje »Naprej-eve« bralce, ki imajo take neumnosti za — resnico. Le kdor je tako od socialne demokracije poneumnjen, slepo verjame n. pr. tajnostim španske inkvizicije in ima katoliško cerkev za sovražnico ljudstva.
j Nacionalizem je ovira socializmu, zgrajena iz samih fraz, ki pa zadržujejo kulturo na poti razvoja. Tako jo je za-solil zadnji »Naprej« narodnim naprednja-kom. Hud poper za naše napredne narodnjake, ki koketirajo s socialno demokracijo. To naj si vzame k srcu odbor telovadnega društva »Sokol« na Jesenicah, ki pošilja izjave o svoji narodnosti v »Slovenski Narod«.
j Občinske volitve se bližajo. Tako govore socialni demokratje, drugi nihče ne ve nič o tem. Tretji razred si bo priborila socialno-demokratična stranka v občini jeseniški, ker je najmočnejša stranka. Tudi to trdijo samo socialni demokratje. Kdor pa pozna tiste socialne demokrate, ki najmanj en vinar direktnega davka pla-čujeio, pomilovalno zmajuje z glavo nad toliko domišljavostjo. Kakor stoje sedaj razmere na Jesenicah, ni pričakovati občinskih volitev po starem občinskem vo-1 i vnem redu, ker bi se razmere ne spremenile, občina bi ne prišla k rednemu delovanju, socialni demokratje bi si sploh ne upali nastopiti proti kandidatom tovarne, torej proti kapitalistu. Saj jih poznamo, kako veliki so v besedah in majhni v dejanju. Občinske volitve bodo šele po novem volivnem redu, ki ga pa mora deželni zbor še prej skleniti in cesar potrdit'. To se utegne zgoditi res še letos, in potem bodo volitve. Ako hoče socialno-demokratična stranka za se ugoden voltvni občinski red dobiti, naj se obrne do deželnih poslancev. Morda ji bo Gangl pomagal, pri drugih ne vemo, če bo kaj opravila.
j Občni zbor »Katoliškega delavskega društva« se je vršil ob obilni udeležbi dne 31. januarja ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem domu«. Društvo je imelo >/ letu 1908 dva izredna občna zbora in 11 'ednili sej; priredilo je 14 predavanj in 19 veselic. Društvo ima svoi orkester, svoje tambu-raše, svoj pevski zbor, ima ženski in telovadni odsek. Koncem leta 1908 štelo je društvo 266 rednih članov. Denarnega prometa je imelo društvo v preteklem letu 11.394 K 38 vin., in sicer 5.748 K 99 vin. dohodkov, 5.645 K 39 vin. stroškov, torej gotovine 1. januarja 1909 103 K 60 vin. — Izvoljeni so bili: za predsednika društva Ivan Krivec, tovarniški delavec; za podpredsednika Prane Rakeli, tovarniški delavec; za tajnika Karel Čuk, kaplan, za blagajnika Ivan Vidmar, tov. delavec.
j Hranilnica in posojilnica na Jesenicah izkazuje za osmo upravno leto 1908 prejemkov 187.724 K 18 vin., izdatkov pa 179.034 K 34 vin., torej prometa 366 758 K 52 vin. Čisti dobiček znaša 1.769 K 63 vin., ves rezervni zaklad pa 9.184 K 68 vin.
i Predavanje bo jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer v »Delavskem domu«. Preda va član telovadnega odseka. Tvarina zgodovinska.
i I delavsko konsumno društvo bo
imelo v nedeljo, 14. t. m., svoj 11. redni občn- zbor v »Delavskem domu« ob 3. uri popoiudne ter vabi uljudno vse člane, da se ga v polnem številu udeleže.
idrijske novice.
i Umrla je g. poštarju Vacl. Helmichu najmlajša hčerka, mala Anica. Telesne ostanke malega angelčka so 10. februarja po iepem pogrebu položili k počitku pri sv. Križu.
I Boljšo nočno razsvetljavo dobi mesto. Te dni zamenjujejo žarnice, ki so svetile z močjo 16 sveč, z žarnicami, ki imajo moč 25 sveč. Občina pri tem nirna drugih stroškov, nego za napeljavo potrebne pomožne žice in nove žarnice. Dasi je sedaj izdatno boljša razsvetljava, ne bo občina večjega pavšala plačevala elektrarni Gerentstvo je s tem za mesto nekaj potrebnega ukrenilo. Upati je, da bode odslej tudi v drugih ozirih vladal pri elektrarni ed in da se ne bo nikdar več prigodilo, da bi bili ob najtemnejših nočeh brez razsvetljave.
i Odstopil je kot svetovalec gerentu prideljeni c. kr. paznik lv. Ferjančič ter prebral ob odstopu vpričo gerenta in svetovalca Golija naslednjo izjavo koncem seje: »Z ozirorn na to, da g. gerenl sklicuje gerentske seje preporedkoma in da še tedaj stavi na dnevni red le take stvari, ti niso posebno važne, da pa v stvareh, ki se tičejo vsega prebivalstva in celo v personalnih zadevah, v katerih nastopa sam <ot stranka, odloča brez našega sodelovanja, izjavljam, da ne morem nadalje ostati na svojem častnem, ali v tem slučaju nepotrebnem mestu, ker ne maram niti od daleč med prebivalstvom vzbuditi suma, da se morebiti tudi jaz strinjam s protipostavno odločbo g. gerenta, s ka-ero je brez vsakega povoda in nasproti asnim določilom službene pragmatike odslovil mestnega tajnika in ker nočem biti sokriv protipostavnosti in nezakonitosti, u so se dogodile v reklatnačnem postopanju.« Izjavo je prinesel »Slov. Narod« n kdo jo je objavil, ni treba omenjati. Ker te »resolucije« ni prebral bivši mestni tajnik, ampak njegov zastopnik v svetoval-stvu, ki je prav malo poučen, kakor je videti o svoji stvari, malo pojasnila. 1. >Ge-rent sklicu!e seje preporedkoma.-< V ce-cm letu 1902 je imel občinski odbor samo štiri seje, 1. 1903 celo samo tri, 1. 1904 deset, leta 1905 so bile štiri, 1. 1906 devet. 1. 1907 pet in 1. 1908 sedem, a pod gerentom je bilo v t r e h mesecih p e t sej svetovalstva. Kako neumna je torej trditev, da gerent sklicuje premalo sej, če primerjamo število sej, kadar posluje županstvo z občinskim odborom, ali pa gerent, ki ima v svoji roki združeno oblast žrpansko iti občinskega odbora. Sodimo, da je tudi to zelje zrastlo na zeljniku, v ■caterem sadita Groga in njegov pobratim. Fer ančič je zato bral to izjavo. Liberalce ravno jezi, da se sedaj vse bolj natanko pretresava ter komaj čakajo trenutka, da bi spet spravili v občinski odbor svoje može. ki so zadovoljni, da uživajo le od-borniško čast, nič jim pa ni zato, ali se jih kaj vpraša za svet ali ne. 2. »Gerent stavi na dnevni red le take stvari. Ki niso posebno važne, v stvareh pa, ki se tičejo vsega prebivalstva, odloča brez sodelovanja svetovalstva.« Laž, in še orav debela! Kaj je najvažneje za vse prebivalstvo? Proračun pač in letni račun? Ne moremo si ka«, da ne pritrdimo ob tej priliki dejstva, da je sploh čudno, kako se more pritoževati Ferjančič nad gerentom, saj nima volivne pravice za občinski odbor. Ako bi pri proračunski razpravi imeli besedo samo možje po Ferjančičevem kopitu, ki bi ne plačevali niti vinarja doklad, celo tudi ne osebne dohodnine, od katere ni nobenih občinskih doklad, bilo bi žalostno za hišne posestnike, ki plačujejo do-klade. Izmišljevali bi si vsakovrstne stvari, plačevali bi pa drugi. In Ferjančiču ni bil /abranjen vstop k posvetovanju o proračunu, — sedai pa ni zadovoljen. Prav liberalno! 3. »Protipostavna je bila odločba gerenta, s katero je brez vsakega povoda in nasproti jasnim določilom služ bene pragmatike odslovil mestnega tajnika.« Prazne besede! Mestni tajnik je dal še mnogo preveč povoda, da je dobil slovo. Gerent je po Ferjančičevih nesedah sam prizadeta stranka v tajnikovi zadevi. Zato je pa tudi prav imel, da je varoval čast gerenta. Da bodo Ferjančiču jasna določila službene pragmatike, naj jih vzame enkrat v roke ter prebere, pri tem pa ne pozabi, da gerent ni cunja uslužbenca-tajnika, ampak oseba, ki združuje v sebi oblast župana in občinskega odbora, ki ie tudi doslej imel odločivno besedo glede uradništva. § 53. je pa še posebno poučen. 4. »Nezakonitost v reklamačnein postopanju.« Kaj se ie zgodilo tako straš nega? 5 ali 6 paznikov je plačevalo skozi vse leto 1908 osebno dohodnino. Čas reklamaciji je bil v letu 1909, ko so bili že eno leto davkoplačevalci. Reklamaciji sc je ugodilo, in prišli so tovariši pazniki svetnika-paznika Fcrjančiča v volivn imenik, Ferjančič pa odstopi, užaljen, da ni tudi sam med njimi. Kaj moremo za to
da do 1. 1909 ni še plačal niti vmarja davka. Ampak stanovska ljubezen! Občina je izgubiia torei liberalnega svetovalca. pa ga ni nič škoda. Kadar pride čas, da pojde zadnji liberalec iz votjenega občinskega odbora, pa tudi ne bo škode, ampak davkoplačevalcem v največjo korist. Bog le daj, da bi volilci kmalu to sprevideli!
i General notranjske organizacije je po milosti našega notarja v najnovejšem času postal bivši tajnik Julij Novak. Pa je jostala Idrija še boli imenitna, kajti v svoji sredi ima kar generala. Da bode g. Julče postal kedaj tako imeniten, se mu gotovo še sanjalo ni, dasi je s svojim pisarenjem v »Slov. Narodu« napadal na vse strani. Joieg svojega tajniškega posla prevzel je tudi pri mestni hranilnici, ki razuii depozitov nima skoro nobenega prometa, proti remuneraciji poslovanje; postal je tudi tajnik obrtne šole, se razume, tudi proti plači. Sploh si je znal tako pomagati, da ma sedaj svojega konja. Do sedaj se samo še vozi ž n!im, a sedaj kot general bo moral tudi jahati, da bode v istim generala reprezentiral.
i Zadruga rokodelskih koncesLonira-nih obrtov za idrijski sodni okraj je imela v nedeljo dne 7. svečana svoj občni zbor, caterega se je udeležil tudi g. dr. Blodig, zadružni inštruktor kot zastopnik okrajnega glavarstva. Shod je bil mnogoštevilno obiskan, na istem so se odobrila nova pravila, katere je predložil zboru gospod zadružni inštruktor; najživahnejša debata p; se je razvila pri zadnji točki, ko je bil na dnevnem redu načrt starostnega zavarovanja ter je zbor sklenil glede tega sledečo resolucijo: Občni zbor zadruge pri poznava veliko važnost od vlade predloženemu zakonu o starostnem in invalidnem zavarovanju, in apelira na vlado, vakor tudi na parlament, da se uvede splošno zavarovanje za samostojne obrtnike, v starosti in invaliditeti, kakor tudi za vdove in sirote, tako kakor je v načrtu za delavce. Zavarovanje naj se razdeli vsaj v štiri rentne razrede in pod gotovimi pogoji bodi zavarovancu prosto, da si sam izbere rentni razred. Sklenilo se je tudi opozoriti »Zvezo kranjskih zadrug« v Ljubljani, da bi tudi ona nastopila proti predloženemu načrtu tega zakona.
Iz Cerknice
Občinske volitve morale bi se vršiti že lani meseca maja. Do danes pa ni duha ne sluha o njih, reklamacije, kojih se ie podalo precejšnje število, pa leže pri glavarstvu nerešene.
Ne bi se oglasili o tej zadevi, a vsa stva; postaja vedno bolj sumljiva. Cerkniški »paše« dobro vedo, da jih živa duša ne mara več. Radi tega je bil tudi upravičen strah, da jih bode ljudstvo zavrglo, (oda zadnja dva meseca so se začeii volivci silno seliti v Ameriko. In ti so večinoma naši. Ali je mogoče to vzrok, da se ne razpišejo volitve? Ali se misli iz-vestna gospoda zopet na ta način obdržati na krmilu? Apeliramo na slavno c. kr. okrajno glavarstvo, naj volitve takoj razpiše in ne zavlačuje stvari dalje. Čas je bil že davno, da se volitve razpišejo. Če se to ne zgodi prav v kratkem, bodemo malo glasne e zaropotali! Ljudstvo komaj čaka, da bi se zvršil preobrat. Ze čez 40 let gospodari sama »žlahta« v občinskem odboru. Za napredek so toliko storili, da smelo trdimo, da ni nobena občina tako zaostala v gospodarskem ali drugem oziru, kot ravno cerkniška. In še vedno so mnenja, da drugače sploh ni misliti, kot to, da bi še vedno naprej gospodarili občini. Zraven tega so pa še zelo ponosni! Če sreča kmetič kakega bogatina v času, ko ni volitev in se mu ponižno odkrije, mislite da dobi odzdrav? Kaj še! In kadar so volitve, se pa ti gospodje kmetom kar naprej odkrivajo. Silno ljubeznjivi so in prijazni. In ko minejo volitve, pa zopet stara pesem.
Ko so bile volitve za trgovsko zbornico, takoj so razvrstili delo.
Po Cerknici (trgu) je hodil g. Werli Tonček, ki se je tu silno potrudil, ter je vjcl veliko naših ljudi, češ, da se gre zoper Nemce. Z odkrito besedo bi seveda ne šel »kšeft«.
Gospod poštar Zagorjan se je oa jezi na pismonoša, češ, da klerikalcem dostavlja glasovnice, liberalcem pa ne. da so rno rali po dvakrat hoditi v eno hišo. Seveda je bilo delo preveč naporno. Pa liberalci časih itak niso navajeni na delo.
V kratkem se pa še več pomenimo, dotlej pa zdravi!
Po svetu.
Kurjeni električni vozovi. Radi mraza, ki zadnje dni vlada po ulicah dunajskega mesta, so se stavila vprašanja, kako ogreti elektriške vozove. Da je vprašanje izvedljivo, je vedel vsakdo, kdor je
bil v Gradcu, kajti tam imajo električno železnico s kurjenimi vozmi. Pred tem pa so to koristno napravo že imeli v nekaterih mestih Nemčije. V vozu je na sedalu pritrjena lepa umetna peč, ki ogreva voz.
Najnovejše igle za damske klobuke. V Ameriki v Chicagu se je zelo razcvetela industrija za izdelovanje igel za klobuke, katerih venec tvori resničen rožin popek. Ko je cvet še v popku, se isti neposredno pred razcvetenjem odtrga in pomoči v metalno tekočino, ki je sedaj še tajna, in se tako obrobi z zlatom ali srebrom. Igle so jako trpežne, izgledajo kot resničen metal in so največji okrasek Američank.
Ženska umetna razstava. V Parizu so otvorili v Rue Richepause interesantno, samo z ženskimi deli opremljeno razstavo. Najimenitnejša dela cele razstave so pač kipi Camille Claudei, ki je s svojo umetniško slavo že zdavnaj prekoračila rancoske meje. Njej se priključuje Aleide Lebant-Hassenberg in cela vrsta manj znanih slikaric - umetnic, med katerimi vzbujata največjo pozornost Johanna Eliot in Anic Osterlind.
Kralj ponarejevalcev denarja. Iz Pariza javljajo: V zadnjih dneh so v pariškem predmestju Passy odkrili kralja ponarejevalcev denarja, Belgijca J. Levy-ja n ga izročili sodišču. Bil je tako zelo bo-an, da je smel ostati v postelji v družbi dve'r polici škili agentov. Bolehal je na raku, katerega so mu pred kratkim mislili operirati, toda boiezen je bila že tako daleč. da se je bilo bati, da l.evv zdravnikom v rokah umre. Včeraj se je dvignil na svoji postelji in sramotilno dejal agentoma: »Gospoda, pri gospodu Hamardu in preiskovalnem sodniku me morata pač oprostiti, ker — z menoj je konec igre. Adijo, gospoda mo;a!« In mrtev se zgrudi nazaj na svoje ležišče. — Jules Levy je bil rojen v Scharbccku leta 1842, bil je sin premožne rodbine in obenem tudi zelo učen. Zelo zgodaj je pričel usodno potovanje po svetu in se je resnično pokazal mojstra v slepariji in varanju. Njegovi kolegi so bili zaloteni in obsojeni, Levy pa se je vedno rafinirano izmuznil in je bil sedaj na Angleškem, sedaj v Ameriki. Nemčiji, Belgiji, Švici ali Franciji »zaposlen«. Leta 1904 je zbral veliko množino vrednostnih papirjev, ki so bili pokradeni Londonu, New-Yorku in večih francoskih mestih in še v letih 1905 do 1907 se je, kakor slutijo, skrival. Šele leta 1908 je spravil Levy v promet za poldrug milijon ponarejenih obligacij francoske severne železnice. Več individijev, ki so se s tem pečali, so na Francoskem prijeli; pred kratkim pa dva v Lausanne, katera so oddali francoskim sodiščem.
Stoletnico rojstva Abrahama Lincolna so praznovali včeraj v državah severo-ameriških. Lincoln, 16. predsednik Zjedi-njenih držav, je bil rojen 12. februarja leta 1809 kot sin ubogih farmerjev v Hardeu Country (Kentucky). Redno šolo je obiskoval le pol leta. Sam se je izobrazil tako, da se je mogel nastaniti kot odvetnik v Springfieldu. Leta 1847 je vstopil v kongres kot poslanec ter pričel boj proti suženjstvu, ki je takrat v južnih državah cvetelo. Ta boj izpolnuje celo tregovo življenje. Ko je bil izvoljen predsednikom (6. novembra 1860), so se južne države uprle ter ustanovile konfederacijo. Med njo in med unijo je nastala vojna, v kateri je Lincoln južne države po štirih letih užu-gal. Suženjstvo je padlo. Leta 1864 so ga vdrugič izvolili predsednikom in 3. aprila 1865 je prišel v Richmond, glavno mesto nekdanje konfederacije. Oproščeni sužmi so ga navdušeno pozdravljali. 14. aprila 1865 ga je v gledišču v Washingtonu ustrelil igralec Booth, fanatičen pristaš konfederacije in suženjstva.
4 tedne posMnie
in na ogled razpošiljam svoja	«•
po povzetju. Deli koles Čudovito po ceni in dobri.
246 i
Fran Dušek
tovarna koles,
Opočno Wew 85. na Ce&knm.
Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perju K 2, polbel«ga K 2 80, belega K 4, finega K »>, najboljšega skubljenoga K 8, sivega
puha K »>, belega K 10. prsnega puha K 12,	(»d 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje Sj&TSft
gostega, iak<> trpežnega, rdečega, tnodruga belugn ali rumenega nanking-bluga, 1 ptrnica velikost 170X-l,fi cm z 2 blazinama, velikost 80X'*>H» nap«lti|i<na z |ak<> lepim mihkira porjem K lt>, s polpuh«>m K 20, s puh »tn K 24, p-samezno pernico K 12. 14. 1(1, blazine K 3, K 3 50, K 4. Proti po-vzotjn razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nndaije.
Maks Berger v DČšenici št. 222.
Češki les.	^599-<0
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto.
II. priloga „Slovenca" štev. 35, dne 13. februarja 1909.
KotiKo Do nos stola volno.
Podati natančen račun, koliko bi nas stala vojna v bližnji bodočnosti, je nemogoče. Le približno sklepati zamoremo na podiagi stroškov zadnjih velikih vojen. Stroški so seveda tim višji, čim več je front, na katerih bi se trebalo vojskovati. Naša država je že tako srečna, da irna vselej opraviti vsaj z dvema sovražnikoma« tako se je leta 1805., 1809. in 1814. bojevala proti Napoleonu in njegovim zaveznikom, leta 1815. in 1859. proti Franciji in Italiji, oziroma Sardiniji, leta 1866. proti Prusiji in Italiji, leta 1878. proti vstašem v Bosni in Hercegovini ter njihovim prikritim zaveznikom Turkom, Srbom in Črnogorcem. Kakoršen je dandanes mednarodni položaj, bi bržkone tudi morali nastopati na dve, če ne na tri strani.
Nemško-francoska vojna leta 1870/71 je stala Nemce od prvega dneva mobilizacije do podpisa mirovne pogodbe, to je za 305 dni 2065 milijonov kron, torej na dan 6-7 milijonov kron ali za vsakega vojaka 7 kron na dan. V te stroške pa niso všteti izdatki za materijal, uporabljen med vojno, ki ga je trebalo nadomestiti, niso vra-čunjene preskrbnine invalidom, vdovam in sirotam ter zgube na zasebnem premo-, ženju. Francijo je ta vojna stala, vračunši 5 milijard vojne odškodnine, ki jo je plačala Nemčiji, 9'8 milijard, čisti vojni stroški pa 1805 milijonov ali po 7-4 milijonov kron vsak dan, skupaj 245 dni.
Čisti stroški rusko-japonske vojne od 20. febr. 1904. do konca avgusta 1905. so stali Ruse 3390, Japonce pa 2860 milijonov kron, ali porazdeljeno na prebivalstvo, vsakega Rusa 2-5 in vsakega Japonca 6-1 kron.
Na tej podlagi lahko sklepamo, ako računamo na bojni črti našo vojsko, mornarico, deželni brambi in bosensko-herce-govske čete skupaj z 1-5 milijona, v posadkah in etapah z 0-5, torej vsega dva milijona mož na dan in povprečne stroške po 7 kron za vsakega vojaka, da bi nas stal vsak dan vojne 14 milijonov kron, na mesec 420, na leto 5110 milijonov kron. Tej svoti bi pa trebalo prišteti še podpor-nine družinam rezervistov in brambov-ccv, povračila vojnih izdatkov občinam, dobavateljem, železnicam in drugim prometnim podjetjem in zasebnikom, nadalje mirovnine invalidom in preskrbnine vdovam in sirotam, stroške za novo nabavo v vojni porabljenega materijala in odškodnine zasebnikom za poškodovano lastnino.
Ako pomislimo še na neznansko škodo, ki bi jo vsled vojne trpele obrt, industrija in plovstvo, ako vpoštevamo zgube na borzah, kjer bi vse vrednosti občutno padale, in če vračunamo škodo, ki bi jo posamezni vojak trpel v svojem poklicu-in gospodarstvu, tedaj moramo reči: Bog nas varuj vojne! To je kaj draga zabava!
VOJAŠTVO.
I. podmorski čoln za Avstrijo so spustili včeraj v Pulju v vodo. Zgrajen je po zistemu La;ke. Če se čoln potopi, da vsled poškodbe pri sesalkah aii strojih itd. ne more več vzpluti na površino, odpošlje poveljnik lahko na površino vzplavalko s telefonskim aparatom, da obvesti ladjo-spremljevalko, kakšna je nezgoda. Zgradi1! se je poisebni vzdigalec za ponesrečene ladje.
Srbski ogleduhi se plazijo okoli mu-nicijske tovarne v Frickavi, vsled česar se je ondotna orožniška straža pomnožila za H) mož.
Reorganizacija avstrijske armade bo
po poročilu »Magyarorszaga« sledeča:
Konjenica: Konjenica je v mirovnem stanju ravno tako močna in pripravljena kakor v vojnem, ker mora konjenica biti prva mobilizirana. Odslej pa bodo konjeniški polki tako pomnoženi in preosinovani, da bomo mesto 42 polkov imeli 63 konjeniških polkov. Švadron je sestavljen iz 150 konjenikov, od katerih pa je dozdaj nekako 30 imelo spomladi konje-rekrute (remonte). ki jih je treba šele izvežbati. Odslej se pa bode remonte izvežbalo v nadomestnem švadronu, tako da bodo v pravih švadronih le izurjeni konji. Osnujejo se tudi strojno-puškini švadroni. Vsak švadron dobi nekaj lahkih čolnov, vsak polk svoj telefonski oddelek.
Topništvo: Novi topovi, ki jih ima sedaj vsa artilerija so izvrstno brzostreino in precizno orožje, premalo pa je zanje moštva, ker zdaj pride na vsakih 500 mož pehote en top. Zato se bo topništvo pomnožilo. Dozdaj jc bilo 1 pehotni diviziji pri-dcljeno 6 baterij, to jc 32 topov, vsak ar-madni zbor pa je dobil še I havbično baterijo. Zdaj bo še vsaka divizija poleg 6 baterij dobila še 4 baterije havbic, torej bo imela namesto 32 topov na razpolago 60. Domobranstvo ima 16 svojih baterij in 8
havbic, ravnotako dobe havbice tudi hon-; vedi.
Pogorsko topništvo, ki zdaj sestoji iz | 6 pogorskotopniških polkov, (3 v Tirolah, 3 v Bosni) se pomnoži za 8 novih polkov. Pogorskotopniški polki dobe tudi svoje po-I gorske havbice.
Trdnjavsko topništvo se pomnoži za 58 novih stotnij, ki se bodo dislocirale po trdnjavah, kjer se bodo rabile v vojski. — Zato bo vojna uprava za prvo silo zahtevala 22.000 mož več za skupno armado in 4000 honvedov, dokler ne bo izdelan novi brambeni zakon.
Novi brambovjki zakon določa dveletno službeno dobo. Zdaj se rabi 100 tisoč rekrutov, odslej se jih bo vsled skrajšanja službene dobe 150.000. Prostovoljska pravica se omeji in odpravi odločanje po žrebu.
SRBIJA.
V šestih tednih bo vojska, tako se splošno govori v Belgradu. Dejstvo je, da je vlada oborožila 16.000 prostovoljcev, razdeljenih v 20 band po 800 mož, ki bodo spomladi vdrli v Bosno. Jutri, v nedeljo, se v Belgradu vrši velik shod; proti Avstriji, kjer se bo protestiralo zlasti proti baronu Rauchu, ki preganja Srbe. Ulica pa bo demonstrirala najbrž tudi proti Pašiču in njegovim pristašem, ker hočejo vreči vojnega ministra Zivkoviča, da ne bi odkril, koliko milijonov so poslanci in častniki pokradli. Belgrajska garnizija je kon-signirana.
Vojni minister ostane na svojem mestu, ker je dobil zagotovilo', da bo skupščina dovolila dodatni vojni kredit 33 milijonov dinarjev. 11. t. m. je bila vpoklicana osma partija pehotne rezerve in druga partija konjeniške rezerve k vajam. Oboroževanje se nadaljuje z mrzlično na-glostjo.
Kraljevič Jur je 11. t. m. sitno zabavljal proti ruskemu ministru Izvolskemu, ,češ, da je izdajica. Izjavil je ruskemu poslaniku Sergejevu, da on in narodni odbor nikdar ne bosta dopustila, da bi Rusija preprečila, da Srbija odpošlje velevlastem spomenico.
60.000 frankov je poneveril ravnatelj državne monopolne uprave Rasa Miloše-vič, v državni smodnišnici v Obiličevu pa je izginilo 10.000 kg etra.
Diplomaški krogi izjavljajo, da se Srbija nevarno igra z ognjem. Zlasti so neprevidni napadi nerazsodnega kraljeviča na Rusijo. Kar se tiče Avstrije, tako dolgo ne bo posegla vmes, dokler srbska vojna uprava dejansko ne izvede, kar naznanja že skoro pol leta. Avstrija ne bo nikakor začela. Avstrija ima trdno zagotovilo, da bo Srbija, kakor hitro sama napade, izolirana. Zato se ji ni treba nič vznemirjati. Sicer pa je upati, da v Belgradu ostane kakor doslej pri besedah.
ANGLIJA — NEMČIJA.
O konferenci ined Bii!owom in sir Hardinge angleškim državnim podtajni-kom za zunanje zadeve poročajo, da sta državnika obravnavala o- nemško-franco-skem sporazumu glede na Maroko, katerega je baje Anglija pospeševala, nadalje o vojnem brodovju in o balkanskih zadevah, zlasti o ruskem posredovalnem predlogu, da se poravna turško-bolgarski spor. Menda se je sklenilo, da odslej nastopata Anglija in Nemčija bolj sporazumno kakor sta doslej.
O aneksiji so v Berolinu baje tudi govorili. Zelo se je opazilo, da se je angleški kralj veliko in prisrčno menil z avstrijskim poslanikom grofom Szogyeny-Mari-chorn. Domnevajo, da se Anglija hoče tudi Avstro-Ogrski približati in vpostaviti prejšnje dobro razmerje z našo monarhijo.
TURČIJA.
Notranje homatije. V Carigradu so se izvršile v kabinetu velike izpremembe, vsled česar pripravljajo mladoturki opozicijo proti velikemu vezirju Kiamil-paši. Izpremembe so se zato izvršile, ker so prišli na sled vojaški zaroti proti sultanu, ki naj bi se odstavil in nadomestil s princem Juzuf Izedinom. Novi vojni minister Ka-zim-paša obljublja, da bo napravil red.
Demobilizacija. Turški vojni minister je odredil, da se imajo vpoklicani rezervisti v evropski Turčiji odpustiti domov. Ta odredba je napravila jako dober vtis.
ŠPANIJA.
O nemško-francoskem sporazumu je
v senatu na interpelacijo Romero izjavil minister za zunanje zadeve, da ima veliko važnost za ohranitev svetovnega miru. V maroškem sporazumu so varovani tudi interesi Španije.
Naročajte »Slovenca4'! Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči več skopaj!
Dnevni: novice.
+ Jugoslovanski minister krajan. Na
drugem mestu poročamo, da nemški kršč. soc. listi ponujajo Jugoslovanom ministra krajana. Uprav smešno je misliti, da bi radi tega količkaj spremenili dobro premišljeno stališče »Slovenskega kluba« ali »Slovanskega središča«. Sploh v »Slovenskem klubu« vsi poslanci kot en mož odločno pobijajo institucijo ministrov krajanov, kar dokazuje tudi nujni tozadevni predlog dr. Benkovičev. Minister krajan bi bil nesreča za Jugoslovane, ki ministra krajana z vso odločnostjo odklanjajo, ker nočejo priti v smešen položaj, v katerem so druge narodnosti, ker imajo ministre krajane.
+ Liberalci in vseučilišče. Zdaj vemo, kdo je hotel spraviti slovensko vseučiliško akcijo v nič. Bili so to slovenski liberalci, ki odnekdaj onemogočujejo vsako skupno narodno akcijo, ako iz nje nimajo pričakovati profita za lastno stranko. Dokler so liberalci gospodarili, so o vseučiliški zadevi kričali, da se je kadilo, to pa zato, ker so mislili, da bo vseučilišče v Ljubljani porodnišnica za liberalen naraščaj. Zdaj pa, ko so se stvari v naši deželi čisto presukaile in je vsled skupne ljudske zahteve slovensko vseučiliško vprašanje tako blizu rešitve, kakor v dolgih letih liberalnega paševanja nikoli ni bilo, so liberalci postali naenkrat mutasti. Slovenskega vseučilišča se zdaj boje kakor hudoba krsta, ker vedo, da slovensko ljudstvo svoje visoke šole ne bo pustilo poliberaliti. Zato so na sledeč način onemogočili skupno akcijo: Nagovorili so liberalna dijaška društva, da sol katoliškim dijakom, ki so zahtevali, naj se na javnih shodih zahteva tudi bogoslovna stolica, odgovorili, da to ni po »naprednih« načelih in naj se opusti na shodih zahteva po tej fakulteti. Na ta način je vsak skupen nastop nemogoč vsled strupene zagrizenosti svobodomiselnih elementov. Z dijaki nasprotnega tabora se seveda ne bomo prepirali; če ne vedo, da je zahteva po odpravi bogoslovne stolice zastarela reč, ki jo ondi, kjer je vseučiliško življenje najbolj razvito, v Nemčiji, noben človek več resno ne vpošteva, je to pripisovati njihovi omejenosti — javno je treba pribiti to, da so liberalci hoteli vseučiliško akcijo razbiti in bi jo bili tudi pokopali, ako ne bi bili poslanci S. L. S. poskrbeli, da se začne resno, razsodno in dosledno delo za naše vseučiliško vprašanje. Liberalci pa so, so> bili in bodo vedno le komedianti. Nastop liberalnega dijaštva ima seveda za posledico, da u gospodje na shodih naših somiš'l]erwKo\ v oseučilišču nimajo nobene besede.
4- Liberalna agitacija in obrtniki. Liberalci agitirajo sedaj tudi med obrtniki, za katere niso ves čas, kar so imeli v rokah deželno upravo, ničesar storili. Napravili so nekak »obrtniški shod« v Postojni, na katerem sta liberalno politiko prodajala mizarski mojster P r i m ož i č iz Ljubljane in dr. Mar n. Sedaj nameravajo napraviti v Ljubljani obrtni shod iz cele dežele. Pametni odborniki si bodo pač desetkrat premislili, hodit v Ljubljano gledat ljubljanske liberalce, ker take vrste ljudi si lahko doma zastonj ogledajo, to pa itak vedo, da so od domačih in ljubljanskih liberalcev imeli vedno Ic besede -- dejani pa nič. Liberalci bi le radi, cla bi šli obrtniki po kostanj v ogenj za liberalno strankarsko politiko. Ne bo nič! Liberalna stranka je tudi obrtnike tako dolgo vlekla za nos, da ji sedaj tudi obrtniki več ne zaupajo.
+ »Narodove« laži. Iz Novega mesta se nam poroča: Z ozirom na notico v številki 33 »Slovenskega Naroda« se nam iz prav zanesljivega vira poroča, da pri konferenci v Vavti vasi se ni obravnavalo o slučaju č. g. župnika Pristova, še manj se je sklenila kaka resolucija o tej zadevi do vodstva S. L. S. Tudi o nesporazumlje-inju g. Z. in g. V. pri konferenci ni bilo nikake resolucije. Prošt dr. Elbert je bit uradno zadržan in iz Novega mesta odsoten in je zaradi tega prosil svojega kolega preč. g. kanonika Zlogarja, da ga na-domestuje.
-h Naše gimnazije naj bodo tudi zares slovenske! »Slovenski Narod« poroča pod tem napisom: Profesorski zbori vseh slovenskih gimnazij na Kranjskem so včeraj sklenili, da imajo v bodoče biti šolska spričevala in letna poročila slovenska, da se uvede na vseh naših gimnazijah slovensko uradovanje in da se ima tudi na konferencah učiteljskih' zborov razpravljati izključno v slovenskem jeziku. »Narod« nadalje piše: Pozdravljamo ta sklep profesorskih zborov z največjim zadoščenjem v uadi, da ne bo nikogar, ki bi se drznil izvedbo tega sklepa zavirati ali preprečiti. Ako sc je že načelno priznalo, da so naše gimnazije slovenske, potem naj tudi dc facto postanejo slovenske! Mi sc popolnoma Strinjamo v tem vprašanju s »Slovenskim Narodom«. »Narodovo« poročilo
izpopolnimo le v toliko, da se je zgorajšnji sklep storil na predlog deželnega odbornika in deželnega poslanca S. L. S. prof. E v g. Jarc a. Obžalujemo pa, da gospodje profesorji o tem sklepu niso obvestili tudi našega lista in da smo bili o njem poučeni šele iz »Slovenskega Naroda«.
4- Imenovanja pri deželnem odboru. Deželni odbor je imenoval nadinženirja J. Sbrizaja stavbnim svetnikom, inženirja M. Krajca in R. Zajca stavbnim nadkomisar-jem in stavbnega praktikanta R. Podkraj-ška stavbnim adjunktom.
i- Uradno dementirajo vest, da pride za deželnega predsednika na Kranjsko dvorni svetnik Manussi.
+ »Katoliška ljudska zveza« je novo ime društvu nepolitiških katoliških organizacij v Avstriji. Organizacija je izvedena v smislu sklepov V. splošnega avstrijskega katoliškega shoda, podobna »ljudskemu društvu za katoliško Nemčijo«. Na čelu društva stoji »katoliški osrednji odbor za Avstrijo«. Kot tretji podpredsednik je izvoljen drž. poslanec dr. Moric Hruban. 'Predsednik je grof Ernest Sylva-Tarouca.
+ Kranjskim članom in zavarovancem tržaške nezgodne zavarovalnice naznanjamo, da naj se v vsili vprašanjih, ki se tičejo nezgodne zavarovalnice, obračajo na člana načelništva tržaške zavarovalnice, našega somišljenika tesarskega mojstra Frančiška Pusta v Ljubljani, Stre-liške ulice št. 29. Pred1 vsem naj se obračajo nanj tisti reveži, delavci člani tržaške nezgodne zavarovalnice, ki ponesrečijo in zadobe pravico do rente, da posreduje zanje. Delodajalci, ki imajo svoje delavce zavarovane pri tržaški nezgodni zavarovalnici, naj se tudi v vsakem slučaju, kadar se čutijo okrajšane, obrnejo nanj. Le tako bo mogoče, ba do zamogel naš član načelništva tržaške nezgodne zavarovalnice vršiti svojo dolžnost.
