PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini '"'o- postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št 162 (7656) TRST, petek, 24. julija 1970 ZAVLAČEVANJE REŠITVE VLADNE KRIZE ANDREOTTI JE VČERAJ VRNIL MANDAT V SOBOTO SE PRIČNEJO POSVETOVANJA V SKLADU I USTAVO LANSKEGA LETA Berlinguer o vladni krizi in o namerah socialdemokratov ter skrajnih reakcionarjev - «Avanti» zanika možnost obnovitve štiristranske vlade !• da — Tiskovni urad prediadatva vlada ja sporočil, da ob 11, uri sprejel predsednika republike Saragat kandi- * za sestavo vlade poslanca Andreottija, ki je zavrnil mandat za ****«vo nove vlade. daPE?,ednik r®Pub'ik* J® *klen». bo pričel nova posvetovanja v r- 'vvi muvo ^vjvciuvoiija v Da 1°*° urk b' »omogočil ki !|'.men,arnim skupinam sestanke, lin smatrajo za potrebne*. jJ^dsedstvo republike je istočasno poročilo dnevni red sobotnih ^f^tovanj: ob 10. uri bo Saragat predsednika parlamentarne ^^ne KPI poslanca Ingraa, pred-n?uva skupine senatorjev Terraci-r* ki podtajnika KPI Berlinguer-jG, °h 10.30 bo predsednik repu-17"?. sprejel demokristjansko dele-ki jo bodo sestavljali pred-skupine KD v senatu Spa-r~ui, predsednik skupine KD v ganski zbornici Andreotti in taj-** stranke Forlani. ,-Posvetovanja se bodo nadaljeva-ub 11, uri ko bo predsednik rejenke sprejel predstavnike libe-?>oev Malagodija in Bergamasca, v? 1E30 misovce Nendonija, De 2P5® in Alrrjiranteja. , 12. uri bo Saragat sprejel “balistično delegacijo, v kateri podprli Andreottijev program in da so imeli prav, kar se je dokazalo tudi z današnjo vrnitvijo mandata. Predvsem je treba sestaviti vladio, ki bo takoj in odločno reševala resna gospodarska vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati vlada itn parlament. Danes dopoldne se je sestal politični urad KPI, ki je za jutri ob 16.30 sklical vodstvo partije. Po današnjem sestanku je namestnik tajnika KPI poslanec Berlinguer izjavil, da zadnji razvoj vladne krize dokazuje očitne namere socialdemokratov in skrajnih reak-donamih skupin KD. Te sile niso bile zadovoljne z zelo obsežnimi koncesijami Andreottija in hočejo na vsak način doseči radikalen premik italijanskega političnega življenja. Zaradi tega se ne izogibajo niti razvoju krize, niti krize u-stavnega sistema in niti zaostrovanju gospodarskega položaja. Sedaj mara krščanska demokracija jasno povedati, kaj hoče. I-stočasno pa gre tudi za veliko preizkušnjo vseh demokratičnih in ljudskih sil. Mnenja smo, da je treba zavrniti vsa izsiljevanja in pritisk skrajnežev, ki hočejo u-smerjati politiko države po svoji volji. Italija mora iziti iz ozračja zmede in beraških kompromisov. Potrebna je jasna demokratična odločitev, ki naj odstrani nevarnost gospodarske krize, zagotovi dosežke delavcev in ki naj omogoči normalno delovanje parlamenta ter vseh demokratičnih ustanov. Jutrišnji «Avant'i» objavlja uvodnik, v katerem pravi, da je kakšen socialdemokrat ponovno pričel govoriti o štirtotranski vladi. List nadaljuje, da 60 zagotavljati, da ne obstaja nobeno osebno sovraštvo do Andreottija. Dejstva pa dokazujejo, listi. Prepričani smo, da druge stranke, lin med njimi zlasti KD, ne bodo šle po tej poti. Socialdemokratsko glasilo «Uma-nditii», pa pravd, da se ne da podcenjevati gospodarskih težav, da pa gre za krizo, ki ima Izključno politični značaj. OZN obsoja dobavo orožja Južni Afriki republike Saragat Bertoldi, načelnik poslanske PSI Mancini. Ob 12.30 bo- j£jpin, __________________ °b psiupovci in to Valori, Ijg]*?'3® republikanci z Ugom La ob 17. Ferruccio Parri, ob IflD Dn, Poslance Origlia, ob 17.45 se-Mi*or Cifarelli in ob 18. poslanec republike bo svoja po-^'Ivanja, ki se nanašajo na vse talfpk® zastopane v parlamentu, hiirm!? ob 18.45, ko bo spreje predsednika senata Fanfa-*ke ’ ^ pa predsednika poslgn-*bamice Pertinija. kriza je torej prišla v ^Mnk320 iu 1° v Povsem nejasno ko ni mogoče reči, kaj zgodilo. Logičen je sklep p^].f°ttija, k0 je predsedniku re-via.Prišlo do končne rešitve. ^Jpasanja postopka morda sfcri-rrjjjj zu seboj resnejše zadeve in ejigjjpBre za prikrito podporo so-cJ^^Poliiratom, katerim naj se Ap1' umik z nevzdržnih pozi bi'j,,..50 jih obsodili vsi odločil V^ujanski krogi od komundstič-regJr^je. sindikatov, pa vse do ga caff1" organizacij gospodarske-»ertlS^Pja in to vključno s pred-n„“koin IRI Petrillijem. Pa gre za prikrivanje, ali ki'JL'‘5a .odlašanje, nove možnosti, i “uto jo napovedali, Im v^jj^^aja v parlamentu stvarna SL^stevljena samo iz poslanci J;. in PSI. Že aritmetično pa iifta‘0zna nobena druga desna ve-Tatpi r^zen s podporo neofašistov. čin,. 1 možna »demokratična «ve-^ KD-psu-pli, Id ne bi imela J ■ letnih glasov, razen ko-Usti tL06 W seveda podprli fa-j* '“Soh teh predvidevanjih da gre za odločna nasprotovanja. Zelo težko je razumeti, kaj pravzaprav hoče PSU in s tem naj se ukvarjajo oni, ki so mnenja, da Je PSU še vedno koristen element za sestavo vlade. Treba je pogledati zgodovino te stranke, M je sestavljena iz ultimatov, vetov, očitkov, Skratka te vsega, razen konstruktivnega dela. Odkar se je rodila PSU je nad njo težka senca avantur In ostrih sporov, ki težijo nad demokratičnim življenjem naše države. Vsega tega pa prav gotovo PSU ne dela sama. Ima pomočnike, ki so v KD. «Avamti» zaključuje, da je končana politika napadov na stališča, ki jih zagovarjajo soda- NEW YORK, 23. — Varnostni svet OZN Je odobril resolucijo, ki so jo predložile afriške in azijske države in ki poziva vse države, naj brezpogojno in brez vsakršnih pri- držkov prepovedo prodajo orožja Južni Afriki. Resolucija obsoja kršitve embarga, ki so ga določili leta 1963 in 1964 ter razširja prejšnji embargo, kd zadeva sedaj tudi dobavo nadomestnih delov, tuje Investicije v južnoafriško bojno industrijo in vežbanje Južnoafriških čet v tujini. Dokument so odobrili z dvanajstimi glasovi, medtem ko ni ndhče glasoval proti. u 1 ......... I. Libija zaplenila italijansko lastnino V dekretu je rečeno, da gre za povračilo škode, ki jo je povzročil italijanski kolonializem - Zavrniti so pro- testno noto italijanskega zunanjega ministrstva Demokrščaiufcemu poslancu Glullu Andreottiju ni uspelo, da bi sestavil štiristransko vlado leve sredine. Sedaj mora predsednik republike določiti, komu naj poveri novi mandat TRIPOLIS. 23. - libijska vlada •je včeraj sklenila, da zapleni vso italijansko premoženje, ki obstaja v Libiji. Ta ukrep so utemeljih s členom 18 ustave, ki je bila izdana 11. decembra 1969. leta in v katerem je rečeno, da ima libijsko ljudstvo pravico do lastnine, katero je odvzel njihovim dedom in pradedom italijanski kolonializem, ki je pripeljal smrt v državo in ki ie oskrunil svete stvari. V prvem členu vladnega dekreta je rečeno, da se zapleni vsa nepremičnina italijanskih državljanov in to z dnem, ko dekret stopi- v veljavo. Člen pravi, da gre za kmetijska zemljišča, za neobdelana zemljišča in za puščavo. V členu zakona se nadaljuje, da ima država pravico zahtevati odškodnino za vse izgube, ki jih je ljudstvo imelo med kolonializmom in da se premoženja vračajo onim, ki so njih pravi lastniki. Italijanski zunanji minister Moro je že včeraj pooblastil italijanskega veleposlanika v Libiji Borro-mea, da izreče najostrejši protest zaradi ukrepa, ki krši italijansko-libijsko pogodbo iz Leta 1956 in resolucijo OZN, na osnovi katere je bila proglašena neodvisnost Libije. Radio Tripoli je danes odločno zavrnil italijanski protest in je zunanji minister Libije Šalah Bues-sir popoldne izjavil italijanskemu veleposlaniku, da gre za legitimni akt suverene države ter da je njegova vlada pripravljena izvesti vse olajšave, da bodo lahko »italijanski državljani svobottoo zapustili njih državo*. libijska vlada je tudi odločila, da ne bodo obnovili trgovskih licenc in delovnih viz za italijanske delavce. Danes se je pred libijskim veleposlaništvom v Rimu zbralo kakih petdeset pripadnikov skupine MSI in «Giovane Italia*, ki so metali kamenje proti veleposlaništvu. Raztrgali so libijsko zastavo, nakar jih je policija razpršila. luiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA KONGRESU ARABSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE V KAIRU Naser potrdil: Z AR je pristala na Rog er sove predloge v kolikor ponavljajo resolucijo varnostnega sveta OZN Bistveni vprašanji sta umik izraelskih čet iz vseh zasedenih ozemelj in rešitev palestinskega vprašanja - Izrael še vedno odklanja vsakršno mirovno pobudo KAIRO, 23. — Ob slovesnem odprtju kongresa Arabske socialistične zveze, ki sovpada z 18. obletnico egiptovske revolucije, je predsednik ZAR Garnel Abdel Naser uradno potrdil, da je njegova vlada sprejela Rogersove predloge za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Sicer pa je Naser takoj dodal, da« ne pomenijo ti predlogi nekaj novega, ampak da so v bistvu ponovitve raznih resolucij, ki jih je odobrila OZN v zvezi z bližnjevzhodnim problemom. Egiptovski predsednik je na Uro- vojno in uni6enje židov. Res. ko poročal o odgovoru, k. ga je £ca ^ * _ piše £iad v svojem odgovoru Rogersu — da je Egipt zunanji minister Riad poslal ame-riikemu državnemu sekretarju Rogersu. V njem je rečeno, da se ZAR strinja z izvajanjem resolucije varnostnega sveta In da je umik z vseh zasedanih ozemelj ter zagotovitev pravic palestinskega ljudstva bistvenega pomena. Riad je v svojem odgovoru zanikal govorice, po katerih naj bi Izrael hotel mdr, ZAR USPEH OSVOBODILNIH Sil V JUŽNEM VIETNAMU Čete FN0 zavzele važno oporišče ZDA Lon Nol zaključil obisk v Bangkoku upoštevati tudi to paria- hačundco. (j^jjjuatar za sestavo vlade An-fe danes sestal s tajni-z i Eorisnijem, nato pa loče-nister zelo polemičen do Sovjetske zveze, ki jo je obtožil, da hoče utrditi svoj politični vpliv v Afriki. Glede odnosov z ZDA pa je Eban dejal, da obstajajo med stališčema Tel Aviva in Washingtona nekatere razlfke, ki pa ne zadevajo bistvenih točk. Rogersove predloge zavrača tudi najvažnejša palestinska organizacija »Al Fatah*. Centralni komite te organizacije je v Amanu objavil poročilo, v katerem med drugim pravi: «ZDA in vsi tisti, ki danes jadikujejo o miru na tem področju, morajo razumeti, da nas ameriški načrti in obljube ne zanimajo. Mi — je še rečeno v izjavi palestinske organizacije — bomo nadaljevali boj do popolne osvoboditve Palestine in do ustanovitve demokratične palestinske države, ki bo pomenila avantgardno človeško izkušnjo*. Ne glede na stališče Izraela, ki med drugim ni še dokončno, in palestinskih organizacij, se okrog novih mirovnih pobud glede Bližnjega vzhoda odvija v teh dneh živahna diplomatska dejavnost. Tako je na primer Naserjev posebni od Huseinu osebno poslanico egiptov- ga je imel v Londonu britanski zu skega predsednika ter mu orisal, pomen egiptovskega odgovora Ro-gersovemu načrtu. V Washingtonu pa je veleposlanik SZ Anatolij Dobrinin izročil danes Rogersu oceno svoje vlade o zadnji ameriški mirovni pobudi. Razgovor med Rogersom in Dobrini-nom je trajal dvajset minut. Pred tem pa se je Rogers skupaj s podtajnikom, ki odgovarja za vprašanja Bližnjega vzhoda, Josephom Si-scom, sestal z izraelskim veleposlanikom v ZDA Rabinom, s kateri mse je prav tako razgovarjal, o ameriški mirovni pobudi. Kriza na Bližnjem vzhodu je bila danes tudi v središču razgovora, ki nanji minister Douglas Home s so vjetskim veleposlanikom Smimov-skim. Z diplomatom se je minister razgovoril tudi o vprašanjih evropske varnosti ter o razvoju položaja na Indokitajskem polotoku. Na vojaškem področju beležimo danes že običajni napad izraelskega letalstva na egiptovske vojaške položaje ob Sueškem prekopu. Po verziji, ki jo o napadu dajejo v Kairu, se je akcije udeležilo dvajset letal, ki jih je egiptovsko pro-tiletalstvo topništvo prisililo k umiku. Vojaški glasnik v Tel Avivu je povedal, da so izraelska letala bombardirala danes tudi jordansko o-remlje. Odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo VATIKAN, 23. — V začetku avgusta predvidevajo, da bodo povi- šali na raven veleposlaništev posebno jugoslovansko predstavništvo pri sveti stolici in istočasno na raven apostolskega delegata v Jugoslaviji. Po vatikanskih vesteh gre za sporočilo, ki bi ga morali objaviti že lansko leto, ki pa se je zakasnilo, ker z jugoslovanske strani čakajo na odobritev vseh federativnih vlad. Odnosa med Beogradom in Vatikanom so bili urejeni s protokolom od junija 1966. Dinamitni atentat na železniško progo v Reggio Calabrii — A- REGGIO CALABRIA, 23. genti železniške policije so našli petnajst zabojev dinamita in dva metra dolgo vžigal™ vrvico, kar vse je bilo postavljeno na daljno-vodni stolp visoke napetosti, ki napaja železniško progo. Dinamitni naboj so našli že prejšnjo noč, nekaj po treh ponoči na železniški progi med Reggio Calabrio in Rimom in to med postajami Villa San Giovanni in Cannitello. Vžigalna vrvica je bila napol iz* gorjena, kar dokazuje, da so jo verjetno prižgali in da so hoteli vreči v zrak dailjnovodni stolp. Danes je v Reggio Calabrii položaj normalen. Trgovine so odprle svoja vrata, avtobusi in filobusi rectoo krožijo, v vseh javnih uradih normalno delajo. Mesto je torej danes prvič obnovilo svojo normalno podobo. Po ukazu javnega tožilca so danes aretirali tri osebe, ki so včeraj preprečile tehniku RAI-TV Pet-tarinu normalno oddajo televizijskih programov. Sedaj iščejo še četrtega krivca. Portugalska zaman skuša zatreti osvobodilno gibanje v Mozambiku v I DAR ES SALAM, 23. — V Severnih predelih Mozambika se nadaljuje masovna vojaška akcija, Id jo portugalska kolonialna vojska s pomočjo Južnoafriških častnikov vodi proti osvobodilnemu gibanju Mozambika — FRELIMO. Partizani, kd že dolga leta vodijo herojski boj proti portugalski kolonialni oblasti in kd so že osvobodili znaten del ozemlja Mozambika, se morajo u-mlkati pred sovražnikom, ki zažiga goščavo ter z letalstvom in toipniš- poslanec Šalah Gohar dospel 'la I tvorna intenzivno obstreljuje področne« v Aman, kjer bo izroči kralju ja, kj so pod nadzorstvom osvobo- dilne vojske. Namen Portugalske Je «očdstiti» predvsem področje okrog Cabora Basse, kjer naj bi v kratkem s finančno in tehnično pomočjo nekaterih evropskih držav, kot so Francija in Zahodna Nemčija, zgradili veliko hldroeteictramo. Tako Franclja kot ZRN pa sta menda zahtevali ustrezna jamstva bo-ddsd za kapital«, kd bi Jih vtoždli v »rodmjo, kot, za tehnike, kd hi Jdh poslati v Mozamblko, tako da skuša sedaj Portugalska zapet prevzeti nadzorstvo nad temi področji ln u-ničitd osvobodilno gibanje. V boju proti FRELIMO pa se por- tugalski fašizem poslužuje tudi *•-roristdčmlh metod. Na sedežu te ar* genizadje v Dar Es Salernu v Tanzaniji je danes počila bomba, ki je skoraj popolnoma uničila urade, v katerih je bil v tistem trenutku samo neka kurir, ki je bti hudo ranjen. Te metode niso za Part«, gaisko nekaj novega: februarja 198B so prav na sedežu FRELIMO v Dar Es Salamu z bombo ubiti prečk sednlka ln ustanovitelja osvobodilnega gibanja Mozambika Eduartla Mondlaneja. (Na sliki: partizani osvobodilnega gibanja M ozara tukaj. POROČILO TAJNIKA PESANTEJA AKTIVU PSI Socialisti o programu pokrajinske uprave za slovensko prebivalstvo Takojšnja ustanovitev slovenske strokovne šole in inštituta za slovenščino na univerzi, uveljavitev dvojezične toponomastike, sklic konference za kmetijstvo - Izjava SL Pogajanja za sestavo levosredinskega pokrajinskega odbora se na daljujejo s pospešenim tempom. Drevi se delegacije »peterice* !e vosreddnskih strank — DC, PSU