184. številka
Ljubljana, v soboto 14. avgusta.
XIX. leto, 1886.
i shaja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za a v str i j s ko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljublj ano brez pošiljanja na dom za   se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ur. Za pošiljanje na dum računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in'po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. -  Rokopisi s> ne vračajo. Uredništvo in npr a vništv o je v Rudolfa KirhiAa hiši, .Gledališka stolb«*". Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari.
Slovencil
Naš narod je neznaten po svojem številu. On je sicer veja velicega in mogočnega debla slovanskega in srka iz njega redilni sok za svoje življenje in svoj razvoj; a nemile več stoletij obstoječe okoliščine so izpodrezale že precej čuti j ivo naravno našo zvezo s tem deblom. Potisneni daleč na zapad, odtrgani od svojih severnih bratov, ter obdani skoro od vseh stranij od tujih narodov, katerih šege in navade, značaji in svojstva se bistveno razločujejo od naših, moramo Slovenci bojevati neprenehljiv boj za narodni svoj obstanek.
Sreča nam v minolosti ni bila mila. Mnogo prelepe zemlje, katera je bila last naših pradedov, izgubili smo za vedno. Obširnejša je ta izgubljena zemlja, ko naša sedanja domovina. Tuji narodi, po številu močnejši, bojeviti in brezobzirni, porivali so se čedalje globoče v slovensko ozemlje, v tem, ko se je tihi, miroljubni Slovenec umikal ter jim prepuščal zemljo, katero je obdeloval; selišča, katera si je postavil. Če je pa na svojej zemlji ostal, tedaj je kmalu izgubil narodno svojo individuvalnost in kmalu moral zamenjati sladko svojo govorico z glasovi tujimi.
Slovenci smo združeni sedaj — razen neznatnega števila beneških naših bratov — že stoletja pod žezlom avstrijskih vladarjev. Dasi vedno zvesti državi in cesarju, vedno požrtvovalni v resnih dneh in vedno noustrašljivi v nevarnih časih, nesmo ven-đer uživali onega varstva svoje narodnosti, ko drugi narodi. Le redko kedaj se je zgodilo, da je jezik naš prihajal do pičle veljave ; sicer je moral vedno umikati se tujim, narodu našemu nerazumljivim jezikom. V šolah in uradih ni bilo mesta zanj in prišlo je celo tako dalječ, da se je smešil in kaznoval oni, ki se je drznil javno govoriti v slovenskem svojem materinem jeziku. Narodnost slovenska izgubljala je čedalje več tal; čistost slovenske govorice je ginila; mišljenje slovenskega razumništva se je potujčevalo in slovenski učenjaki pomagali so povečevati slavo tujih narodov.
Še le, ko je presvetli cesar Fran Josip I. dal narodom avstrijskim ustavo, popokali so tesni okovi, ki so tako neusmiljeno stiskali našo narodnost. Slovesno so tudi nam Slovencem bile v ustavi priznane iste pravice, ko drugim državljanom; slovesno je jezik naš proglašen bil za jednakopravnoga z jezikom nemškim in italijanskim, katera sta pred
tem v našej domovini uživala povsod neopravičeno prednost. — Pač se vsaj nam nasproti ni izvelo še vse ono, kar bi se bilo po jasnih besedah ustave izvesti imelo; a narod naš se je vender probudil k novemu, veselejšemu življenju, vzbudila se je v njem samozavest, vzbudil ponos in s tem vzrastla ob jednem ljubezen do prekrasne slovenske govorice.
Že to pa je našim sosedom — (Nemcem in Italijanom) preveč. Oni, ki so doslej vedno navajeni bili uživati pred nami neke predpravice; oni, ki so v duhu videli že sočne naše ravnice, prisojna naša brda in nebetične naše gore za svojo lastnino, ne morejo se nikakor sprijazniti z mislijo, da se te sanje njihove ne bodo izpolnile, temveč, da bode narod slovenski vedel braniti svojo domovino; da jo bode vedel ohraniti sebi in slovanstvu. Zato so poslednja leta napeli vse moči, da bi zavirali razvoj našega naroda; začeli so pravo vojsko proti vznašajočej samosvesti njegovej; izumili nove načrte za njegovo potujčevanje.
Sredi slovenskega prebivalstva snujejo za-sobne šole, katerim je glavna naloga, odtujevati deco slovenskih starišev njihovej narodnosti, ucepljevati jej od zgodnje mladosti zaničevanje do materinega jezika in pripravljati jo tako QL poznejše pripravno orodje v potujčevalne namene.
In mi, ki smo že toliko izgubili, ali bodemo mirno gledali, kako se nam jemlje kos za kosom našega sedanjega posestva ? Slovenec, ozirajoč se po prekrasnih planinskih okrajih Štajerske, Koroške in Tirolske, neumečih sedaj ljubega slovenskega zvuka, mora tožno uzklikniti s slavnim pevcem „Slavy dceryu :
,,Ah tu, glej! dežele pred mojim očesom solzečim, Nekdaj zibelka — sedaj naroda mojega grob."
Ali bodemo res dopuščali, da se ta grob vsled naše malomarnosti razširi in da se vanj pogrezne še oni košček narodnega življenja, kar nam ga je ostalo po tisočletnem zatiranji?
Ne, nikdar! Minoli so časi duševnega robstva in iz istega izvirajoče splošne apatije. Jednako drugim prosvetljenim narodom mora tudi narod naš pokazati svojo življensko moč. In to moč tako upamo vsaj — on tudi pokaže.
Minulo je leto, odkar smo praznovali za krščanstvo in vesoljno slovanstvo jako imeniten spomin — tisočletnico blažene smrti sv. Metoda. Kakor ostali bratje naši po prostranem slovanskem svetu,
tako smo tudi mi Slovenci proslavljali primerno ta spomin; tako smo se tudi mi hvaležno spominjali tega, kar sta sveta slovanska blagovestnika Ciril in Metod storila za nas. Poleg neustrašljivih, prepričevalno zgovornih oznanovalcev uzvišenih krščanskih resnic bila sta tudi iskrena zagovornika pravic slovanskega jezika, dobro vedoč, kolike vrednosti je materin jezik za vero in omiko. — In ta jezik, kateri sta pred več, ko tisoč leti sveta slovanska brata s plamenečo zgovornostjo branila; ta jezik, kateremu sta že tisto dobo priborila veljavo, kakeršne ni imel nobeden dragi tedanjih živih jezikov ; ta jezik, to sveto dedščino, hočejo nam sedaj vzeti narodni naši nasprotniki! A, Slovenci! ne motimo se —■ za vzetim jezikom ali pa tudi kar zajedno — zastavili bi smrtinosno sekiro radi še na našo katoliško sveto vero. — Kaj je tedaj naravnejšega, kot da smo si v obrambo teh svojih svetin ustanovili družbo in da smo tej družbi v trajni spomin vlanske tisočletnice dali ime po slovanskih sv. apostolih, prvih razširjevalcih naše svete vere, ter prvih zagovornikih in braniteljih našega jezika?