+ Seja nezgodne zavarovalnice v Trstu se je vršila dne 11. t. m. Naznanilo se je, da je bila razveljavljena volitev Antona Jerihe po tržaškem namestništvu, češ, da so pobrali slovenski delavci volivne listke od delavcev, ne da bi bili o tem obvestili socialne demokrate. Naznanilo se je, da je naznanil načelnik Brunner, da odstopi kot načelnik in odbornik. Italijanska večina je nato sklenila, da se odstop ne vzame na znanje in se odpošlje Brunnerju deputacija, ki ga naj naprosi, da še nadalje obdrži na-čelstvo in odborništvo'. Izpremenili so nekoliko pravila, a nebistveno. Dozdaj je bil predsednik in en podpredsednik, od zdaj bosta en predsednik in dva podpredsednika. V upravni obor so bili izvoljeni: Brunner, Corrier, Pavlic, Zuchoni, Cele-brini, Cocci. Za predsednika je bil izvoljen Brunner, za podpredsednika pa Corrier in Zuchoni. Sklenilo se je tudi, da se razpiše nova volitev, ker ni bil izvoljen Jeriha. Da je italijanska večina izključila iz upravnega odbora vse slovenske in dalmatinske delegate, je naravnost škandal. Večino v tej zavarovalnici tvorijo Slovani, po volivni geometriji, ki jo seveda »rdeči« princ trpi, jo imajo italianissimi. Da so temu krivi nekdanji slovenski odborniki, ki so mirno trpeli, da je svoječasna Jahonska manjšina priredila pravila sebi v prilog, je znana žalostna resnica. Naravnost škandal je tudi, da dobivajo slovenski odborniki nemška vabila k sejam. Odločno naj prihodnjič zato zaropotajo in! prično naj pri sejah govoriti slovensko ali hrvaško. Sploh naj zavlada po naših odbornikih odločnejša sapa v narodnem smislu v tem zavodu. Če ne bo pomagal odločen nastop, naj se zaropota tudi po drugih postavoda-jalnih zastopih: državni zbor, kranjski, goriški, tržaški, istrski, dalmatinski deželni zbor. Lahoniziranja mora biti že v tem zavodu enkrat konec. Drugo slovensko časopisje prosimo, naj posveti z nami vred vso pozornost tržaški nezgodni zavarovalnici.
Duhovniki semiške dekanije imajo svoj sestanek sodalitatis Ss. Cordis Jesu v četrtek, dne 18. t. m. v Semiču. Začetek ob pol 11. uri dopoldne.
Srebrno poroko obhajata danes nadučitelj na Igu g. Fran Ks. Trošt in njegova soproga.
Gospodinjska šola na Vrhniki. Deželni odbor priredi na Vrhniki gospodinjsko šolo. ki bo imela vzgajati kmečka dekleta v gospodinjstvu, šivanju, likanju, vrtnarstvu, reji male živine itd. Pouk bo brezplačen, le za hrano bo plačevati po 50 vinarjev na dan. Tečaj se prične dne 15. marca. Sprejemala se bodo vanj kmečka dekleta od 16. leta naprej. Pismene ali pa ustmenc prošnje jc vložiti do 1. marca t. I. pri županstvu na Vrhniki, kjer se izvedo tudi nadaljnje podrobnosti.
Vsled pasje stekline so bili vgriz-n.ieni trije šolski otroci iz občine Šmihel-Stopičo pri Novem mestu, in sicer Martin Golobic iz Št. Jošta, Jože Šmajdek iz Pc-
tan in deklica Nežika Prime iz Vel. Pod-Ijubna. Vse tri je odposlala občina na opa-zovališče na Dunaj. Deklica je poležavala že del j časa ter ji je leva roka že močno otekla. Pes je poginil vsled konštatiranc stekline v Birčni vasi.
—	Genera majorjem je imenovan v naših krajih občeznani in spoštovani Dolenjec, gosp. S u p a n č i č p 1. K r o i s -senaii, vpok. žaitd. polkovnik in poi-sestnik pri Mokronogu.
—	Umrla je gosp. Franu Š v i g 1 j u, tovarnarju na Bregu pri Borovnici, hčerka Verica, stara 7 mesecev. Naše iskreno sožalje.
—- Vreine v Istri. Iz Pazina se nam piše: Dočim se na Kranjskem m štajerskem bojite povodnji oziroma so iste uže nastale, imamo v Istri suho in prav mrzlo vreme z 8 do 12" C. Pojavlja se zopet pomanjkanje vode. Le vodnjaki velikega zadržaja imajo jo še. Po tri dni trajajoči burji nonuja se danes sneg.
—	Polzkušen samoumor. V Osjeku si je pognal krogljo v sence Josip Kunec, bivši ravnatelj tamošnje propale trgovinske in obrtne banke, ter se nevarno ranil. Vzrok — gmotne težave.
—	Mesto na otoku Krku namerava zgraditi neko društvo v Budimpešti in urediti v veliko moderno morsko kopališče.
V	to svrho je najelo 4 milijone nr občinskega zemljišča v Omišlju. Načrti za novo mesto so že izgotovijeni. Prihodnjo spomlad prično z delom.
—	Italijanski konzul odpoklican. Italijanska vlada je poklicala svojega generalnega konzula v Zadru Kavaljera Za-netti-Bianco v ministrstvo zunanjih poslov v Rim.
—	Požar je uničil gozd »Bosco gran-de« pri Humku (Umag) v Istri. Zgorelo je •nad 150 oral drevja.
—	Sedmi dan po pokojnem č. gosp. kaplanu Alojziju Vovku bo v sredo. 17. t. m., ob pol 9. uri dopoldne na Brezovici.
—	Temeljitost italijanskega profesorja. Neki »profesor« Robert Puccini je nedavno spisal knjigo »o vzgoji sodobne žene«. V tej knjigi piše o Hrvaticah, da so mei vsemi ženami najbolj surove in najmanj izobražene. Hrvatska dekleta do 15. leta pasejo čede in se vežbajo v orožju ... Ponoči stoje na straži, kakor najpogum-nejši fantje ... Mnogokrat vstopijo namesto bratov v vojaško službo... a vkljub vojaškemu življenju ostanejo poštene in dobre ... Nemški govore kakor Berolin-tanke, kajti tega jezika se prav dobro na-uče v občinskih šolah ... Čestitamo dva-tisočletni kulturi k takim učenjakom1!
—	Z Viča. V naši župniji se je letos število udov družbe sv. Mohorja pomnožilo za 41. Mohorjani na Viču so darovali letos za »Narodno šolo« v Št. Jakobu na Koroškem 12 K. za »Narodno šolo« v St. Rupertu na Koroškem 12 K, za »Dom« v Št. Ilju na Štajerskem 12 K. Denar se je že odposlal naravnost imenovanim vodstvom. Čast zavednim viškiin Mohorja-nom. _ v nedeljo, dne 7. t. m., je priredilo naše izobraževalno društvo podučno predavanje. Predavanje je bilo tako dobro obiskano, kakor dosedaj še nobeno. Društvena dvorana je bila natlačeno polna zavednih žena in deklet; bilo je pa to predavanje za nje tudi zelo zanimivo. Predavatelj Ravnihar je v svojem poljudnem govoru razložil, kako naj umevajo naše matere pravo vzgojo otrok in je žel za svoje res izborno predavanje obilo pohvale. Prihodnje podučno predavanje bo v nedeljo, 28. svečana. Predaval bo naš vrli član gospod A. Mehle iz Rožne doline o umni sadjereji s posebnim ozirom na pritlična drevesca.
—	Nesrečna smrt. Iz Gorij se nam poroča: V dolini Radovni je našla nesrečno smrt 231etna Mina Mandeljc. Vso okrvavljeno so jo našli blizu Fužine; prenesli so jo v hišo, kjer je nanagloma neprevide-na umrla.
—	Krojaška zadruga v Novem Mestu.
V	»Dolenjskih Novicah« čitamo: V nedeljo .31. jan. se je vršil sestanek krojaških mojstrov iz Novega mesta v gostilni Ivan Košaka. Poročevalci so bili došli iz Ljubljane in sicer gg. Jeločnik, načelnik krojaške zadruge; Globevnik in Ložar, oba krojaška mojstra, in so pojasnili navzočim pomen združenja v strokovnih zadrugah, ako so iste v zmožnih in delavnih rokah. L d i no strokovna organizacija zamore zboljšati socialno stanje in tekmovati z konkurenčno konfekcijo, katera sc ne ozira na propadajoči proletarijat. Vsi navzoči so bili zato. da se vsi krojači ločijo od kolektivne (skupne) zadruge in si ustanove strokovno krojaško zadrti R o , in se na ta način zvežejo z organizirano državno krojaško zvezo. Stanovska dolžnost posameznika je. da deluje v dosego končnih ciljev, in ti so v tem, da bode zboljšanja pričakovati obrtnemu stanu šele tedaj, ako bode strokovno organiziran v pravem pomenu. Kaj nam pomaga zadružništvo tako, kakor je pri nas
na Dolenjskem? — Novoizvoljeni zastopniki SI. Lj. Stranke so nam obljubili, da bodejo svoj glas zastavili v obrtni in trgovski zbornici, da tudi ta delegacija javno protestira proti vsem onim, ki ovirajo razvoj obrtne organizacije, a naj bode isti kdorkoli. Radi par malomarnih oseb, vendar ne bodemo pustili, da bi propal ves obrtni stan. S toliko večjim veseljem bodemo pozdravili krojaško zadrugo, kadar se ustanovi v prospeh in korist krojaške obrti!
—	Tekmovalno sankanje v Bohinju
bo jutri 14. t. m.
—	Izlet v »Zatočne jame« na povirjl Krke v Radenski dolini. Z ozirom na to-časno splošno nizko stanje podzemeljskih voda nameravajo se jutri (nedeljo, 14. t. mes.) ob ugodnem vremenu preiskati velike »Zatočne jame« na povirju Krke v Radenski dolini. Te jame so ene največjih vodnih jam na Dolenjskem, če ne celo na Kranjskem sploh. V njih se nabira povirje Krke, kolikor znano iz šest do osem raznih pritokov. Radenska dolina se razprostira med Grosupljem in vasicami Račna, sredi doline se dviga brdovit otok Kopanje, kjer se na slikovitem vrhu nahajata farovž in šola. Kdor se za ta izlet zanima, se lahko zglasi pri g. Franju Pircu, časnikarju, hotel »Avstrijski cesar«. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 31 minut, južni kolodvor.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Spodnji Šiški g. A n t o n V a v p o t i č. — V Ro-dohovi vasi je umrl gostilničar g. Franc Rebec.
—	Močan potresni sunek so dne 12.
t. m. ob 12. uri 48 min. ponoči čutili v Sarajevu. Škode ni napravil.
—	Rdečkarji delodajalci. Okrajna bolniška blagajna v Trstu, ki je sedaj v rokah soc. demokratov, je bivšega tajnika dr. Viginija postavila pred vrata, ne da bi mu dala pokojnine. Vigini je tožil in sedaj mu mora bolniška blagajna plačati pokojnino in obresti.
—	Važno za konjske kupce! Dnč 9. marca dopoldne vrši se v Št. Jerneju na Dolenjskem velik konjski semenj, kjer se bodo nakupovali konji za vojaštvo. Ker pa vojaške komisije navadno le konje za ježo nakupujejo in še mnogo drugih konj, z izvrstnimi lastnostmi, posebno za vožnjo, prodajalcem preostaja, nudi se prilika, dobre konje iz krajev, kjer je doma najboljša konjereja, dobiti.
—	Za okrajnega glavarja v Radoljici bo, kakor čujemo, imenovan g. Župnek, doslej okrajni glavar v Črnomlju. V Črnomelj pride nadkomisar g. Domicelj.
i Nepričakovano je umrl v Idriji dne 11. februarja zvečer ob 10. uri na svojem domu 73-letni gospod Ivan Zazula, c. kr. rudniški kontrolor v pokoju, oče gerenta gosp. Jos. Zazula. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil zelo blag človek. Z lastno pridnostjo se je dvignil od priprostega delavca do uradnika X. razreda. Bil je vz-gleden v vsem, skrben družinski oče, vesten delavec v uradu, v javnem življenju prepričali katoličan, — sploh v vsem star Idrijčan. Svoj čas je bil tudi občinski odbornik. Družini ratijega izrekamo iskreno sožalje, pokojni g. Zazula pa naj v miru počiva!
—	Razprava proti županu in poštarju Maceile iz Zagradaca v Belokrajini, ki je obdolžen, da je zlorabil uradno oblast, se vrši I .marca t. I. pred porotniki v Novem mestu.
—	Svoje somišljenike opozarjamo na današnji inserat nove narodne manufak-turne trgovine »Franc Souvan Sin«.
—	Opozarjamo cenj. naročnike in či-tatelje na današnji oglas zabavne vožnje po morju, avstrijskega Lloyda, Trst, »Tlialia«. Vožnja v Palestino, Egipet, južno Italijo, Grško, Dalmacijo, Španijo in Kanarske otoke. Pojasnila in prijave pri avstr. Lloydu v Trstu in pri R. Ranzinger-ju v Ljubljani.
llubliansKe novice.
lj Prihodnje javno predavanje »Slovenske krščansko-socialne zveze« v veliki dvorani »Uniona« bo v torek, dne 2. marca, nakar že sedaj opozarjamo občinstvo. »Slovenska krščansko - socialna zveza« si je pridobila odlične predavatelje, ki so obljubili velezanimiva predavanja, ki bodo pojašnjevana z eksperimenti ali pa s skioptičnimi podobami. Najprej pridejo na vrsto predavanja o razstrelivih, Bosna in Hercegovina, zadnji potresi, potovanje v Benetke, potovanje v London, potovanje po Dalmaciji, življenje trapistov itd. ■Slovenska krščansko-socialna zveza« se trudi, da v svojih javnih predavanjih poda občinstvu vedno nekaj izredno zanimivega.
Ij Veseloigra »Novi Sinjegrajski župan« je na sporedu zabavnega večera, ki ga priredi jutri, 14. t. m., ob 6. uri zvečer katoliško mladeniško društvo v »Rokodelskem domu«. Nastopila bodeta tudi pevski
in tamburaški zbor. Govor bode imel vlč. g. profesor dr. J. Jerše.
lj Društvo sv. Marte ima jutri ob 5. popoldne shod. Dr. Krek bo razlagal postavo o starostnem zavarovanju z ozirom na posle. Članice, pridite! Vsaka srnč pripeljati seboj tudi svoje znanke, ki še niso v društvu.
lj Nekateri slovenski profesorji imajo o novi srednješolski »reformi«, ki je že sa-manasebi silno nesrečna in nosi pečat Mar-chetovega malo razsvetljenega duha, kaj čudne in nemoderne pojme. Po zgledu deželnega nadzornika Hubada, ki se je čutil poklicanega javno v listih glede »reforme« povdariti svoje zastarelo birokraško stališče, tolmačijo nove določbe tako, da se ,vsak začudeno vpraša, niso li prejšnje bile veliko boljše od modernih? Nekateri naši slovenski profesorji mislijo, da je sedanji red »nezadostno« v sredi med prejšnjima redoma »zadostno« in »nezadostno« in ga zato silno radi primažejo, ne pomislijo pa pri tem, da to vsled duhovite razlage šolskih nadboneov velja revnega dijaka 40 K ali pa eno leto študij. Vrhtega pa si dijak nakoplje ta »moderni« red večkrat s tem, da ne zna docela srednjevisokonetnščine, ali pa si ne ume predstavljati pesniških misli, tako kakor profesor, ki pa si jih navadno kaj napačno predstavlja, (— kako n. pr. razlaga Pucsko Goetheja, da bi se slednji prevrnil v grobu, ako bi čul to nadmo-drost! —) ali pa ne ume »tekstov prav razložiti«, kakor se je zgodilo na realki od strani profesorja P., vsled česar je več di-jakov zletelo. Kaj čuden vtis pa naprav;, da si nemški profesor zna pridobiti zaupanje in simpatije tudi slovenskih dijakov m kaže širše obzorje, dočim slovenski fante mečejo, da je joj. Tako je na podlagi Mar-.chetove »reforme« danes na drugi državni gimnaziji nepričakovano veliko dijakov slabo izdelalo. Gospodje — nekoliko več umevanja in manj »Wichtigmacherije«, pa ibi tudi šlo in veliko davkoplačevalcev bi bilo za 20 K vsak na semester razbremenjenih!
lj Osemdesetletnico praznuje čil na duhu in telesu jutri gospod Matija Lavrič, nžitninski prejemnik na sv. Petra mitnici. Častitemu starčku in vrlemu narodnjaku naše čestitke!
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v soboto se igra drugič predpustna burka »Sladkosti rodbinskega življenja«. — V torek in petek se poje operetna noviteta »Mascotte«. — V nedeljo, 21. t. m. popoldne izven abone-menta ob znižanih cenah opera » Z r i n j -s k i «, zvečer prvič Schillerjeva klasična drama » V i 1 j e m T e 11« z dvema slovanskima gostoma.
lj Zahvala. Odbor slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« se tem potom 'iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da se je predpustna veselica »Ljubljane« v vsakem oziru najčastnejše izvršila. V prvi vrsti se zahvaljujemo gospodoma Karolu G o v e k a r j u in dr. Iv. Robidi. Onadva sta pravzaprav zaslužila vse pripoznanje, katerega je občinstvo v tako obilni meri izražalo najlepšim dekoracijam, kar smo jih zadnja leta videli v Ljubljani. Na veliki požrtvovalnosti in nesebičnosti, s katero sta izvršila ogromno delo. hvala! Hvala tudi blag. gospej Slavici dr. Z a j č e v i, ki je tako spretno aranžirala prodajo cvetk, da je društvu pridobila nepričakovano velik dohodek, hvala akademičnemu slikarju R aš i c i, gledališkemu mojstru g. W a I d s t e i n u , gospodu inženirju P o d k r'a j š k u , gosp. profesorju A d o 1 f u Robidi za ves trud, ki so ga imeli s to prireditvijo. Hvala uglednim domačim tvrdkam: trgovini s steklom A g n o I a , vrtnarski tvrdki B a -j e c, trgovini z oblekami B e r n a t o -v i č , tovarni pohištva Naglas, tovarni umetnega kamenja Pontello S e r e v a M i in tesarski tvrdki P u s t za odlična dela, s katerimi so pripomogle sijaju prireditve. Hvala pa tudi slavnemu občinstvu, ki je z ogromno udeležbo pokazalo simpatije »Ljubljani«!
Ij Ekscelenca Pittreich je včeraj zapustil Ljubljano, kjer je bival dva tedna. Kakor čujemo, je bilo jezikovno vprašanje, ki je predsednika nadsodišča toliko časa zadrževalo v Ljubljani.
lj Smrtna kosa. Umrla je pred Škofijo št. 12 Matilda R a a b pl. Rabenau. — Na Primorskem v gradu Račice umrl je v Ljubljani splošno znani Peter grof \V a I d e r s t e i n pl. S. Croce. — V bolnici je umrla šivilja Marija J u v a n e c.
Ij Razstava pokrajinskih slik. Osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva« priredi koncem letošnjega sušca v ljubljanskem »Narodnem domu« razstav o amater-fotografičnih planinskih, pokrajinskih in genre-slik te stroke. Rok za pošiljatev se določa najdalj e do 15. suše a. Na poznejše poslatve se ne bo moč ozirati. Izmed tekmujočih slik si sine odbor izbrati najprikladnejše za objavo v »'Planinskem Vcstniku«. Slike je
poslati na naslov: Oskar Skušek, Ljubljana.
lj Nemško gledališče pod orožniškhn varstvom. 14 orožnikov z dežele je šc vedno v Ljubljani in to samo radi nemškega gledališča. Kadar je nemško gledališče, tedaj teh 14 orožnikov čepi v starem vojaškem preskrbovališču na Dunajski cesti. Sicer pa ti gg. orožniki nimajo drugega opravka. Od srca jim privoščimo te počitnice, le to mislimo, da bi stroške za tako nepotrebno stražo — vsak orožnik dobi za to 1 K 60 vin. doklade na dan — moralo plačati nemško gledališče. Tudi vojaško godbo v gledališče in iz gledališča še vedno spremlja vojaška straža, le da nima več nasajenih bajonetov. Nemško gledališče ima res sijajen pogreb!
Ij Balon. V sredo dopoldne je priplo-vel v smeri od Trsta sem velik balon, kateri je potem izginil za Krimom. Kdo je bil v balonu, se ne vč.
Ij Ubeg i odgnanci. V noči 10. t. m. so v občinskem zaporu v Korminu nahajajoči se odgnanci pobegnili. Navedenci so dozdevni cigan Mihael Hudorovič, ki bo pa menda identičen z Mihaelom Leva-kovičem, katerega zasleduje okrožno sodišče v Gorici. 18-letni Mdiael Feuerbach iz Frankobroda in 17-Ietni Evald Geschin-sky iz Pruskega, ki se je izdajal za Alojzija Kerscherja iz Godlinga.
lj Pevska skušnja »Ljubljane« bo prihodnjo sredo točno ob 8. uri zvečer!
lj Klaver'ev »Triglav«, znani liker, je prešel v slovenske roke ter ga bo odslej izdeloval trgovec gosp. P o p o v i č na Bleiweisovi cesti.
lj Slovenski narodni atelje. Z ozirom na inserat modni atelije Šare se poživljajo narodno-zavedne dame, da podpirajo podjetno mlado Slovenko.
lj Imenovanje. Gospod Ivan Španjol, sedaj poštni oficiant tu, je imenovan za pošte meštra v Ičičih pri Opatiji. Na tej pridobitvi bratom v Istri čestitamo!
lj Kako je moral bežati dunajski detektiv, ker — ni dobil reda. Sijajna in vabljiva prireditev »Ljubljane« »V pravljični noči« ni dala spati tudi dunajskemu detektivu Pircu. Prismukal se je v »Union« in med množico švrknil v dvorano, ne da bi bil pri blagajni plačal vstopnino. Nakrat je stal za detektivom rdeč domino, ki je potapljal detektiva po rami. »Hej,« je zašepetal domino Pircu, »kaj pa delaš tu s praznimi prsi? Kajne prijatelj z Dunaja, da ndmaš nobenega reda? Pravega tudi dobil ne boš, a papirnatega, ki ga prodajajo pri blagajni, bi pa lahko kupil.« Detektiv je ostrmel, rdečica ga je oblila, domino se mu je pa hihital. »Kar vuii pojdi, če nimaš niti papirnatega reda,« je komandiral domino in Pire je moral med splošnim smehom občinstva, ki je takoj opazilo ta prizorček, odkuriti te dvorane. Tako se je v »Pravljični noči« bla-miral dunajski detektiv.
lj Poročila sta se: Gabrijel Grilc, učitelj v Loškem potoku, z gdčno. Karolino Dostal, učiteljico v Loškem potoku.
Ij Na oklicih so: g. Viljem Lenasi. uradnik deželnega užitninskega zakupa, z godčno. Rozalijo Nahtigal. G. Engelbert Skušek, trgovec, z gdčno. Marijo Pire.
lj Na ljubljanski realki je razpisano učiteljsko mesto za slovenščino in nemščino.	- i
'lj Pogrebno društvo Marijine bratovščine ima jutri ob 10. dopoldne svoj reden občen zbor v mali dvorani »Mestnega doma«, na katerega so povabljeni vsi člani.
lj Trgovca Jožefa Lončarja so včeraj izpustili iz preiskovalnega zapora.
Ij Anton Verovšek v Ameriki? Govori se, da namerava priljubljeni slovenski igralec Anton Verovšek poskusiti svojo igralsko srečo v Ameriki. Zeile ga baje Slovenci v Clevelandu, kjer so zadnjič predstavljali dramo o ljubljanskih september-skih dogodkih, ter spravili na oder zanimive Ljubljančane cd dr. Tavčarja do detektiva 'Pirea.
lj Kreditna banka v Ljubljani bo sezidala na prostoru nasproti hotela »Malič« svoje uradno poslopje.
,lj Umrli so: Ana Čatar, sirota, II let. Helena Zadnik, mestna uboga, 74 let. Agata Pencelj, gostija, 85 let. Franja Turk, gostija, 37 let. Fran Merčnik, hlapec, 47 let. Stanko Šitiuč, čuvajev sin, I mes. Borislav Trtnik, sin preiskovalcev vozov, l'/» mes. Anton Turner, kurjače v sin, 11 mes. Anton Manfredo, strojnikov sin, 5 mes. Makso Gale, okrajnega narednika sin, 4 mes. Škofje ulice 9. Ivana Miklavčič, delavka 64 let. Radcckega cesta 11. Liza Žagar, delavka, 55 let. Terezija Klemenčič, urad-nikova vdov?, 77. let.
Ij Mica Kovačeva sc je bila včeraj pojavila v osebi nekega brezposelnega zasebnega uradnika v neki gostilni v Slomškovih ulicah. Zavžila je za 3 K 20 vin., potem pa natihoma zapustila gostilno. Po pravočasni ovadbi je policijski stražnik »Mico« šc došel in se bode morala prati pred sodiščem.
lj Slepar. Danes ponoči je policija rijela nekega 23-letnega nepridiprava, cr je prodajal kovinaste verižice za zlate, no je bil že prodal nekemu hlapcu za 5 K,
i	ko se je šel ta prepričat, če je res zlata, , jc bil slepar že odkuril. Zagovarjal se ode pri sodišču.
lj Čuje se, da bode danes in jutri v jubljani 26 malih in večjih plesnih ve-elic.
Za obmejne Slovence na predvečer odovnega dne gostilničarja gosp. Ivana legarja v Vodmatu nabral v njega go-tilni starejši sin Ivan 10 K 10 vin.
~ KoroSke noulce.
k Deželnozborske volitve na Koro-ketn se bodo vršile za volivce v splošni kupini 24. marca (ožje volitve 27. marca), a volivce iz kmečke skupine 24. marca ožje volitve 31. marca), za volivce iz kupine mest in trgov dne 31. marca in za olivce veleposestva 5. marca. »Mir« pra-j: 2e z razglasitvijo volitve nam je vlada otela dati udarec. Za ožje volitve je pulila časa samo tri dni, oziroma en dan, [obro vedoč, da bodo nasprotniki svoje judi, ki stanujejo skupno po večjih selili r dolinah, o ožjih volitvah lahko takoj obrestih, mi pa naših ne tako lahko, ker sta-mjejo dostikrat dalje v stran od prometa. ^ bi naša stranka ne skrbela za volivce,
ii	sploh o ožjih volitvah od županstev ne nagli pravočasno ničesar izvedeti. Tako krbi vlada za našega kmeta! Sicer pa iremo to pot v volivni bo| s samozavestjo n navdušenjem, in upamo, da naše delo ie ostane brez sadov! Kandidati se bodo lostavili o primernem času v sporazumu
i	volivci.
k Nevarno je obolel č. g. Robert Rot-er, župnik v Kotmarivasi.
k Podljubeli. (Politika?) Mnogo tu-;ajšniih otrok nikdar skoraj nima prilož-losti, da pride v cerkev in moli. Poleti norajo pasti, pozimi pa nimajo tople oble-;e. Da pa otroci ne vzrastejo brez vsake nisli na Boga in molitev, je poskusil kate-ict med njimi vpeljati bratovščino svete-;a rožnega venca, to je, otroci naj se v godnji mladosti navadijo na molitev te epe in tolažilne molitve. Kar naenkrat pa ,c ga loti naš gospod nadučitelj, češ, da se neri otroci snuje društvo ali politizira, (am se ta nastop gospoda Čauko ne zdi irav nič čuden, še celo umeven je, če po-nislimo, da ta gospod pozna dopisca v Preie Stimmen« in druge liste, kjer se apada delavsko društvo in oseba kate-eta. Od enega do drugega je samo ko-ak. Gospod nadučitelj, ki vidite naenkrat molitvi otrok politiko v šoli, nam boste ;otovo priznali, da smo vas pri vsem »dc-uvanju« pustili v miru, ker pa že enkrat ;ovorite o tej nesrečni politiki, vprašamo 'as tudi mi: »Ali to ni bila politika, ko ste >b priliki cesarske slavnosti slovenskemu lekletu obesili na rame velik, širok nemil trak in jo naučili, kako mora klicati v oli »Heil«? Po kaj ste slovenske otroke tonili kazat na postajo v Podgoro? Kaj u kričali tam otroci? Kaj se je zapove-alo kričati otrokom, ko gredo mimo neke lise? Vam je li znano, kako so hajlali uroči, ko so se vračali iz Podgore? Od ;od imajo to? Ker otroci računijo, pišejo
ii	berejo zelo slabo, hajlajo pa dobro, sve-:u.'emo za enkrat, da se jim prej »i, u« r.abijc v glavo, hajlanje pa pripusti za dru-
bolj pripravne čase. To bo prav otro-;om, starišem, šolskim oblastem pa tudi.« - Najbrž bodo zopet te vrstice celi ogenj igorčenja vzbudile med cenjenimi našimi lasprotniki. Še pred uničujočo kritiko pa ipozarjamo na to, da mi ne napadamo, unpak samo vzdigujemo roko, da zabra-limo udarec. Če je mir tam, ga mi nikdar ie bomo kalili.
Razne stvari.
koncertiral v New-Yorku. Ko je izvajal eno Beethovenovih sonat, si je zlomil no-het na palcu desne roke. Vendar je igral do konca in niti najmanj ni izdal bolečine, ki jo je čutil v prstu. Rana je sicer neznatna, vendar občutna. Kot odškodnino je dobil od raznih zavarovalnih družb lepo svotico 25.000 kron.
Lakota v Perziji. Peterburški »Rus« javlja iz Teherana: Tukaj in v provinciji Iraz-Ačem je nastala velika lakota. Radi revolucijonarnih bojev v deželi so vse ceste, ki drže v mesta, zaprte. Cene živil so narasle za 200—300%. V Teheranu umre vsaki dan 10—20 oseb na lakotnem tifusu. Šah je ostal nasproti opominom mestnih oblastnij nedovzeten. Preživljanje šahove vojske postaja vedno težje. Armada šteje v Teheranu in okolici 17.000 mož.
Catulle Mendes umorjen? Pariški listi poročajo, da so na ondotno državno pravdništvo prišle ovadbe, ki trde, da je bil Catulle Mendes žrtev zavratnega napada. V vseh ovadbah se zatrjuje, da je Mendčs kot nekdanji prijatelj gospe Steinheil vedel za ime morilcev, ki so umorili moža Steinheilove in njeno mater, Morilci so se bali, da bi slučajno ne izdal njihovih imen.
Sedemdeset let služkinja v eni družini. Londonska služkinja Mariana Stam-mers je služila v hiši ondotnega bankirja Hoare okoli 70 let. Ko je bila še deklica, stara 16 let je vstopila; izredila je več rodov in svojega prvega gospodarja videla umreti.
NIŽJE AVSTRIJSKE DEŽELNE VOLITVE.
Pri ožji volitvi na Dunaju je bi! fca Neubau izvoljen kandidat kršč.soc. delavstva živinozdravnik Nepustil s 6831 glasovi. oficielni kandidat kršč.-soc. stranke Volkl je ostal z 2480 glasovi v manjšini. V Doblingu je zmagal krščanski socialec Leopold Hengl.
IZ POTRESNEGA OZEMLJA.
Reggio di Calabria, 12. februarja. V minoli noči je razsajal tukaj orkan s točo in silnimi nalivi. Ob 3. uri in tričetrt zjutraj je bilo čuti močan potres. Zvečer je sledilo več lažjih potresnih sunkov.
Telefonska ln brzojavna poročila.
NOVI MINISTRI.
Dunaj, 13. februarja. Cesar je danes zaprisegel nove ministre. Finančni minister Bilinski je danes prevzel posle. Urad-ništvo ga je počastilo na poseben način. Prišlo mu je nasproti do vrat palače finančnega ministrstva ter ga spremljalo v modro sobo. Bilinski je priporočal varčnost in izjavil, da bo v zvezi s parlamentom povzdignil blagajniško stanje, kajti brez parlamenta ni nobene davčne in druge reforme.
Dunaj, 13. februarja. Novo ministrstvo je v nemških krščansko - socialnih krogih jako ugodno sprejeto.
PARLAMENTU SOVA POJE.
Dunaj, 13. februarja. Poljski minister-krajan je ba'e rekel, ko je prejel priporočeno pismo, ki mu izraža nezaupnico, ker je ostal minister, ne da bi vprašal poljski klub za mnenje, da ostane vkljub temu ua svojem mestu, kajti v kratkem, da ne bo kiuba ne parlamenta.
OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽ.
ZBORU.
Budimpešta, 13. febr. Danes je levica ogrskega drž. zbora pričela s tehnično obstrukcijo. Ko je Justh otvoril sejo, ooitala mu je, da seja ni sklepčna. Justh je odločil, da se zbornica prešteje. Bilo je navzočih ,res le 80 poslancev. Še-le ob 12. uri je bilo v zbornici 120 poslancev. Justh je izjavil.
Sestanek zidarskih mojstrov se bo v
tratkem vršil na Dunaju.
Uporni Beduini so razdrli železnico v Ucko.
»Ono vadiš?« opera. Iz tega zname-litega Sienkiewiczevega romana je napi-al libreto za opero Henrik Caine, glasbo e pa priredil Thibaut Nouges. Te dni se e ta opera prvikrat pela v Nizzi.
Bojkot električne razsvetljave so 'Menili trgovci v Budimpešti, ker je upravi elektrarne povišala cene. Svoje trgovine bodo odslej budimpeštanski trgovci 'Osvetljevali le s plinom.
Od diurnista do ministra. Inženir Wnčilo Tepavica je še lani služil kot !iiirnist v župani ji Bač-Bodrog na Ogr-kem. Pred nekaj meseci je odšel v Črno-loro, kjer ga je knez Nikola imenoval za ninistfa prometa.
10.000 kg dinainita je izginilo iz srb-državne tovarne smodnika v Obili-tvem.
25.000 kron za zlomljen nohet. Sloviti i "tuoz-pijanist Padcrcvski jc nedavno
da poslanci, ki niso bili pravočasno pri seji, do torka ne dobe dijet. Velikansk hrup. Ob 1. uri je prišla zbornica do dnevnega reda, a vloženih je bilo 12 interpelacij, pri katerih levica tudi obstruira. Na hodnikih je tudi veliko razburjenje. Napetost med strankami se je poostrila. We-ckerle se odpelje na Dunaj in bo jutri poročal cesarju o položaju na Ogrskem. Kon-ferira'1 bo tudi z Aehrenthalom.
PREPIRI V HRVAŠKO - SRBSKI KOALICIJI.	i
Zagreb, 13. februarja. Eksekutivni ' odbor hrvaške stranke prava izključil je iz stranke poslanca Zagoraca in Haram- j bašiča. Vsi drugi ostanejo v klubu. »Hr- i vatska« je lastništvo stranke ter ostane ' njeno glavno glasilo.
SRBSKI ČASNIKARJI OPROŠČENI. 1
Sarajevo, 13. februarja. Prizivno sodišče je oprostilo urednike »Srpske Ri-ječi«, obsojene radi motenja javnega miru v eno leto oziroma sedem mesecev ječe.
KAKO MISLIJO NA RUSKEM O SRBIJI.
Peterburg. 13. febr. V ruskem zunanjem ministrstvu so prepričani, da v Srbiji ni četaškega gibanja. Če bi se pa pojavilo karkoli, kar bi vtegnilo motiti mir, bi Rusija in druge velevlasti pritisnile1 na Srbijo. Srbija bi bila pokorna, kakor večkrat v preteklosti. Dokler je sedanje ministrstvo, ,se ni treba bati nepremišljenih korakov. ,Položaj bi pa izpremenil koalicijski kabinet, ki ga že snujejo: Na čelu koalicijskega ministrstva bo Pašič.
SAMOUMOR INTENDANTA SIBIRIJE.
Peterburg, 13. februarja. Generalni intendant Sibirije Peter Aleksejevski se je ustrelil.
SRBIJA.
Belgrad, 13. februarja. Čuti se, da je Rusija močno pritisnila na korist miru.
Belgrad, 13. februarja. Razstrelivna dela na železniškem mostu iz Zemuna v Belgrad za slučaj vojske so dogotovljena. ; i
KRALJ EDVARD ZADOVOLJEN Z OBISKOM V BEROLINU.
London, 13. februarja. Uradno se razglaša, da je kralj Edvard zelo vesel sprejema, ki so mu ga v Berolinu nudili v.4i sloji prebivalstva. Istotako je zadovoljen z uspehi svojega obiska.
Prane
? *n>mko „E!j«-Flufd" dZ'?', ^"^v "uid Ho franko 5 K Nirnfll. f d 1 za P0'ku"
SINGER SINGER
»66" ^ST*?? stroje
najnovejši in	v	dobite le v
najpopol-	nafiih trgo-
nojši Šivalni	SJ/IfftTTv*	vinah.
stroj.	402 24 1
Singer Co.akc. dražba za šiv. stroje.
Novomesto, Veliki trg 88.
TilŽNE C T. NE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 13. februarja Pšenica za april , .	... 12 83
Pšenica za oktober I. 1909. . . . 10 96
Rž za april I. 1909....... 10 18
Oves ta april .	863
Koruza za maj 1. 1909..... 7 33
Efektiv: neizpremejeno.
Meteorologično poročilo.
VISina n. morjem 306-2 m. sred. zračni tlak 736-0 mm
g Čas opa-3 aovanja
9 zveč.
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
730 6 297 311
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Nebo
0 7 sr. svzh.
0'0 j p. m. vzh. 0 9 si. jjvzh.
oblačno
oblačno
> S j
■is,
B. »
05
Srednja včerajSnja temp. —0 1°, norm. — 0-5°.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica
Verica
danes zjutraj ob polu 6. uri po kratki a zelo mučni bolezni v nežni starosti 7 mesecev mirno izdihnila svojo dušo.
Pogreb se vrši v poned. i5. t. m. ob 7. uri zjutraj, na župnijskem pokopališču v Borovnici.
Breg pri Borovnici 13. febr. 1909.
Žalujoči stariii.
Pretužnim srcem naznanjamo, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlonašo mater in soprogo gospo preljubljeno
Agnezo Šareč rojen. Plahuta
po dolgi težki bolezni, večkrat previ-deno s sv. zakramenti za umirajoče danes ob 2. uri popoldne v 85 letu starosti poklicati v boljše življenje.
Pogreb bode v nedeijo dne 14. t m. popoldne ob 3 uri v Moravčah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Moravčah.
Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
V Moravčah, 11. februarja 1909.
Žalujoči ostali.
prodajamo po zelo znižanih cenah
H	inventure
jjH	blizu IOO ducatov najboljših rjuh, brez šiva, obeljene v velikosti
B	150'200 cm, zarobljene, 6 kosov za K 14 20. Samo dokler je še kaj zaloge.
H	Neugajajoče se vzame vsak čas nazaj. Vzorci najnovejšega cefira, platna,
|H	oksforda, kanafasa, namiznih prtov, brisač i. t. d. zastonj in poštnine prosto
■	v tkalnici Bratov Krejcar, Dobruška št. 9117, Češko. = .......Iilllll—III	#
Za razpe6avanje naših	394 2~
„1 DE*L"-pisalnih strojev
išče za mesto Lijubljano in okolico zmožen strokovno Vešč in p m strankah znan
®r zastopnik.
Hch. Schott & Donath, Dunaj III., Heumarkt 9.1
Avstrijski Lloyd, Trst Jhalia"
Zabavne vožnje po morju.
V Palestino in Egipet
iz Trsta od 2. do 27. marca. Cene od :::	650 kron višje.	:::