SSL. PRI in PSI — spet sestane jo in bodo nadaljevale razpravo o obeh točkah dnevnega reda: poli t enem okviru levosredinskega so delovanja in programu za pokrajinsko upravo. Medtem so socialisti izkoristi H včerajšnji dan, ko so razgovori 7» beležili pavzo, in skbeali svoj pokrajinski aktiv. Na sedežu federz cije v Ul. Mazzini so se sestali člani pokrajinskega vodstva, sek-cijski tajivki, člani vodstva mladinske federacije in izvoljeni svn tovalci na listah PSI. Vsem ie prebral politično poročilo o špici nem položaju v Rimu in na krajevni ravni tajnik prof. Pesante. Izrekel je soglasje tržaškega vod •tva socialistične federacije s stališči vsedržavnega vodstva PSI, k> je ohranilo dosledno in trdno svoja stališča. Položaj v vsedržavnem okviru Ima svoj vpliv tudi na pogajanla, ki te dni potekajo v palači Diana, je dejal Pesante, in omenil nekatere težave, ki izhajajo iz stališč PSU in tudi samega vzdušja, ki e® je ustvarilo v odnosih med levosredinskimi partnerji. Pesante je mnenja, da je pro-gramatična linija socialistov bila dovolj poudarjena na razgovorih z orugimi strankami, kar zadeva pokrajinsko upravo. Tako poudarja PSI izredno važnost pokrajinske u-prave, kot koordinatorja in organa. ki mora dati novega vzgona za rešitev nekaterih perečih gospodar skih vprašanj splošnega razvoja tržaškega področja. Pesanie je še posebej poudaril stališča PSI do zahtev slovenskega prebivalstva, ki jih izraža soc:ali-stična delegacija na pogajanjih o programu pokrajinske uprave Gre. predvsem, za zahtevo po nujni in takojšnji ustanovitvi slovenske stro kovne šole v Trstu, za toponomasli-ko (ta pride v poštev tako v programu tržaške občinske uprave, kakor tudi v zvezi z zahtevo po dvojezičnih cestnih tablah, za katere skrbi pokrajinska uprava). Po •redno zadeva slovensko prebivalstvo tudi zahteva po sklicu poseb ne pokrajinske konference o vprašanjih kmetijstva, ki zadeva tudi splošno vprašanje kraških področij. Končno se bo PSI zavzemala za ustanovitev posebnega inštituta za preučevanje slovenskega jezika, kulturnih in zgodovinskih izročil slovanskih narodov, s posebnim po- udarkom na izročila slovenskega naroda in tu živeče manjšine. Pesante je omenil med drugim, da sodi v socialistično delegacijo tudi slovenski izvoljeni predstavnik PSI Lucijan Volk, ki se je udeležil tudi predhodnih sestankov, ko .je bila odobrena ta programatična linija. Sestanek je bil pred prvim srečanjem delegacij «peterice». Proti koncu svojega poročila se je Pesante dotaknil tudi notranjega položaja v tržaški pokrajinski federaciji PSI. Glede nedavnih sprememb v vodilnih organih je Pe sante zavzel skrajno odprto stališče, rekoč da je težnja nove večina v federacij', da bi se ustvarila čim-prej taka enotna vodilna skupina, ki bi — po odnosih med vsemi strujami — odražala enotni način vodenja stranke na »vrhu*, se pravi v Rimu. Spremembe v vodilnih organih so, po njegovem, korak v tej smeri. Ob koncu sestanka je aktiv odo bril poročilo prof. Pesanteja in politično - programska načela, ki vodijo socialistično delegacijo na pogajanjih z ostalimi strankami. Aktiv v svoji resoluciji poudarja, da je sedanja linija PSI odraz splošne politike vsedržavnega socialističnega vodstva in daje mandat tajništvu, naj nadaljuje v svoji pobudi Seja deželnega odbora Na zadnji, torkovi seji deželnega odbora, je bil na predlog odbornika za kmetijstvo od v. Comellija sprejet sklep o izdatku 182 milijonov lir za vrsto ukrepov proti škodi zaradi hi-drogeoloških neprilik, za obnovitev bonifik in za ureditev vodnih tokov v skladu z zakonom št. 2 iz leta 1967 Na isti seji je deželni odbor na prodlog odbornika odobril tudi o-bračun deželne ustanove za razvoj kmetijstva v Furlaniji - Julijski krajini ERSA za finančno poslovno leto 1900. Odobren je bil tudi izdatek 4 milijone lir za organizacijo prireditev, ki se nanašajo za zaščito prirode. vozila na odseku Ulice Sara Davis od križišča z Ulico Commerciale do hišne številke 132 na obeh straneh ceste in samo ob delavnih od 8. do 17. ure. Smrtni primer zaradi tetanusa Prometni ukrepi Zaradi gradnje poslopja v Ul. Sara Davis je župan odredil naslednje prometne ukrepe: 1. uvedbo prepovedi postajanja za vsa vozila na odseku Ulice Commerciale od hišne številke 134/1 do., križišča z jJUpo Sara Davis na obeh straneh ceste ob delavnikih od 8. do 17. ure; 2. uvedbo prepovedi postajanja za vsa nifiiiiiiiiiniiiiiimiMiiiiiiiiHiiiiiMtiMiiMMHiiiiMitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiii NA SKUPŠČINI DELOVNEGA KOLEKTIVA ODOBREN SPORAZUM V TOVARNI STROJEV Na tržaškem «Intersindu» podpisan sporazum o nadaljnjih poviških za 250 delavcev družbe CMI, ki deluje v okviru ladjedelnice Sv. Marka Med nalezljivimi bolezni, ki jih je zabeležil zdravstveni urad za tržaške občine v razdobju od 13. do 19. julija, je tudi en smrtni primer zaradi tetanusa. Ostali primeri nalezljivih bolezni so bili naslednji: škrla-tinka 1, ošpice 7, (5 izven občine), norice 1, epidemično vnetje priušes-ne slinavke 6, rdečke 1, srbečica 1 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 3 (izven občine). Poljski folklorni ansambel «Mazowzse», ki bo nocoj nastopil na dvorišču grada Sv. Justa PO ARETACU, ZNANEGA TATINSKEGA MOJSTRA Ustanovljen OdbOf za pomoč španskemu narodu Italijansko združenje španskih antifašističnih borcev je v preteklih dneh izvedlo nekaj pobud v okviru tedna solidarnosti s španskim ljudstvom v borbi proti frankizmu. Tako je bilo v soboto javno zborovanje pri Sv. Jakobu, v sredo pa v Križu. V okviru tedna solidarnosti se je v Trstu tudi ustanovil odbor za svobodo španskega naroda, kateremu so pristopile naslednje stranke in organizacije: KPI, PSIUP, FGCI, mladi nski odbor PSI, CGIL, UDI, ANP1, ANPPIA, ANED, krožka «Barbaro» in «Morandi», senator Šema, poslanec Škerk, milj-ski župan Millo, dolinski župan Lo-vriha in zgoniški župan Guštin. Li stanovnega sestanka se je udeležil tudi španski antifašist, ki je Pil že več let v zaporih. Omenjeni odbor že prejema iz raznih krajev denarne prispevke za podporo boju španskih antifašistov, v razndi krajih pa se zbirajo podpisi z zahtevo po osvobocVtvi španskih političnih zapornikov. Omenjeni odbor si je tudi prevzel nalogo, da bo v jeseni priredil teden za svobodo španskega naroda, ter je izrekel o-stro obsodbo proti usmetitvi treh delavcev v Granadi. Pod suhljadjo v Bošketu so agenti našli grmado ukradenih predmetov Zadnje poglavje aretiraneeve tatinske kariere je trajalo točno en mesec - Tudi mladoletnik vpleten v posamezne kraje «Katn ste skrili vse ukradeno blago?* »Veste...» se je sprva obotavljal 36-lebnii tiskar Edoardio Ciani iz Ul. E. Toti 1, ki so ga agenti letečega oddelka kvesture, zaradi številnih tatvin, ki jih je izvedel v zadnjem času, prejšnji ponedeljek aretirali. Potem pa je po dolgem zasliševanju v uradih kvesture končno le priznal, da je blago skril v, menda najvarnejši kraj,.; ki ga premore lisa mestna okolica... v Bošket. V skrbno, s suhljadjo pokritih jamicah, so agenti našli toliko raznovrstnih predmetov, ki bi lahko dostojno krasili kak dobro založen bazar: dva pisalna stroja Olivetti, magnetofon, daljnogled, dva fotografska aparata, 17 plošč cerkvene glasbe, tri protice, sedem električnih žepnih svetilk, pet radijskih sprejemnikov, tri gumijaste blazine za kopanje, skoraj nepregledno število raznih oblek, 58 ključev, 3 potne liste j1 dve propustni oi im drugo. Edoardo Ciani, ki sedaj sedi v koronejskih zaporih, pravzaprav ni tako nedožna duša, kot je sprva, komaj so ga agenti aretirali, sko- j in ~ dežnik' te gre_ zlasti omeniti preventorij za jetična obolenja na Reški cesti 221, počitniško kolonijo pri Banih, sirotišnico »S. Giuseppe* v Istrski ulici 61, zavod sester «Coilegio delle dimesse* in končno cerkev v Ul. Manzoni (za tatvino v slednji sta tako Ciani kot fant odločno zanikala, da bi kdaj vstopila v to cerkev, 7;a kar so agenti pustili to točko se odprto) in druge zavode. Tako kot »ta spretno, vendar pa naivno kradla po poslopjih in stanovanjih omenjenih privatnikov in zavodov, sta prav tako naivno, če že hočemo s tem izrazom imenovati srečo agentov, ki so jih ulovili, padla v roke pravice. Točno en mesec po sklenjeni .tatinski pogodbi’ oziroma krajah, ju je patrulja agentov letečega oddelka kvesture pod vodstvom podčastnika Peglia, ki je krožila za običajno nočno kontrolo po Nabrežju im bližnjih ulicah, zasačila v Ul. S. Michele. Mogoče bi se oba še »rpšila* (vendar še za koliko časa?), ko bi ob prihodu agentov mirno nadaljevala pot. Tako pa sta se ' prestrašila in med krajšim begom izpustila iz rok črno torbo Natanko ob 13. uri, ko je od-piskaia sirena konec odmora za obed, se je v tovarni strojev pričela skupščina delovnega kolektiva za ratifikacijo sporazuma z rimskim »Intersindom* po dolgem dvoletnem boju. Delavci so izražali glasno zadovoljstvo in s ploskanjem sprejeli nastop tajnika tržaške FIOM - CGIL Pina Burla. Orisal je točke sporazuma, jih primerjal z zahtevami izpred dveh let in ugotovil, da so bile zadovoljene skoraj v celoti. Za njim je na kratko spregovoril tajnik SLM - CCdL dr. Fa-bricci, medtem ko je tajnik FIM • CISL Cruciatti samo izjavil, da se strinja z Burlom. Razprava je bila izredno kratka, saj so delavci predlagali, naj se sporazum ratificira takoj, kar se je tudi zgodilo. Vsi so dvignili roke in potrdili veljavnost novih normativnih in mezdnih določil. Ušpesno se je zaključil tudi boj 250 delavcev bivšega oddelka »Ponti e gru* v ladjedelnici Sv. Marka, ki so sedaj del genovskega podjetja CMI (Costruzioni Mec-caniche Industriali). Sporazum je bil n^enjen v sedežu tržaškega »Intersinda* in prinaša delavcem CMI znatne gmotne in normativ ne spremembe. Znatne, seveda, ako upoštevamo, da prihajajo te spremembe po že doseženih u-spehih jesenskih bojev za novo delovno pogodbo in mesecev po ratifikaciji, *a spreminjajo na boljše. Prva točka sporazuma zadeva letne nagrade. Proizvodna nagrada, ki je doslej znašala 50 tisoč lir letno so poviša na 80 tisoč lir, uvaja pa se poleg nje še enotna nagrada ki je prej ni bilo, v višini 12 tisoč lir letno. Osnovna me/aa se poviša za nadaljnjih 8 lir za uro, enako za vse, delavci na aKord, polakord in na »stalni odstotek* pa prejmejo še nov povišek za 8 %, kar znaša nadaljnjih 6 lir več za uro dela. Glede proizvodne nagrade moramo omeniti še, da velja od 1. manj letos do 30 aprila 1971. izvoljeni svetovalec Bojan Brezigar, ki je med drugim poudaril afirmacijo, ki jo je Slovenska levica dosegla. Poročilo odbora SL omenja, da je bil govor tudi o resoluciji, ki naj bi jo poslale v Rim vse politične organizacije zamejskih Slovencev, o kateri pa žal odbor Slovenske levice ni bil informiran. Vsekakor pa so se udeleženci sestanka strinjali, da je taka resolucija potrebna ter izrazili prepričanje, da bo tudi Slovenska levica lahko zavzela svoje stališče o njeni vsebini. Glede proslave 40-letnice Bazoviških žrtev, Slovenska levica izraža željo, da bi proslava bila skupna in enotna in da bi se vršila v duhu izročila padlih junakov. raj drastično zatrjeval. Njegov sodni «patma list* je napolnjen s «peoati» oziroma z obsodbami zaradi zavajanja mladoletnikov, hudih opolzkih dejanj, nedovoljene posesti orožja, vožnje brez vozniškega dovoljenja, tatvin in drugimi bolj ali manj sorodnimi prekrški, ki postajajo polagoma dolga, nepretrgana veriga, katero je težko kar čez noč pretrgati... Ciani si za svoje tatinske podvige najrajši izbere za partnerje mladoletne naivneže, ki mu hitro nasedejo... Tako mu je nasedel tudi 12-letnd Giuseppe K., na katerega je Ciani na'etel 20. junija letos na barkov-ljanski obali, ko se je kopal. Nekaj prijaznih besed, morda tudi nagradni denarni predujem in mladoletnemu Giuseppu so že žarele oči, ko mu je moški pričel lepo in napeto pripovedovati, kako bosta v poznih večernih urah nemoteno kradla po parkiranih avtomobilih (seveda, kak avtomobil si bosta kar .prisvojila'), vzgojnih zavodih, počitniških kolonijah in cerkvah. .Tatinska pogodba’ je bila sklenjena in od tistega dne dalje so razni mestni komisariati prejemali vsak dan prijave okradencev, privatnikov in raznih zavodov. Med uiuiiiiiMmiiiiiMniiiiiiiiiiiiiuiiiHiMiiiMiiiiiuiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiMiiii SREDI POLNE TURISTIČNE SEZONE Na mejnem bloku pri Pesku se promet odvija prepočasi Tako italijanski kol jugoslovanski turisti izbirajo nove 'smeri in nove kraje Sestanek SL V torek 21. t. m. so se v Šempo laju — kot je rečeno v poročilu SL — sestali odborniki in somišljeniki Slovenske levice, da podrobneje proučijo položaj, ki je nastalo po zadnjih volitvah ter razpravljajo o bodočem delovanju stranke. Poročilo o poteku volitev in po volilnih posvetovanjih je imel novo- Turistična sezona na istrski obali Je zdaj na višku, predvidevajo pa. slednjo nekaj ^ v prihodnjih tednih, zlasti pred velikim šmarnom, prišli mnogi turisti, ki se niso prijavili to rezervirali sobe. To so tako imenovani leteči turisti, ali apadalci«, med katerimi so večinama Italijani, ki precej potrošijo to Jih gostinci rade volje sprejmejo, če le imajo na razpolago kakšno sobo. Poleg Italijanov, ki nepričakovano pridejo v hotel, je zdaj večino več tudi Francozov to Švicarjev, ki se ustavijo le kakšen dan, potem pa nadaljujejo pot. proti Dalmaciji. Večina teh turistov potuje skozi. Trst, kjer pa se le redki ustavijo .Turisti iz severne Italije gredo večinoma v Istro, Opatijo to Dalmacijo, tržaški turisti, ki so nekoč zaha-Jalt predvsem v Koper, Piran in Portorož, so se zadnje čase usmerili zlasti v Poreč, Rovinj, na Ma-ld Lošinj in na Rab Tudi nedeljski izletniki so začeli preusmerjati svoja potovanja. Mnogi Tržačani so hodili v Opatijo, na Reko ta tamkajšnje kraje, zadnje čase pa jih ne zah.a.1a več toliko, ker so več kj-at pred mejnem blokom na Pes- Agenti so ju seveda takoj dohiteli in ko so odprli torbo, so našli v njej še zvrhan koš drugih predmetov, tistih namreč, ki jih nista mogla storiti v... Bošketu: radio traosisitor, denarnico, napolnjeno z lirami, dinarji, dolarji in kanadskimi dolarja, samokres znamke «Ro-ger» ter dva strašilna samokresa kal. 22, 3 bodala z 12 cm dolgim rezilom, naboje za samokres in drugo. v Pri osebni preiskavi na sedežu kvesture, so agenti našli pri Cia-niiju še cigare. yse, kar so našli v Bošketu, v torbi in osebno pri Cianu so, razen cigaret, zaplenili. Med zaslišanjem je Ciani po krajšem obotavljanju priznal svoje tatinske podvige, zanikal pa je, da bi prisilil mladoletnega Giuseppa, naj mu sledi. Pred sodnimi oblastmi se bo Ciani moral zagovarjati zaradi odtegnitve oziroma zavajanja mladoletnika, spodbujanja k zločinu, tatvin z obtežilnimi okoliščinami ter nedovoljene posesti orožja, Gusep-pa K. pa so agenti predani mla- dinskemu Vidmu. kazenskemu zavodu Pogreb kapitana Leonarda Zanonija Včeraj dopoldne je bil v Trstu pogreb pomorskega kapitana Leonarda Zanonija, ki je — kot smo že poročili — umrl v bolnišnici v Aleksandriji v Egiptu, potem ko so ga egiptovske oblasti zaprle ker je v aleksandijskem pristanišču delal fotografske posnetke. Pogreba so se udeležili poleg žene in hčerke predstavniki civilnih in vojaških oblasti kakor tudi številni pokojnikovi pri-jetelji in kolegi. Častno stražo je držal oddelek pehote »Sassari*. Krsto so med pogrebom spremljali štirje mornarji, mornariški podčastnik pa je nosil pokojnikova odlikovanja. Pokojnega Zanonija so pokopali v družinski grobnici na pokopališču pri Sv. Ani. blok na Pesku, predvsem na italijanski strani, delno pa tudi na jugoslovanski strani, ne ustreza več sedanjtm potrebam in povečanju prometa na oesti Trst - Reka. kolone avtomobilov nastajajo zlasti med turistično' sezono, posebno pa ob sobotah to jugoslovanskih praznikih, ko se iz Trsta vrača na sto to sto avtomobilov z jugoslovansko registracijo. Tudi kontrola na jugoslovanskem bloku je preveč podrobna to dolga, kar gotovo ne prispeva k turizmu. Spremembe v turističnem prometu so nastale tudi v Trstu. Vedno bolj opažamo, da se jugoslovanski turisti kupci ne ustavljajo več v V TfStU nC 1)al'u?