Slovenci! „Družba sv. Cirila in Metoda" deluje pravilno od letošnjega občnega zbora, ki je bil v dan sv. slovanskih blagovestnikov dne 5. julija. O namenu te družbe ne bodemo govorili, znan je vsakemu, ki se količkaj zanima za to, kar se mej nami godi. Pomen družbe pa je velik; a izpolniti bo svojo nalogo zamogla le, ako jo bode slovenski narod podpiral tako, kakor se taki družbi spodobi.
Bratje naši na Koroškem, v tem nekdanjem središči Slovenstva, nimajo niti jedne slovenske šole in vsa njihova postavna prizadevanja za narodno šolstvo bila so do sedaj neuspešna. Oni gledajo zaupljivo do naše družbe; oni za gotovo pričakujejo od nje pomoči.
Ne veliko bolje godi se bratom našim ob jezikovnih mejah na Štajerskem in Primorskem. Sveta dolžnost naša je vsem pomagati.
Dela je torej veliko.   A tudi uspeh bode lep in trudu primeren, ako bode družba iz slovenskega naroda dobivala podpore,  kakeršne je potrebna — in menda bolj od vsake druge vredna. Slovenci!
Danes govorimo do vseh Vas. Vsak naj po svojej moči žrtvuje za sveto  narodno stvar; vsak
LISTEK.
L i z i n k a.
(Dalje.)
To se mi je povedalo takoj prvi dan, ko mi ga je predstavila sestra moja. Ko pa sem opazil, da se je sicer proti vsakemu tako prijazna Lizinka proti njemu vedno vedla z mrzlo vzdržljivostjo, se je moja radovednost po sili vzbudila. Ta očividna antipatija dekletova zdela se mi je tem nedoum-nejša, ker je bil Aleksej lep iu ker niti na njegovem bitji, niti na vnanjosti njegovej ni bilo opaziti nič mrzkega. Spuščal sem se ž njim v daljše razgovore ter se kmalu prepričal, da se njegova nadarjenost ne more imenovati navadna, a da je še večja ošabnost in častilakomnost njegova. Njegovi politiški nazori imeli so rudečo barvo in — skratka bil je nihilist v časi, ko to ime še ni bilo toliko razširjeno, če prav je stvar že bila v najlepšem cvetji.   Toda stoprav v zaupljivejših razgovorih mu
je bilo o tem kaj videti. V salonu pred damami, da bi ne žalil odličnih ušes, znal je z veliko premetenostjo zakriti malo preživo bojo svojih mislij. V okolici govorilo se je o njem kot o ljubeznjivem, tino olikanem mladeniči. Prišel je tako rekoč v modo. Lepa njegova postava, bledo obličje, temne oči delale so iz njega romanskega junaka in mlada zala udova iz soseščine kar uič ni prikrivala, da mu je naklonjena. On si ni znal pridobiti samo na-udušene naklonjenosti mojega netjaka, posrečilo se mu je celo, sicer tako lenega in popustljivega de-čaka narediti pridnega in učenja željuega. Moja sestra in nje mož bila sta mu za to jako hvaležna. ImejoČ ga, kakor prijatelja, skušala sta oba, hišo napraviti mu kar najprijetnejšo. Sama Lizinka, ki je bila do vsakega človeka ljubeznjiva, bila je proti njemu hladna in celo neprijazna. Bili so že trije, štirje tedni, kar sem bil pri sestri, ko je Lizinka od svojega obožujočega jo deda dobila škatljico najlepših pariških bonbonov, ter jih v salonu navzočnim osebam po vrsti ponujala.
— Ali, dete moje, zakaj pa si pozabila gospoda Alekseja? dejala jej je gospodična \Villach poluglasno. Kako si neuljudnal
Ne da bi besedo odgovorila, ponudi Lizinka mladeniču škatljo ter pravi s tihim glasom, vedno povešajoč oči:
— Odpustite, Aleksej Petrovič.
— Hvala vam, Elizabeta Vazilevna, jaz nemam rad sladkarij, odgovori Aleksej.
Ta hip je obrnil mojo pozornost nase v istini demonski izraz njegovih očij, ki so deklico na videz skoro hotele požreti. Prišlo mi je takoj na misel: Ako ta mož utegne kedaj ljubiti, nastala bode njegova strast besna.
In ko sem si prvikrat mislil, da utegne svoje oči obrniti v milo mojo Lizinko, pričel sem ga smrtno črtiti. Tisti dan, ko sem bil zvečer sam s svojo sestro, sem jako odkrito govoril o mislih, ki so se vzbudile v meni. Dejal sem, da je zelo neprevidno, pustiti mladehi&a, <la dan na dan občuje s tako ljubkim bitjem, kot je Lizinka. (Konec prlb.)
naj   po svojej   moći pripomore   reševati slovensko mladino narodna .smrti.
Že v začetka naglašali smo, da je narod naš majhen po št.vilu. Zato pa T»ac*g* poflaoričnik« zadevajo tem večje dolžnosti Naj si jih bode vsak v svesti v polnej meri. Le kedar do tega pridemo, tedaj bodemo mogli reći, da je narodni naš obstanek zagotovljen.
Zato nij je ne bode župe na Slovenskem, ki bi ne imela svoje podružnice „družbe sv. Cirila in Metoda"; naj ne bo Slovenca., ki bi ne bil član vsaj jedni podružnici!
Z združenimi močmi dosegli bodemo uzvišeni svoj smoter in v to nam pomozi Bog in sv. apostola Ciril in Metod!