HS
Vplilinnr na marin (Južna Italija, Grško, Dalmacija) iz Trsta od ^ TClIKdllUl Ud 1IIUIJU i. do 10. aprila. ::: Cene od 450 kron višje. |g|
Španijo in kanarske otoke i^e^^t™ Sr1';
V vseh cenah je vpošteta vožnja po morju in hrana brez pijače. 391 Redna vožnja z brzoparniki v Aleksandrijo, Konstantinopel in Grško. 4-1 Prospekte, pojasnila in prijave pri Avstr. Lloydu v Trstu, pri R. Ranzingerju v Ljubi), kakor tudi pri glav zastop. Avstr. Lloyda, Dunaj 1. K&rntnerring 6.
is
406
Zahvala.
i-i
Ob prerani smrti iskreno ljubljenega nepozabnega nam sina, brata, bratranca, prečastitega gospoda
Alojzija Vovka
kapelana na Brezovici
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem dragim znancem in prijateljem, častiti duhovščini, predvsem prečastitemu g. kanoniku in dekanu Fettich-Frankheimu, gg. kolegom, gg. pevcem za ginljivo petje in šolski mladini z Brezovice in Vnanjih Goric, gg. naduči-teljema in Marijini družbi, slavni požarni brambi in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno še presrčno zahvalo č. g. žup. uprav, na Brezovici, Franu Juvanu, ki je z veliko požrtovalnostjo in ljubeznijo stregel svojemu bolnemu tovarišu. Iskrena hvala za krasne vence.
Goče pri Vipavi — Ljubljana, 13. febr. 1909.
Žalujoči storil In sorodniki.
Krojaškega pomočnika
sprejme Jos. Paulin, Rudolfov©.
385 (1)
Sctmogovori
se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga
Otona Zupančiča.
Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 246	3 K, vezana za 4 K. 10—8
Vabilo k —=
domači veselici
Katera bode
pustno soboto v vseh prostorih gostilne pri „Dachsu", žlorijanske 7. 396	ulice.	i_i
v Za dobra domača vina, ja sueje \ marčno piuo, ka^or tudi ja dobro kuhinjo bode najbolje zgrbljeno.
Posebna soba jopet odprta.
Začetek ob 8. uri zvečer
Vstop prost.
2 odličnim spoštovanjem vabita
Juan m JY(arija Dachs.