>u' • Vladni komisar dr. Cappellini M, htariinS1*83 j 5®3 ešča, da bo zaprta od 20. julija do 16. avgusta. V umetnostni galeriji «11 Trlbbin* bo od 11. do 25. razstavljala svoj* risbe slikarka Stefania Petracco. V občinski umetnostni galeriji 1,1 Trgu Unitž bo od 18. do 26. t.fl1' razstavljal Roma Ive - Sauli. V dvoranici poslopja letovišč**1 ske ustanove v Sesljanu je od 1"' do 26. t. m. odprta razstava del du' na.jskega. slikarja Petra Bischof4 Razstavo prireja Avtonomna leto viščarska in turistična ustanova t8 devinsko-nabre&nsiko obalo v stri* lovanju z italijansko - avstrijskli" krožkom v Trstu. V občinski umetnostni galeriji 0 Trgi. Uniti dTtalia bo 27. t.m. »I1 18,30 otvoritev razstave tržaškega karja Enza Sollazzija, ki bo razst*' vil 15 svojih del. Grad Sv. Justa. Danes zvečer ^ ob 21.30 nastop poljskega državn*!1 folklornega ansambla «Mazowsze» * plesi, pesmimi, glasbo in zbori, 1* izvajalcev, 800 razkošnih kostne!0' Prodaja vstopnic pri centralni Pr°' dajalni v pasaži Protti St. 2 (tele«’'1 36372) Avtobusne zveze po predst>”' MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči in zvoki«: ob «Der Kaisertraum von Miramar« 1 nemščini; ob 22.45 «Massimilian# 1 Carlotta« v Italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj (posl*' Jališče avtobusa «6») od mlrain*r' skega parka in obratno pred vsaK1 predstavo in po njej. Nazlonale 16.00 «L’amante svedes** Ulla Jacobson, Folke Sundqulst Eden 16.30 «Marnie», Sean Conneb' Tippy Hebran. Fentce 16.00 «Adulterio aintallan*’1 Catherine Spaak, Nino Marto«®' Eastniancolor. Grattacielo 16.00 ((Divorzio alHtaHf na«. Marcello Mastroianni, Stefan1’ Sandrelli, Daniela Rocca. Prepov* dano mladini pod 16. letom Excelsior 16.00 «Non torno a «i’ stasera.« Technicolor. Prepovedan1 mladini pod 18. letom. Rilz 16.30 «Sai rosa faceva Stalin *‘5 donne?« Eastmancolor. Prepoved31'1' mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Interrabang». Hald*' Polltoff, Corrado Panl. fecHrto lor Prepovedano mladini pod *' letom. Filodrammattco — Zaprto zaradi ^ pusta. Jutri: «1 peccatl di M3t+ me Bovar.v.« Aurora 16.30 «Robin Hood rinviO*1' bile arciere«. Technicolor. Cristallo 16.30 «Serafino». Adriano C lentano. Technicolor. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.CU »Minuto per m id"* senza respiro«. Carol Whhe, P3, Burke. Technicolor. Prepovedan mladini pod 18. letom Moderno 16.30 «John and Mary». stln Hoffmann. Mia Farrovv. Te*11' nlcolor. Prepovedano mladini t° 18. letom. Impero 16.30 «Don Clccio e don Ff* nell’ anno della contestazlo11,' —.sladi Franco Franchl in Clccio Ingrass1*: » luuvu a ‘OiiUII III XI ■ £ * *■ Vlttorio Veneto 17.00 «Le amantl m Prepoved*11" Dracula«. Christopher Lee. Ros*rl Davies. Technicolor. mladini pod 14. letom. . Ideale 16.30 «11 grinta«. John WaJ',|, Kirn Darby. Technicolor. Aslra — Zaprto zaradi dopust*. Abhazia 16.30 «Istambul Expres5’ Gene Barry, Senta Berger, Saxon. Technicolor. SPD Trst organizira v dneh od ( do 16, avgusta turo v DolomU8.!! osebnimi avti. Na programu Je od* sledečih gorskih skupin: Tre Cr, dl Lavaredo, Tolane, Pordot ■ Se*JJ Catinaccio in Marmolada. Nekaj t' stih mest v avtomobilih. Plan tllj in pojasnila v Ul. Geppa 9. tel. 3'1 Prosvetno društvo France PreS*r‘5 in mladina iz Boljunca priredita dn 26 Julija enodnevni izlet v POs,j' no na Cerkniško jezero, Grad Sn* nik in v Ilirsko Bistrico. Mladina () 16 leta starosti, ki je sodelovala proslavi lOO-lelnice Čitalnice in Sagrl, gre na Izlet brezplačno. ( drugi plačajo majhno vsoto 1.50° L Odhod ob 6.30 iz Boljunca (na 0 rlci). Kolonija «SLOKAD» v Dragi pri redi za starše ln prijatelje zaključ. no prireditev v nedeljo, 26. t.m ob 17. uri. Vabljeni vsi. Včerai-danes Danes, PETEK, 24. julija KRISTINA Sonce vzide ob 5.39 In zatone ob 20.44 Dolžina dneva 15.05. — Luna vzide ob 23.25 In zatone ob 12.42. Jutri, SOBOTA, 25. julija JAKOB, Vreme včeraj: najvišja temperatura 29 stopinj, najnižja 21.2 ob 19 uri 28 stopinj, zračni tlak 1016,9 rahlo pada, veter 6 km severozahodnlk, vlaga 59 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 2 3.7 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. julija 1970 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 6. oseb. Umrli so: 85-letna I^ene Sacilotto vd. Trevi-siol, 57-letna Stetania Crevatin, 63. letni Silvestro Bresigar, 70-letni Do-menico Miani, 70-letna Anna Zego, 85-letni Massimiliano Sacchelli DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg Borsa 12, Cantau-ro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Sant’An-na Erta di S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA (od 19.30 do 8.30) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davan-zo, Ul. Beminl 4. Al Castoro, Ul. Cavana 11, Sponza. Ul. Montorsi-no 9 (Rojan). Dlt. SONJA MAŠERA bo odsotna od 25. julija <*# 24. avgusta t. t. Darovi in prispevki - V zahvalo boljunškim ženam, mu na današnji dan pred 26 M ševale — hudo ranjenemu — nje, poklanja Jože Grizančlč 50 za boljunško prosvetno društv Prešeren«. Ob isti priložnosti < tudi 5000 lir za spomenik t partizanom na Opčinah. RIIRB g BANICA Dl CREDITO Dl TRlES1"' TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • Ulica F. Filzi št Tel 38101 /33045 opravlja vse bančne posl# kupuie tuio valti'9 Včerajšnji odkupni devizni Ameriški dolar 626,^ Kanadski dolar 590(''-' Brit, šterling 1490,-'' švic. frank 145,^ Franc, frank 110,''' Belg frank 12,''’ Flol flor inf 172,'7 Nemška marka 171,5® Avsf šiling 24, Jug dinar (vel ) 46,'”' Jug dinar (mali) 47,''' PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajta n« it. 93-808 24. julija 1970 ZUPAN IN BELCI STA POSREDOVALA V RIMU POGAJANJA IA KRAJEVNE UPRAVE NA GORIŠKEM Zapletljaji in težave pri gradnji Stranke leve sredine so odobrile sporazum NA SESTANKU V GORICI krožnega železniškega predora P°sebna nadzorna komisija je prvotno zavrnila oba predložena načrta o podvozu pod D’Annun-ziovim drevoredom - Problem zadeva bodočnost kontejnerskega «terminala» na pomolu VII Pristojni organu, od predsedstva cer mirnih poletnih mesecih, je usuanove do termičnih krivo dejstvo, da bi šlo po vodi denarja za dobro milijardo lir. V primeru dokončne zavrnitve načrtov bi morali podzemsko železnico u-reditd drugače in tire premakniti (pod zemljo!) vstran. Dokler pa ni rešena ta dilema, zaradi katere sta župan Spaccini in Belci v vsakodnevnem stiku z rimskimi oblastmi, na mogoče načrtovati drugega in zaključnega dela, ureditve podzemskega predora od D’Armunzije- *au°v, o-a polmerom prečišuuvimov , do gospoaarstveniiKOv in ze-btoioKe uprave, preučujejo te dni plavanje nosilnan inirastruktur za “Vitev pristaniške m tranzitne Javnosti naoega mesta. Gre v pr-za racionalno izkoriščanje «sedmega» pomola, ki je v cementni strukturi dejansko končan, toda gol. Manjkajo mu z žerjavi, skladišča, elek- cna in druge napeljave, telefon- vega drevoreda do trga Volontari 7^ Povezave m drugo. Ob sedmem Giuliani, ob kancu drevoreda 20. P^olu bo verjetno urejen tudi no- septembra. Jasno je, da mora načrt * »terminalu za kontejnerske pre- upoštevati izbrano traso za prejšnji j?26 s tem v zvezi bo morala \ odsek in od tod nadaljevati v za-tudi krožna podzemska želez-1 črtani) smeri. j4 te tovor ^ to luko, j zornlka Tecchie bo verjetno v krat- Intentr ColauitU, ki Je ravnatelj kem rešen tudi drugi problem v i^toniške ustanove, je že sporočil, I zvezi s krožno železnico: nadvoz J1 1)0 v prvi polovici prihodnjega to viadukt v Ul. Svevo. Tecchia je 'meseca znan izid natečaja za do- naročil svojemu podrejenemu naj “®toev del za gradnjo nadvoza in I poskrbi, da se bodo dela čimprej ta tovorne vlake lz zaledja v j Po posredovanju železniškega nad- končate. Vsekakor vse kaže, da se krožni predor pod Trstom noče otresti u-sode «najdaljšega« (po času gradnje) predora na svetu. Tečaji za kandidate za občinske tajnike Z dekretom z dne 17. junija 1970 je notranje ministrstvo ustanovilo v Rimu za akademsko leto 1970-71 poseben študijski tečaj za kandidate za službo občinskega tajnika. Tečaj se bo začel v oktobru letos in se bo zaključil v juliju 1971. Kandidati, ki morajo biti italijanski državljani, ki so dopolnili 21. leto starosti in ki imajo vse druge predpisane rekvizite, morajo svoje prošnje nasloviti na notranje mi nistrstvo do 31. avgusta 1970. Vse ostale informacije daje prefektura v dopoldanskih urah. ii-. novega pomola. Pnprav- j iiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitM..*<.......... IM dl. IH iH ffr | is>[ iti« | ill« j d«1 j «°T 11 ° I pc $ rJ*' in(l s5di A udt( y H1' tii' 10& i trie 86 ■tečrti za. druge, elek-OaSf’ tolefonske, vodne in ostale Drai Ve na sam pomol, da bi pri-. Mjataa dela lahko stekla že v ® Polovici tega leta bistveno pa Je Se vedno vprašanj* krožne podzemske železnice, ki j* delno že izkopana in urejena, VESTI S KOPRSKEGA toda zataknilo se je pod D’Annun- J«vlm drevoredom. Podzemska že-bi morala steči pod sku-stanovanjskih stolpnic, ki so /p nepremičninske družbe Crisma-• B°d stolpnicami je že večji pod-^toski prostor, kjer se odcepita r°® proti postaji v Čampo Marzio ^Pristanišče. Predložena sta bila zN načrta, kako priključiti pod-^d*ko železnico na obstoječo «ka-J^^^vendar je pristojna rimska dolt, V soboto zvečer se v Kopru zaključi folklorni festival Podeljene nagrade na festivalu etnoloških filmov komisija, ki je bila ža- ba tona za nadzorstvo nad deli, o- V Kopru se je zaključil festival etnoloških filmov, ki je bil sestavni del prireditev XI. folklornega festivala. Prikazali so 19 filmov iz enajstih držav. Prireditveni odbor je sicer prejel 58 filmov, vendar so izbrali le tiste, kjer je šlo za pristne plese, šege in običaje, brez turistično propagandnih tendenc. Fe stival etnoloških filmov je v vsa- Zvrnila. To je seveda povzro- kem pogledu uspel in bo postal ^ razburjenje v tržaških gospo- tradicionalen. Vendar je odbor skic krakih, predvsem pa političnih l nil, da bo to v prihodnje samo-ker bi dokončna zavrnitev j*črtov pomenila daljšo dobo ne- bo' Mohača. Tretjo nagrado je prejel sloven ski film Zvoneta Sintiča Ti si kriv. V tem filmu je obdelana znana cerkljanska laufarija. Občinstvo pa je podelilo največ glasov (43 odst.) slovenskemu filmu Kolednik: v režiji Metoda in Milke Badjura in z glasbeno opremo Bojana Adamiča. Strokovna komisija je podelila še posebno častno diplomo filmu beograjskega režiserja Vlada Basare za pokr. upravo: pomisleki socialdemokratov Seja pokrajinskega sveta naj bi bila prve dni avgusta • Vodstva političnih strank so sporazum odobrila, razen socialdemokratov - Nocoj nadaljevanje pogajanj za goriško občino - V Triku in Gradiški položaj zelo napet Javnosti in novo odložitev roka v ^ključek deil, ki se Itak vlečejo tjjJtodogied in so že predmet žolč-to>lemik ln kritik ob vsakokrat-volitvah V Rimu Je takoj po-3*' topan Spacdnl, kateremu Je kočij na pomoč podtajnik za trgovino Belci. Oba sta r^| la posredovati pri komisiji, spremeni svoje nepopustljivo hfcgativno mnenje. Predlagala enetJ^J bi komisija sprejela vsaj Izmed dveh načrtov ln mu stojna, še bolj izpopolnjena prire j «!toke ti nit.» zaradi mojstrskega ditev, na kateri bi prikazali vs- obravnavanja narodmipisnih pristno nove stvaritve na področju etnolo-1 sti. Ia film ni pršci p poštev za škega filma, tako v naši kot v tu nagrado le zaradi klasične glasbe-jih deželah. Prihodnji festivali naj ne spremljave, ker to m bdo v ObenT svoje pripombe in zahteve. ** sedaJ priskočil na pomoč 1bcehVna,tel-i uprav* 28 javna dela tlal a’ to J« načrta ponovno po-toterta Bim z utemeljitvijo, da je jv* Pristojne komisije prestroga. ■ Je 2 zadevajo prav ureditev J* zavrnitev predloženih na-.„ i jwi7 ’ to zadevajo prav ureditev i Podu?ske!?a Prehoda pod stolpnico J'a Crism«.™ vzbudite tolikšno itll*' K turi nii'' ser«» dri jsrij' Snd», ;: a pr| Vrij o l|t' Of ®8itomanj. •■Mi Grl srnami, vzbudite tolikšno le in razburjenje v teh ši- bi bili v predsezoni, ali v posezo ni, medtem ko bi bili folklorni fe-stivali še vnaprej med glavno turistično sezono. Strokovna komisija je podelila prvo nagrado na letošnjem festivalu etnoloških filmov dvema stvaritvama, to sicer filmu Žarka Pe- šiča »Selimov svet* in filmu Pu riše Djordjeviča »Trobente Draga čeva*. Prvi film je veren zapis-to stari rodovni zadrugi na Kosmetu, medtem ko je v drugem filmu Djordjevič izredno domiselno predstavil trobentače iz srbske pokra ji ne Dragačevo. Drugo nagrado je prejel madžarski film Pust - koledarji. Avtorja sta skladu s propozicijami. Častne diilome so nadalje prejeli še Pcšičev f lm »Zaobljubljeni,* Petrovičev film «Sabori», Metoda in Milke Badjure film «Sem Ribničan Urban*, Vere Jocičeve »Najboljši mož,* češkosipv.ašju film »Svetla .je zvezdica,* indonezijski film »Karapan,* Ernesta Adamiča film »Štehvanje* in poljski film »Preostanki*. Ana Rafay in Janos Lester prikazala star ljudski običaj obhodov pustnih mask pri Srbih v oko- .."‘■■■mm,,,,,,,,,,,,...............ih....ii.