V Ljubljani, dne 5. avgusta 188G. Votlfttvo družbe ttv. Cirila in Metoda. Anton Žlogar, Luka Svetec,
zapisnikar. prvomcstnika namestnik.
Politični razgled.
Notranje «lezelc.
V Ljubljani 14. avgusta
iVški listi zahtevajo, da bi se predelal red za državne izpite na Praškem češkem vseučilišči. Povod temu je, da je nedavno več čeških dijakov palo pri izpitih, ker neso bili dovolj podkovani v nemščini. Dvema Bolgaroma ni hott lo naučno mi-nisterstvo odpustiti izpita iz nemščine, če tudi najbrž v svojem življenji nemščine nikoli potrebovala ne bodetu. JeUen od teh dveh je potem propal pri izpitu, enugi pa izpita delal ni.
V u a u Je države.
Deset mladih i'rnogoreev, ki so obiskavali italijanske vojne šole, vrnilo se je v svojo domovino. Knez jih bode nekda imenoval bataljonskimi poveljniki. Ruski listi sklepajo iz tega, da se mladi Črnogorci pošiljajo na državne stroške v italijanske vojno šole, da se hoče Črnagora v političnem oziru opirati na Italijo, J'ol. Coir." se pa o tem piše s Cetinja. da j • Ćrnagora jako hvaležna Italiji, da je dala priložnost njenim sinovom se šolati v njenih šolali, da pa zategadelj vender še ne misli v političnem oziru v Rimu iskati kake podpore.
Belgrajski dopisnik v Zadru izhajajočega »Srbskega Lista" ve povedati o agitacijah v Srbiji, ki imajo namen Srbe pridobiti za katoliško cerkev. Naprednjaška stranka v Srbiji nekda suma dela na to, da bi narod odvrnila od pravoslavne vere. Na to že dlje časa delajo v Beleingradu. Metropolita Mihajla so odstavili samo zategadelj, ker je te agitacijo oviral. Dopisnik ve povedati, da je sedanji srbski naučni minister Kujundžič izrazil se proci popu Jovanu S. Popovieu, da se Srbija ne sme ponižati v ruskega roba. Opirati se moramo na za pad, da se ne ut-ipimo v ruskem morji. To pa naj-ložje dosežemo, ako priznamo papeža za vrhovnega poglavarja naše cerkve. S tem bi dosegli povekšanje in utrjenje našega elementa. Opirajoč s** na mogočne sosede, bi se lahko ubranili naših sovražnikov. Posnemati moramo narode, ki so že pred nami v kulturi. Ta pogovor jasno kaže, da so se srbski državniki s pametjo sprli in da se mora narod pomilovati, ki ima take ministre. Dopisnik ve povedati tudi o tacih agitacijah v Bosni.
Bivši bolgarski pravosodni minister Rado Blavov ustanovil je nov političen list „Naroden Vestnik". V prvi številki je ta list priobčil izjavo Iladoslavova in njegovih pristašev, v katerej odločno ugovarjajo temu, da bi se bili pridružili Can-kovu. Nova stranka le zahteva, da bi vlada nič ne odjenjala od zjedinjenja in se poslužila vseh sredstev, da se popolno zjediuenje ohrani. Nadalje želi nova stranka, da se zboijšajo razmere z Rusijo in obranijo temeljni deželni zakoni. Večina sebranja sestoji sedaj iz treh frakcij, Karavelovcev, Radosla-vovcev in iz frakcije „Nezavisimosti". Opozicija, ki je dosti slabša, pa sestoji iz dveh frakcij, konservativcev in liberalcev.
V Beleingradu so zvedeli, da se nadaljujejo velikobolgarske agitacije v IVIaltcfloiiiji. Govori se celo, da bolgarski agitatorji tudi prihajajo v Staro Srbijo. V Srbiji je to vzbudilo velike skrbi. Zategadelj bode Srbija obdržala več rezervistov na bolgarskej in makedonskej meji, ko bodo vojaške vaje končane.
Jutršnji shod belgijskih delavcev bode ogromen. Iz vseh mest došlo bode na tisoče delavcev. Vlada ne bode nikakor ovirala shoda, ampak ga bode še pospeševala. Dovolila je namreč delavcem znižano vožnjo po železnicah. Vodje delavcem sami priporočajo, da naj se varujejo vsakih izgredov. Nekaj tovarnarjev je dovolilo, da delavci že danes opoludne nehajo delo, da morejo k shodu.
Nemiie v Belfastu prouzročil je prav za prav član sedanjega ukigleškega iniuisterstva lord Churchill. Beliast je glavno mesto protestantske grofije Ulster. Ob volitvah je lord Churchill javno ščuval Ulsterce, da naj se rajši z orožjem ustavijo, nego bi se podvrgli Giadstonovi IIome-Rule. Ulsterci so res slušali ta svet m se pripravili za državljan sko vojno. Sovraštvo proti katoličanom ni ponehalo
če tudi so zmagali Giadstonovi nasprotniki pri volitvah. Posebno je Ulterske protestante razdražilo. ker je bil pri volitvah baš v Belfastu prodrl j. dnn 1'ai nellovcev. Sklenili so tedaj napasti katoliško prebivalstvo. Ker je policija skušala preprečiti izgrede nagnali so jo s kamenjem, s koli in streljanjem. Sedaj je v Belfastu mir, ko je prišfo dovolj v.ij.i kov.
Dopisi.
Iz No«tanjega okraja 12. avgusta 1H8G Pri nas vršijo se sedaj vobtve v okrajni zastop. Kakor vsekdar pokazala se je tudi tukaj mlačnost narodne stranke in prigodi lo se je, da sta dva kmeta hribovca Razpadovnik in gorni Berložnik, oba dva iz Belih vod, z nasprotniki glasovala. Trgovec Orel v Šoštanji, o katerem se trdi, da je za Belevode ravno to, kar žid za Gališko, poslal je pred več dnevi tržkega policaja k dotičnima kmetoma, ter jima dal legitimacije odvzeti in naročiti, da se naj na dan volitve za veleposestnike, t. j. 11. t. m. pri njem zglasita. Sta se li kmeta slepo Orlovemu povelju udala ali pa jih je strah pred uniformo ob činskega sluge gn*l, danemu naročilu ustreči, ni mi tukaj razpravljati, a pristaviti moram, da utegnejo razmere pri tržkej občini ŠoŠtanjskej jako dvomljive postati, ako bode vsakemu nebodigatreba dovoljeno z občinskimi organi zapovedovati. V kljub tej korupciji se je volitev završila vender le z našo zmago, kajti pristen Nemec baron Warsberg je naše Tal-minemce desavoniral in šulfereinska tvrdka Orel Negri-Goll z dotičnima kmetoma vred, so z dolgim nosom volišče zapustili.