i

Vsak na živcih bolni
naj nam takoj naznani svoj naslov
in presenetili ga bomo z dragocenim darilom. Poslali mu bomo
popolno zastonj in poštnine prosto
v zaprti kuverti našo „razpravo o moderni elektro-terapiji", ki na lahko umeven način v zanimivih poglavjih razpravlja o temeljih modernega zdravljenja z elektriko, vsled česar postane knjiga dragocena ne le za strokovnjake, marveč tudi za širše občinstvo. Še nikdar se ni v Avstriji razširjala tako bogato opremljena, zanimiva knjiga brezplačno; ker pa hočemo služiti trpečemu človeštvu in opozoriti bolnike na doslej neznane blagodejne prednosti elektriškega zdravljenja, prinašamo to žrtev in smo uverjeni, da bo vsak rad sprejel to darilo.
Vsak, kdor trpi na splofini oslabelosti živcev, bolečinah v želodcu in črevih, pomanjkanje spanja, glavobolu,
vsak, kdor čuti, da manjka njegovemu telesu naravna elasticiteta, kdor zjutraj omamljen ostane in s strahom misli na dnevno delo, ki ga napravi nervoznega najmanjši šum, ki se vstraši najmanjše zapreke, ki ga mučijo revma, trganje, neuralgične bolesti, ohromelost, krči, vsak naj bere to knjigo, in sodimo ter upamo, da se bo navzel iz nje presenetljivih naukov.
Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj I. Scbwangasse I. Mezzanin, Odd. I. s|3.
i
Kupon za brezplačno knjigo.	14. II. 1909.
Na
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju I.,
Schvvangasse 1, Mezzanin, odd. 1 s/3.
Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung Uber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
M 9GIaV ■
Dobro izurjenega
krojaškega pomočnika
sprejme takoj v stalno delo Ivan Zvezda, kroj. mojster Kurjavas-Jesenice, Gorenjsko. 405 1 — 1
V^fffci^ ■ ii" i...........
ali
vsak dan sveža. Stegno netto 9 funtov = 4'/2 K 3'50 pošilja v najbolj zadovoljnost Rubinste & Co. Podwoioczy»ka, Avstr. it. 26.
403 1
®v
naznanja cenjenim gg. trgovcem in
slavnemu občinstvo, da je prevzela od gospoda Jos. Kordina ::::
pzpošiMno prodalo
Za nizke cene in točno postrežbo —se jamči.—
t , ,.>?<; v' .-/unkC.v;.; i