>iiim»m«...m..m.. LJUDJE, KI REŠUJEJO ŽIVLJENJA V naši deželi je skoraj 23 tisoč krvodajalcev V zadnjih 10 letih so skupno dali 44.546 litrov krvi in v normalnih razmerah krijejo potrebe Sni deieli Furlarija - Julijska kra-V Je skupno 28.721 krvodajalcev. dali »I* tl ri: tiv« 08 ? desetih letih so jaltfT 44.546 litrov krvi. Krvoda-jo 'ma.i° svoja združenja, nima-ittja?a enotne organizacije. Tako kfvžv,0 ,v naš: deželi pet združenj Gori^ltocev, in sicer v Vidmu, v toftlniil in Torviscosi. V nor- kjo ^ razmerah krvodajalci kri-tru torirebe po krvi in pr' cen-iX>skrK ,^ransfuzi.to v Vidmu so že bi p. . ‘ z-a zalogo plazme, v načrti^ le ustanovitev enotnega cen to a koordinacijo in okrepitev WazmJaVnostl- ^a ohranitev krvne ab 'n ohlajevanje rdečih krv-ki 0 ®Sc (— 35 stopinj pod ničlo), b)e ohranitev krvne plaz- b ,)seveč let, nameravajo nabavi- V Kopru bo v soboto zvečer zaključek XI. folklornega festivala, ki se je začel pred štirinajstimi dnevi. Na Titovem trgu bodo ob 8.30 nastopie skupine Slobodan Princip iz Sarajeva, Bratstvo - jedinstvo iz Subotice, Mirče Acev iz Skopja in France Marolt iz Ljubljane. Po zaključku festivala bo tradicionalna foklorna noč. Sporazum leve sredine za goriško pokrajinsko upravo je in istočasno nd še dokončno sprejet. Prejšnji teden so se delegati posameznih strank domenili, da bodo do srede obravnavali osnutek sporazuma in da ga bodo odločujoči faktorji petih strank dokončno odobrili, ali zavrgli. Na sestanku, ki je bil na sedežu krščanske demokracije v sredo zvečer, naj bi posamezne delegacije povedale svoje dokončno mnenje. Krščanski demokrati in socialisti so imeli, prvi v torek, drugi pa v ponedeljek, sestanke svojih vodilnih pokrajinskih organov in so sporazum tudi odobrili. Socialdemokrati pa so sporazum v glavnih obrisih odobrili, vendar manjka še vedno dokončna beseda njihovega pokrajinskega odbora, na drugi strani pa se zdi, da hočejo nametati na krožnik sporazume v vseh drugih krajevnih upravah ter se pogovarjati tudi o drugih stvareh, ki zadevajo bodoče skupno sodelovanje med strankami leve sredine. Socialdemokrati bodo imeli sestanek svojega vodilnega organa prve dni prihodnjega tedna, seja pokrajinskega sveta pa je napovedana za prve dni avgusta. Baje so krščanski demokrati in socialisti odločeni sklicati sejo pokrajinskega sveta v vsakem slučaju. Tiskovno poročilo, ki so ga izdali po eeji delegacij petih strank, ki je bila, kot smo že povedali, v sredo zvečer, pravi, da so delegacije odobrile sporazumen osnutek programa pokrajinske uprave. Med drugim so se sporazumeli, da bo pokrajinski odbor vprašal za mnenje zastopnike petih strank, ko bo treba obravnavati važne probleme. Istočasno bodo od časa do časa sklicali na .josvetovanje na čelnike vseh političnih skupin, ki so zastopane v pokrajinskem svetu, t. j. tudi opozicijo. Sporazum so dokončno podpisale vse štiri delegacije (KD, PSI, PRI in SDZ), PSU pa si je pridržala pravico, da se izjavi po se-sianku svojega vodstva. Kakšna bo sestava pokrajinskega odbora? Za predsednika bo potrjen krščanski demokrat dr. Bruno Chifcntaroli, podpredsedniško mesto bo pripadlo socialistom. PSI je za svojega zastopnika v odboru že določila dosedanjega odbornika Mark« VValtritscha, ki bo tako zasedel mesto podpredsednika pokrajinske u-prave. Krščanski demokrati bodo še imeli dva odbornika, enega naj bi imeli socialdemokrati, krščan-skodemokratski stranki pa naj bi pripadla še dva namestnika. Pogajanja za goriško občinsko u-pravo se bodo nadaljevala nocoj. Ni lahko ugotoviti, kdaj bo sporazum dosežen, skoro gotovo ne pred velikošmarenskimi počitnica- so sporazumi še daleč. V Gradiški in Tržiču so še precej narazen, kajti tu so socialisti postavili »veto* sodelovanju s socialdemokrati. Brez socialistov KD ne more vladati, možne pa so koalicije KD -PSI. Trenutno so na vrsti dvostranski razgovori med KD in PSI na eni strani med KD in PSU na drugi. Tudi v Gradežu ni položaj jasen, v Krmdnu pa so se pogajanja že vršila, vendar do sedaj brez uspeha. V Tržiču je položaj otežkočen, ker ni moč ugotoviti kdo vodi socialdemokratsko stranko. Zaradi o-sebnih prepirov sta se pred meseci ustanovili dve ločeni mestni sekciji, obe si trenutno lastita pravico do zastopanja v javnosti, tudi tiskovna poročila prihajajo z dveh strani. Mladinski predstavniki strank obsojajo povzročitelje krize Potrebno je sodelovanje vseh mladincev za okrepitev demokracije in napredka prestolnici vplivali na sestavo u-prav na Goriškem. Ni niti izključeno, da ba se izjalovil že doseženi sporazum za goriško pokrajinsko upravo, če se bodo stvari v Rimu odvijale na težaven način, z bojkotom socialdemokratov in desničarjev v krščanski demokraciji. Uspeh traktoristov iz Števerjana V Fagagmi v Furlaniji je bilo preteklo nedeljo tekmovanje traktoristov, 'ki so se ga udeležili tudi štirje pari tekmovalcev z Goriškega. Med njimi sta tekmovala tudi Aleksander in Agata Komjanc iz Števerjana, ki sta v številni in hu-konkurenci zasedla 10. mesto. Tajništva mladinskih organizacij za Goriško pri KD, PSI, PSIUP, KPI In ACLI so imela te dni v Gorici posvet, na katerem so preučili sedanji politični položaj s posebnim ozirom na sedanjo vladno krizo. Kot Izvor krize navajajo poskus konservativnih političnih sil pri PSU, desnici v KD in gospodarski desnici, da bi zaustavili obnovitveni proces družbe, ki ima svojo gonilno silo v borbah delav-oev za resno politiko primernih reform. Taka politika Ima namen u-stavlti napredek In premakniti na desno težišče notranje politike, kar bt bilo v škodo predvsem delovnim množicam. Predstavniki omenjenih mladinskih organizacij so zavzeli odločno stališče proti takim reakcionarnim poskusom ter so navedli tudi nekaj ukrepov, ki bi bili potrebni za ustavitev takega nazadovanja in za odpravo sedanje krize. V ta namen je potrebna gospodarska politika, ki bo izvedla tiste Vsekakor Jo Irta tudi pred.ido- vati, da bodo zadnji dogodki v I zasedel 5. mesto. I organizacij , J ................................i................................."" GORIŠKI PROMETNI PROBLEMI Urediti je treba podvoz in dohodno cesto v Štandrež Dela, ki so jili začeli pred meseci na Rojcah, so dejansko prekinili - Zakaj še niso začeli z urejevanjem železniškega podvoza site politike In povečanja proizvodnje. Dalje je potrebna konkretna izvedba deželne ureditve, z demokratičnim predstavništvom v odborih in svetih. Kot tretje navajajo potrebo, da se preneha z reakcionarnim Izsiljevanjem, ki že nekaj let ovira razvoj demokracije v Italiji. Za dosego teh ciljev v miru in napredku je potrebna mobilizacija vseh mladinskih sil, na katere so s tega sestanka naslovili poseben poziv za sodelovanje. Najboljši med slovenskimi dijaki V ostalih krajih naše pokrajine Prometna nezgoda težkega tovornjaka s prikolico podjetja Mari-tan Borgato iz Padove, ki se je pred nekaj dnevi ponoči ob ?3. uri «zataknil» v podvozu pod železnico v Ul. Aquileia v Gorici, pri čemer je bilo okrog tri m lijone lir škode, čeprav na srečo brez človeških žrtev, je zopet opozoril javnost na nujnost, da se dokončno že enkrat razširi in poglobi ta podvoz, ki predstavlja ozko prometno grlo na tem važnem goriškem izhodu odnosno dohodu s furlanske strani. Ze od lanskega leta sem smo že večkrat pisal) o načrtih za poglobitev in razširitev tega podvoza, da bi tako omogočili večjo prožnost prometa in omogočili nemoten prehod tudi težkim tovornjakom, ki morajo sedaj opraviti daljšo pot skozi mesto preko ulic Diacono in Leoni do podvoza ob Soči. Obja vili Sfhb tildi načrt, ki ga je izdelala občinska uprava, katera je že pred časom poverila izvedbo tega dela goriškemu podjetju Tac-chino. To pa z delom še ni niti začelo. Pri podjetju se izgovarjajo na železniško upravo, ki zahteva, da se pred pričetkom del pod železnico zagotovi s posebnimi jeklenimi' traverzami nemoten in va spričo tega podjetje ne more z.a-četi s cestnimi deli, dokler ne bo to predhodno delo opravljeno, ki ga pa tudi še niso začeli ker takih traverz še niso dobdi. Kot znano predvideva ureditev tega prehoda razširitev podvoza tako, da bo imel štiri cestišča in ustrezno razporeditev prometa iz mesta proti Ločr» ku in štandre-žu; obenem pa bodo morali po globiti cestišča vsa.i za en me ter, da bo tako omogočen^ prehod tudi največjim tovorom težkih tovornjakov in ne bo prišlo do takih incidentov, ki smo ga omenili-' na začetku tega članka. Ker je to javno delo enako važno kot ureditev prometa pri Rdeči hiši, bi bilo nujno potrebno, da se čimprej pristopi k njegovi izvedbi in tako reši' prometni problem na teh mestnih vratih. S tem v zvezi naj omenimo tudi ureditev nadaljevanja' -ceste dalje proti Štandrežu po Mihaelovi ulici. Tudi tukaj je cestna dela prevzelo podjetje Tacchino in že pred več meseci zaprlo prehod po tej cesti za ureditev kanalizacije in razširitev cestitšča. Takrat so obljubili, da bodo z deli pohiteli in jih 6!m-prej izvedli, saj je ta cesta vedno bolj prometna po ureditvi pokrajinske ceste skozi Sovodnje do Za- graja. Obvoz po Kraški ulici pa je neprikladen zaradi ostrih in nepre glednih ovinkov na obeh koncih. Prvi obrok urejevanja Mihaelove ulice z ureditvijo kanalizacije je menda že zaključen; izgleda pa, da so ostala dela za razširitev ceste in z odstranitvijo nekaterih stavb v Štandrežu zastala in tako je del ceste od Briškota do telovadnice na Rojcah, še vedro zaprt za pru met. Ker gre tudi v tem primeru za važno prometno zvezo so-vodenjske občine in Štandrež a z Gorico bi bilo prav, da se nadaljuje z delom do dokončne ureditve in to brez nadaljnjega odlašanja. Marija Jarc, l.d razred nižje gimnazije šele nekaj let v Ameriki in v nekaterih evropskih državah. Združenja krvodajalcev in uprave bolnišnic so pred časom posredovale pri deželni upravi, ki je do sedaj finančno podprla propagando in dala prispevek za emoteko v splošni bolnišnici v Vidmu. Izdelali so tud) propagandni film »Zakaj prav jaz?*, ki ga sedaj vrtijo v vseh italijanskih kinodvoranah. Zanimivi so tudi statistični po-datkr, iz katerih je razvidno, da je v goriški, videmski in pordenon-ski pokraiini odstotek krvodajalcev v primerjavi s prebivalstvom precej višji od običajnega, k' so ga določili strokovnjaki, manjši pa je Ankda o položaju industrijskih podjetij Deželno združenje trgovinskih zbornic Furlanije - Julijske krajine pripravlja skupno z deželnim od-bolništvom za načrtovanje in z združenji kategorije, anketo, da bi dobilo podrobno sliko trenutnega položaja industrijskih podjetij v deželi in možnosti njihovega razvoja. V odgovorih na anketo bodo podjetja na našem področju lahko nakazala svoje osnovne potrebe, ki bodo služile deželni ustanovi za o-rientacijo pri pripravljanju drugega programa deželnega gospodarskega in socialnega razvoja za razdobje 1971 - 75 in zlasti za pripravo gospodarske politike, ki naj pospešuje razvoj industrijskega sektorja v raznih conah naše dežele. Pri pobiranju podatkov bodo podjetja obiskali poverjeniki krajevne trgovinske zbornice, ki bodo imeli s seboj pismo, s katerim se bodo predstavi1’. Zbrani podatki bodo strogo tajni. Združenje trgovinskih zbornic naproša podjetja, naj spričo važnosti ren prehod tudi najtežjih vlakov; ...................n................................. 52 LET PO ZAKLJUČKU VOJNE Prekop avstrijskih vojakov na kraških pokopališčih Gre za okrog 2000 vojakov, ki počivajo na petih vojaških pokopališčih v doberdobski občini Goran Rustja, 1. b razred nižje narije VHik obisk na plesni zabavi v Rupi Sinoči se je zaključila petdnevna plesna prireditev v Rupi, ki so jo organizirati tamkajšnji fantje ter je bila deležna velikega obiska doma činov pa tudi mladine in starejših iz Gorice in drugih tudi oddaljenejših krajev. V sredo so med plesom izvolili miss »kratko krilo* ter izbrali domačinko Karmen Rusjan iz Rupe. Sinoči pa so pred zaključkom izvolili še miss celotne prireditve ter bomo njeno ime objavili prihodnjič. Velika je bila tudi udeležba pri tekmovanju v briškoli v nedeljo popoldne. saj so bile nagrade kar privlačne. Prvo nagrado sta si priborila bratranca Petejan iz Sovodenj ter si razdelila nagrado 60 tisoč lir v gotovini. Drugo nagrado, lepo gnjat, pa si je priboril neki par iz Furlanije. Prejšnji teden, je neko podjetje iz Brescie, začelo pod nadzorstvom vojaških oblasti razkopavati avstro-ogrska pokopališča iz prve svetovne vojne na območju doberdobske občine. Gre za okrog 2.000 vojakov, Id so pokopani na petih pokopali^ čih v Doberdobu, Jamljah, Palkišču, MJkulih in Bonetlh. Pred nekaj leti, so že izkopali na vojaškem pokopališču pri Vižintinih več sto vojakov. S temi deli, se bo tudi zaključila Odiseja zadnjih 60.000 vojakov avstroogrskega cesarstva, ki so padli na italijanski fronti od morja do tirolskih dolin. Po prvih podat- UUmGlll jtiV/IVvV IIJUlM. pu r C * , , v 1 V«* OlUIlUttA \AVUU1, a V/ Jpt Vili p-* odstotek glede notrebe po plazrpi pobude nudijo vso pomoč za popom i naj w ^ za^jj kom- v primerjavi s številom bolnikov. ’ uspeh ankete. I tinBent voiašldh okost.ll ki Uh bo- Orietta Berti nadaljuje z uspehom svoj sobotni televizijski show. Na «Rad|oeorrlere TV. Sohi*: obširna in dokumentirana poročila o vseh televizijskih in radijsk.h oddajah tangent vojaških okostij, ki jih bodo z itali janskega oeemlja odpeljali na Dunaj. Prvo pokopališče, tal so ga začeli odpirati, stoji v Jovaneževi Dragi pri Doberdobu. Prvotno so izvedene! menili, da je tu zakopanih približno 200 vojakov; vsaj tako so računali iz cementnih nagrobnikov, pa so pri odpiranju našli tudi do 6 trupel v enem grobu ln sklepajo, da je samo v Dragi zakopanih kakih 600 vojakov. Čeprav Je od takrat minilo že 54 let, prihajajo na dan še dobro ohranjena človeška okostja, žalostno Je videti osebne predmete nesrečnih fantov, ki Jdh delavci zbirajo pri vsakem grobu. Do sedaj, so našli pri vsakem vojaku po nekaj kron, pri nekaterih pa še Jedilni pribor, glavnik, žepno uro, bajonet nalivno pero s katerim je morda še isti dan pdsal družini da Je živ in zdrav in da se bo kmalu vrnil domov.. Pri odpiranju teh grobov, Je še vidna tragedija vojnih grozot, Id so po 50 letih še vedno opomin človeštvu Prt vsakem odprtem grobu, raztegnejo vojaško platno (tela mime-tica), na katero položijo kosti vsakega vojaka posebej. Potem Jih zapečatijo v najlonsko vrečo, na katero nalepijo listek z zaporedno številko im napisom «ignoto» (neznan). Od tu jih odpeljejo v posebno zbi-i rališče, ki bo sprejelo okostja z vseh petih pokopališč doberdobske občine, od tam pa na skupno zbirališče,’ od koder bodo končno preneseni na Dunaj. Komaj pred dobrim mesecem, so to vojaško pokopališče obiskali bojevniki lz Grad-oa v Avstriji, kateri so se svojim sobojevnikom hoteli oddolžiti s tem, da so položili venec na sredino z nemškim napisom. Prvotno, Je bila na vsakem cementnem nagrobniku pritrjena tablica z imenom im podatki vsakega vojaka, ki sta jo pozneje dež im sonce razjedli, talko, da bodo sedaj vsi vojaki označeni kot neznani. Le na dveh grobovih stojita plošči Iz kamna, na katerih Je še dobro o-hramjen napis. Verjetno so tu zakopali častnike, ker so jim sklesali posebne kamnite nagrobnike. Napds je verjetno v poljščini ln označuje umrlega vojaka takole: ZDE V PANU ODPOCIVA FR. HERMAN UOETNI PODDUST. 6/32 C. K. DOM. PES. PLUK PADL 9 KVET. R. 1916 na drugem pa: STABSVELDW C.K.L.J.P. ST. MATUSZKO 7/32 POLEGL DNIA 11/5 R. 1916 Jo Sohnediberg Nekateri od teh vojakov niti v grobu niso imeli mini. Spomladi leta 1944, ko so zavezniki bombardirali todjedetaico v Tržiču, je bilo neko angleško letalo zadeto od nemške protiletalske strojnice. Letalo Je bilo prisiljeno odvreči vse bombe ; dve sta padli prav na to vojaško pokopališče in razmetali daleč naokrog kosti nesrečnih av-stroogrskdh vojakov. Letalo je potem padlo tik za šolo v Dolu. Sedaj po 54 letih, bodo tl vojaki za vedno zapustili doberdobsko planoto. Prišli so na fronto, sinovi raznih slovanskih narodov in Germanov, da bi se borili za tule koristi. Streljali so na nasprotnika in se Ščitili pred njihovimi napadi. Umi- rali so na obeh straneh. Kraška prst je pila kri nedolžnih. Do sedaj jim je ta zemlja nudila počitek; za njimi bodo ostali le sledovi nezaželene vojne In krvnega davka, ki so ga morale plačati nedolžne žrtve. J(anko) Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 1. In 2. avgusta turo na vrh gore Semio v Kamijd, 15. In 16. avgusta pa bo družinski avtobusni izlet v Logarsko dolino na Štajerskem. Vpisovanja in vsa druga pojasnite na sedežu SPD v Ul. Malta 2/1 v Jutranjih uradnih urah. * • • Prosvetno društvo »Briški grič* » števerjanu priredi na veliki šmaren, 15. avgusta, enodnevni izlet z avtobusom na Veliko planino in v Kamniško Bistrico. Vpisujejo Cve-tana Komjanc, Ivana Hlede, Sonja Terpin in Bruno Gravnar. Pri zgoraj imenovanih dobijo zainteresirani podrobnejša pojasnila. Uspešna akcija za gradnjo bolnišnice v Šempetru V krajih severne Primorske vneto zbirajo denarna sredstva za dograditev šempetrske bolnišnioe. Prebivalci posameznih občin In delavci v podjetjih so sprejeli sklepe za odvajanje dela svojega zaslužka v sklad za gradnjo bolnišnice. Denar so pričeli zbirati že v letu 1965, vendar so ga pričeli bolj na črtno in v Mrši obliki zbirati lani in letos. Lani so delovne organizacije prispevale 51000 novih dinarjev, družbeno politične organizacije pa 20.600 novih dinarjev, letos pa je akcija šla v širino. Letos so nabrali že 162.464 novih dinarjev Doslej so za bolnišnico zbrali 1.553.533,96 novih dinarjev (155 milijonov starih dinarjev). V nekaj letih bodo s samostojnimi prispevki (po naše bi temu rekli začasni dodatni davek) in s prostovoljnimi prispevki nabrali vsoto, ki je potrebna za dokončno zgraditev ln opremo bolnišnice. Severna Primorska bo tako imela čez nekaj let moderno In prepotrebno zdravstveno ustanovo. Izkopavanje starih avstrijskih grobišč Eleonora Culot, 1. d razred nižje gimnazije Razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo, 5. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnite in prijave pri upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. VERDI 17.00—22.00: «11 trapdantoz, C. Gluffre in G. Granata; italijanski film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—21.00: «Tempo di violama«, R. Hossein ln V. Lisi; Italijanski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30-19.50-22.00: «11 grinta«, J. Wayne in K. Dar-bi; ameriški kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA 17.30—21.30: «Les Bl- ches-> (Le cerbiatte), J. L. Trin-tignan in J. Sassard; francoski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE Zaprto. Tržič AZZURKO 18.00-22,00: «La caduta degli dei», K. Bogarde in I. Dul-lin Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR 17.30: «L'arte dd ar-rangiarsi«. A. Sordt PRINCIPE 18.00—22.00 «La gatts glapponese«, kinemaskopski riten v barvah. Nova Gorica SOČA «Kllčl M za umor«, ameriški barvni rilm ob 18.15 m 20.15. SVOBODA «Mladi volkovi«, francosko - italijanski barvni film ob 18.30 ln 20.30 DESKLE «Surove strasti«, ameriški barvni film ob 20.30. PRVACINA aHladnokrvniki«, ame-. rišld film ob 20.30. RENČE «Ho», francoski barvni film ob 20.30. KANAL «Noč vlomilcev«, angleški barvni film ob 20.30. ŠEMPAS «Po sledeh velike karavane«, ameriški barvni film ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan to ponoči dežurna lekarna D ’ UDINE, Trg S. Framcesco 5 — tel.. 21-24. V TR2ICU V Tržiču Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna kALLA SALTT-te», dr. Fabris, Ul. Cosulich 117, tel. 72280. Dan, ki ml bo ostal v spominu do smrti Kako je bil pred 26 leti na Kolonkovcu ranjen J. Grizančič in kako so ga aktivisti s Kolonkovca in Boljunca reševali - Dolga pot skozi vrsto bolnišnic - Med tem se je zvrstilo deset operacij Ko so boljunške žene praznovale letošnji mednarodni praznik žena, 8. marec, so se v spominskem govoru spomnile tudi. kako so sprejele ranjenega partizanskega borca in aktivista tov. Jožeta Grizančiča s Kolonkovca. kako so ga negovale do prihoda partizanskega zdravnika dr. Miklavža in kako so poskrbele za ranjencev prevoz v najbližjo partizansko bolnišnico. Ko sem v Primorskem dnevniku 13. marca letos bral pripovedovanje Slaive Slavec o tem dogodku, so se mi povrnili v spomin nešteti primeri skrajne požrtvovalnosti in predanosti naših najboljših ljudi, zlasti naših zavednih žena, v času narodnoosvobodilnega boja. Koliko življenj partizanskih borcev so rešile s svojo nesebičnostjo, koliko zgledov nedopovedljivega junaštva so dale, koliko žrtev so doprinesle za našo svobodo. Ko danes govorimo o tem, se zdi to mogoče kot retorika in verjamem, da je današnji mladini tudi težko razumeti takratni čas. Razume g?a lahko samo, kdor ga je doživljal tako globoko in zavestno, kot ga je doživljal naš takratni človek. V času partizanstva sem imel priložnost obiskatj več partizanskih bolnišnic na Primorskem in še več v Kočevskem Rogu, prisostvoval sem tudi prevažanju ranjenih borcev do prvih pokretnih in stalnih bolnišnic in zato dobro vem koliko trpljenja so morali Josip Grizančič kot partizan prestati, vem pa tudi, kako so svoje trpljenje znali prenašati prav zato, ker so okrog sebe čutili skrb za svoja življenja ljubezen tistih, ki so imeli opravka z njimi od brigadnih bolničark do voznikov in nosačev, od skrbnih mater po naših partizanskih domovih do zdravnikov v skritih partizanskih bolnišnicah. Skrb za ranjence je bila gotovo ena najlepših značilnosti našega osvobodilnega boja, ena tistih odlik, ki je našemu boju vtisnila pečat najčistejšega humanizma. Moram priznati, da so me že kot partizanskega novinarja u-sode partizanskih ranjencev moč; no pritegovale, saj so se za njimi po navadi skrivala junaška dejanja. Zato me je zanimala tudi usoda tovariša Grizančiča, toliko bolj, ker sem iz nekega dokumenta v arhivu Zveze vojnih invalidov razbral, da poteka prav v teh dneh, točneje v noči med 23. in 24. julijem, 26 let od tiste dramatične noči, ko mu je pred domačijo na Kolonkovcu svinčenka Colottijevih fašističnih agentov prebila nogo. * * * Ko sva na vrtu njegove hišice na Opčinah, sredi košato cvetočih grmov hortenzij in polnih latnikov, načela razgovor o noči pred 26 leti, je tovariš Grizančič stegnil predse invalidno nogo in se s široko kretnjo roke pogladil po zagorelem temenu in po kodrastih laseh, kot da bi si hotel priklicati v spomin kakšno podrobnost, ki se mu je za hip izmuznila iz štrene celotne zgodbe: »Želiš, da bi govorila o dnevu, ki mi bo ostal v spominu do smrti... Se ti zdi potrebno? Saj je to vendar moja osebna zgodba, kot toliko drugih osebnih zgodb...* »Je tvoja zgodba in je zgodba za vse nas...» # * * Tovariš Grizančič se je ob kapitulaciji Italije, kot toliko drugih odpravil v partizane. Vstopal je v tržaški bataljon, kateremu je bil za komandanta Darko Maru-šič-Rlaž in za komisarja Kolarič iz Milj. Po veliki jesenski ofenzivi 1943, v kateri je bataljon izgubil precej svojih mož, se je tov. Grizančič z ilegalnim ime-nov Zorko vrnil na svoj dom na Kolonkovcu in se po nalogu OF ponovno vključil v ilegalno delo kot obveščevalec in vojaški referent. Pravim ponovno, saj je bil tov. Grizančič aktivist OF že nekako od maja 1942, ko je preko Francke Fabris-Stane prejemal partizansko literaturo in skrbel za njeno razpečavanje, istočasno pa opravljal obveščevalne naloge. Ob kapituaciji in po pobegu italijanskih vojakov je skupno z drugimi aktivisti pomagal spravljati iz vojašnice nedaleč od doma orožje v bližnji potok. S tem o-rož'em so potem oborožili cel tržaški bataljon, ki so ga formirali na Artvižah v Brkinih. Z njegovim povratkom iz Brkinov je Grizančičeva domačija spet zaživela. Sret .je postala shajališče-javka aktivistov, borcev in obveščevalcev. V rrej so se na tvojih poteh in sestankih skrivaj Grizančičeva domačija na Kolonkovcu, kjer je bil Grizančič pred 26 leti ranjen. Krajša puščica kaže jamo, v katero je Grizančič skočil, daljša pa hišo soseda, ki mu jc prvi pomagal. shajali Franc Segulin-Boro, Franc Štoka, Iivan Fabris-Just in njegova žena Francka-Fani, sekretar celice Pepi Franza, Vaierija Koc-jamčič-špela, Marija Suša-Zvezda, Rezi Tomšič-Alenka, Sada Sancin, Morana, Lado Ferluga-Cvek, Sergij Pečar in še nekateri. Včasih so se sestajali tudi na stanovanju pokojnega Fabrisa, ki je bil ekonom in se je pri njem zbiralo vse od obleke, hrane do orožja in denarja, namenjenega partizanom, še prej pa tudi na kmetiji italijanskega priseljenca iz Kalabrije Grecoa Meni,ga, ki je zvesto sodeloval. Čeprav je vse to delovanje prekrivala konspiracija, je Colottije-vim policijskim psom le moralo priti nekaj na ušesa, da so začeli vohljati okrog Grižančičeve domačije in za ljudmi, ki so se jim zdeli sumljivi. «še danes md ni jasno — pripoveduje tov. Grizančič — kako so mogli zvedeti, da smo kak dan prej dobili k nam dve vreči polni partizanskega tiska iz tiskarne »Primorje*, ki je delovala pri Domki. To jih je verjetno napotilo, da so se pripeljali ponoči s kamionom na zgornjo cesto — koliko jdlh je balo vseh, ne vem — in se podali najprej po FVanzo, ki pa jim je pravočasno ušel. Nato so odšli k mojemu bratu Viktorju in ga prijeli, skupno z njegovo ženo. Zahtevah so, da jih spremita do naše_ hiše, kjer sem stanoval z materjo. Medtem ko so drugi ostali pri kamionu, sta v našo hišo stopila dva agenta. Eden je bil oborožen z brzostrelko, drugi s pištolo. Vrata so bala odprta in vdrla sta v sobo, v kateri sem spal. Z močno žepno svetilko sta md svetila v obraz, istočasno pa pogledala pod blazino, če nimam morda skrito pištolo. Potem sem se moral obleči in iti z njima v kuhinjo. Pošteno sem se tresel, saj smo vsi dobro vedeli, kaj pomeni pasti v roke tem zverinam v človeški podobi. Začeli so siliti vame z raznimi vprašanji, sprva vabljivo, ko pa so spoznali, da od mene ne bodo zvedeli ničesar, vedno bolj osorno, dokler me niso začeli pretepati in toliko, da nisem padel v nezavest. Končino so nama z bratom ukazali, da morava z njimi. Seveda se jim je mudilo, kajti ravno preveč pogumni niso bili in bali so se, da so kje v bližnjih goščah, ki jih je takrat bilo okrog našega doma še precej, skrivajo partizani . Prehodili smo mogoče kakih 15 do 20 metrov, kjer je stala stara debela murva. Prvi je hodil moj brat Viktor, za njim cotottojevec s pištolo, potem jaz in nazadnje drugi colottijevec z brzostrelko. Pri murvi sem se v hipu odločil: zdaj ali morda nikoli več. Bliskovito in kar sem imel moča sem se izza murve pognal čez zidek in skočil v globoko luknjo, ki So jo kak mesec prej izkopale bombe zavezniških letal, kd to trtertJla na bližnji železniški . .viadukt, .i_UM Colottijevca je moj nenaden beg zmedel, toda le za trenutek. Takoj nato sta začela streljati na stepo za menoj v temo in me zadela v nogo. Začutil sem skelečo bolečino, ki se je pri padcu na dno jame še povečala. Iz rane je curljala kri in se odtekala po PETEK, 24. JULIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.10, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Izlet ob koncu tedna; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester; 17.20 Glasbeni mojstri; 17.35 Okno v svet; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.50 Casellove skladbe; 18.45 Orkester Canfora; 19.10 Epigram, odraz časa; 19.20 Melodije; 19.45 Beri, beri, rožmarin zeleni; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.5C Jazz; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14 45 Tretja stran; 15.40 Radijska priredba. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.05 Orkester Love; 10.00 Juke box; 10.30 Parada plošč; 10.45 Uspeli motivi; 11.00 Celeotanov klan; 11.30 Glasbeni sprehod; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Lahka glasba; 14.30 Glasbeni album; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 16.30 Tops-pops; 17.20 Dva mladinska zbora; 17.45 Kulturna panorama; 18.30 Pevec sledi pevcu; 19.00 Simf. koncert; 20.00 Poje Barbra Streisand; 20.30 Prenos RL; 23.10 Pisana glasba; 23.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.25 Verdijev «Rigo-letto*; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Poje Rosanna Fratello; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Poletni program za mladino; 18.45 Izbrane pesmi; 19.05 S pesmijo na počitnice; 21.15 Koncert. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Tenorist Doro Antonioli; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Plošče za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Hit parade; 14.00 n 16.50 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 Z neapeljskega festivala; 17.35 Glasbeni aperitiv; 20.10 Škržat; 21.15 Knjižne novosti; 21.30 Folklora v salonu; 22.43 Fantastični Berlioz; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Glasbi, in podoba; 11.20 Prokofjev, Koncert štev. 3; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Klavirske skladbe; 14.00 Baritonista M. Ancona in P. Cappuccilli; 14.30 Portret avtorja; Fortner; 15.15 Stra-delilov oratorij; 17.10 Mozartov kvartet K 421; 18.15 Lahka glasba: 19.15 Koncert; 20.20 Dvojna oddaja; 21.30 Operetna glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Baletne skladbe; 10.10 Debussy-jeva rapsodija; 11.50 Na sporedu je Couperin; 15.30 Simf. glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Operna matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Italijanske narodne pesmi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Odlomek iz opere Car-men; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez polja in potoke; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Valčki in uverture; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 L. van Beethoven: Sonata za klavir; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Koncert po željah poslušalcev; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.15 Ansambel Lojzeta Slaka; 21.00 Zbor »Kolo* iz Šibenika; 21.30 «Top-pops»; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 ^ ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za najmlajše; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV ted nik; 22.00 TV film: Pešca a Wil ler Spring; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Igre ne po znajo meja; 22.30 Boomerang. JUG TELEVIZIJA 21.00, 24.00 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Sebastijan in odrasli; 20.00 Obiščite z nami Sarajevo; 20.35 H. Škofič: Trije čuvaji; 21.35 Rekvijem za boksarja — amer. film; 23.20 Znani obrazi Anthony Quinn. hlačnici in po zemlji. Ko je čez čas streljanje ponehalo, sem za trenutek pomislil: dečko rešen si. V resnici sta se agenta, katerima je med streljanjem zbežal tudi brait Viktor, vrnila k ostalim h kamioaiu na cesti in iz strahu pred partizani so jo vsi skupaj popihali...* Tov. Grizančič pripoveduje mirno, si od časa do časa pogleduje in boža ranjeno nogo, kot da bi se hotel točneje spomniti tistih groznih trenutkov v jami, ko mu je prestreljena in odlomljena noga visela samo na koži im kitah, kri pa se je odtekala, odtekala. V takih trenutkih, ko človek čuti, da gre za življenje, je njegova želja po ohranitvi še večja in njegova dejanja postanejo v treou ku logična, premišljena. To-v. Jože si je Strgal srajco in si nogo močno prevezal, dia bi zaustavil krvavitev. Potem je zbral poslednje moči in se kljub bolečinam dirsaje po zadnjici pridrsa! do najbližje spodnje kmetije, iz katere je priklical gospodarja, ta sestro, sestra pa eno od sester Marsič' (po domače «pri Pečkah*). Potem so obvestili še druge tovariše, zopet druge pa je medtem zbral tudi brat Viktor, ki se je srečno izognil strelom in sam začel mrzlično iskati s klicanjem Jožeta. 1 ' »Zaradi ■ večje Vannosti me je kmet na rami pfltertr^pfSNfcel n goščavo ob potoku, ki teče pod kmetijo, drugi pa so stopili po «či-vere*, to je takšna nosilnica za gnoj, da M me na njej prenesli bolj na varno in predvsem do prve hitre pomoči. In ko so me tako v temi nosili, med nosači je bil tudi Josip Orel, ki mi je tešil strašno žejo z vodo in kisom v njej, iz potoka proti Domju, sta nam prišla naproti tovariša Pepi Šturman-Slavko, Iti je imel s seboj za vsak primer bombo in Mario Zonta Kovač s pištolo. Skupno z bratom sta me nosila do Domja, kjer sta se pridružila še dva druga tovariša in vsa peterica me je potem s pospešenim korakom, ker se je medtem že začelo svitati, prenesla do Boljunca v hišo številka 13». V tej hiši je stanovala pogumna in zavedna žena padlega borca Marija Zobec por. Novel. Brez vsakega pomišljanja je — kot ve povedati Slava Slaivec — ranjenega Grizančiča sprejela in ga položila v svojo posteljo, ki je bila v trenutku krvava. Ranjenec se je medtem zaradi izgube krvi in bolečin onesvestil. Marija je hitro sklicala zaupne žene, ker je sama morala v službo v mesto, in jim prepustila svoj dom. Kmalu je bil o dogodku obveščen ves krajevni aktiv OF, saj ni šlo samo za ranjenčevo življenje, temveč, tudi za varnost cele vasi, ker so coločtijevci in Nemci medtem že začeli mrzlično iskati ubežnika. I Takoj je bila organizirana dorna- i ča straža in razmeščena po vseh strateških točkah. Prva skrb je bila, kje dobiti par tizanskega zdravnika dr. Miklavža. Našli so ga in z njim tudi dr. Inka šele po 12 urah nekje v Istri, medtem pa so domači skušali ra njencu lajšati bolečine, kakor so pač vedeli in znali. Močili so mu obraz z mrzlimi oblogami in mu tešili žejo z vodo in kisom in da ne bi preveč trpel, so mu v pomanjkanju vsakih pomirjevalnih sredstev dajali piti žganje, da bi ga omamilo. Največ opravka^ o-krog ranjenca si je dala bolničarka Ančka Kocjanova, Avgusta Starc, roj. Kocijančič.