V soboto volijo tržke občine, Šoštanj 3, Velenje 8 zastopnikov, zadnje popolnem narodno. V ponedeljek volijo kmetske občine 12 zastopnikov in tako v novem okrajnem zastopu naših nasprotnikov še na prstih jedne roke ne bode kaj šteti.    —.
Iz Ormoža 10. avgusta. [Izv. dop.] Slovensko katoliško političko društvo „Sloga" povabila je glede na razpisano volitev državnega poslanca namesto pokojnega preč gosp. Božidara Raiča svoje ude in pa volilce k zborovanju na nedeljo 8. avgusta v gostilno gosp. Jakoba Žmka. Vsled tega vabila zbralo se je nad 250 slogašev in volilcev, mej temi' večinoma županov in občinskih odbornikov, duhovništvo bilo je p.vav lepo zastopano, na čelu piečastiti gosp. dekan Schwinger.
Ker gosp. dr. Žižek zbog bolezni ni navzoč, pozdravi g. dr. Geršak kot podpredsednik „Sloge" navzočne, predstavi g. c. kr. komisarja Supančica in g. kandidata kanonika dr. Gregorca. S srčnimi be sedami spominja se pokojnega našega poslanca gosp. Božidara Raiča, ki je pred letom in dnevom (9. avgusta) na ravno istem mestu tako krasno govoril pri Ciril in Metodovi svečanosti, — a da danes ga ni več — in zato moramo si iskati druzega moža, ki bo nas zastopal v državuem zboru. Državnega poslanca posel je težaven, zato treba skrbeti, da dobimo dobrega zastopnika, da bode na pravem mestu možko in neustrašljivo boril se za sveto narodne stvar, ter pravi, da „Sloga1' ni mogla najti boljšega kandidata, kakor je gosp. kanonik dr. Gre-gorec, ki se že nad deset let bori na narodnem polji za narodne pravice, priporoča njegovo kandidaturo in da besedo g. kanoniku dr. Gregorca.
G. dr. Gregorec pravi, da „Sloga" se je znova izrekla, da hoče imeti odločnega poslanca, da je ona odločila, da je bil g. Božidar Raič voljen državnim in deželnim poslancem, ki je neumorno in povsod neustrašljivo in nesebično nad 42 let delal za svoj ubogi in tlačeni slovenski narod.
Na to razvija svoj program. Poudarja, da hoče v prvi vrsti skrbeti, da se kolikor mogoče olajšajo bremena kmetskega stanu, ki vzdržava vse druge stanove — meščanstva in plemstva pa itak nemarno Govornik pravi, da ako se ne pomore v kratkem kmetskomu stanu, bode pri nas kmalu tako, kakor na Italijanskem, Francoskem  in Angleškem, kjer pravih kmetov že već ni. Kmetski dolgovi ogromno rastejo od leta do leta, temu pa je kriva previsoka zemljiška daca, katera naj bi se od čistega doneska od 227,0 ki'- na 16 kr. znižala; previsoki odstotk od nepremakljivega premoženja; predraga sol, ki bi bila lahko za več ko pol eeneia ; previsoke obresti ki so prava tlaka kapitalu, nasproti temu pa so dohodki slabi, kajti zrnje nema cene, gorici pa preti trsna uš, kojo imamo že v bližini. Dedno pravo se mora  urediti,  razkosavanje zemljišč omejiti, sploh pa naj bi se ustanovili „kmetski domovi."
V narodnem oziru vsprejema g. kandidat po polnem Raičev program. Narodna ravnopravnost se
mora izvesti vsaj je presvetli cesar sam rekel, „da vsi narodi imajo jednake pravice" ter „du vlada avstrijska mora biti za vse narode zavetišče" — šole morajo biti narodue, nemščina naj se uči, kjer o potrebno, srednje šole naj bodo tudi slovenske, učiteljsko pripravnišče v Mariboru naj bo slovensko; govornik pravi, da trkati se mora in ne samo prositi, kajti sveto pismo pravi, da le tistemu se odpre, ki trka ter zagotavlja, da ako bode on izvoljen, bede gotovo, kakor dozdaj neustrašljivo se boril za narodno stvar, posebno pa za kmetski stan.
G dr. Geršak pravi, da naš poslanec mora biti dober Slovenec, katoličan in neustrašljiv, da pa vse te lastnosti ima g. kandidat in vpraša, želi li kdo kako vprašanje staviti na g. kandidata.
Gospoda SattlerinVertnik stavita dvojno prašanje, na kateri je g. kandidat povoljno odgovarjal, v vsebini pa bodemo danes molčali.
G. Vertnik vpraša g. kandidata, se li meni pridružiti kljubu, ki sta ga ustanovila g. M. Vošnjak in Hevera, in delati na to, da dobijo slovenske posojilnice na male obresti primeren kredit pri na-odni avstro-ogerski banki; g. kandidat odgovarja, da bode z dušo in telom delal na to, da se posojilnicam s tem pomore, kajti one so poklicane, da ešijo kmeta pogina, oziroma iz rok nemškega kapitala.
G. Sattler izraža željo kmetov za olajšavo pri šoli. Šolska doba bi se naj prikrajšala in ako treba uvedle nedeljske šole. G. dr. Gregorec pravi, da na to delajo nemški konservativci, vendar sedaj ni upanja, da bi kaj dosegli.
G. Vertnik vpraša g. kanditata je li mu znano, da je naučm minister pl. Gautsch, ko je bil v Mariboru, prepovedal na Mariborski bogoslovnici slovenščino gojiti in kaj misli o tem storiti. G. kau-didat pravi, da tudi on je čul o tem nekaj zvoniti, in ako se to obistini bode na pravem mestu o tem sprožil vprašanje ter prosil vse slovenske poslance, da ga podpirajo, ter poudarja še posebej, da škofija mariborska je slovenska.