404 j—1
lik. priloga ^Slovenoa" Iteir. 35» dni 13, februarja 1809
Petletnica slov. M Izobraž drušfua „Straža" na Dunaju
Petletnico smo praznovali v nedeljo, dnč 7. februarja na Dunaju. Društvo »Straža« obstoji že pet let za delo versko in narodno med dunajskimi Slovenci. V češkem »Narodnem domu«, v prostrani dvorani, smo se zbrali k praznovanju. Lep god je bil.
Prvi del sporeda je bil odločen petju in koncertu. Mešani zbor »Straže« in »Danice« je zapel pater Hugolinovo: »Gori, gori na planine, Bajukovo narodno za sopran solo (gdč. Stefanka Škrbinec) »Meglica«; moški zbor Bajukovo narodno za bariton solo (Grlovič) »Slanca«; ženski zbor »Straže« Večerno pesem iz Parmo-vili »Amazonk«. »Daničin« "kvartet na lok je spremljal zadnjo pesem in proizvajal Beethoven: »Adagio in Ditters v. Ditters-dorfov Menuet iz Es-dur kvarteta. Petje in proizvajanje kvarteta jc bilo izvrstno in je v vseh ozirih zadovoljilo občinstvo v vseli ozirih.
Na oder je stopil drž. in dež. poslanec dr. Krek, da govori svoj slavnostni govor »Straži« ob njeni petletnici. Po Tolminskem je hodil nekod, srečal je otročička, ga vprašal po imenu, vprašal tudi: »Koliko si star?« »Jaz nisem nič star, jaz sem mlad.« 'laka je tudi naša »Straža«. Mlada, polna življenja. Spomnil se je ustanovitve »Straže«. Kdo so bili njeni ustanovitelji? Sedanji predsednik Strahov-nik, duhovnik in filozof Rebolj, slovenska dekleta in katol. slov. akademiki. Kolikrat so nas Stražanke razveslile s svojim petjem. In še za naprej si želimo slovenske pesmi, ker je ni lepše čez našo pestem'. »Straža« je pridobila dunajskim Slovencem slovensko službo božjo. Veliko dela ima še pred seboj. Stojmo zvesto ob strani nji, ki nas v tujem mestu vedno veže z daljno domovino. Končno želi, kakor je želel ob ustanovitvi matere »Straže« S. K. S. Z. v Ljubljani, slovenski domovini, da bi se v naših društvih vzgojili ljudje, ki bi rekli: »Triglav in gorski velikani slovenski, ako se poderete vi, mi vas zastavimo; reke naše srebrnih valov, ako bi se posušile vaše vode, mi s svojo srčno krvjo bi vaše struge napolnili.«
Drugič se je ta večer v »Straži« predstavljala narodna igra »Rokovnjači«. Z uprizoritvijo smo bili zelo zadovoljni. Zlasti je ugajala scena: Čevljar Boječ in Blaž Mozol. Ivrstna igralca, mojsterska igra. G. Milan Škrbinc, slušatelj dunajske dramatične šole, je ustvaril poseben tip Bojca, prav izvirno naraven tip, domač skozinskozi. Blaž Mozol (phil. Cop) je bil zvest svojemu značaju. Da, to je Mozol, veseljak, prijatelj vina, pretepač in bahač. Hlapec France mu je mojstersko stal ob strani in s svojim pošepetajočim in jecaviin refrenom pri odhodni pesni še bolj vzbujal želje po vinu. — Pri večjih skupinskih prizorih nismo zasledili potrebne naravne živahnosti in življenja. Istotako nam je žal, da nista prišla do popolne veljave in efekta zadnje dejanje iu duševnega življenja tako bogata scena med gospo Polja-: kovo in Gavričevo Reziko. Krivda go~ v tovo ne zadene gdč. igralk, ker za ta pri-l zor je treba velike rutine in dolgotrajno šolanega glasu in kretenj. Pa človek je pozabil na to ob prizoru v Črnem grabnu. Krasna divja gorska scenerija pred nami, skupina bradatih rokovnjačev, tatov, roparjev, morilcev po življenju in poklicu, v sredi življenja pri svojih ženskah. Med njimi sedi ciganka, lepa Nona. Gospica Stefanka Skrbinčeva je umetnica. Njen glas, kretnja, izraz oči in govora umetniški. Zapela je tisto strastno in po uživanju hrepenečo pesem takih natur, kakor so rokovnjači, tako naravno, dosledno do zadnjega globokega izvora občutka, markantno izrazujoč vsako višino in padec trenotnih čustev, da ni hotelo nehati dolgotrajno priznanje in ploskanje. Ponoviti je morala svojo pesem. In zopet nova hvala in priznanje umetnici. Ali ni to Bizetova Carmen? Gospica ima velike umetniške dispozicije. Kakor izvemo, misli po vzgledu svojega brata vstopiti v dunajsko dramatično šolo. Želimo le, da bi gospico zopet kmalu videli v »Straži«. Obžalujemo le, da gospica ni dobila vidnega izraza priznanja od vodilnih krogov. Zelo nam jc ugajala igra Nandetova in Po-lonice. Hvaležni smo njima kakor tudi vsem drugim igralcem in igralkam za izvrstno prednašanje gorenjskih tipov. Naše priznanje in želja, da je kmalu zopet vidimo. Posebno priznanje in čast pa gre gosp. filozofu Bajuku za petje in aranži-ranje igre.
Hvaležni smo »Straži« za ta večer, čutili smo se v domovini, prestavljeni med svoje. Prostorna dvorana češkega »Narodnega doma« je bila napolnjena do zadnjega kotička. Med občinstvom smo opa-
zili dr. Mantuanija, drž. in dež. poslance dr. Kreka, dr. Korošca in Gostinčarja.
»Straža! Naša najiskcenejša voščila ob tvoji petletnici v bodočnost. Na straži stoj, slovenski domovini varuj njene otroke v tujini. Spoznavaj vedno bolj svojo pravo važnost in ceno. Ideale narodne in verske imaš na svojem praporu. V boju, v delu stojiš. S pravim razumevanjem in trudom si pridobiš sadov, dragocenih zaslug za Slovenstvo na Dunaju!«
Tedenski mM.
Poslanska zbornica je bila zaključena, ker se že več časa ni bavila s stvarnim delom za ljudstvo. Tratila je čas s prepiri o češko - nemškem jezikovnem vprašanju. To je bilo mogoče, ker ima zbornica poslovnik, po katerem vsaka najmanjša stranka ovira resno delovanje. Tako so res delali češki in nemški liberalci. Čas se je tratil, vsak dan pa je stal ogromno vsoto denarja, saj samo dnev-ščine poslancem znašajo 10.320 K. Le če bi se poslovnik izpremenil, je mogoče delovati. Izprerneniti so ga hoteli, a liberalci in socialni demokrati so se uprli pravični izpremembi. Pričakovati ni bilo ničesar dobrega, in zato je bil državni zbor zaključen. »Slovenski klub« odobrava zaključenje in zahteva od vlade, da ustvari predpogoje za uspešno delovanje.
Bienerth je sestavil novo ministrstvo, kateremu pravijo — predpustno. V njem je devet Nemcev in štirje Slovani. Uradniki, parlamentarci in izven parlamenta stoječi možje so namešani v novem ministrstvu. Čehi in Jugoslovani nastopijo skupno zoper ministrstvo. Tudi Poljaki niso zadovoljni.
Deželni odbor kranjski je slovenskemu dramatičnemu društvu dovolil, da zviša število slovenskih predstav, ki bodo sedaj v torek, četrtek, v soboto, v nedeljo dvakrat, in vsak praznik, če ne igra nemško gledališko društvo. Nemški ravnatelj gledališča izjavlja, da nemško gledališče ne bo moglo izhajati, in da v Ljubljani preneha redno nemško gledališče. — Deželni odbor je za Suho Krajino dal izdelati generalni načrt za vodovod, ki bo dolg 105 km.
Liberalna stranka je zopet izvolila Hribarja za načelnika, dr. Tavčarja za prvega podpredsednika. Sklenilo se je, po vsi deželi prirediti shode in osnovati za vse sodne okraje politična društva.
Liberalna zveza še vedno pošilja na županstva dopise in skuša delati zmešnjavo. Sedaj, ko je vlada vso dobavo izročila »Gospodarski zvezi«, so prišli na sled zanimivosti. Pri liberalni zvezi so se oglašali razni špekulanti in trgovci, ki so se hoteli sedaj na cenen način okoristiti seveda na škodo bolj potrebnih.
»Gospodarska zveza« je začela razpošiljati krmilo za drugič oglašene.
Iz raznih krajev so v preteklem tednu dohajala poročila o raznih nesrečah zavoljo vremenskih razmer. Povodnji so napravljale precej škode.
Tečaj za vaditelje in voditelje mla-deniške organizacije se je vršil v preteklem tednu v Ljubljani. Udeležencev je bilo čez 60.
Občina Podgora je sklenila, da mora vsak, ki dovoli, da se v njegovi hiši napravijo pustne šeme, vplačati v občinsko blagajno 30 kron.
V »Unionu« v Ljubljani je bilo javno predavanje, katero so pojasnjevale skiop-tične slike. Dr. Gruden je predaval o Francozih na Slovenskem. Udeležencev je bilo do 3000.
Za novomeško gimnazijo je dunajska vlada dovolila 300.000 kron.
Na Dunaju in v Gradcu štrajkajo dimnikarji.
Umrl je gospod Alojzij Volk, kaplan na Brezovici.
Mednarodni položaj se boljša. Nemčija in Francija sta se sporazumeli zavoljo Maroka. Približali sta se tudi Anglija in Nemčija, Turčija in Avstrija. Turčija in Bolgarija še nadaljujeta pogajanja. Italija bi rada razbila trozvezo. Razpustila je zbornico in dala ljudem na razpolago, da sami odločijo za ali proti trozvezi. Srbija hoče vojsko. Vojni minister Zivkovič jc zahteval 33 milijonov kredita. Vojska bi bila začetkom maja.
Na Kranjskem je po zadnjem štetju (1900) bilo 28.177 Nemcev, to je 5-59 odstotkov. Na belopeški jezikovni okraj jih odpade 610, na kočevski 18.300, na Ljubljano pa 5423. Nemških ljudskih šol je 30, gimnazija 1.
Godovi prihodnjega tedna.
14.	februarja, nedelja: Druga predpe-pelnična, Valentin.
15.	februarja, ponedeljek:-Favstin i" .lovita.
16.	februarja, torek: Julijana, Onezim,
17.	februarja, sreda: Donat in tov., Konstancija.
18.	februarja, četrtek: Simeon, Fla-vijan.
19.	februarja, petek: Julijan, Konrad, Viktor.
20.	februarja, sobota: Elevterij, Ev-harij.
lz uiMsRili Rrojou JomSRove
zveze4.
Večkrat berem v naših listih, kako ta in oni učitelj ali učiteljica deluje v izobraževalnih in drugih društvih S. L. S. Zabeležil sem si nekatere in ko sem prišel zadnjič s tajnikom skupaj, sem ga takoj vprašal. če so ti, ki delujejo v smislu načel naše stranke, tudi člani — »Slomškove zveze«. Pokazal mi je zapisnik, a vseh ni še v njem, dasi je že petina kranjskega učiteljstva zbrana v »Slomškovi zvezi«. Čudila sva se, od kod to dejstvo, da še nekateri ne vedo, kaj jc njih prva dolžnost. Hoditi k sv. maši, prejemati sv. zakramente, delovati v društvih S. L. S., a obenem pa biti član (ali vsaj veljati za takega) liberalne učiteljske organizacije, ki ima v svojem programu svobodno-brezversko šolo, je nedosledno in nenaravno!
Dolžnost takih učiteljev in učiteljic je, da se ganejo in pristopijo v naš krog, kjer edino je njih mesto.
Naročil sem tajniku, da nekatere opozori, prosim pa, da bi se še kdo drugi ganil in naznanil imena tistih, o katerih se po časopisju ničesar ne izve. Potreben je natančen pregled, da se ne bode še v bodoče pisalo o liberalni večini učiteljstva. Pravih liberalcev je med učiteljstvom prav malo, zaradi katerih pa ne sme trpeti ves stan!
Kričače naj se izolira, da se potem pokaže učiteljstvo tako, kakoršno jc v resnici, namreč — krščansko! Temno senco, ki so jo vrgli propali liberalni agitatorji na učiteljski stan, moramo pregnati! Na to delovati pa je dolžan vsakdo.
Društva.
Prvi nastop »Slovenske Filharmonije« izven Ljubljane. Jutri, to je v nedeljo, igra oddelek »Slovefiske_ Filharmonije« pri »Sokolovi« veselici v Škofji Loki. S tem »Slovenska Filharmonija« prvič nastopi v javnosti izven Ljubljane. Da se njen ugled varuje v vsakem oziru tudi zunaj, jo na tem potu spremlja eden za to izbranih gospodov odbornikov.
Novo upraviteljstvo »Slovenske Filharmonije«. Ker dosedanji upravitelj že pripravlja zaključne posle za svojega naslednika, se slavno občinstvo uljudno opozarja, da sc je v nujnih slučajih obrniti ali na blagajnika g. Knifica (Glavna posojilnica) ali pa na upravnega odbornika gosp. Drahslerja (Kreditna banka). Vrhovno vodstvo uprave je prevzel koncertni vodja »Glasbene Matice« g. Hubad. Sicer pa se priporoča, da se stranke obrnejo pismeno na naslov: odbor »Slovenske Filharmonije« v Ljubljani.
—	Veselica v Bohinjski Beli. Katol. slov. izobraževalno društvo v Bohinjski Beli vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 14. svečana 1909, ob 3. uri popoludne v »Stari šoli«. Vspored: 1. »Nazaj v planinski raj«, pesem. P. H. Sattner. — 2. »Pri gospodi«, šaloigra v dveh dejanjih, ženske uloge. — 3. »Kukavica«, pesem. J. Zirovnik. — 4. »Krčmar pri zvitem rogu«, burka v enem dejanju. — 5. »Večernica«, pesem. J. Zirovnik. — Vstopnina: sedeži
I.	vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišče 30 v. Otroci plačajo polovico. —- K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Predstavo priredi slov. kat. izobraževalno društvo v Ribnici v nedeljo, dne 14. svečana t. I. ob 3. uri popoldne v dvorani »Hranilnice in posojilnice v Ribnici«. Petje: J. Aljaž: »Domovini« in »Ne tožim«, poje društveni mešani zbor. A. Salis: »Pesem od hlač«, moški zbor. Dr. Janez Ev. Krek: »Pravica se je izkazala«, burka v dveh dejanjih. »Kdo me bo pahnil s prestola?« Igra v treh dejanjih. Med presledki udarjajo društveni tamburaši. — Vstopnice se dobivajo pri gdč. Slemenčc-vih in pri g. organistu. Sedeži I. vrste l K,
II.	vrste 60 vin., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
—	Gasilno društvo v Gorjah pri Bledu vabi na veselico, ki jo priredi 14. februarja v dvorani. — Vspored: 1. »Dekle v vrtu«, pesem. 2. »Nc udajmo se«, veseloigra. 3. »Bratci veseli vsi«, pesem. 4. »Havzirarca«. 5. »Eno uro doktor«, burka. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabijo gasilci.
—	Katoliško slov. izobraževalno dr«= štvo Vič-Gllnce vabi h gledališki predstavi, ki se vrši v nedeljo, dne 14. svečana
1909, ob 5. uri popoldne v salonu g. Fr. Babnika (Traun) na Glincah št. 3. »Občinski tepček«. Burka v treh dejanjih. — Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 70 h, tretje vrste 40 h. Stojišča 20 h. — Igra se ponavlja v nedeljo, dne 21. svečana t. I., ob 5. uri popoldne.
S^lnt rudnik m vsakega gostilničarja?3^ kavarnarja in lastnika so naii novi
Piano Orchestrioni ^
na lok,zvoniioni,mandolino, XylODiionom
s težo, ki se za-inorejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokov-
njaška izvržba jamčita za gotov dobiček. Elek-trlčno-pneuma-tifnl Orchestrioni učinkom. — Električni glasovlrjl z mandolino, Xy lophonom in godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za gostilničarje in zasebnike. Znamka Tion-Tion.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto. I. odlikovanja.
Tovarna internncional, Piano-Orkestra
F. MACHINEK in sinovi
DUNAJ XVII. S. Ortliebgasse Nr. 5.
Vzorna zaloga v Ljubljani
Joaip Di*o4l, Sodnijske ulice 3.
		
m	1 1.	1 O'' j eP j i
		
lil t®	MM	ji'1!'! i
		
315 30—1
J{lav^a
i^delovatelj i^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in Jjanda^,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvejil j a zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za inhalacijc 5 paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja kr^nc Ž'te, k'tne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samoklistirznje, najboljša kvaliteta gumijevih po^t.-ljnih podložk- Use bandage sc izdelujejo ped strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan;čniponiklovalnizavcd Z motornim obratom Popravila sc izvršujejo točno in ceno.	3 5
M «" ■ ■ )U S B ;
vinskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700,800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka IVI. Rasner šin drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne 295 156—5
Gostilna in trgovina
se odda v najem nsi Viru pri Domžalah.
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica.	is9
Lancaster od K 26'—, Flobert-puftke od K 8'50, pi&tole od K 2'-, samokresi od K5--. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno Stev. 77
1631	Češko.	32
»'; Nafnove|ie slovenske produkclfc v oktobru.
i Gramofoni
• In plošče vseh sistemov In mark
ft Ncprekosnl glede glasu In re-v produkcije. — Prva specialna
uvozna hlfia za gramofone.	3,>0 26—1
S Josip Moser, Dunaj IX. Klnderspltalgasse 10.
S Največja zaloga plošč v vseli znamkah rd K 3 — vISje. j. Ifbornt rinili In. k I aparati od K !I0 — tisti«. Pokaže sc
zastonj, n« da b; sc s i I
iiii->Upti. /.Hincun vseu piu»L
jC? najkulantnejia. La8tna popravljalmca. — PoSil|a se vsak M ^ ::	dan na deželo. Prospekti zastonj.	:: $
Praga z menjalnicam CeiEa Lipa, Češka
Podružnice:
i I Graben 15, Mul. itran, Meti allca 17, Badcn, Brno, a tirnica, Moravski Zumberg, Mddllng, Novi Jitin, Plien, Zvltava ln Llberce.
Menjalnice na Dunaja: LWollielle 10, Tabontrasie 4, lil. Ungargasie 77 (vogali Rennwega), III. U5-vvengasse 27, IV. Wledner Hauptstrasse 12, V. bch8nbrunner»tra»«e 88 a, VI. Gumpendorlerslrasse 22, VII. MarlahlUerslrasse 70, VI11. Lerchenlelder-atraiae 132, IX. fllieritrasse 32, XVIII. VVttlulngcrstrass« 82, XfX. DObllnger Hauptitrassc 83, XIX. Hauptstraaie 32.
Men|alnl£na delniška družba
MERCUR
ii
' ' * DUNAJ, I., IVollzelle 1. Akc. kapital K 20,000.000. Bes, zakladi K 8,000.000.
Na|kulantne|šl
: nakup in prodala ::
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut ln denarja. ::
: Zamenjava in eskomptiranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk ln knponov. *
Sreča za marljivega trgovca!
Jura Šterk, trgovec na Vinici, da v najem svojo novo sezidano
trsovsko hišo v Črnomlju
z vsemi prostori in prodajalniško opravo. Hiša stoji na najbolj ugodnem prostoru na glavnem trgu, in obstoji iz krasnih proda-jalničkih lokalov: prodajalna in 4 skladišča, velika klet, dalje 5 sob 1 kuhinja, veranda in kopalnica. V hiši je vodovod in aceti-lenska razsvetljava. Hiša se odda z dnem 1. julija 1909. za več let. Najemščina po dogovoru. Interesantje se naj obrnejo direktno na zgoraj omenjenega.	351 3 2
domačega izdelka §
I jubijiiiui
Gostilna
„pri Pošti" v Litiji odda se v najem.
Ponudbe naj se dopošljejo na naslov: Julij pl.Wurzbaoh, Kroisbach, Gradec
Bf^ do I. aprila 1909. 1C
C. k. okr. sodišče v Litiji, odd. I.,
dne 26. januarja 1909.
priporoča po najnižji ceni ln kakovosti slavnemu p. n. občinstva preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani ===> Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4 Prešernove ulice štev. 4. i« m-m m Popravila to6no in oano. m
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba : Najnižje cene s
LUD. ČEDNE
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Ljumiiina, g>olfo«e ul. št. 3.
KAROL BLATNIK
272	čevljarski mojster	10-3
Ljubljana, Škofje ulice 14.
se najvljudneje priporoča gg. čevljarskim mojstrom v izvrševanje gornjin delov ter slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v njegovo stroko spada-jočih del po najnižjih cenah.
Postrežba točna, delo solidno.
J.KORENČAN
trgovina norimberškega in galanterij, blaga na drobno ■■■ in na debelo. .'«
prVelika-*^
zaloga pletenin
kakor: nogovice, srajce, maje, - spodnje hlače, otročje -obleke itd.
267 4-3
M.DRENIK, Kongresni trg
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. — Predtiskarija itd. ! ! ! Velika zaloga telovadske obleke ! ! !
2399 2o
Oddajamo poceni!
Kanafas-ostanke, pristnobarvne, meter 42 vin. Ceflr, pristni, za obleke in bluze, meter 42 vin. Rumburško platno, fino pobeljeno za srajce in
posteljno perilo, meter 48 vin. Rjuhe, 140 cm Široke, 2 m dolge, kos K 2 —. Namizne prte, rdeče ali modre, 145/145, kos 2—.
Nepovoljno se zamenja, ali denar vrne.
Brisače, trpežne, 50/110, kos 40 vin. Žepne robce, kos 16 vin.
1 zavoj ostankov, 45 m kanafasa, cefirja, oks-forda, flanele i. t. d. za K 17-20 razpošilja po poštnem povzetju Josip Dvoraček, tkalnica, rudogorska razpošiljalnica 312 2—2	Nachod (Češko>
Telefon 177.
LTomožič
zaloga piva
u Spodnji SlSkI pri LlublianI
Gospodom gostilničarjem in p. n. slav. občinstvu priporočam
zagrebačko in češko pivo
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
mm m	SJ882 52-1
KOleSa iz prvih tovarn Avstrije:
Durkopp, Styria (Puch), Waffenrad. v
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
: Adlerjevi : i pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra
posreduje brezplačno pri prodaji	svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 362 (2)
Najboljše
klavirje
					