^ pa je ranjencu pripravila močno kokošjo juho. Ko sta končno prišla dr. Miklavž in dr. Inko sta po prvem pregledu hotela ranjencu odrezati nogo. Sam tov. Grizančič se tega ne spominja več, ker je spet padel v nezavest, toda Slava Slavčeva piše v svojih spominih, kako so vsi v sobi zadrževali dih in kako je botra Ančka v nemi pripravljenosti čakala na končno zdravnikovo odločitev, saj je bilo očitno, da je tudi dr. Miklavž takrat bil v sebi razdvojen. Toda odločitev je morala pasti in je padla. Dr. Miklavž je zaprl oči, kot da bi se hotel odpočiti od uničujočega presojanja, in odvrgel nož, vsem pa je odleglo: vsaj za sedaj je bila ranjenčeva noga rešena. Potem so sledila mrzlična navo- JOŽE KOREN I I (Nadaljevanje na S. strani) 24. julija 1970 _ __________ _ velika razprodaja NEKAJ IZREDNEGA nadaljnje znižanje cen kolekcijam za leto 1970 Za MOŠKEGA obleke iz čiste volne po 13.900 lir, jopiči iz čiste volne po 6.500 lir in modne hlače po 3.900 lir. Poletne obleke iz volne in bombaževine stanejo le 13.900 lir. Za ŽENSKO poletne obleke po 2.500 lir, poletni kostimi po 3.500 lir. Krila in hlače po 1.900 lir. Za OTROKE posebne cene Boom Convenienza: lir 900 in 1.500 lir. TRGOVINE drop Tr*t - Ul. Dante, 12 £ Gorica- Korzo Italia, 82 £ Pordenon - Viale Cossetti, 14 £ Videm - via Vittorio Venelo, 6. IZ UMETNOSTNIH GALEBU S. Petracco v Tribbiu HOROSKOP Galerija Tribbio zaključuje tretje leto razstavne dejavnosti z dokaj nenavadno razstavo. Velike pole ovojnega papirja z gosto izrisanimi prepleti črnin podajajo nekakšne ogromne glave, vrče in žare eksotičnega videza. Katalog trdi, da so to «medijske risbe» osemdesetletne Stefanie Petracco. Pričela pa je s takim risanjem pred tridesetimi leti, kot hišnica v dolgih večerih, ko ji je pri tem roka s svinčnikom kar sama begala po papirju brez zavestne zelje po likovnem izražanju. Ob njenih delih se naša domišljija nehote obrača k risbam Ja kija-Hrovata. Tako so jim sorodna. Dozdevno so ta poprsja staro-žitnih vojščakov in duhovnov in njih obrednih posod, iz katerih poganjajo čudni izrastki, kot popkovina, ki jih povezuje z neznanim svetom preteklosti. So pa vsi ti obrazi in mrtvaške žare prekriti z izredno prefinjenimi drobnimi prepleti neznane ornamentike. ki spominja na tisto iz Polinezije in predzgodovinske Mehike. Pri tem pa ne manjka niti malih glav v profilu in s prečudnim kincem Govoriti o tej umetnosti stare gospe je tvegano. Vendar danes, ko se lahko vsak svobodno umetniško izraža, so te risbe zelo zanimive in tudi kakovostno boljše od sličnih risb marsikaterih priznanih umetnikov. Prav zato jih je pred tem že jmkazala v mali dvorani tudi galerija L antena. MILKO BAMBIČ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Delo, ki ga sedaj opravljate, terja več sil, kot jih zmorete. Ne bodite vsiljivi, ker to odbija. BIK (od 21.4. do 20.5.) V splošnem se bo vse dobro končalo, toda včasih ste preveč površni Ne vsiljujte svojih teorij. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne kdo skuša vaš položaj omajati. Prijetno srečanje, ki bi se znalo spremeniti v kaj več. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zakaj bi ne upoštevali tujih idej, ko veste, da so dobre. Isto velja tudi za koga v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Razmere so kot nalašč, da uveljavite svoje zamisli. Pismo ali vest od ljubljene osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obveznosti, ki ste jih prevzeli, zahtevajo celega moža. Preveč se zapirate vase in v preozko družbo. TEHTNICA (od 239. do Več diplomacije, da ne zrušite "j kar ste zgradili. Privoščite sl kaj počitka. ja 20 km: E Vladimir Golubničkil (SZ) 1 h 28'34”4 E Nikolaj Smaga (SZ) 1.28’34”4 . Nave Romamsky (ZDA) 1.29’59”0 • T°m Dooley (ZDA) 1.29’31”0 Met kopja ženske: Valentina Evert (SZ) 53.30 m 3' Barbara Freidrich (ZDA) 49.10 m vera Savtnkova (SZ) 48.34 m ■ Sherry Calvert (ZDA) 45.06 m j deseteroboj — 100 m: “eft Bennett (ZDA) 3 Vladimir Serbatik (SZ) 4‘ J°hn VVarkinlom (ZDA) ' Nikolaj Avilov (SZ) 1 *00° m: 2' Brank Shorter (ZDA) 3' Nen Moore (ZDA) 4 Eeonid Mikitemko (SZ) • "‘kolaj Svlridov (SZ) j Mjina deseteroboj: j' Vladimir Serbatik (SZ) j' Nikolaj Avilov (SZ) 4' Jeft Bennet (ZDA) ■ John Warkinlon (ZDA) 1 ,'M) m moški: j valerl Borzov (SZ) 3' "m Vaughan (ZDA) \ .^rv Crockett (ZDA) 11”2 11”2 Štirinajstletna Mirjana Jauševec up jugoslovanskega ženskega tenisa Deklica je letos osvojila vse jugoslovanske ženske naslove državnih prvakinj in tudi evropski kriterij ATLETIKA Nikolaj Volkov predvideva Čez deset let 97 na 100 m Pred kratkim so novinarji s celega sveta izbrali najboljše atlete 60. let. Med drugimi so zbrali Valerija Brumela, svetovnega rekorderja v skoku v višino, štirikratnega olimpijskega zmagovalca v metu diska Američana Ala Oerterja, dvakratnega zmagovalca olimpijskega maratonskega teka Etiopca Abebe-ja Bikilo, svetovnega rekorderja na dolge proge Avstralca Ronalda Clar-keja in svetovnega rekorderja ter olimpijskega zmagovalca v skoku v daljino Boba Beamona. V Sovjetski zvezi menijo, da bomo lahko predvidevali bedoče svetovne rekorde z natančno znanstveno analizo. Spomnimo se da je Nikolaj Vclkov predvidel rekorde šestdesetih let po matematični jx>ti in da je imel popolnoma prav. 1960. leta je predvidel, da bodo v prihodnjih desetih letih iznašali rekordi na 100 m 9”9, na 200 m 13”3, na 5.000 metrov pa 13’16”6. Njegova predvidevanja so se v celoti uresničila. Nikolaj Volkov je sedaj v strokovnem listu »Ljegkaja Atletika* objavil svoje napovedi za sedemdeseta leta. Objavljamo jih v nasled nji tablici. 1980 104) m: 9”7 200 m: 19”5 400 m: 43’0 800 m: 1’40”2 1500 m: 3’26”1 5000 m: 12’56”0 10.000 m: 26’51”0 Jugoslovanski teniški igralec Želj-1 Mirna seveda ni poznala le tenisa,. nje tudi dve leti starejšimi) 11 ”3 ko Franulovič je letos s svojimi1 čeprav je trenirala vsak dan vsaj [ ropejkami. H”5 storitvami med najbolj uspešnimi dve uri, ampak je svoje glavne ! jugoslovanskimi športniki. Vendar sile posvetila šoli. Kot učenka je 28’22”2 , ^ Veljko ni «samotni volk» jugo- bila vseskozi odličnjakinja, in le- 28’50’’2 J slovanskega tenisa. Ta šport ima v tos se je prvič zgodilo, da je i- mela (po izredno intenzivni tekmo- 1 sosednji republiki dolgo in slavno M J tradicijo. Piliča in Jovanoviča, ki j sta prestopila med profesionalce, m pozna tudi mlajša generacija lju-I L ™ biteljev tenisa. Starejša pa prav -o, gotovo še ni pozabila Palade, Pun-čeca, Kukuljeviča, ki so v letih pred drugo svetovno vojno dosegali res izredne uspehe, saj so sodili - v sam svetovni kakovostni 10”4 10”R 10”fl- Al®ksander Komeliuk (SZ) 10'*T* *>rh»teg* športa. 1 ,i° MPreke: j ^Jarcus Walker (ZDA) 3' Hill (ZDA) 4 J'otor Balikin (SZ) Podtergea (SZ) 1 j”* m ženske: j' £** Davis (ZDA) 3 «ade:>a Bcsfamilnaja (S! 4. £a«na Bu kari na (SZ) 5 £lUdtnila Golomazova (SZ) 12”0 13”8 14”1 14”5 14”6 11 ”7 11 ”9 12”0 Eaathy Smallwood (ZDA) L V m ženske: 2. Popkova (SZ) 3. v,Hammond (ZDA) 4. J.lcanorova Haissa (SZ) , *vls Scott (ZDA) 1. J®0« m ženske: 2. Bravina (SZ) 3 Ta VTria Gtdmotova (SZB) 4’20’ 4. Sa?lara PangueJova (SZ) 4"W6 5 Pra nova Larissa (SZ B) 4’22”2 6 n arinV Larrieu (ZDA) 4’24”5 vis- Prown (ZDA) 1. *.'n® ženske: i, atiti 12”2 54”1 54 ”8 55”2 55”3 4’16”8 4’41"4 , 'T<7"na lazareva (SZ) 3. )w a,r!p GerUv (SZ) 4 g** Simpson (ZDA) 5. ,al,y Plihal (ZDA) 1,80 m 1,76 m 1,60 m 1,60 m Gničk>mna (SZ B) 1,56 m 1’45”8 1’46”0 1. jj 8n° merilo: 5 Aržanov (SZ) 3' MiS* PlachV (Ceh.) ............. 4 lva Wlenaenried (ZDA) 1'46”4 5 Sep Ivan°v (SZ B) 1'47”8 8 Ken^1 Kru('s:? 4SZ) 1’48”4 štaf SveTlsr,n (ZDAl 1’55"2 L 1:1 tvioo m moški: 2. g»A M"1 3. 39-2 Zb 40»! Pri tem je zanimivo, da nismo imeli Slovenci nikoli vidnejšega teniškega predstavnika. Kar se tiče deklet pa prav tako v Jugoslaviji ni nikoli nobena posebno izstopala. Zdaj pa vse kaže, da bosta obe ti ugotovitvi končno postali neveljavni. Jugoslaviji se obeta velik teniški talent tudi med dekleti, 'n v isti osebi bo tudi Slovenija stopila v mednarodno teniško areno ter v njej dosegala precej večje uspehe, kot kdajkoli doslej. Govor je o mladi Mimi Jauševec To je še mlado, komaj štirinajstletno dekletce, o katerem že govore teniški strokovnjaki po Ev-ropi. Mirjana Jauševec (oz. Mirna, kot ji pravijo prijatelji) je Mariborčanka. V tej prestolnici slovenskega tenisa se je rodila 20. junija 1956. Že njen oče je bil športnik: ni igral tenisa, ampak nogomet. Dekletce je prvič prijelo v roke teniški lopar, ko .e bilo staro 8 let. Največ zaslug za to ima njen starejši brat Bojan, ki je zdaj član jugoslovanske mladinske teniške reprezentance. Mirna je videla v njem svoj prvi vzor in ga je začela posnemati. Svoj prvi nastop je opravila pred tremi leti. Že s prvimi udarci loparja je opozorila nase strokovnjake. Kot desetletnica je že »položila* prve resnejše nasprotnice in od tedaj dalje je šla njena pot strmo navzgor. valni sezoni) poleg samih odličnih redov, v spričevalu tudi eno »le* prav dobro oceno. Da je pa tudi sicer dokaj vsestransko dekle pove še podatek, da študira violino, stalno obiskuje gledališče in vneto prebira knjige. Mlada Jaušovčeva je stara ko-ihaj 14 let. Kljub temu pa je dosegla — zlasti l«bs res izjemne rezultate. Na jugoslovanskem državnem prvenstvu ni zmagala le v svoji starostni kategoriji, med naraščajnicami, ampak tudi med mladinkami in kasneje celo med — članicami. Zmagala je tudi na več turnirjih in je skupno zbrala že v prvi polovici letošnje sezone devet pomembnih zmag. V Berlinu pa je dosegla res velik in videti uspeh s tem, da je zmagala na evropskem mladinskem kriteriju, i-gralk do 16 leta starosti. V tem tekmovanju je že lani zasedla tretje mesto, letos pa je bila že najboljša med vsemi mladimi (in od Odbor Sšl obvešča vse mladince, ki so se prijavili za nogometni, košarkarski, odbojkarski in namiznoteniški tečaj v Rovinju, da bo odhod na tečaj v nedeljo, 26 t.m., zjutraj iz Trsta, ob 10.30, iz Ul. Flavia 47. Dekleta, ki so se prijavila za odbojkarski tečaj, pa bodo odpotovala 4. avg. Danes ni več nobenega dvoma, da je šolarka Mirna Jaušovec talent, kakršnega jugoslovanski ženski tenis še nd imel. Mariborčani so seveda na svojo mlado igralko ponosni. Upravičeno. Prepričani pa so tudi, da bo Mirna imela veljko besedo ne le v jugoslovanskem, ampak tudi evropskem in svetovnem tenisu. In tudi v to so prepričani — upravičeno. Moskovski znanstvenik pravi, da se bo v prihodnjih desetih letih najmanj razvila fizična moč posameznih atletov. Pridobili bodo predvsem na zdržljivosti, spretnosti, gibčnosti in hitrosti ter na odrivu. Pri svoji analizi Volkov upošteva tudi biokemične preparate, ki bodo doprinesli svoj delež k izboljšanju rezultatov, snovi, ki bodo pospeševale preosnovo in razvoj mišic, predvsem pri metalcih. Tu pa se poraja vprašanje: ali nismo morda pred dobo dopinga tudi v atletiki, ki naj bi bila do sedaj še brez takih pripomočkov. Za sezono 1970 je Volkov predvidel pet novih svetovnih rekordov, še več, morda celo sedem v metih in skokih. Potem ko je Nordwig že postavil svetovni rekord v skoku s palico z značko 545 cm, lahko damo na spored za letos še en rekord, verjetno v troskoku. Morda pa bodo padli tudi rekordi na 400 m, 800 m, 5000 m, ter v tekih z ovirami. Za atletinje predvideva Volkov rekorde na 800 m, 1500 m in v peteroboju. VODNO SMUČANJE Tudi Neumannu je spodletelo na progi Pulj-Orvia Tudi četrti poskus Rudyja Neumanna, da bi potolkel rekord na progi Pulj - Cervia na vodnih smučeh ni uspel. Nemec je sicer prišel v Cervio m potolkel tudi svoj osebni rekord, a je ostal daleč za časom, ki ga je postavil Bruno Cassa. Takoj po odhodu iz Pulja sta motorja čolna, ki ga je vlekel, začela delovati slabo. Ker ni mogel izrabiti vseh možnosti plovila, je Neumann privozil v Cervio po 2 urah 24’35”, kar je za uro in dvajset minut boljše od časa, ki ga je zabeležil leta 1968 na isti progi, je pa znatno slabše ob časa, ki ga je postavil Cassa: 1 ura 55’51". Po prihodu v Cervio je Neumann izjavil, da bi gotovo znižal Cassov čas, če bi mu motorja delovala pravilno. Zdi se zelo neverjetno, da bi Nemec poskusil še enkrat srečo. Billie King, letošnja finalistka na teniškem turnirju v Wknbledonu se je včeraj podvrgla operaciji na ko lenu. Zdravniki so izjavili, da je operacija sicer uspela, da pa bo morala Kingova ostati daleč od i-grišf vsaj Sest mesecev. PO NASTOPU NA MLADINSKIH IGRAH V RIMU V V' Žarko Škabar iz Repna obet slovenske atletike Žarko Škabar mimiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiitniiiimiii VIDEM DOBI VELIKANSKI ŠPORTNI OBJEKT Pet tisoč sedežev v novi športni palači Poimenovali jo bodo verjetno po pokojnem 1'ritnn Carneri - Največ bo služila košarkarjem Zadnja leta so videmski športniki čutili pomanjkanje športne palače, kjer bi lahko bile najvažnejše prireditve na zaprtem. Posebno pri tekmah videmskega košarkarskega prvoligaša ni bilo dovolj prostora za vse, ki bi si jih radi ogledali. No, ta zadeva je ali bolje bo, ugodno rešena. Čez dober mesec bo v Vidmu dokončana športna palača s 5.000 sedeži, s stojišči vred pa bo lahko sprejela kar 7.500 gledalcev pri košarkarskih prireditvah, pri boksarskih pa 9.000. Palačo bodo poimenovali po pokojnemu Primu Carneri, ki je bil, kot vemo, Furlan. Premer te ga športnega objekta, ki je okrogel, znaša 64,22 m in v najmšji točki doseže kar 32 m. Palača bo imela štiri vhode oz. izhode, kar bo dovoljeimlo gledalcem hiter vstop oz. izhod. Stala je več kot 750 milijonov, ki jih je povečini dala na razpolago z raznimi posojili dežela Furlani ja-Julijska krajina. ostalo pa je krila občina. Palača ima klimatske naprave in velikanske venti’atorje, ki bodo zelo hitro prezračili dvorano, imela bo tudi samostojno elektrogenetsko grupo, la bo začela delovati v primeru, če zmanjka v zunanji nape Ijavi tok. Razen tega bodo na razpolago 4 slačilnice za moštva in 4 za sodnike: vsaka bo imela svoje sanitarne naprave. Predvidena je tudi obširna telefonska napeljava: samo za časnikarje bo na razpolago 10 telefonskih kabin. Prav ta ko za časnikarje je predvidena po sebna tribuna s 60 prostori. S sob, kaltina za kinematografsko in te-levijsko snemanje itd. Palačo zidajo na periferiji me sta. kjer je občina do’očila teren za nov športni center, zato je pred športno palačo parkirni prostor za 12.000 avtomobilov. Igralci Snaidera bodo lahko za čeli trenirati v zgradbi že takoj po prvi polovici prihodnjega meseca, ker bo do takrat razen nekaterih detajlov palača nared. Uradna o-tvoritev pa bo pozneje, verjetno ob priliki neke boksarske prireditve v čast Prima Camere. Nadobudna, štirinajstletna teniška igralka Mirna Jauševec na igrišču v mariborskem Ljudskem vrtu NOGOMET ZARADI PRIJATELJEV ... Puskas bi rad postal trener v Jugoslaviji Sloviti nekdanji madžarski kasneje španski nogometaš Ferenc Puskas je izjavil, da bi rad postal trener v Jugoslaviji. Trenutno trenira grško enajsterico Panatinaikos, v Jugoslavijo pa bi rad, ker ima tam mnogo dobrih prijateljev. Puskas je španski državljan. Žarko Škabar, 14-letni fant iz Repna je edini slovenski atlet, ki je nastopil pred kratkim v finalu mladinskih iger v Rimu. Žarka smo obiskali v Repnu in mu postavili nekaj vprašanj. • Koliko časa se že ukvarjaš z atletiko? »Prvič sem nastopil na tekmovanjih, ki jih je Bor organiziral prav tukaj v Repnu. Tedaj sem zmagal v metu granate in sem bil drugi v metu krogle ter v skoku v višino. Potem sem nastopil dvakrat v ekipi Slovenske mladine na tržaškem stadionu in sem obakrat zmagal, zato so me poslali v Rim na finalna tekmovanja mladinskih iger v tržaški reprezentanci * • Kako je bilo v Rimu? »Zelo lepo! Na treningu sem včasih metal granato tudi čez 55 m, v tekmovanju pa sem vrgel 52,54 m. čeprav sem postavil osebni rekord se nisem uvrstil v finale. Zasedel sem 26. mesto v finalu pa je nastopilo le 25 tekmovalcev.