Ker se druge interpelacije neso stavile, stavi g. dr. Geršak glede na to, da je g. kandidat v tako lepih besedah razvil svoj program tako oi ločno odgovarjal na interpelacije, vprašanje: se li g. kanonika dr. Gregorca kandidatura vspreime, kar se je jednoglasno z živahnimi živio klici storilo. — Potem, ko so volilci še izrekli željo, naj bi prihodnji poslanec nadaljeval Raičevo delo, da se ustanovi poseben jugoslovanski klub, in pa, ko je g. dr. Geršak in celi zbor presvetlemu cesarju trikratni živio zaklical, se je zborovanje končalo.
Opomnim naj še, da je mej zborovanjem prišel tudi naš velezaslužni predsednik „Sloge" g. dr. Žižek, ki je po večtedenski bolezni toliko okreval, da nas je mogel za malo časa s svojo navzočnostjo počastiti ter da je bil od g. dr. Geršaka in vseh navzočnih navdušeno pozdravljen.
Oil Št. Lorenca v puščavi 13. avgusta. [Izv. dop ] Veselice, katero je priredilo preteklo nedeljo naše kmetsko bralno društvo v gostilni gosp. Ratay-a v Št. Lorenškem trgu, udeležilo se je obilno število odličnega občinstva; poleg vrlih slovenskih kmetov in njih obitelij  videl si velikega obrtnika, duhovništvo, učiteljstvo in še drugih zastopnikov slovenskega razumništva. Gostje došli so iz sosednjih srenj, visoko s Pohorja doli, iz Slovenjega Gradca, od sv. Križa, iz Maribora, Gradca in z Dunaja (na-depolni naš dr. Murko). Vzpored bil je mnogovrsten in zanimiv.   Zraven petja in godbe, katero so domače moči izvrševale v občno zadovoljnost, govoril je naš rojak, prof. Hauptman, o rastlinskem živeži ter razvil celo vrsto fizikalnih in kemijskih resnic, ki so potrebne umnim gospodarjem, posebno pri umnem prirejanji gnoja. Poslušalci so se z veseljem prepričali, kako lepo se dajo tudi teški predmeti razlagati v Čistem slovenskem jeziku. Zadnja točka dnevnega reda bila je šaloigra  „Bob \i Kranja", katera je napravila mej poslušalci  mnogo veselja. Igrali so jo domači igralci, ki so zdaj v drugič stopili na gledališki oder (prvikrat letošnjo zimo v „Županovi Miciki"). Če se pomisli, da nikdar neso uživali gledališkega pouka po kakem umetniku strokovnjaku, zaslužijo za svojo Bpretnost zares največo pohvalo, kajti predstavljali so svoje uloge gladko in naravno. Posebno omeniti mi je nežnih igralk, dveh kmečkih hčera, Štefanove (Nežika) in Lakofičeve (Polonica), kateri ste kljubu svojej mladosti izvrstno
Dalje v prilogi. '^941
Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 184. 14. avgusta 1886.
rešili svoji nalogi. „Potinja iz Kranja" očarata je s svojim jasnim in donečim glasom vse občinstvo. Sploh je cela veselica vsakega rodoljuba, ki ve ceniti vrednost narodnega probujenja in presoditi velikanski napredek, ki se je tukaj pokazal še ne v jednem letu, bolj zanimala in razradostila, kakor marsikatera predstava na velikih Btalnih odrih. Št. Lorenško kmetsko bralno društvo sme ponosno biti na dosedanje uspehe. Globoka navdušenost in izgledna zastopnost, ki vladata mej društveniki, sta nam porok Še lepših uspehov.
Vsakega, ki ima iskrico ljubezni do naroda, mora v srce razveseliti, ako vidi, kako se naše kmetsko ljudstvo razvija in iz lastnih močij vzdiga na višjo stopinjo omike. Le peščica Št. Lorenških „Urgermanov" ne pozna teb blagih čutov, temveč srdito nasprotuje poštenemu gibanju našega poštenega ljudstva. Evo Vam dva dokaza.
Glavni govornik želel je za svoje predavanje šolske table, da bi težavno tvarino bolj nazorno predstavljal. Dotična prošnja stavila se je načelniku krajnega šolskega sveta. Ta pa si table ni upal (!) obljubiti, predno se ne dogovori z nadučiteljem. Po dovršenem dogovoru bila je prošnja odbita. Kaj ne da, nadučitelj Mogge je lep podpornik ljudskega izobraženja!
Po končanej igri bila je prosta zabava, katera se je kaj lepo in mirno razvijala. Toda naši „Urgermani" v svojej neskončnej ljubezni do nas ne morejo strpeti niti najnedolžneje veselice slovenskega društva. Zato so si izmislili za ta večer nekaj posebnega (!). Ob polunoči prikaže se jeden Št. Lorenških srenjskih svetovalcev, Mildemoth po imenu, kot nekakšen višji policijski komisar, v spremstvu tržkega policaja in jednega žandarja z nasajenim bajonetom. Ta trojica prišla je raz ganjat mirno zabavajoče se društvo. Dasi ima društvo po svojih pravilih pravico prirejati veselice, ki neso navezane na noben čas in bi torej le gostilničar imel doplačati „licenco", so razen tega še društveniki obljubili, da v imenu društva plačajo globo, nič ni pomagalo. Mirno in pošteno slovensko društvo mora se razgnati, bil je njih sklep in da ga ložje dosežejo, zlezel je Št. Lorenški „furor teu-tonicus" pod krinko „sv. Hermandad", ter je z nasajenim bajonetom urinol se v dvorano mej mirno množico in odganjal vsakega posameznika.
Mi konstatujemo, da v pričo tako odličnega društva policija ni imela nič opraviti. G. Millemoth je najbrž žandarma le zlorabil; ker ta je bil poslan le na cerkveni shod v Št. Lovrenc, s katerim pa naše društvo ni bilo v nobeni zvezi.
Tako silovito postopanje je pripravno, razburiti tudi mirne duhove. Toda naše trezno ljudstvo ni se dalo zapeljati, mirno je odšlo in s tem, da je odšlo, preprečilo je škandal, ki so ga sklenoli provokovati Št. Lorenški „Ur-germani", da bi ga potem porabili zoper nas. — Da jih ni sram!