	. p9		•••»•o		
dina zaloga izvirnih zn:
Ameriških čevljev
Avstr.=ameriška zaloga čeljev v Ljubljani.
Poleg kavarne ,pri Slona'. Pazite natančno na firmo.
2825 26-
prvovrstnih dunajskih tvornio in
harmonije
»mer. sistema prodaja In izposoja najceneje edina narodna t.rdka
A 1fAfi? RrP7iiilr Grad šče št. 11
A1IUI14 ulWUlft9 (blizu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj .Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. - Desetletno jamstvo.
Najceneje uglaševanje. 2079 52—2
puškar v Ljubljani.
Šelemburgove ulice št. 9.
p
priporoča svojo zalogo raznovrstnih pušk, samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi— clkljev), kakor tudi umetaljni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, bicikljev točno in solidno. Cenovniki zastonj in poštnine prosto.	51 12—6
J«
2575
tropinovae kranjski brinjevee
Odlikovani i Parizu.
ie dobi v todlta od SO litrov n«prt| po prar primarni osni t zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rettifikarni sadja
M. Rosner A Co.,
LJubljana,
•pod. Slika, poleg Koolor-Jovo pivovarno.
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
Načrti ln izvršitev le pri domači specialni tvrdki. Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri delo.
JE ■■ rjk a«.«" a- - Ba E «1 »- «» <t
Konrad
Beethovenove
Lachnik, Ljubljana
ul.4. Brzojavi: Lachnik, Ljubljana
i
OSREDNJA BANKA
ČEŠKIH HRANILNIC, M"u
CUstfi
fippliiforetr. 22, dni banka čaakfoh apaMSalan)
VI«m aa kajlftloo lo račun 4 « ta 4'u 4. Kupovanja ta prodaja vroda. paplrjov. Uprava la »ovalna zalopa brozpločao.
Posojilo »krajam, mostom, občinam la dni jim jamta korporadjam prati .BMrttzadfi ■» KX 'Iti. "pravne pri»to|blne. Fiaaaoiraajo Javnih podjetij. Eaitija lastnik 4t. oaa-kavnih obllpaoij, katere ažlvajo pupltarno tigurnoftt la te »mejo rabiti i* T»akovntwe kavcij«.
^ Dol. kap. 1,800.000-- H
- TctegrMl: ^»orobuiU-. |
2 Deponiranj« kave«! la J
P
i
vadij ratalk vrat. Bakonl mcajlc ■«■• denarnih savodev. Baskom* loforauclj« la avete breaplaCa«.
Ilf. priloga „t8lo¥enoa" itow, 35, dnfe 13, februarja 1909.
Svobodollubnost!
Slovenska »narodno-napredna stranka« je svoj čas v svojem oficielnem glasilu »Slovenija« postavila nekak precej podrobno izdelan program, kako naj bi se država ločila od cerkve ali pa z drugimi besedami, kako naj bi se krščanstvo iz javnega življenja popolnoma izključilo. V tem programu si je naša liberalna stranka vzela za vzor francoske razmere, češ, to je najsvobodoljubnejša država, kar jih nosi zemlja. Kako daleč bi prišlo, ako bi se liberalne namere uresničile, kaže zadnji slučaj iz Francije.
29. januarja t. 1. sta interpelirala v zbornici francosko vlado konservativec de Ramel in znani socialni demokrat Pressens e. Konservativec in socialist! Vlada je namreč disciplinirala častnike v Laonu, ker so prisostvovali pridigi škofa Pechenarda, češ, da je ta pridiga bila za republiko razžaljiva. Iz govora prvega interpelanta posnemamo sledeče:
»Država bi morala za armado ravno-tako kakor za ostale meščane priznati vsa.i najmanjšo mero osebne svobode, ki je z avtoriteto v soglasju, toda zdi se, da hoče vlada častnikom vzeti še to malo prostosti, kar je še uživajo. Poznam častniške kroge, ki stoje na vladnem indeksu in stražijo se celo zasebna stanovanja! Redkokdaj se je to tiranstvo bolj pokazalo kakor v Laonu. Častniki so se 8. novembra leta 1908 udeležili sv. maše. Ker so bili navzoči tudi romarji, je škof romarje nagovoril. Govor ni imel n i k a k e politiške vsebine ali smeri. Obravnaval ie svetopisemske besede: »Resnica vas bo osvobodila«. Toda za vsakim stebrom je stal policijski špijon, in ti ljudje so besede škofove čisto napačno uineli ter to, kar ie škof govoril o času Konstantinovem. nanašali na današnje razmere. Zato so policaji častnike denun-cirali, dasi so častniki sami tako daleč stali, da so komaj mogli od govora veliko umeti in slišati.«
Za de Ramelom je govoril socialni demokrat Pressense. Odločno je po-vdarjal, da imajo častniki pravico svoje versko prepričanje v zasebnem življenju udejstvovati.
Sledil je odgovor vlade. Pač sramoten za republiko, ki smatra za svoj zgodovinski in kulturni poklic, biti prva za-
ščitnica svobode! Vojni minister Picquart je trdil, da služba božja, kateri so prisostvovali častniki, ni imela značaja splošne bogoslužne vaje! Vlada častnikom dovoljuje popolno svobodo, da svojo vero izpovedujejo, ne more pa trpeti, da bi prisostvovali zborovanjem, v katerih se kuje orožje proti republiki. Ministrski predsednik Clemenceau pa je povdarjal, da je dolžnost vlade, onemogočiti »klerikalne mahinacije«, da se pridobijo častniki. Sicer pa vlada ne brani nobenemu častniku, da se udeležuje svojih verskih vaj! Slučaj: Laon!
Stvari so torej tako daleč dozorele, da si odslej republika sama prisvaja pravico določiti, kakšna in katera verska vaja katoliške cerkve je prava. Francoska vlada se čuti poklicano popravljati in voditi vest svojih državljanov, kakor se njej poljubi! V ločitveni postavi pa slovesno proglaša absolutno svobodo vesti in vero-izpovedovanja . . .
Ce bi se ne bilo slovensko ljudstvo pri nas in krščansko ljudstvo po celi Avstriji sploh še ob pravem času zavedlo, da je liberalizem sovražnik vsake svobode, razun lastne, bi kmalu tudi pri nas stali policaji in denuncianti vsakemu človeku za hrbtom, kadar bi molil svojega Boga! In potem se drznejo naši liberalci, ki tako visoko povzdigujejo svoje svobodomiselne brate na Francoskem, trditi, da niso veri in cerkvi nasprotni! Saj so komaj pred petimi dnevi na svojem zaupnem shodu izjavili, da hočejo, da se vera iz javnega življenja izloči! Kako si to mislijo, kaže jasno slučaj v Laonu, ki so ga uči-nili tisti liberalci, ki so našim vzor!
Zaičllna znamka „Sidro"
Urim Cajsici con
Nadomestek za
Sidro <-Pafn-Expellar
ie tploino priznano kol Izvrstno bol blaiuJoC« In odvodno maillo pri prehlajenju Itd. > cena 80 v.; K 1-40 in K » — •« dobiva v vseh lekarnah.
Pri naknpovanjn lega povsod priljubljenega do-ginalne steklenice
Kri naknpovan|u tega povsod pr maCega sredstva, naj se jemljejo le orle v škatl|ab z naio ziičltno znamko „51 i« gotovo prejel originalni izdelek
Idro" potem sc
Rlchterjeva lekarna
pri »zlatarn levu" v Pragi
EUzabethgasse Itev 8 nova.
BS~ Dnevno rmzpoiltjan|e. 8357 iS—I
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavoati in vratnih oteklinah zdrav ničko priporočan« je	38 12 II.
kateri* Ne z vspeJioni rabi sama ali ponir šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče osvežujoče iu pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza m se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti nastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalog« pri Mihael Kasiner-ju in Peter Lassnlku-LJublJana.	114 52-49
Radi pomanjkanja pomočnikov se proda
kovačija (fužina)
ob zelo močni vodi, ki je nikdar ne manjka, z vso opravo. Kovačija je blizu železnice. Pripravno tudi za drugo obrt, ker je dosti vodne moči. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava „Slovenca".	289 2—2
Drogotin Malce
čevljarski mejster
Ljubljano, Radeckega cesto 2
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne 1 Postrežba točna I
3292 o
S
Zaloga koles
Puch, (Styrla), Globus, Regent in drugih ineciolnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emojllranje, : poniklanje ter popravila :
solidno in oeno.
Karal Čemernih
Ljubljana, Dunajska c. št. 9. Sprejmeta se	—
2 učenca
dobrih staršev za kove&ko obrt Kristijan Babič, Kranj, Gorenjsko.
239 2—2
Milko Kropo! G,oan7r
urar, Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineftkega srebra orodje.
in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo.	2393 35
Staro zlato in 9rebro kakor tud' drago kamenje , kupuj«m ali vzamem v zameno Ceniki na zahtevo poštnine prosto.
Gramofone
Otvoritev trgovine!
v

Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sera dne 16. septembra 1908 izstopil iz tvrdke Franc Xav. Sotivan, kjer sem se pod vodstvom svojega pokojnega očeta, g. Franc Ksav. Souvana star. trgovsko izobrazil in kjer sem bil pozneje več let kot družabnik in solastnik udeležen, in da otvorim začetkom februarja 1909 v svojih lastnih prostorih Mestni trg št. 22 in 23 manufakturno trgovino na drobno pod protokolirano tvrdko
159 I-*
FRANC SOUVAH, sin
Ze 1. januarja 1909 otvorjeni oddelek na debelo pa se
nahaja začasno do preselitve Pred škofijo št. I, II. nadstr.
Ker se nahajam v jako dobrih kupčijskih zvezah, zagotavljam cenjeno občinstvo, da bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker bo opremljena z blagom od najbolj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost in nizke cene. — Dovoljujem si torej izreči cenjenemu občinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastniku tvrdke MPranc Xav. Souvan" izkazano mi zaupanje ter prosim obenem, da mi je ohrani v polni meh tudi sedaj kot lastniku nove tvrdke. — Slednjič naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, kamor sem se podal v posebni skrbi za svoj oddelek na drobno. Nakupil sem samo najnovejše in najboljše blago in prosim, da se cenjeno občinstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Ksaver Souvan mlajši
tvrdke Franc Souvan, sin.
B

Optični zavod
f«

Fr.P.Znjecm
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih o£al, ft&t palca«, dsljriOKladov, toplomerjev, zi-akomapjov itd. Q6»la in ft&ipatci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in cono.
Vnlika zalogu pravih ftvioar-*kih žepnih in stenskih ur, xlatnina in arelirniaa.
NiVel ure od jld. 1 do 10 -Srebrne ure. , 3 0U . 4D-— Zlat« . . , n - .«so-—
Zahtevajte moj novi oenik, ki ja pošljem brezplačno.
fficUniAci- " «''kj-rtfri/eti
šeti/o <kV>/X' po cfm in ta^nftsi/iLtrpotcnMtli	ot>rngp>
. S ime i/i^./tin etelza
Utotam »prejemajo se dobri la zanesljivi zastopniki.
VINO
o
CN
<3
Izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medo&ih (Kopte)« pošta Pirano — ielezniS. postaja Pop-ftorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K Hekto na drobno postavljeno na postaje.
Domača tvrdka!
Laka Vilhar
Ljubljana, Kopitarjeve al. 4
poaiopja Katol. tiakarse
izvršuje I očmi ia p« aizklU cenah vse BaroCfln na »sako- lian	: *ep«. stenske ter ure budOK,
vrehte Ilf K, zlate, srebrne in u&etaaste ure,
verižice, vrtm čut"6"0
VH» popravita se kmrie ■•Hdn« In po nicM ml.
Kje te d»be najboljši poljedolehl kakor mlatilmoe, gepelfal, ftiotflaioe, prete
i. t. d.	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
H SUTNER n-rar-lnJ!!90-.ve-(Lz zlatmno in srebrnlno
Ljubljana	Mestni trg nasproti rotovža	Ljubljana
priporoča svojo veliko zalogo vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, najbolj slovečih znamk, kakor: Schaffhausen, GlasshOtte, Ornega, Bilodes, Urania, Roskopf itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov, z navadnimi in briljantnimi kamni, pravega srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov iz kina srebra. Vedno največja izbira v najnovejših salonskih urah ter specialiteto v stenskih urah s kukavico, budilk i. dr.
Sfc /St Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi " 1 •	po pošti pošljem za-
st">nj in pošt. prosto.


i
KfS
ifeiis^K^^
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
• LJubljani, Bar. Teredfe Mm. I.( Valvasorjev trg »to«.
In sakaj: zato, kar a« dotični atrofi: te najbolj Mi tovarn »veta, najbolje teatavljenl, ber ac tetih proda aa tiaoče ta ti toč« komadov ta ia ravao radi tega, ker te |th te-deiaje v velikih množinah, dobivajo pa nizkih oenab. Moji atro|l aa povaad |aka prlljabl|enL - ObraOjte aa aa mojo tvrdfco pri oaiiopu stavbeaiti po-IrabtMa, porttaad-ceiMata, teavan, lata ramafa ovodja, nagrobntt krito,
2568 24-19	%
npStsii
Najcenejša vožnja v Ameriko. Tggg
t Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
iKj»aaBBO»Ji«*«»*.T"t.vfi!>»iinnm:
Zstetaik o. kr. av*tr. drtu.«*<* Af-^av
za
Ameriko
Kolodvorske ulice ftt. 41
1
0
1
SI
Najcenejša vožnja v Ameriko. HS
m
trn
o.
I
Slovenska trgovina I
Kotlnka Uldmaiier
pri volnen" za vodo
v mestni palači.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko zalogo ravno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavico, kravate, bluze, krila, otroftke obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospodo in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. — Vezanje cvetlic točno po naročilu. — Za •	kupčevaloe na debelo najnižje cene.	2552— 20
Niz cekene!
N
B <
O
a
M
Telefon št. 155.
Telefon št. 155.
Prvi, najstarejši slovenski zavod za
plakatiranje in snaženje stanovanj
245 io	priporoča velespoštovanjem
PETER MATELIČ, Ljubljana, Škofje ulice 14.
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
flviiuto flinola, Ljubljana
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom kakor p. n. občinstva za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva ia slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-u
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. l
Spričevaia mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
I iSgl§
1 iv^ viu-fR*
cilindre in Cepiče
priporoča m »«-si
Ivan Soklič.
Pod f ranče št. 2. Pot$#i sie*.
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
Kranjsko.
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:
V Ljubljani, Ko&evju, Podgradu, Trnovem, Trstu, Pul ju,Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevom.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
.-J.; iv ■■
II
661 46
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - stambilijev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 52 s
Sodi.
Vo5 vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
U Ameriko in Kanado
najzIožnejSa, S najcenejša in " najvarnejSa
vožnja s Oainard Line ^
«44 f2	Bližaj! odhodi
Iz Trsta,domačega priotonift&ni Pannonia,
23. febr., Carpathia, 4. marca, Slavonija 17. marca. Iz Liverpoolai Lusitania največji najlepSi parnik 6. febr, 27. febr . ?0. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909. Maureiania 23. jan., 13. febr., 6 marca, 3 aprila, 24. apr., 15. maja 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ui 25, blizu cerkve Srca Jezusove*«.

regisfrovarta zadruga z neomejkno *aweio
lastnem zadružuem domu y
a a
a a a a
na Dunajski cesti itev. 18
K 65,000.000'
01 2 O
%
je imeia koncem leta 1908 denarnega prometa nad
obrestuje hranilne vloge po 41
brez vsakega odbitka centneija davka, katerega plačuje posojilnica sama za w3o&mke„ Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ln jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000'— Posojuje na zemljiifca po 5 '/«% * I lh % na amortizacijo ali pa po 5>/t°/o brez amortizacije} na menice po 6°/0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE i vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven 114	nedelj in praznikov.	52—
M
*SF* *WA AVA » AVA AWA *WA ATA AVA A™A AVA ATA AVA AVA AVA AVA AVA ATA J*
■n
ma

Babica ANA TRTNIK
roj« Kapele
ki je bila tekom dvanajst let v službi kot šolska babica pod vodstvom gospoda prof. pi. dr. Valente, naznanja, da stanuje sedaj
WT na Foljanski cesti štev. 9
in se priporoča veleč, rodbinam, zagotavljajoč vsikdar najskrbnejšo postrežbo.


Slovenska modna trgovina
mM salon 311 moderne domske liloDuke^f
/	~	2977 52—1 ^
A.VIVOD- MOZETIČ, Ljubljana
\ Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu /
^^N. se [najvdanejše priporočaj velecenjenim* damam.
Klobuke sprejemam v popravilo.
Stavbeno, umetno ia konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hlsiralične vidre in sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu ln prečastiti duhovSini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: itdoo omrežje na atroj, obhajltne mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpna križe, itedllnlke, strelovode, žolenna okna, železne atole itd. Specijaliteta: valliSnl saatorl in aolndno plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnlmi oi— o ju50	operami brez vijakov.


Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalli & Peratello
Ljubljana, Slomškove ulice št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz 3060 mavca za stene in strope. Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. 52—12
Vsa deta so solidno In strokovnjaSko izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastop svodov patant „Thrul".


Skupna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 cez stotisoc kron. 3 milijone šeststotisoč kron.
Zadružnikov čez 550.
GLAVNA POSOJILNICA
registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti naaake cerkve
obrestuje hranilne vloge po
3418 13
V k
t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.