* • Kljub temu imaš možnost da prihodnje leto se uvrstiš boljše . . . »Da, ker prihodnje leto bom še naraščajnik. Mislim tudi, da bom izboljšal rezultat in se še bolje u-vrsti!.* • Kolikokrat tedensko treniraš? »Dvakrat, tukaj v Repnu, pod vodstvom trenerja Stojana Sancina.* • Kakšen je tvoj cilj? »Upam da bom kmalu poslal granato preko 60 m in še več, rad bi se tudi ukvarjal s skokom v daljino.* • Kaj pa misliš o drugih atletih iz Repna: misliš da se bo njih število še povečalo? »Da, lahko se bo povečalo, kajti še mnogo mojih prijateljev ne trenira. Mislim da imajo velike možnosti za uspeh tudi Škabar Rudi, Milič Renco in drugi, tudi Guštin Egon če bi večkrat treniral.* Trenerja Stojana Sancina pa smo vprašali kaj misli o Žarku Škabarju in na splošno o repenski mladini. «Žarko ima velike možnosti, da uspe, posebno v mehi kopja. Edini problem je, če bo vedno tako resno treniral. Nočem biti pesimist, ampak že veliko število slovensk.h atletov je zelo dobro obetajo, po enem letu navdušenja so pa vse o-pustili. Upajmo le da bo Žarko izjema. Tudi od ostalih lahko pričakujemo dobre rezultate, posebno od tiste deseterice, ki precej redno trenira. Pripomniti moram tudi, da je tukaj v Repnu zelo u-godno trenirati, kajti tudi starejši vaščani zelo aktivno pomagajo pri treningih in drugem delu.* Z. P. TENIS POKAL DE GALEA Italija in Švedska vodita Po prvih dveh igrah posameznikov v italijanski polfinalni skupini Italija in Švedska vodita proti Iranu in Romuniji 2:0. Izidi: Bertolucci (It.) — De Matic tiran) 5:7, 6:3, 6:3 Panatta (It.) — Habai (Iran) 6:2, 6:1 Lar sen (Šved.) — Sotiriu (Rom.) 6:3, 6:4 Johanssen (Šved.) — Haradau (Rom.) 4:6, 6:4, 6:1 NOGOMET Na e\|ropskem študentskem nogometnem prvenstvu v Jugoslaviji je v četrtfinalih Romunija premagala Belgijo 4:0 (2:0), Španija pa Anglijo s 3:2 (1:1). V polfinale sta se uvrstili poleg Romunije in Španije še Francija in Sovjetska zveza. KOŠARKA Zmaga SZ v Mcssini MESSINA, 23. — Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Messini je zmagala Sovjetska zveza. V poslednji tekmi je premagala Jugoslavijo, ki je zgubila vsa srečanja. Jugoslavijo sta namreč premagali tudi Italija in Francija. mladkn OLJACAl v** *>• Zd li & >0.1.7 n*1 V S*f 9.2-U ge. ^ za •klo. Dobf°! oko^ ii v 9 o. K01ARA Prevedel: Severin Šali s naj naredim z njima? se je vprašal in umaknil pogled .. ranih otroških glav. To so srbske glave, čeprav otroške! p Srbi, mi pa vemo, kako moramo ravnati s Srbi. \Z°.klali jih bomo, je rekel poglavnilk že leta 1934 v Torinu. Seijn * rekel: Po zmagi bomo Srbe, ki bodo ostali živi, pre iki^ Sibirijo. Kvaternik Je rekel: Naš načrt in naš trdni si, £ ?e. da Srbe iztrebimo. Lorkovič je izjavil: Prizadevamo naših krajev izginejo Srbi. In tolikokrat je rečeno: 7i,n°sie Kozare, ki je naseljeno izključno s Srbi, bo spre-pn° v pogorišče. Ce je tako, potem je vse jasno. Vč°besili J* bomo na veje teh dreves, je pomislil Franj tov * °Pazujoč sadovnjak, v katerem je čakala gruča kme-vrv? loha kje najti toliko vrvi? Ali morajo biti obešeni na teViiJSaJ lahko porabimo povodce, stremena, jermene, trakove sirijo ■ zvite rute> rišbee. Vse bomo porabili, da jih pobe ln Pobesili jih bomo ob oestl, da se bodo njihova trupla ,Tln strašila ljudi. dečko, pokliči Bobana» Je pogledal v skuštrane glave obeh dečkov, sklonjene pod slivo. Čudno, kako sta ga spominjala na bratca, ki j« umrl že davno, v detinstvu, ko je imel sedem let... Kc so zabobneli tanki, je v Prijedoru nastal metež: nihče ni vedel, ali sovražnik prodira z juga ali s severa, in tudi ni bilo nobenih navodil za obrambo. Kazalo je, da partizani, omamljeni od slave ln vojnih zmag, niso pričakovali napada, najmanj pa tako silovit vdor. To jih je zmedlo ln zmešalo. Tanki so jih odrezali od drugih, ko so se postavili pred vrata poslopij, v katera so se mnogi partizani zatekli. Morali so zbežati skozi vrtove in čez strehe, poskakati skozi okna in uteči skozi stranske izhode, čez ograje in dvorišča, lomeč sl noge. Tukaj so nekatere odkrili: niso se mogli braniti, niso imeli ničesar za pošteno obrambo. Zbegane in utesnjene so jih pobili. Tako je vojska majorja Ditterja zavzela Prijedor prej ko v dveh urah. Major je že snoval poročilo, ki ga bo poslal predstojnikom. Toda v tej zmagi ni iskal prsta previdnosti in naklonjenosti usode. Zmagal je, in kaj? To bi mu lahko stopilo v glavo, toda ni bil več ne nečimrn ne slavodjuben. še tega si ni želel, da bi s svojimi tovariši proslavil zmago, kot je to delal prej. Hotel se je le okopati, ker ga je začelo dušiti, brž ko je stopil iz avtomobila. Zakaj je toliko prahu v mestu? se je vprašal, ko Je pod pisal odlok o obveznem polivanju ulic: meščani bodo morali poslej trikrat na dan polivati ulice pred svojimi hišami in stanovanji. To je bil njegov prvi odlok. Nato se je spomnil, da je mesto po borbi polno trupel, ki jih nihče nd pobral in ki bodo na tej vročini začela hitro razpadati in smrdeti. Izdal je ukaz, da se pobere in pokoplje vse mrliče, ne glede na to, kateri vojska pripadajo. Po prvih ocenah je bilo v mestu nad dvesto mrtvih partizanov in njihovih pomočnikov. Padli pa so tudi Nemci in ustaši. Ukazal je, da se jih izloči, kolikor Jih bo mogoče spoznati po obleki ali kako drugače, in pokoplje skupaj. Pa še drugo delo je bilo v mestu: treba je poloviti ostale komuniste, ki se skrivajo po hišah, vrtovih in živih mejah, ker niso mogli pobegniti. Oboroženi so z revolverji in bombami, morda celo s puškami in mitraljezi, pripravljeni, da streljajo. Ko bo še to storjeno (kar ne bo šlo zlahka), bo major Ditter šele lahko poslal poročilo o popolni zmagi, potem pa se oddahnil, se okopal in naspal pa začel slikati, kar je vroče želel. Medtem so prišle novice o spopadu pri Piskavici: tankisti so naleteli na močno partizansko skupino, ki je hotela prodreti z juga čez cesto v Kozaro in napadala ustaše in domobrance na Kneževičevem Gaju. Vnela se je borba, v kateri Je partizanom uspelo razorožiti nad tisoč ustašev in domobrancev. Toda ko so partizani pobirali zaplenjeno orožje in lovili ujetnike ter šli proti cesti, ki loči ta naselja od Kozare, jih je doletela huda ura: nemški tanki. Pojavili so se nenadoma, v gostih vrstah, čez njive, žita ln travnike. Nastalo je mesarjenje. Partizani so se skušali umakniti, ker se niso mogli upreti tankom. Padali so. Ranjeni so stokali In klicali na pomoč, umirali pod gosenicami tankov ali pa so sami sebi sprožili strel v glavo. Ko so ustaši in domobranci, ki so prej odložili orožje in se hoteli vdati, zagledali tanke, so spet pograbili za puške ln mitraljeze. Tako so se partizani znašli med dvema ognjema: med tanki, ki so Jih napadli, s ceste, ln med razoroženimi ustaši in domobranci, ki so znova zgrabili za orožje. To je bilo mrcvarjenje, ne borba: po spopadu so našteli nad sto partizanskih trupel. Slednjič se je major Ditter skopal, in sicer v hiši nekega uradnika; to hišo si je vzel za svoj štab. Obrit, čist in dobre volje (ker je vso noč spal), je pomislil, kako bo že jutri navsezgodaj, ko bodo drugi še spali, začel slikati. Nadaljeval bo na Bavarskem začeto sliko. Prihodnji dan je res začel. Toda ni mogel slikati dolgo in kakor si je želel. Vojaki so prihajali in odhajali, podrejeni so spraševali na nasvet, sporočali novice; zvonil je telefon. Enkrat se je oglasil tudi general Stahl in vprašal za nadrobnosti, katerih major iz utemeljenih razlogov sploh ni mogel omeniti v svojem pisanem poročilu. Skratka, v osvobojenem mestu, polnem vojakov, prahu in nereda, je človek komaj dihal, kako bi šele slikal. In major Ditter je nazadnje to spoznal. Se dva dneva sta odvršala v delu. Začete slike se š» dotaknil ni... Peti dan, ko je vso noč prebedel v preučevanju situacije, je moral na žalost oditi po cesti proti Dubici, v Jelovac in Knežico, kjer so partizani zbrali številno moč in kjer so polki nemške, ustaške in domobranske vojske pod komando generala Borowskega imeli hude boje. Kar se je dogajalo, Je vzbujalo velike skrbi: v Prijedor so prihajali avtomobili, vozovi in kamioni prepolni ranjencev Major jih je opazoval, ko se je vozil po cesti proti Dubici. Bilo je grozno: ranjenci so bili nametani drug na drugega, z obvezanim čelom, glavo ali rokami, stokali so, tarnali in vzdihovali, tresoč se na vozovih, kar jim je odpiralo rane in podvojilo bolečine. O tem so najbolje pričali njihovi obrazi — znakaženi, skrčeni, bledi in izsušeni. Na srečo je kolona z ranjenci hitro odropotala mimo in Je Ditter spet lahko opazoval kraje, ki jih je videl prvič v življenju. Cesta se je strmo dvigala. Na desni strani, nad kočicami, ki so bile razsejane po pobočjih, nad pšenico, ječmenom, deteljišči in njivami koruze, je v modrikasti megli kipela planina, obsijana s soncem. To je bila Kozara. Major Ditter je gledal črno hosto, ki se je vlekla nad bregovi in jih pokrivala kot senca. Sicer pa Je Kozaro lahko videl la Prijedora, črno in naježeno, v meglah, kipečo nad sanskim poljem in podobno spečemu velikanu. Takšna se mu je zdela tudi sedaj, pokrita s skalovjem. Tam, v teh hostah in v sinji megli se skrivajo partizani, stisnjeni v obroč. (Nadaljevanje slediJ Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir 9.600 lir. TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari ti« 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-27U/I Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150< finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. .Mali oglasi. 50 W beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri uprav. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sociefš Pubblicitž Italiana . Stran 6 24. julija 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT • Trst Zanimive izjave pripornikov v zvezi s požarom v celici 71 in smrtjo treh mladih jetnikov - Odgovorne osebe se izmikajo obtožbam MILAN, 23. — V milanskem zaporu San Vittore je po dveh dneh neredov in demonstracij spet zavladal mir, to se pravi, da .je čuvajem in policistom uspelo vzpostaviti red in disciplino. Podrobno izjavo v tej zvezi je dal tudi ravna telj zapora dr. Alfonso Čorbe, ki pa ni mogel zanikati, da ga nekoliko skrbijo razne izjave jetnikov, na katere ni naredila smrt treh tovarišev prav .milega, vtisa. Posebna komisija skuša medtem oce tvti škodo, ki je nastala med spopadi jetnikov s policijo. Največja polemika se je razvila seveda v zvezi s požarom v celici št. 71, v kateri so izgubili življenje trije mladi jetniki, mnogi zaporniki trdijo namreč, da so študentje izgubili življenje, ker jim nihče pravočasno ni priskočil na pomoč. 21-letni Liborio Lanza, ki je prav danes zjutraj moral pred sodišče — dolžijo ga spolzk‘h dejanj in pohujšanja mladoletnika --je zaprt v celici, ki leži nasproti celici št. 71. Izjavil je, da je v torek zvečer nenadoma zagledal poljcis. m gasilci med neredi oblivali jetnike in demonstrante pred zaporom. Branilka jetnika Bruna Lunardija odvetnica Pia Cirillo je danes pred ložila predsedniku milanskega so dišča prošnjo za začasno _ svobodo za svojega klienta s sledečo obrazložitvijo: »Ne glede na njegovo krivdo ali nedolžnost, preden se v zaporu slučajno, zaradi nepozornosti GIOIA TAURO, 23. — Gasilci, karabinjerji, železniški agenti in prostovoljci so delali celo noč ob prevrnjenih vagonih, da bi lahko iz skrotovičenih pločevin rešili ponesrečence. V začetku so skušali z varilnim aparatom prerezati pločevine, da bi lahko stopili v vagone. Ker je bilo tako delo izredno dolgo in težavno, je popoldne dospel premični žerjav, s katerim bodo skušali najprej vagone dvigniti in jih zravnati. V teku sta dve preiskavi, ki skušata ugotoviti, kako in zakaj se je zgodila nesreča. Možno je, da so se vagoni iztirili zaradi napake na devetem vagonu, ki se je zato nagnil in seveda povlekel za sabo tudi ostale. Ker se je vlak še vedno premikal, so se zadnji vagoni prevrnili. V tem primeru pa ni razumljivo, zakaj je strojevodja u-porabil rezervne zavore, ko je dospel do kretnice tračnic, kakor je baje izjavil. Zavreti bi bil moral šele ko bi se zavedel, da so se iztirili vagoni. Po drugi tezi, naj bi se bili vagoni iztirili zaradi raztezanja pregretih tračnic*. V tem primeru pa bi se moral iztiriti že prvi vagon, kar pa se ni zgodilo. Strojevodjo 30-letnega Francesca Violanteja, prvega strojnika 41-let-nega Giovannija Bilardija, njegovega pomočnika 31-letnega Antonia Romea in nadzornika 41-let-nega Francesca Mazzo so popoldne dolgo zasliševali, vendar se niso znani podatki o tem. V Gioia Tauru je bil popoldne pogreb šestih žrtev, katerih trupla so izvlekli iz pločevin že ponoči. Navzočih je bilo približno 6000 oseb. Ponoči so iz pločevin izvlekli sedmo truplo, ki ga pa nihče še ni indentificirel. Ranjencev je bilo skupno nad 100, vendar so mnogi že včeraj zapustili bolnišnice. Zdravstveno stanje štirih ranjencev, za katere so si zdravniki pridržali prognozo, se je izboljšalo. / Na vlaku je potovalo približno 600 oseb, kar je pripisati neredom, ki so bili zadnje dni v Kalabriji. Navadno potuje na tem vlaku 1000 do 1200 oseb. Vlaki potujejo sedaj z zamudo od 5 do 6 ur, ker morajo potnike od Rosama do Palmija prevažati z avtobusi. Pozno zvečer je gasilcem uspelo dvigniti devet; vagon, v katerem naj bi bilo truplo dekletca, ki ga po nesreči ni nihče več videl. Ob podrobnem pregledu vagona, pa niso na srečo našli nobene žrtve. AMIENS, 23. - Obtožen, da je ubil tri osebe, se je dolgih zasliševanj siti, 42-letni Pierre Taver-nier pošteno maščeval. Ko je moral ponovno pokazati v neki restavraciji kako je potekal dogodek, je Ta-vemier dvignil stol in ga razbil na glavi preiskovalnega sodnika. Tavernierja so odpeljali v zapor, preiskovalnega sodnika pa v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom roke in nekaj lažjih ran na glavi. CHAMONIX, 23. - Reševalne sikupine še vedno iščejo truplo e-nega od dveh milanskih študentov Eugenia Susseja in Pada Martino-nija, ki sta se odpravila že v nedeljo na Bremvo po italijanskem pobočju Mont Blanca. Iskanje so nameravala nadaljevati danes s helikopterji, vendar je močan veter preprečil, da bi se lahko ti dvignili nad 3.000 metrov. Truplo enega, še ni znano ime, je našla danes nasmejani zapustili letalo. Izjavili so, da so stopili v »Boeing. Onas-siseve družbe v Bejrutu brez potnih listov. Pri sebi so imeli pet samokresov, dve ročni bombi in tri zavoje dinamita. Po izjavah voditelja palestinske odporniške organizacije »Ljudske ... fronte, je skupina šestih članica