Razgrniti pa se sicer nismo dali; v obilnem številu šli smo v svoje društvene prostore in smo se še izvrstno nauduševali za pošteno slovensko reč. Škode nam neso učinili, pač pa so škodovali gostilničarju, tržanu, ki ni stržil, kar je bil pripravil. Škodovali pa so tudi samim sebi. Vso zavedno okolico imajo odločno proti sebi in zagotovim Vas, v nekaj letih izstradan bo Št. Lorenški „furor teuto nicus" do suhe kosti. — Svoji k svojim. — Mi potrebujemo poštenega n a r o d n e g a trgovca, lep promet mu je zagotovljen.
Domače stvari.
— („Slovensko pevsko društvo" na Ptuj i.) Rodoljubu, ozirajočemu se na slovenski Štajer, nv prsih čudno gane se srce", kajti razmere ondu so težavue, in treba je mnogo poguma in odločnosti, da se vztraja v trdem boji Drugod vsaj na Kranjskem, je prijetno biti narodnjak, na Štajerskem pa je z domoljubjem v zvezi trpljenje, rodoljubom štajerskim morajo se leta delovanja na narodnem polji, Šteti za vojna leta, Dvojna zasluga in dvojno pripoznanje gre torej rodoljubom, ki so ustanovili „Slovensko pevsko društvo", ne da bi tirali politiko, marveč da bi gojili petje, širili pesen slovensko In pri velikih zborih Bkrbeli za ubrano petje, ki blaži srce, in skrbeli tudi za to, da se pevci mej seboj spoznavajo in bratijo. In ker je jutršnja slavnost baš temu blagemu namenu posvečena in bnde vsak, kdor bo jutri pohodil starodavni
Ptuj k sijajnemu izidu pripomogel, pozdravljamo najsrčneje vse udeležence prihajajoče iz Hrvatske in Kranjske in iz drugih pokrajin, posebno pa hrvatska in slovenska pevska društva, „Slovensko pevsko društvo z Dunaja'', „Sokol", člane „Hrvatske", „Slovenije" in „Triglava" in vse druge ter jim kličemo „Dobro došli!"
— (Deželni predsednik baron W i n-kler) šel je za dva do tri tedne na dopust. Sedaj biva v Logatci.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 13. avgusta svojo III. sejo. Odobri se oklic, ki naj ga blagovoljno objavijo vsi naši listi. Zapisnikar prečita tekoča poslovanja. Odbor vzame z veseljem na znanje, da je zopet več gospodov prosilo potrebnih tiskovin in pojasnil ob ustanovitvi novih poddružnic. Predlog Tržaške poddružnice glede otroškega zabavišča se pretresuje in jednoglasno odobri. Vsled tega ustanovi družba sv. Cirila in Metoda zabavišče, potrdi pogodbo za stanovanje in vrt in razpiše natečaj za učiteljico. (Gl. razglas.) Glede cerkvenega nadzorstva v svojih zabaviščih bode družba naprosila in pooblastila zanesljivega slovenskega duhovnika. Predlog, naj zadevo onih 1400 roditeljev glede slovenskih šol v Trstu vzame družba v roke, se vsprejme. Dopis Celovške poddružnice vzame se na znanje in nje nameravano postopanje za zdaj odobri.
— (Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) se je ustanovila tudi v Ilirskej Bistrici. 8. t. m. je bil občni zbor. V načelstvo bili so izvoljeni gg.: Janez Vesel, dekan prvomestnikom, Mart. Zarni k, nadučitelj, tajnikom, ŽigaFurlani, davčni pristav, blagajnikom in Ivan S trn a d, duhovni pomočnik, zapisnikarjem. Pravila podružnice so se že predložila visokej vladi v potrjenje. Oglasilo se je dosedaj 7 ustanovnikov in okolu 18 letnikov. Rodoljubje, kateri hočete pristopiti temu pre-koristnemu društvu, oglasite se kmalu pri podružničnem načelništvul
— („Agraraer Zeitung") bila je včeraj zaplenjena, ker je ponatisnila iz „Budapesti Hirlap" članek o cesarjevem ročnem pismu. No, če se kaj tacega prigodi celo oficijoznim listom, se mi drugi lahko tolažimo, ako nas zdaj pa zdaj zadene „Con-riscationsparagraph" 300 s svojo ostrino.
— (Občni kranjski veteranski kor) praznuje jutri desetletnico blagoslovi jenja svoje zastave, ter bode dopoludne z godbo en parade šel k maši v sv. Petra cerkvi, popoludne pa izletel na Vič v g. Ločnikarja priljubljeno gostilno, ki se odlikuje po krasni leži in prav dobri postrežbi.
— (Slov. pevsko društvo „Slavec":) ima svoj izredni občni zbor prihodnji torek zvečer ob 8. uri v gostilni „Pri Kroni". Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika poslednje seje. 3. Volitev predsednika in podpredsednika. 4. Razni nasveti in interpelacije. Gospodje društveniki redni in podporni vabijo se, da blagovolijo mnogobrojno udeležiti se. Odbor.
— (Iz Ložkega potoka) se poroča: Železniški delavec Fran Flak, ki se je iz Ricmanj v svojo rojstno vas Hrib povrnil, umrl je dne 9. t.rm. Raztelesenje pokazalo je s precejšnjo gotovostjo, da je uzrok smrti bda azijska kolera. Dne 11. t. m. pa je v Travniku umrl delavec Ivan Mikelić, kakor se sluti tudi za kolero. Ukrenili so se vsi potrebni koraki za razkuženje in omejitev zla.
— (Uradno izvestje o koleri v Trstu:) Od polunoči 12. t. m. do polunoči 13. t. m. v mestu 19 slučajev, v okolici 2. — Doslej 216 osob za kolero zbolelo, 48 ozdravelo, 132 umrlo. — V Sočergi in v Ricmanj ih po 1 slučaj, v Izoli 4. — V Ricmanj ih doslej 50 osob za kolero zbolelo.
— (Trtna uš) prikazala se je v vinogradih Veraške občine mej Kozjim in Podčetrtkom.