Meiire od 8. do 12. dopoldne m od'3. do 6.lpopoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. __
Račun poštne hranilnice štev.I49086J	Telefon štev.Tl35.
= Fotografski umetni zavod= Avg. Berthoidi]
mt+mnMimtvummm nu— mtmm0mmemtmmunumm^.........i jmmtt/
ti Ljubljana, Sodnijske uiice II.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih ^ ZZZ predmetov, interijerjev itd H^^
11 Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji mnoaLini.
!4
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
H
Toma pohištva J. J. Ilasias
LJUBLJANA, Turjaški trg štev. 7.
največja zaloga pohištva za spalne in
jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.
Najnižje cene.	Najsolidnejše blago
2823 52-15

ii
m

i QQ
%
sJ?
mm
v
o
H ž
mm:
mm
Najcenejša in najhitrejša vožnje v Ameriko je s pomiki Severonemškega Lloyda "	s*
□ Bremenil Heco-9ork
s cesarskimi brzoparnlkl Kronprlnzessin Cacllia, Kaiser VTIIhelm II., Kron-prinz Wilhelm, Kaiser : Wilheim der Grosse. :
Prekomorska vožnja traja samo 9—8 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri gc86 58
EttUt TOVČar-jD, e Kotodrarsitiii allcali »-3S-
nasproti občeznane gostilne. aiPr5 starem Tifilerju".
Odhod lx Ljubljane je vsak torek, četrtek ln soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba pofitenn reetna In aoltdna.
Potnikom nainanjenim v zapadne državo kakor: Cotorado, Mexiko, Califomia, Ari-ona, Utah, Wyoming, Ncvada, Oregon in Washingtor, nudi naš« društvo posebno ugodno itvanredno cejo čez Galveston. Odhod na tej progi ir Bromena enkrat mesečno.
Tu se dobivalo pa tudi listki preko Bftltlnttif« in na vse ostala doto avota, kakor: iirazliija, Kuba, liuenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo Itd. itd.
IGNAC FOCK, M
paro-touarna za milo, surovi morjarln, kristalno == sodo In stearlnske sueče ==
priporoča mila vseh vrsi, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske
sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid ,,družbe sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt
—	moderne kemije zato neprekosljivo blago, rrrrr--------------------3
Največje in najstarejše slovensko
e!
Uljudno javim, da sem otvoril elektroin&talacijsko obrt ter
se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hiSnih zvoncev, budilk, telefonov itd. Upeljujem in preskušujeni strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi.
Izvršujem tudi druga v mojo stroko spadajoča naročila.
Postregel bodem vestno in točno.
SS* Pokličite me, ako je Vač električni obrat moten!
Velespoštovanjem
FR« SAX, domača elektrotehniška obrt v Ljubljani
GradiSče štev. 17.
(130 4)
r .	„ 'i' »
- ' J
2
* ar j-
Slovenci, pozor!
prt nnhupoonnlu ocncaul
Fr. Islič
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
3077—23
H
Zunanja naročila se iz-vrčujejo hitro in točno.
CENEBBEZ KONKURENCE!
iAnvensa 1 NewYopkf
uožnjo u Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Liil®MlGzMwiirp]iYto-M
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line",
Na naših parnikih: „Finland", .Kroonland", .Vaderland", „Zeeland° in »Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po vežkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulioe odslej it. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 188 (52—3)
Koralo RavSeko nasled.
Schnelder & Ueroušeta
— trgovina z železnlno na droiino In na debelo —
Ljubljsna, Dunajska cesto M. 16
priporočata sunjo bngnto zalogo najnovejših trojno gorečih peči vsake vrste od prtorostih do naJfineJtin. predpečnike, posode za premog, mizne štedilnike in železne dele k zidanim Cedilnikom, nodalJe kuhinjsko posodo, okove za stouhe in pohiMa, ter orodje naJbolJie kakovosti. Znano najuečia zaloga poljedelskih ! strojev samo prve vrste Ceniki na zahtevo zastonj. |
tnf¥V¥¥W¥tf^
" j
mmm
Spili »SSBfe
3W 3-
RAZPIS.
Pri deželnem odboru kranjskem je popolniti sledeče službe in sicer:
I. pri deželnem tajništvu:
a)	mesto finančnega tajnika s prejemki IV. oziroma V. plačilstg« razreda, ki sta enaka VII., oziroma Vili. činovnemu razredu državnih uradnikov.
Zahteva se absolviranje juridičnih študij, večletna praksa pri kakem finančne* oblastvu in za finančne konceptne uradnike predpisani izpit. Prednost ima, kdor dskaže da pozna bančne posle;
b)	eno mesto tajnika II. vrste s prejemki V. plačilnega razreda, kij« enak VIII. činovnemu razredu državnih uradnikov;
c)	dvoje mest deželnih komisarjev, vsako s prejemki VI. platfllsegi razreda, ki enak IX. činovnemu razredu;
d)	dvoje mest konoeptnih praktikantov, vsako z adjutom 1000 K Za službe pod b) in c) se zahteva absolviranje juridičnih študij, večletna praksi
v politični, sodni ali odvetniški službi, praktični izpit iz političnega ali sodnega poslovanja Za konceptnega praktikanta se sprejme, kdor je juridične študije popolnoma d« vršil in prebil vse tri državne izpite.
II. pri deželnem stavbenem uradu s
a)	eno mesto stavbenega nadkomisarja v V. plačilnem razTedu
ki je enak VIII. činovnemu razredu državnih uradnikov:
b)	dvoje mest stavbenih komisarjev v VI. plačilnem razredu, kiji enak IX. činovnemu razredu državnih uradnikov;
c)	eno mesto stavbenega adjunkta v VII. plačilnem razredu, ki enak X. činovnemu razredu državnih uradnikov;
d)	četvero mest stavbenih praktikantov z adjutom po 1600 K Za službe pod a) b) in c) se zahteva dovršitev tehničnih študij za inženirski
stroko ter večletno praktično vežbanje.
Kdor hoče biti sprejet za stavbenega praktikanta, mora dokazati, da je prebil ob državna izpita na kaki avstrijski tehniški visoki šoli.
Status sistemiziranih mest deželnega stavbenega urada obsega sledeča mesta:
6 stavbenih komisarjev 6 stavbenih adjunktov 4 stavbeni praktikantje.
3	stavbeni adjunkti
4	stavbeni praktikaatje.
naj svoje s krstnim listom ter z doka nemškega jezika podprte prošnje
1	stavbeni nadsvetnik
2	stavbena svetnika
5 stavbenih nadkomisarjev
Od teh mest še ni zasedenih: I stavbeni svetnik
3	stavbeni nadkomisarji 5 stavbenih komisarjev
Prosilci za eno razpisanih služb predlože žili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in
do 4. marca 1909
podpisanemu deželnemu odboru, in sicer oni, ki so že v kaki javni službi potom pre postavljenega oblastva.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dne 10. svečana 1909.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mrličev po jako nizki ceni.
Naročila se sprejemajo pri ■■■■■^■■^^■■■■■iHi SS JOSIP TURK S S
FRANC VID ALI-JU,	lastnik prvega slovenskega
Prefternove ulice, Ljubljana.	pogrebnega zavoda
11
II
Prvi Kinematograf Pathe
Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne ..Eoropa" Vsako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5„ 6„ 1 in 8. url.
Predstave ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure pred- i Slike 86 dobiva'° 8arao iz ptve 8vet parigke tvor" Pa<he Frfere8" vojaki dO narednika 20 v.	| stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 v. 1	ROVnOtelJStVO HinemOtOgrafO ..PoM*.
rono nrnctnrnm* pastor60v., ».prostor40v., i.Pr0-
Icllc UI UMUrUIII . stor otroci 40 v, 11 prostor otroci in
2613 25
Delniška družba, združenih pivovaren Žalec in Laško
jppflpoFoea	fl.3EV»«mi.€»
Speciaiitcta: 99Salvatea»" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
PoSiljatve na dom norejema restavrater ..Narodnega doma" u. Kržlšntk. (Telefon št. 82.) r=rz=r===z=z=

RAZGLAS
359 3 3
Razpisuje se poprava in zvišanje zvonika župne cerkve v Smledniku do 3. marca t. i. ofertnim potom.
Oddala se bodo naslednja dela:
demoliranje stare strešine .............K 180—
zidarsko delo.................n 6974-73
tesarsko delo.................„ 3679 20
kleparsko delo................n 313643
dobava železnine................. 1309 23
kamnoseško delo................n 1128- —
naprava strelovoda...............n 210'—
snemanje zvonov, poprava zvon. stolov in obešanje zvonov	„ 473 97
Delo se mora i/vršiti v tekočem letu. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnišču v Smledniku. Dne 3. marca 1909 s« bo vršila na licu me»ta zmanjievalna dražba. Ponudbe kolkovane se vpošljejo najpozneje do 28. februarja 1909. Varščina 10%
Smlednik, dne 9. februarja 1909.
Stavbeni odbor.
Kov modni salon! ^L
?epina Ojmec in Ivanka Vičič dovoljujeta si vele-cenjenim damam najvljudneje naznaniti, da sta otvorili v Selenburgovih ulicah, v hi ji hotela „?ri Jtfaliču"
modni salon s firmo
-	O ime c $ Vičič. =====
J mel i bodzte v zalegi originalne dunajske in pariške modele, izdelovali in modernizirali klobuke v dunajskem žanru ter se vsegdar potrudili zadostiti vsem željam velecenj. dam. Žalni kloouk! vedno v zalogi. — Proseč blagohotnega poseta
se priporočata vdani
370 3-2	Pepina O^mec in Jvanka Vičič.
Šiev. 67/pr.
368 3-2
Sekundarske službe,
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti tt*i službe sekundarijev.
Z vsako teh služb je združen adjutum letnih 2800 K poleg prostega stanovanja v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen ter tudi ne sme izvrševati zunanje zdravn. prakse. Prosilci za razpisana mesta predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o doktoratu medicine, o eventualnem dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika opremljene prošnje
do 8. marca 1909
\
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 9. februarja 1909.
vri1 •. ;-•'
- Vi'-' - .-'V,
Brez dvoma ao antiseptična
„VALDA"-pastile
Izvanredno dobrodelnega učinka na vrat, Žrelo, krhlo i t d. Nemudoma naj Be vpo-rabljajo te pastile pri zaaliženju dihalnih organov, kajti zdravilni afiinek je gotov in ■	hiter.	-
Cena jedfie Škatlje K 1.75. Založb« v vsili lekanuih.
Glavna salu« a« AvifHJika-9f»riko j
lekarna KoriilTs »Mren"
DuaaJ, I* VIppIlHirttruM 12.
M
mM
/t Jiunc,
Ljubljana, Dvorni trg št. 3
priporoča velikansko i$ber zimskih suk^rj,
kožuhov (krtkih in dolgih), modnih oblek, pelerin in dr., gospode in dečke.
Strogo solidna, strokovnjaka postrežba.

Tovarna

za čevlje
rtP
1 F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
F. L. P.
Znamka F. L. p.
Izdelek nedosežen glede t<*pelnoati, elegance in priležnonti in tedaj najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo tudi vsi merodajni strokovnjaki. Naj tedaj nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani in naj vsak kupi le čevlje z znamko F. L, P.
Edssraa prodala za K^amjskos	4 6
JULIJA STOR, Ljubllano. Prešernove ul. 5.
ZnamKa F. L. p.
;'ms
fW