iz njegove organizacije. Tiskovna a-gencija Srednjega vzhoda objavlja tudi imena gverilcev: dekle se piše Mouna Abdel Majid, oblečena je bila v hlače z belo - rumeno srajčko, medtem ko so sestavljali skupino gverilcev tudi Adel Badel Majid, Jussef Falhri, Khaled Aboul Walid, Khalid Aboul Abd in Man-shour Seir Eddin. Ta imena niso bila na seznamu potnikov. Po obljubi o izpustitvi arabskih pripornikov med katerimi je tudi brat enega od gverilcev, so Palestinci izpustili potnike, ki so povedali da je imelo dekle pri sebi ročno bombo in da je ponujalo tudi pitno vodo. Ostali Palestinci so bili večkrat'želo prijazni, večkrat pa so se razburjali. Gverilci, katerim je grška vlada obljubila izpustitev priprtih tovarišev čez mesec dni, so z istim letalom zapustili atensko letališče Hellikon. Spočetka je kazalo, da bodo pristali v Bejrutu, med poletom pa so ukazali pilotu, da usmeri letalo proti Kairu. Z njimi je bil predsednik Rdečega križa Andre Rochat, ki se je javil za talca namesto notranjega ministra Pat-takosa, katerega so zahtevali Palestinci. V poročilu grške vlade je rečeno, da se Pattakos spočetka ni hotel «razgovarjati z navadnimi izsiljevalci., vendar ga je Rochat kasneje prepričal, da so pogajanja najboljši način za rešitev spora. Med pogajanja je Rochat zaprosil grško vlado, da bi prepustili njemu gverilce, kar Pattakos ni hotel sprejeti, a je obljubil, da bodo ob zaključku pravnega postopka in »ko bo zadoščeno pravici s procesom proti dvema gverilcema., ki sta z bombnim atentatom na sedežu izraelske letalske družbe v Atenah ubila komaj 30 mesecev starega grškega otroka, izročili vse Arabce, ki so v njihovih rokah, mednarodnemu Rdečemu križu. Gverilca, ki čakata na proces sta 23-letni Elias Dergarabedian in 21-letni Mansour Murad. Obtožujejo ju med drugim tudi namernega u-mora, za kar grški zakon predvideva smrtno kazen. Grška vlada je danes opozorila vse arabske države, da bo ob ponovitvi podobnega primera prekinila diplomatske odnose. Državni tajnik za zunanje zadeve Christos Xantopulos - Palamas je povabil za jutri vse arabske diplomate, ki so akreditirani v Grčiji, v njegovo pisarno. V atenskih krogih domnevajo, da bo govora o nevarnosti in posledicah podobnih incidentov kot se je pripetil včeraj na atenskem letališču. Iz Kaira tiskovna agencija «MEN» javlja, da so gverilci pripravljali akcijo proti grškemu letalu že mesec dni. Plavolaso dekle Mouna Abdel Majid, ki se je z bratom udeležilo včerajšnje akcije, je že tri tedne nadzorovalo bejrutsko letališče in predvsem prihode in odhode grških letal ter način vkrcavanja in izkrcavanja. VČERAJ V LONDONU Dve solzilni bombi v «spodnji zbornici» LONDON, 23. — Precej nereda sta povzročili danes v angleški »spodnji zbornici, dve solzilni bombi, ki jih je neznanec vrgel med poslance. Prva bomba je počila ob laburistični poslanki Barbari Cast-le, druga pa v sredini dvorane. Po stanci so se seveda razpršili in nered, ki je v nekaj minutah nastal, je bil nepopisen. Neznanec, ki je zagnal bombi je tudi zavpil »Tako je bilo v Belfastu*. Seveda so ga ujeli in aretirali. Za bombe so uporabi!! isti plin, ki ga o-bičajno uporablja policija med de monstracijami. Angleži so seveda zelo ogorčeni, kolikor so zanje neredi v zbornici nepojmljivi. Poslanci so zahtevali »primerno kazen za krivce*. dila in hitro ukrepanje. Po zdravnikovem ukazu so prinesli dve deski. Nategnil mu je nogo, iz katere je pod kolenom štrlela kost, jo naravnal in previdno obvezal. «Ranjenca takoj v najbližjo partizansko bolnišnico, je še zapovedal, dal zadnja navodila za prevoz in že je moral s svojim plemenitim poslanstvom drugam, drugim v pomoč. Pri ranjencu, ki je globoko dihal in stokal, sta ostali samo Slava in Ančka in mu lajšali bolečine, medtem ko so drugi pripravili vse potrebno za njegov prevoz. Nevarno nalogo voznika je prevzel domačin Josip Hrvatič — Jure, iti je dal na razpolago svoj voz in konja, za nosače pa so bili še Ivan Sancin — Brvinc, Rudi Kraljič — Glušč, Ludvik Maver in Jožetov brat Viktor. Ranjenca so skrili pod seno, Franc Filipčič pa ga je prej še enkrat dobro napojil z žganjem, da omamljen ne bi med prevozom stokal od bolečin in tako samega sebe in druge spravljal v še večjo nevarnost. Medtem ko so tov. Grizančiča ne brez naporov, toda varno pripeljali v zasilno partizansko bolnišnico pod Beko blizu Botača in izročili oskrbi bolničarjev in zdravnika, so co-lottijevci hoteli podivjati od jeze, ker se jim akcija ni posrečila. Osem dni zaporedoma so zjutraj prihajali na Grizančičev dom in pozno zvečer, toda še pred temo, odhajali, na visoko drevo pri hiši pa so obesili italijansko zastavo, kot da bi hoteli reči, da so osvojili važno postojanko. Vsakogar, ki je prišel mimo hiše, koder je vodila pot za več drugih stanovalcev, so legitimirali. Izsledili so tudi krvavo sled od jame pod hišo do potoka in potem v smeri proti Domju, ko pa se je sled izgubila, ndso silili naprej, verjetno spet iz strahu pred partizani. S svojim iskanjem so po nekaj dneh odnehali, najbrž tudi zato, ker so aktivista namerno razširili vest, da je Jože umrl. # # * Iz zasilne bolnišnice pod Beko so tovariša Grizančiča kmalu prenesli v stalno bolnišnico v Brkinih, kjer je bil za zdravnika daleč naokrog priljubljeni sovjetski zdravnik — kirurg dr. Magamed Gadžijev — Miša, ki je pobegnil od Nemcev v Senožečah in se priključil partizanom ter pozneje postal vodja partizanske bolnišnice Zalesje v Brkinih. (Dr. Mišo živi sedaj v SZ in po vojni je prišel obiskat kraje, kjer je tolikim partizanom in domačinom rešil med vojno življenje). Iz te bolnišnice, v kateri je dr. Gadžijev opravil prvo najbolj nujno operacijo na ranjenčevi praktično popolnoma odsekani nogi, je tov. Grizančič romal v bolnišnico istrskega vojnega področja na Bi-geljcu pri Mašunu, od tam pa so ga v novembru 1944 prenesli in prepeljali, kakor se je pač dalo, v Žužemberk pri Črnomlju. Tu ni ostal dolgo. Sledila je partizanska bolnišnica blizu Koprivnice in nato ena izmed centralnih bolnišnic v Kočevskem Rogu. V tej bolnišnici je pod skrbno nego doktorice Zvezde ostal skoraj vso zimo 1944-1945, Spomladi 6. marca 1955 pa so ga s partizanskega letališča pri Starem trgu ob Kolpi z angleškim transportnim letalom prepeljali kot težkega ranjenca najprej v angleško bolnišnico v Andrio pri Bariju, od tam v Taranto in končno v Gravino. Po dokončani osvoboditvi celotne Jugoslavije so ga 26. okto- bra 1945 z ladjo prepeljali v splitsko bolnišnico, potem v Zagreb v bolnišnico švicarskega Rdečega križa, od tam pa še v Invalidski dom v Ljubljano, kjer so mu na ortopedski kliniki leta 1949 opravili zadnjo od desetih zaporednih operacij v treh letih in ko je končno po 30 mavčenih oblogah prvič lahko stopil na nogo — seveda s pomočjo bergel. ... Danes je tovariš Jože Gruzancic vojni invalid s priznano 50-odstotno vojno invalidnino, toda če ne bi bilo požrtvovalnih aktivistov na Kolonkovcu in v Skednju, če ne ti bilo naših čudovitih partizanskih bolničarjev in zdravnikov od ^ dr. Miklavža in Inka, od dr. Gadžije-va, zavezniških zdravnikov v južni Italiji in švicarskih v Zagrebu pa še do naših slovenskih partizanskih zdravnikov dr. Zvezde, dr-Breclja, dr. Derganca in drugih, da omenjam samo tiste, ki so zdravili tov. Grizančiča, bi danes morda ne bil med živimi ali pa bi v najboljšem primeru bil stoodstotni invalid brez noge. Tako pa lahko danes po zaslugi teh čudovitih humanistov in čarodejev sodobne kirurgije in ortopedike, ki so tudi v skoraj nemogočih pogojih partizanstva s svojo sposobnostjo in svojim človekoljubljem znali delati medicinske čudeže, tov. Grizančič hodi s svojo nogo, v svojem srcu, še vedno prav tako navdušenem J* našo stvar kot v času borbe, P8 nosi brezmejno hvaležnost do vseh. ki so mu pomagali, do vseh znanih in poznanih, pa tudi do tistih, 1° so mu po 26 letih odšli iz spomina, pa so mu, če ne drugače s svojimi simpatijami in svojo tiho navzočnostjo, pomagali prebolet* grozote tistih dni, od katerih P°” teka danes že polnih 26 let. J. K. nje zaradi padca skoraj 70 metrov med vzponom na vrh «Bec de Ca-nard. (2900 metrov) v gorski skupini Oisans. Zdi se, da se je enemu od deklet spodrsnilo in je za sabo potegnila še drugo. GRENOBLE, 23. - Dve mladi planinki — 22-letna Catherine Ha-nen in 21-letna Christine Marcel-lin — iz Toula sta izgubili življe- Jože Grizančič (na skrajni levi zgoraj) med okrevajočimi partizanskimi ranjenci v Gravini (Južna Italij»l v oktobru 1945 ni*4 IIIIIIIIIIIMIII.lll.il.IIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIMI.IIIIIimtIIIIIIIIII.II.IIM.III. Hlini........ S POSKUSOM NA MATERIALU, KI GA JE POSREDOVALA NASA Italijanski znanstvenik odkril način pridobitve kisika iz Lunine kamenine Nove možnosti za preskrbovanje kozmonavtov s kisikom Funtova golota v filmu RIM, 23. — Na fakulteti za kemijo rimske univerze je znanstvenikom prvič uspelo, da so iz Luninih kamenin dobili kisik v plinastem stanju. Tak kisik torej, ki bo lahko služil za preskrbovanje kozmonavtov z zrakom in za gorivo v raketah. Ta uspeh je dosegel danes zjutraj 39-letni prof. Giovanni De Maria s svojimi asistenti. Doslej je bilo namreč znano, da v Luninih kameninah obstaja med sestavinami v trdnem stanju tudi kisik, toda skupina španskih planincev .mn......................................m...... SARDINSKA POKRAJINA JE NAJVEČJA ZAVEZNICA BANDITOV Nobenega sledu za ugrabitelji živinorejca Manca iz Sorgona Včeraj so zaslišali več sumljivih oseb, v glavnem pastirje CAGLIARI, 23. - Policija in karabinjerji nadaljujejo s preiskavo za ugotovitev imen ugrabiteljev 22-letnega živinorejca Antioca Manco. Tega so v ponedeljek štirje neznanci 8 km od Sorgona pri Nuoru u-stavili in ga odpeljali s seboj. Preiskovalni organi še niso mogli ugotoviti, če skupina ugrabiteljev pripada organizirani tolpi. Do sedaj je prevladovalo mnenje, da so z aretacijo Graziana Mesine in drugih nevarnih oseb, praktično uničili tradicionalni sardinski banditizem, ki se je predvsem posluževal u grabitve. Po treh dneh preiskave niso našli nobenih sledov za banditi. Vedo samo, da so se ti zatekli v hribovito področje Barbagie, ki nudi banditom vama zatočišča, kjer je praktično nemogoče priti do živega skritim osebam. Tudi področje Matidrolisaia ima iste karakteristike kot Barbagia in možno je, da so se ugrabitelji Mance zatekli v kako votlino, ki jo zaradi gostega grmičevja ni moč odkriti. Delo karabinjerjev in policajev je zelo otežkočeno, ker se morajo u-badati ne le z neprehodnim tere- nom, temveč imajo precej opravka z molčečimi pastirji, ki jim redkokdaj nudijo informacije. Včeraj so zaslišali več oseb, predvsem pastirje. Poleg tega i-ščejo pastirje, ki jih niso našli v njihovih stajah. Možno pa je, da ti nimajo nobenega opravka z u-grabitvijo in da so se s čredo oddaljili na boljše pašnike. Doma pri Mancovih prevladuje o-bup. Mati je vsa iz sebe in pravi, da so pripravljeni, pa čeprav niso bogati, na kakršnokoli žrtev, samo, da bi ponovno imeli v svoji, sredi dragega Antioca. strokovnjaki še niso spoznali postopka, s katerim bi jim uspelo kisik izolirati in ga spremeniti v plinasto stanje. Ugotovili so, da je v 20 kilogramih Luninih kamenin toliko kisika, da bi zadoščal ’ zmonavtu za en dan. Prof. De Marii je uspelo izolirati prost kisik v zelo majhnih količinah, kajti imel je tudi zelo malo Luninega materiala na razpolago. Pri postopku za izoliranje kisika so znanstveniki poizkus izvedli v močno brezzračnem prostoru, da bi bilo okolje podobno pogojem na Luni. Toplota je znašala med poizkusom 1000 stopinj Celzija, kajti le na tak način je mogoče spremeniti kisik v trdnem stanju v plin. Novinarji so takoj po sporočilu o uspehu, ki so ga rimski znanstveniki dosegli, začeli oblegati univerzo in dom prof. De Marie, toda brezuspešno. Prof. De Maria je izginil, ker noče dajati izjav, dokler ne bo matematično gotov, da deluje postopek v večini primerov. Neki asistent je namreč dejal, da je ta poskus spadal med tiste, ki jih je NASA naročila, ko je izročila rimski univerzi 7 gramov Luninih kamenin. Za uspeh je imel precej zaslug eden izmed treh masnih spektrometrov v Evropi, ki ga imajo na rimski univerzi. Asistent je nadaljeval s svojo izjavo, da so se s temi poizkusi ukvarjali že kaka tri leta, od takrat, ko so ugotovili, da imajo nekatere kamenine na Sardiniji podoben kemični sestav, kot tiste na Luni. Po I tej ugotovitvi so izdelali teorijo I in jo sedaj na enem miligramu sedmih gramov 1 Luninega materiala, in ga jo NASA izročila rimskim znanstvenikom pred nekaj meseci. Danes zjutraj so zelo majhen delček tega materiala dali v napravo, v kateri je močno brezzra-ko- ’ čen prostor in znaša temperatura 1000 stopinj Celzija. S spektrometrom so nato analizirali plinaste snovi, ka jih je toplota razvila iz Luninega prahu. Ker je plinasta snov v kamenini kemično vezana, so poleg toplote potrebni tudi drugi procesi, da se plin loči od trdne snovi. Doslej še ni znano, ali so kic drugje na svetu že prišli do podobnih rezultatov. Zdi se pa, da bo prof. De Maria s svojimi poizkusi za sedaj še nadaljeval in nato sporočil rezultate na tiskovni konferenci. Postopek izoliranja plinastega kisika je danes snemal operater italijanske televizije, tako da bodo potek postopka že jutri prikazali med oddajo TV-7. GAZA, 23. — Mlado, komaj 23-letno arabsko dekle, ki je bilo v torek ranjeno med političnim atentatom v begunskem taborišču, je danes neki neznanec ubil. Žrtev atentata so v torek pripeljali v bolnišnico, kjer so ji s kirurškim posegom rešili življenje. Včeraj okoli 14. ure, ko so dovoljeni obiski v bolnišnici, se je neki neznanec približal ranjenki in jo s strelom iz samokresa v glavo ubil. Neznancu se je posrečilo izginiti brez sledu. Policija je priprla več oseb. RAWALPINDI, 23. — Štirje člani italijanske planinske odprave na praktično preizkusili 7.000 metrov visoki vrh K-6 so pre-•nm.. o/vOniii dramo v 1 ■ .'d j petek uspešno zaključili svo-„o pot do vrha. PARIZ, 23. — Snemalna kart1' ra v službi seksualne revolucij. To je namen in rekli bi tudi cuji ki si ga je postavil v Franci? zelo znan TV režiser Allen Fi**J| ki se je preizkusi! in kot neka{*' ri menijo tudi uveljavil s svojijj! delom «Kaj bi rekli goli žensk!\A Film z gornjim naslovom je K medija, katere osnova je sP% nost. Golota in sodobna rn<)rau sta elementa, ki ju je obdv§ Funt «skozi» snemalno kanuji Allen Funt pravzaprav prou&jm in prikazuje odnose v naši druj* preko tega zornega kota in V°"j darja razliko ,ki jo zasledi K posameznih ljudeh glede na ,s} temo. Francoski režiser se ie.j ojih delom ukvarjal P°[L 'i in je posamezne kad' in prizore snemal v več evrop*® državah. Toda vse te «dokurt*Z te» je posnel «žive», to je s K/ močjo posebne snemalne kar^S ter posebnega mikrofona, ki Z je primerno prikril, da ju <>bf. ti, ali če hočemo subjekti ! niso videli in da zato niso vede 1 da so akterji filma. mi^ tem sv i dve leti PARIZ, 23. — Francoski za načrtovanje Andre Betten1 ki se je vrnil včeraj .10 v FranjJ, po dvotedenskem uradnem ohi^j v LR Kitajski, se je sestal s predsednikom republike polI% doujem, kateremu je poročal o ™ jem potovanju. BONN, 23. — Smrtno ranje%; bodalom, ki mu ga je nez^jjj) zasadil v srce, je šofer taKsjj. prejšnjo noč pri Neu Ulmu % njimi silami sprožil samokres P < ti napadalcu, ki ga je zadri glavo. • .J Oba, 33-letni taksist Ma*11 j, Schvvarz in ameriški vojak neo1/^ ga porekla Karl Manncke, sta prevozom v bolnišnico podlegla r škodbam.