— (Ormoški posojilnici) pristopilo je 1885 1. 78 udov, 9 deležev prepisalo se je na nove ude, 19 udov izstopilo. 11 udov je svoje deleže na 25 gld. znižalo. Društvo je imelo koncem leta 331 društvenikov s 500 deleži po 25 gld., vkupe torej 12.500 gld. — L. 1885 dobili so društveniki 441 posojil v znesku 67.935 gld. 92 kr.; koncem leta imela je posojilnica pri društvenikih 361 posojil v znesku 63.590 gld. 18 kr. Denarni promet se je rečeno leto za 48.038 gld. 78 kr. zvišal. Reservni fond znaša 6430 gld. 57 kr. Hranilne uloge narasle so na 35,726 gld. 98 kr., celoletnega prometa pa je bilo 214.156 gld. 14 kr. Hranilne uloge obrestujejo se po 6 °/0.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Dunaj 15. avgusta. Nadvojvodinja Hen-rieta Marija Immaculata, najmlajša dveletna hči nadvojvode Karola Salvatorja, včeraj v Traunkirchen umrla.
Reka 13. avgusta. V zadnjih 24 urah 4 za kolero zboleli, I umrl.
Beligrad. 13. avgusta. Po vsej deželi umori in požari. Hajduki bratov Soldatovičev umorili so popa Rankovica iz Garaša in zažgali županovo hišo v Kopijam. Podpredsedniku skupščine Zuniču požgali so hišo, a sedaj so mu za kazen odnesli še vse blago iz prodajalnice v Dobrinji. Bratje Soldatoviei poslali zo Zuniču pismo, da so oni to storili, da ne bode nikogar po krivem dolžil.
Čestitim prebivalcem deželnega stolnega mesta Ljubljane.
Deželnega stolnega mesta Ljubljane občinski svet je za spomenik, ki se bode na poziv Njega ces. in kr, Visočanstva gospoda nadvojvode Albrehta pokojnemu maršalu grofu Radeckemu postavil na Dunaji, določil petsto goldinarjev v ime mestne občine in naročil mestnemu magistratu, da je v vseh domačih časnikih razpisati splošno nabiranje prilogov v isti namen.
Izvršuje ta sklep mestnega odbora, usoja si mestni magistrat vabiti Ljubljansko stanovništvo, da se obilo udeleži tega nabiranja in radovoljne priloge, namenjene za to patrijoticno podjetje izroča mestni blagajnici, katera ima nalog, da prejem vsacega daru potrdi in imena darovalcev z gesli vred, ki so morda pridejana, razglasiti da od časa do časa po novinah.
Z ozirom na lagodnost P. T. občinstva je tudi slavno uredništvo tega časopisa pripravljeno prejemati darove in jih izročati mestni blagajnici. Od magistrata deželnega stolnega mesta Ljubljane, 13. dan avgusta 1886.
Župan: Grassolli.
X. izkaz
o prostovoljnih prilogih izročenih mestni blagajnici Ljubljanski za napravo spomenika maršalu Radeckemu na Dunaji.
Mestna občina Ljubljanska z geslom: ,,Do-želno stolno mesto vojvodino Kranjske, svojemu bivšemu častnemu meSAanu"   .   500 gld. — kr.
Narodno-gospodarske stvari.
Mlekarska zadruga v Ljubljani.
(Dalje.)
Sedaj mi preostaja še govoriti o mogočnosti izvaževanja mleka. Že cene kažejo, da jo po onih mestih pomanjkanje mleka; resnično dobro mleko našlo bo kupcev, saj se v Pulji — kakor iz pisma velecenjenega gospoda ondi živečega pozvedam — prodaja liter mleka, kateremu je primešanega tudi ovčjega mleka in tudi vode, po 14 do 16 kr.! Preverjen sem, da bodo posebno uradniški krogi še hvaležni, če jim bo mogoče po jednaki ali celo zmer-niši ceni kupovati resnično dobro kravje mleko. V Opatijo in v Reko bo tudi mogočo pošiljati mleko, posebno pa po jako visoki ceni fino surovo maslo.
V Trstu naselili so se celo iz Italije nekateri mlekarji in tudi iz Italije naravnost prihaja veliko mleka na trg.
Ugovoru, da je vender-le neverjetno, da bi bilo mogoče tako daleč pošiljati mleko, kakoršnega sem pogostoma moral čuti, protijavljam le to, da deluje v Gradci mlekarska zadruga, ki pošilja mleko noter na Dunaj! Imamo torej mi vender-io veliko krajšo pot do Trsta, Reke in Pulja.
Graška mlekarska zadruga razposlala in raz-pečala je v minulem letu  1,571.488 litrov mleka!
Tisoče litrov mleka prihaja na Dunaj iz daljnih okrajev celo z Ogerskega. Preskrbljene so železnice celo z vozovi (vagoni), v katerih prevažajo zaklane vole, teleta i. dr. s Češkega in z Nemčije v Pariz! S pripomočjo ledu zamore se mleko tako ohladiti, da je sposobno za daljno vožnjo. Celo v poletnem vročem času pride mleko lahko popolnem zdravo v daljni kraj, če je le bilo takoj po molžvi do dobrega z ledom ohlajeno. Za to služijo posebni hladilni aparati, s katerimi se mleko na 7° ohladiti zamore. Mleko se namreč po zvitih ceveh pretaka, cevi pa so obdane z vodo, katera se še z ledom ohlajuje. Ako bo dokaj družnikov zbralo se, brez težave bodo priskrbeli, da bodo mlečne vrče za časa najhujše vročine obložili z ledom, tako, da ne bo nikdar mleko pokvarjeno, skisano dospelo na kraj določeni. Vsa ta previdnost bo mogoča skupnim, združenim močem, posameznik bi tega ne zmogel.
Glede stroškov za transport moreni le toliko omenjati, da je cenik ali tarif za mleko že jako nizko odmerjen celo na južni železnici, ki ima sicer precej visoke tarife.   Ko bi pa se zadruga — kar
upam — močno razširila, mogoče ji bo še posebej pogajati se z vodstvom južne železnice in z ravnateljstvom ces. državne železnice, ki dajo polajšave onim, ki veiiko blaga pošiljajo, posebno pa redno skozi vse leto. Zato tekmujejo, če tudi zelo oddaljeni veliki trgovci, na pr. lesni trgovci, katere škoro polo vico manj stane prevožnja lesa, kakor malega posestnika, ki le par vagonov blaga odposlati zamore. Torej tudi ta slučaj nam jasno spričuje pomen združenja posameznih sil v jedno celoto.