Domače slovenske tvrdke. i
«0
Brivci.
Eranrhotti Engelbert, brivec in prodajalec par-ridllUlClll fumov, Sodnijske ulice 2.
Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1.
Cevljarne.
Herisch Josipina, trgovina s Čevlji Židovske ulice,
Julija, trgovina čevljev za gospode, dame in otroke, Prešernove ul. 5.
TrPfi Karollna, najstarejša trgovina obuvala, Poli CU gačarjev trg 1.
7jKprf A-, največja zaloga čevljev domačega iz-iilUCl I delka, Prešernove ulice.
Crkoslikarji in pleskarji.
Brata FhflH črkoslikarja, stavb, in pohišt. piesk. Dldld CUC11 lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4.
Pfiotnu F,,'P> slikar za naPise. £rke in £rbe' rilMUU Prešernova ul. 50._
Fotografi. Krema Ludovtk, fotograf. Sv. Petra cesta 27.
Rovšck Davor,n' f?toerafski zavod> Kolodvorske
ulice 32—34.
Gostilne in restavracije.
Plzenski sanatorij
Restavracija Av& zaiec< sodnijske unče 6.
Galanterijsko blago.
RoVirvtrcu^ Jernej, trgovina s papirjem in r><clIlUVCC galanterijskim blagom, Marijin
trg poleg Prešernov, spomen.
Emil, galanterija, igrače in predmeti LIODliC za tujce, Prešernove ul. 9. (Poleg
glavne pošte.)
TJ^ikor Dragotin, zaloga razglednic, pisem-ni IUdl skega papirja, Šelenburgove ul 4.
Von/lo Veronika, trgovina s papirjem, Dunajska JVCllUd Cesta 20.	_
Kenda Veronika, zaloga igrač, Dunajska c. 20.
Ifnronran1' Zal°ea na debel° s, Plete"i_
ivorcficall nami, galanterijskim In norin-berškim blagom. Stari trg 5.	_
AJA	Vaso, trgovina z galanterij-
IrtJiriLlC	skim blagom, Mestni trg 21.
Praznik !•> trgovina s papirjem Stari trg24.
Prndotalna »Katoliškega tiskov, društva",
llUUdJflllld Kopitarjeve ulice 2.
Kamnoseki.
t 1o»v»£k*-t-iib- Ignacij, umetni in stavbeni VjfllDcrillK kamnoseški mojster, Komen-skega ul. 28.
Vodnik A1°jzij' kamnoseški moister, Kolodvorske
Ključavničarji.
DaKaIt Josip, ključavničarski mojster, Francovo IlCUCK nabrežje 9.
Klobučarji, krznarji:
l/r-fii^i A> krznar in zalo-a klobukov, Kon-l\.rCj^/8 gresni trg. ______
Knjigarne.
Katoliška bukvama, kan,! tfk v L1 A 'a t, p" "skotijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat.
Knjigoveznice.
VnitfrAUATnim katol. tisk. društva, Kopitar-flLllJIgUVCilllld jeve ulice 6, 11. nadstr.
Konfekcije.
II, Marija, trgovina z izgotovljeno obleko VxlK. Mestni trg 9.
Gričar & Mejač,
zaloga obleke, Prešernove ulice 9.
I tilrif A*> konfekciia za gospode in dame. dečke LUiVIIj in otroke, Pred škofijo 19. Olej, inserat.
RftVČPlf Mar,ie nasl- Davorin Rovšek, trgo-IlUiaCR vina izgotovljenih oblek in oblačilnega blaga, Kolodvorske ulice 35.
Lekarne.
MPh fi^tnar Josip' lekarna p"
. Irll. V_j1Z.II1<U zlatem orlu, Jurčičev trg.
Ph. Mr. Leustek-lekarna
poleg jubilejnega mostu.
Lekarna Trnkociy
v ^Ljubljani, zraven rotovža.
Lesna trgovina.
Iffthi A-' lesna trgovina, "loga bukovih drv raz-AUU1 žaganih in razklanih. Karolinška zemlja 22, (dolenjska mitnica).
Iffthi A'' trgovina z žaganim in obtesanim lesom AUUl deske in remeljni, les za kolarje, špice za vozove. Karolinška zemlja 22.
Lesni in sitarski obrt
Avlrn Ma*ko, trgovina z lesno, pletarsko in Al iiU sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje.
Pakič
[f, M., prvi kranjski lesni, košarski in rešetarski obrt. Sanke. Pogačarjev trg.
■Ml •
Mizarji.
Ivan, mizarski mojster in zaloga pohištva, Dunajska cesta 19. Olej inserat.
Dogan
TnOk Alo'z®J' mizarski mojster, Linhartove ulice, Vehar 'S"®0^* mizarski mojster, Gradaške
Manufakturno blago.
ČeSIlik ^anko' "Prl Pesniku", manufakturna
jeve, ulice.
in modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-
Grobelnik lrgovina z manufakturnim
fijo št. 1.
in modnim blagom, Pred ško-
Ifpcclpr	trgovina z manufaktunim blagom,
AGadlGl Pogačarjev trg.
Lenasi & Gerkman, SSm
blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Glej inserat).
Pri sv. Cirilu in Metodu,la8tnik ,v-Mi"
jeve ulice 1.
klavc, Linger-
Skaberne ^ & tr?°v'na z manufakturnim
trg 10.
blagom na debelo in drobno, Mestni
^smiVJin ^ranc Ks., manufakturni trgovini jUUVdll na drobno, Mestni trg nasproti raestn. magistrata.
Cn..van Franc Ks., manufakturna trgo OU ll V ali vjna na debelo, Francovo nabrežje
za vodo.
QATTVAlff FRANC, SIN manufakturna trgovina na OVUIAR debelo. Pred škofijo št" 1., II. nadstr.
CmiVSN FRANC, SIN manufakturna trgovina na OUU I nll drobno. Mestni trg št. 22, v stari Soiiva-novi hiši.
ITrhanr Eeliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllli na debelo in na drobno, Mikloščičeva c.
ITrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdllL Pod trančo štev. 2.
Modno in mešano blago.
osip, trgovina z 1 Florijanske ul. 17.
Boltai"	'r£ov'na z_ mešanim blagom,
Matldif Pavel, modna trgovina narodne vezenine, llLdgUlL trakovi, zastave, znaki, Prešernove ul. 7.
cAr Matej, trgovina z mešanim blagom. CI1CK Kolodvorske ulice 26.
Engelbert, modna trgovina za go-OKUaCK spode, Mestni trg 19.
Zoreč
Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23.
Opreme za neveste in ženine.
Marija, opreme, perilo za go-iiicou V Ct spode in dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
ŠarC An,on' doma£ izdelek rjuh in oblačil od
cesta 8.
jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra
Oniin Anton, domač izdelek srajc in korsetov, Odi b kril In spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
6n»n Anton, srajce za gospode, spalne srajce, Odi I/ spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
Platno.
latno za rjuh rilo. Šv. Petra cesta 8.
ŠarC Anton- Platn0 za r'uhe in za telesno Pe"
Pralnioa in svetlolikalnica.
Qq|1„ Anton, parna pralnica z električnim obra-Odl L tom. Kolodvorske ulice št. 8.
lonlrA Avgust, pekovski mojster, Marije Terezije JG11&U cesta 7
Cn«tn Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne Odi U oprave za kavo i. t. d. Sv. Petra cesta 8.
6.«n Anton, svetlo-likalnica ovratnikov in raan-Odl b Jet. Kolodvorske ulice št. 8.
6n«p Anton, pranje in likanje bluz, zastorov in Odlb finega perila.
Pekarije.
Bizjak Terezij«, pfksrliii, Poljanska c. 25,
Žužek ^aro1, Pekovski mojster, Florijanske
Posojilnice.
Kmetska posojilnica iffifc
lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica
Miklošičeva cesta 8. — j inserat.
Vzajemno p?d?orno dru8tvo- Kongresni trg 19
Glej inserat.
Stavbeniki.
irrottn Valentin, stavbena tvrdka, Trnovski pri-AClCltU stan štev. 14.
Ogrin Ivan, stavbeni podjetnik, Karlovska c. 5.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Špecerijsko blago.
r>0l_:x Franc, zaloga špecerijskega blaga, DdUlC špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2.
Porialr & ŠnhAr trB°vina s Špec. blagom in DCrjdn. fi OUUCl, žganjem, Vodnikov trg 2.
Leskovic & Meden &
blaga in dež. pridelkov, Jurčičev trg 1.
M^ri^incfpr Stefan- trgovina s specerij., delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta 18.
Mfktl^incfpr T., trgovina s špec. blagom In iviclllslllgci delikatesami.Sv.Petra cesta
št. 37. in 42.	_ _______
Ctičfiib A., trgovina špecerije, železnine in raznih OUM11& barv, Zaloška c. 21.______
CofaKnn A-> trgovina s specerij. blagom, Odi ilUUll žganjem in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
"V ~
Sarabon A., glavna zaloga rudninske vode.
Sarabon A-,novo ure'enaPražan?a.zakay°
in mlin za dišave z električnim
obratom.
Sarabon Ak;lhZoaloea brin'a insliv za žganie"
Inrar Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, MJlCl Sv. Petra cesta 21.
Tapetniki.
DOStal Karol> tapetnik, Sv. Petra cesta 5.
AU«.aTO Anton, tapetnik in dekorater, Še-UDlCid lenburgove ulice št. 1.
n	Dragotin, tapetniški in preprogarski moj-
r Ul ster v tvrdki Puc & drug, Marije Terez. c. 11.
Urarji in zlatarji.
;ran, trgovina z uri Prešernove ulice.
Čuden Fran' trgovinazurami> zlatni"°in srebrnino
Krapež
Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat.
SuttnerH'*urar in trgovec z ?iatnin°in srebm|n°<
Vilhar Zajec
Mestni trg, nasproti rotovža.
Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve ulice 4. Olej inserat.
Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg 26.
Usnje.
Vranvr K. A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-MCgdl ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Mally Fran> trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2.
Cminirt Josip, zaloga vsakovrstnega usnja in OcllIliy čevljar, potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.
Marčni trgovina modnega blaga, vezenin, pred-IllClMM tiskal i ja, Mestni tvg 18. Olej, inserat.
Vrtnarji.
Ant., cvetlični salon, Pod trančo, Vrtna-DdJCt rija, Karlovska cesta 2.
Wider trgovs'c' 'n umc*n' vrtnar, Šelenburgove
Železnina itd.t
entii
trg 10.
GOlOb ^a'en<'n' trPovina z železnino Itd., Mestni
Cftinipo Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji Olupita jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-biria in Ančnikovega skladišča. Uiej inserat.
Razne tvrdke.
Pahnit Jakob, vodovodni inštalater Ljubljana DdUlllft. Poljanska cesta 3.
Dfnfo HlauVa za'oga kirurgičnih in ortopedičnih Dldld nidl&d predmetov, Prešernove ulice
Fri^rh 'r£°vina potnih potrebščin in predmetov n lotil ter usnjegalanter. blaga, Marijin trg 3
Hiifhanor Ana, izdelovateljica cerkvenih para-IlUlUdllCl mentov, Wolfove ulice.
KOllUiann ^ran* za^oga porcelana in steklenine,
T HtTfMaks' trgovec in zastopnik ^avlCllUt belovarskega parorolina, Dunajska cesta.
Mally Er. & dr., parna opekarna, Resljeva c, 2.
Doiiljn L, glavna zaloga najbolj, briketa, premoga Idullll in drva. Nove ulice 3.
Pilil Josip, polaganje parketov, Gradaške ul.
2«,
Rpfnif ^ranc> Slavno zastopstvo kr. povl. zagre-nCLUIt b^ičke tvornice likera, preje Franjo Pokom)1, Zagreb.
Rnhrtnnnn V H' trgovina z vegetabi-IVUlll Illrtllll iijami („ deželnimi pridelki
ter izvoz sadja na debelo, Sv. Petra cesta 28.
Cnv Fr. domača elektrotehnična obrt, Gradi-«3dA SCe n.
Sirk
Ivan, trgovina s suhim mesom, Šolski drevored. Stanovanje: Poljanska cesta 70.
Čtrrl Josip, spedicijsko podjetje in prevoz pohi-O&ll štva, Gradišče 1.
Skd Josip, prevažanje pohištva, Gradišče 1.
Tehnična pisarna
nik, Šelenburgove ulice 4, II. nadstr.
Tllflf Jos. prevažanje blaga in podjetnik, Ra 1 Ul K deckega cesta štev. 3.
Tlirk •Jos" 'as'n'k prvega slovenskega pogreb ■	nega zavoda.
Vidmar J°S'P> naloga dežnikov in solnčnikot IlUlildl pred škofijo 19. Prešernove ul. 4, Slai trg štev. 4. Glej inserat.
\/icion Fran, izdelovatelj vozov Kolo-
V	lajdll dvorske ul. 25.
Zamljen 'van< čevljarski mojster, Kongres, trg L
Opazka i Ako se oglasita vsaj dve tvrdt ene vrste, dobita poseben oddelek.
V	356 2-
Ztl jfirjfl zn pnrnp iw
CGATTER> sprejme takoj P KERŠič, tovarna voz, Šiška pri Ljubljan
2 krojaška pomočnik;
mmmm^mmmmmmmmmmmummmmmm^^^mmmmmam
za večje delo sprejme takoj IVAI SLANA, krojaški mojster, Sv. Petra nasij štev. 67.	367 2-
*«> tl l» M«
dvonadstropna hiši
na Marije Terezije cesti pod jak
ugodnimi pogoji. Pritlični prostori so jak ugodni za gostilniško obrt z zračnimi kletm vrtom in salonom. — Več se poizve pi g. Alojziju Acceto, Trnovski pristar št. 14 v Ljubljani.	241
UliSlasovii
črn se po oeni odda. Ljubljani Škofje ulice št. 14./II. na desno. 303 3-
Prodi
•itličai
hiša na Vrhnik
s štirimi sobami in pritiklinami, pod zel ugodnimi pogoji. Okrog hiše je lep ol sežen vrt in krasen razgled. — Več pov stavbena tvrdka Ivan Ogrin, Karlov i ska oesta 5.	304 3-
Štajerske novice.
š Slovenci! Pokažimo v nedeljo, da zanimamo za žalostno usodo šentiljskih Slovencev s tem, da se udeležimo vsi veselice, katere čisti dobiček je namenjen šeiitiljskemu društvenemu domu. Z velikansko udeležbo moramo pokazati Nemcem, da si ne pustimo ukrasti tako važne )bmejne slovenske postojanke. Nihče naj edai ne manjka na nedeljski veselici pri Celcerju v Št. llju.
š Socialni tečaj v Braslovčali se vrši dne 1. in 2. marca t. I. v prostorih Stan-crjeve gostilne. Možje, mladeniči v Sa-injski dolini, skrbite za obilno udeležbo!
š S). K. S. Z. na Štajerskem \ima že 1119 članic. Le krepko naprej!
š Zupan po izvolitvi ponesrečil. Na -rankolovem se je izvršila občinska volitev. pri kateri ie bil zopet izvoljen za znana Blaž Ooršek, ki ie obenem tudi načelnik posojilnice in predsednik krajuega šolskega sveta tukaj. Komaj pa, ko jc zopet prevzel težavno skrb občine, je pri nalaganju krme, ki je po železnici došla za občino, tako nesrečno padel z voza na železnični tir, da si je na glavi črepinjo prebil do smrtne nevarnosti. Vendar pa je upanje, da okreva. Ker je mož jako blagega. odločno zvestega katoliškega značaja, ga v obče vse pomiluje ter se priporoča v molitev. Naj bi mu ljubi Bog ohranil življenje ter kmalu podelil ljubo zdravje.
š Himen. Prihodnji ponedeljek, dne 5. februarja, bo pri Sv. Lovrencu na )ravskem polju poročen gosp. Martin Napast, posestnik, z gdično. Ma r i j o Piše k. »Zveza slovenskih mladeničev« zgubi ž njim enega svojih najboljših delavcev na Dravskem polju. Mlademu zalednemu paru naše iskrene čestitke! — >ri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se je poročil g. Kari F r i e d I, trgovec in posestnik, z gdčno. Ido G o 11 o b, hčerko tukašnjega poštarja. Poroko je izvršil dvorni kaplan Franc Friedl iz Gradca.
š Ponesrečil se je 10. t. m. gosp. Jože (ošan, župan šoštanjske okolice. Podiral e drevje za drva, ko te je hotel padajo-emu drevesu izogniti, je padel in drevo mi je zdrobilo desno nogo nad kolenom er ga na glavi nevarno ranilo,
š Zrakoplov nad Rajhenburgom. V redo se je ob 11. uri dopoldne videl nad Rajhenburgom velik zrakoplov, ki je plaval v smeri proti jugu. Ljudje so stali v ručah in ugibali, koga vozi. Splošno mne-ije je bilo, da se v njem voz. voja'ki na jug.
š Umrl je v Mariboru dne 9. svečana )dar Franc Hadler v 45 letu starosti.
š Nemški turnerji v Mariboru imajo v ledeljo, 14. februarja izlet v Št. Ilj.
š V Celju se vrši v nedeljo protestni hod rdečkarjev zoper zaključitev držav-lega zbora. Govorit pride posl. Ressel.
š Žalosten konec. V mariborsko bolnišnico so pripeljali te dni težko ranjenega ranceta Januš iz Korene. Bil je dne 8. t. n. ua gostiji pri posestniku Janezu Pulko 'i Zrmici. Kakor je sploh navada, da pri lakih veselicah ljudje dalje skupaj osta-icjo, so tudi tukaj več časa prav veselo
t
Popravile v vseh kuhinjskih navodilih:
Odslej se ne glasi več: „vzemitolikointoliko masla" marveč
pravilno in primerneje
„vzemi toliko in toliko
Kunerol-a
za pripravo raznih jedil". Zahtevajte torej izrecno
Kunerol
Dobite to rastlinsko mast
o vsaki trgovini.
praznovali in se zabavali. Proti koncu pa je prišlo med gosti do prepira, ki se je žalostno končal. Posestnik Pulko je namreč potegnil samokres iz žepa ter Franceta Januš ustrelil v lice, kateremu je kroglja predrla brado in jezik ter obtičala v glavi, da so reveža morali prepeljati v bolnišnico. Varujmo se prepirov!
š Pri občinskih volitvah v Št. Petru pod Svetimi Gorami je zmagala liberalna »Narodna stranka«. V Dramljah so pri občinskih volitvah liberalci ohranili go-spodstvo.
š Zmrznjenega so našli 77 let starega provžitkarja Matevža Vodika iz Straške-gahriba na poti med Širjem in Straškirri-liribom občine Sv. Krištof. Ker je bil dober prijatelj žganja, navlekel se ga je najbrž pošteno in potem domov grede obležal. Pri sebi je še imel četrt litra žganja.
š Poroči se v ponedeljek pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah trgovec Jožef Tušak z gdčno. Jožico Pernat.
Zastopnico »Vipavskega kmetijskega flruStva" v Kranju
daje nanaznanje
da je otvorilo
zalogo vina na drobno in debelo v g. Roossovl M
Točila se bodo sama pristna vipavska vina iz društvene kleti po sledečih cenah:
namizno vino II . . liter 52 v „ I . . „ 64 v
rizling..... „ 72 v
beli bnrgundec . . „ 80 v
V zalogi se bodo nahajala tudi druga vina, n. pr. črni bnrgundec, sil-vanec zelen ter razna vina v buteljkah.
Za najobilnejši obisk se najvljudneje 363	priporoča za	1 — 1
»Vipavsko kmetijsko društvo"
JOS. BOŽIČ, poslovodja.
Kovaški vajenec
se sprejme takoj v uk. Jožef Kapus, kovaški mojster, Jesenice na Gorenjskem.	jqo i-i
Pridna in poštena
P*" dekle
iz boljše hiše, se sprejme kot učenka v trgovino z mešanim blagom.
Pojasnila daje uprava „Slovenca". 297 8—8
Kupim enonadstrop^o
hišo z vrtom
v Ljubljani.
Ponudbe pod ,,K. B. Škofja Loka" tia uprav«
nidtvo „SI(tvenca".
392
1-1
Vabile
379 1-1
redni občni zbor
krščanskega gospodarskega društva v Idriji
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se bo vršil
v nedeljo dne 28. februarja 1909 ob 4. uri popoldne v telovadnici c. kr. Ljudske šole
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računa za leto 1908. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
5.	Dopolnilna volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Razni predlogi.
Načelstvo.
Dra z verižico za samo Z K
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizijsko-anker uro z lepo verižico za samo 2 K, kakor tudi s 3 let. pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov K 5'50, 5 kosov K 9'-, Za neugajajoče denar nazaj. Pošilja po povzetju prusko-Slezijska izvoz, tvrdka 380 A. GELB, KRAKOV 340. 1-1
Učenca
za sedlarsko obrt, sprejme
Mihael laser, Poljanska cesta it. 9.
__378 (1)
Učenke
_ se sprejmejo	-
v modnem ateljeju M. ŠARC,
386 Knaflove ulice St. 2. 2-1
Glasovir (pianino)
z elektr. obratom, skoro nov, se proda za ceno 600 K, tudi na mesečne obroke. Dalje se proda nekaj dobro ohranjenih
vinskih sodov
Ogleda se pri lastniku Anton Maver Metelkove ulice 19 .	376 3—«
Služba
s organista s
je oddati v Pevmi pri Gorici. Plača po dogovoru Organist, ki je obenem rokodelec, ima prednost. Ponudbe naj se pošiljajo lupanstvu v Podgori ali kuracijskemu uradu v Pevmi pri 393	Gorici.	2-1
Hiša*«. 58
v Vižmarjih
s hlevom, podom, svinjakom, kozolcem; njive, travniki, gojzdl se bodo na prostovoljni dražbi na lici mesta
v sredo dne 17. febr. 1909 ob 8, uri dopold.
prodalo.
Več se izve pri Jožefu Jakošu, posestniku v Vižmarjih h. št. 58, pošta Šent 297 Vid nad Ljubljano. 3-1
2 vajenca
sprojme takoj s hrano in stanovanjem Lovro letina, kovač, Šiška Stev. 65 pri Ljubljani.	237 10—7
388 1-1
A 1407/8 20
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji dedičev po Mariji Štemboij iz Studenca št. 85 naprodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer: 1. Zemljišče vi. št. 151 k. o. Studenec pare. št. 13 hiša Nr. 85 na Studencu s podom in vrtno pare št. 14 in 97 (grede), šupo s svinjaki oziroma drvarnico in hlevom (3.080 Ki; 15/3 živinski hlev in št. 15/2 vrt zraven (1.100 K); 1106 (190 K); 1317/1 njiva (240 K); 1674 njiva (500 K); 1765 njiva (800 K); 1964f)njiva (300 K); 2106 njiva (250 K); 2488 pašnik, 2489 gozd in 2490 travnik (skupaj 1000 K); 2783 gozd (800 K); 952 in 1727 travniki (skupaj 1500 K); 1860 gozd (600 K). 2. Zemljišče vi. št. 268 k. o. Studenec pare. št 1319 2 hiša št. 66 na Studencu s pare. 1819/1 njiva (skupaj 700 K). Prodalo se bo posamično po parcelah, ali v celoti za slučaj ponudbe, ki bi presegala svoto najnižjih ponudkov za parcele. Dražba se bo vršila v
pondeljek dne I. marca 1909.
oziroma nadaljevaljno še dne 2. macea t. I. na licu mesta na Studencu in parcelah.
Ponudbe pod isklicno ceno se ne sprejmo. Dražbeno iskupilo je založiti v sodno shrambo. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani c. kr. okr. sodniji med uradnimi urami soba št. 33.
C. kr. okr. sodnija v Ljubljani, odd. VIII.
dne 31. januarja 1909.
395 1-1	i		o • s
			
Vabilo na domačo veselico
Ki se urJl danes, dne 13. februarja 1909 MnijriMrailT Rimska cesta 19.
i j
v
17
Vstop prost.
Najizbornejša pijača ter izvrstna kuhinja. K najobilnejši udeležbi vabi vse vele-cenjene stalne goste, prijatelje in znance
——— ter p. n. občinstvo sploh. —:——
Velespoštovanjem
Andrej Marčno,
:: gostilničar. ::
! 389 2-1
Razglas dražbe.
Razpisuje se zidanje nove cerkve v Podgradu v Istri potom
zmanjševalne dražbe.
Dela so proračunjena na K 30.537 59.
Načrti, podrobni troškovnik in natančni pogoji so na vpogled pri podžupnem uradu v Podgradu.
Zdražiteljem se bo smatral najboljši ponudnik po previdnosti podpisanega. Položiti mora 10% vadija pred sklenitvijo pogodbe.
Pismene ponudbe naj se vložijo pri podpisanemu najkasneje do 5. marca 1.1.
Po d grad, dne 11. februarja 1909.
Stavbeni odbor.
Podružnice
Splfct, Cclovcc
-	• tn Trst
-	Delniška glavnica -
K 3.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice
sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih
n
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem knrzu.
Podružnice
Spljet, Cclovcc in Trst
Rezervni fond K 300.000.
Odpremno in komisij, društvo
9 913 Ak L K^ AlN
v Trstu, Riua Grumula št. 14.
Telefon št. 21—60. Brzojjavi s Balkansped.
Žiro radnn pri Jadranski banki v Trstu,
= sprejema	«=
v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodaj? blaga najkulant-neje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevaloev naj-povoljneje. Otvarja carinske kredite, zaoarini blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamaoije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo ====== hitro in zastonj.	—
Vsak dan sveže
pustne M
58 priporoča	'
J. Zalaznik, Ljubljana
Stari trg štev. 21.
lf sakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovoem in slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Stobu Fran Cerar p. Domžale pri LJubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
Vzorci na razpolago.	Cene primerne.
Cft <
o
Izdelenc postelje
Iz rdečega posteljnega inleta. Frav dobr napolnjene Pernica ali blazina 1M) cm dolg«
1	i6cm široka K 10 , 12-, IS - in 1U -
2	metra dolga, 140 cm Široka K 14-—, 16,-K 18 - , 21 . Zglavnik 8« cm dolg,. 58 en
širok K 3 —, 3-50 in 4 —; 'Ocm dolg, 70 cm širok K 4-50 in'* hi. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugI meri. Tridelni modruei I: žime za eno po6teljo K 2/ -, boljši K it'—. Pošilja se poštnini prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenja aH nazai si vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	29ii(
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plzoo, Češko.
Izredno fini, 40 m K 22'-dobro rabni, 40 m „ 17' — UGODEN NAKUP
iVzorci ostankov se n« pošiljajo, '.»Ji
Ostanki
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih ploič in gramofonov

um
ccnlkl od gramofonov In ploši na razpolago.
Fr. P. Zajec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, Itv. 26.
13i 11-9
C. gg. ženini in neveste
! S Prvo slovensko !!
l kr. oblastveno potrjeno 1» 9?
ucilišco za Krojno risanje
branja cZesifi
Llubilana, Stari bi it. Z8.
B Bom se tudi kroj po žlvotnl meri. &
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga pravih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine. — Razpošiljam na vse kraje sveta, kakor: ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice, namizne oprave in okraske, šivalne stroje i. t. d. — Cene najnižje. : Se priporoča za obilni obisk in naročila z velespoštovanjem :
v	_ .	,
FR. ČUDEN, Ljubljana, Prešernove ulice
: urar in trgovec, delničar švicarskih tovarn ur „UNI0N". :
OSIP SUCMANEK,
prva mehanična in ročna tkalnica in razpošlljalnlca
na pruski meji, NOVI HRADEK v NOV MESTU NA METUJI
hoče Febe aii svoje otroke obvarovati
kadUa
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52 — 13 F. HITI pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Naslov zadostuje
Fr. Čuden
LJUBLJANA.
Ceniki s koledarjem tudi po pošti zastonj.
hrlpavosti, katara, zaslezanja ka tara v grlu oslovskega in dušiji vega kašlja, naj si omisli zdrat niško preizkušenih In priporočenih
Kaiserjevih karamel za prsi
s tremi jelkami.
5500 notarljelno potrjenih spričeval o dobri kakovost
Zavoj 20 in 40 vin., škatliica 80 vin. dobivajo se: v Ljubljani Lekarna pri .Orlu" pri želez mostu, deželna lekarna pri „M; rlji Pomagaj", M Leustek • Ubald pl. Trnioszy, Jos. Moyer, C Piccoll. pri „Kroni" A. Bohinc, vogal Rimske in Bleiweiso» ceste; Ivan Ojurlčič v Metliki, Jos Ancik, Ribnica, A. Robki Radoljica, D. Pire, Idrija, H Brilii, Litija, E. Burdich, Sk. Lu ; Hugon Roblek, Tržič, Karol Andrijanič v Novemmestu, Kari Savnik v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri ,av. Trojici" Kamniku.	3017 24-
ODPORNO DRUŠTVO U UDBUAHI
ICongresni trg 19
31 O
4
to je: dajo sa 200 aron 0 9 kron 50 vin. na leto.
Kongresni trg 19 ■ registrovana zadruga s omejenim poroštvom
aprejema hranilne vloge vsak	J5
do) a v n i k od 8. do 12. ure r**' *
Bmge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovani? prekinilo,
H«»ntiai	pla6n kmnilnioa sama.
&j«so»ik A. Kalmnt l r., prvdaednik.
1*49 na—i
Najjatirurn«jAft prilika k«, i»t©d©nj«« t
ti
Kanonik J. Sušnih i. r., podpredsednik.

Rezervni zaklad 64,000.000 K	j
Delniški kapital 120,000.000 K
Podružnica
š
m
S
c. k r. p r i v i I.
avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt j
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejemlje vloge na obrestovanje v tekočem računu,
na giro-račun ln proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajni&ke liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadijo za udeležbo pri di ažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safo-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze^ v hranitev,
zavaruje srečke in izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze, priskrbi zn svoje naročnike trgovske informaoije v tulil inozemstvu itd. itd. itd.
1912 12
Centrala na Dunaji.
* Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevari, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava, i S	Pu'J» Praga. Podmokll, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.