(Dalje prih.)
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konec.)
Če se ozremo na namen trgovinskega muzeja, smemo pričakovati najboljših uspehov. Naloge, katere namerava izvesti prvosedstvo, bodo:
1. Pospeševati import in eksport, ustanoviti pozvedno p i s a r n o (poučnico, pozvednico, Inforraa-tionsbureau), katera bode pojasnjevala vozarinske in carinske razmere, trgovinsko navade, razpise o zalaganji, naznanjala, kje se more blago dobiti in spečati ter objavljala posredovalne firme in v kolikor možno dajala pojasnila o njih kreditu in solidnosti;
2. Zbirati importne in eksportne surove in iz delane pridelke in izdelke, kateri bi bili za trgovino in industrijo pomenljivi. Razstavljali bi se ti izdelki najprej na Dunaji in potem v voznih industrijskih krajih v domačih deželah in konečno tudi na posamičnih skladiščih v inozemstvu.
3. Povzdigati trgovine in industrije tičoče se občevanje s c. kr. konzulati in korespondenti (dopisovalci)  trgovinskega muzeja;   ustauovljati trgovinske  zbornice   v  avstrijskih  naselbinah  v ino zeinstvu.
Vse to pojasnjevanje, posredovanje in poduk dajalo se bode brezplačno. Konečno se bodo v tedniku trgovinskega muzeja objavljala poročila in se dajali nauki, kateri mogo pospeševati prej omenjeni načrt.
Da je ta no\a naprava namenu primerna in vspeh obetajoča, dokazuje pač tudi to, da se zdaj korenito bavi jo v Rerolinu z ustanovitvijo državnega trgovinskega muzeja, v Parizu z ustanovitvijo muzeja za trgovino in industrijo, v Londonu z ustanovitvijo osrednjega trgovinskega muzeja, kateri bode imel poddružnice v industrijskih središčih.
Ker bodo najbrže stroški za vzdržavanje tega važnega zavoda zelo znatni, je enketa vis. predsedstvo jednoglasno naprosila in pooblastila, obrniti se do visoke vlade za državno podporo že za 1. 1886, in pričakovati se sme, da bode z ozirom na to, da muzej za umetnost in industrijo na Dunaji dobiva na leto 74.600 gld. državne podpore in teh-nologiški muzej na Dunaji 40.000 gld., ta za trgovino in industrijo še mnogo važnejši muzej dobil primerno državno podporo.
Priredba in vodstvo trgovinskega muzeja izroči se močem, katere so se že v orijentalskem muzeji skazale in vis. predsedstvo je izreklo le željo, da bile poleg vis. vlade pred vsem trgovinske in obrtne zbornice poklicane in povabljene, krepko ga podpirati.
Prosim, da se moje poročilo vzame v znanje."
G. zbornični predsednik izreče v imenu zbornice gospodu poročevalcu zahvalo za zastopBtvo pri tej enketi.
XII. G. zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje predlog:
Slavna zbornica dela naj na to, da se doseže direktna selskovozna poštna zveza mej Vinico in Karlovcem.
Predlog se sprejme.
Ker se nihče več ni oglasil k besedi, zaključi gospod predsednik sejo.
Poslano.)
(Jg. J. Deu-u in P. Skale-tn, živiuozdravnikoma v mestni klavnici.
V našem „Poslanem" v št. 172 ^Slovenskega Naroda" izjavili smo, da smo nad prav iz trte zvitim Vajinem prvem „Poslanem" se jako čudili, a ko smo brali Vajine „Poslano" v št. 176 „Slovenskega Naroda", moramo pač reči, da smo kar strmeli, ne samo mi, nego občinstvo v mestu in na deželi. Vse se je  vprašalo, kako si upajo v mestni službi stoječi uradniki, pisati v takih oblikah proti meščanom davkoplačevalcem, jih na tak neosnovan način grditi in smešiti, da so se njim možgani zmešali itd. Kaj smo mi vender zagrešili, da  si dva mestna živinozdravuika upata  pisati v takih izrazih o nas. Vložili smo ponižno prošnjo in izročili mestnemu magistratu, in zato mislita Vidva, da smeta po nas  ukrihati,   kakor bi bili  kaki   postopači. V prvi vrsti bi pač vprašali, kdo je dal Vama, gospodoma živinozdravnikoma, pravico, da se glasita tako rekoč v imenu magistrata. Ali ni načelnik magistrata gospod župan, on je poklican,  ako je treba braniti kak mestni zavod  v javnosti, nikakor pa ne nižji organi, kakoršna sta, — Vama ne moremo pomagati —- dozdaj še Vidva gospoda. Kar se tiče naš" trditve, pri tej popolnem ostajamo in tega tudi Vidva gospoda živinozdravuika nesta ovrgla. Trdili smo in to trdimo še danes, da v hudi vročini je meso po muhah onesnaženo, da se napravijo zaplivke in da meso, dasi
*) Zu objavljenju pod to rubriko odklanja uredni-itvo odgovornost.
se o ti da v ledenice, kar mrgoli Črvov, če mora tam ležati od n»l>otc do ponedeljku.
Pa ponavljamo danes še jedenkrat, in kar trdimo, je gola istina, in to ne bodeta ovrgla živinozdravuika gg. Deu in Skale, tudi s stoterimi še tako odurno spisanimi „Poslanimi". Ako smo mi prosili, da bi se nam izjemno le v hudi vročini dovolilo klati tudi ob nedeljah, storili smo to v prvi vrsti v interesu občinstva, kateremu želimo prodajati čedno in zdravo meso, ne pa črve, kakor Vidva trdita, da jih prodajamo. Da bi imeli mesarji, kateri manj koljejo, ko mi podpisani, čednejše meso, ko mi, ta trditev je sama na sebi jako smešna, kajti ako je meso od dva dni zaklane živine v vročem času že kar živo, kakšno mora še le biti meso od treh ali štirih dnij. Nam nikakor ni v posebno veselje, da se kolje i ob nedeljah, tudi mi smo prav radi prosti, kakor gospoda živinozdravnika, a ozir na občinstvo nas je napotil uložiti to prošnjo, ozir na občinstvo, za katero se Vidva gospoda jako malo zmenita, kajti vsa Vaju borba zoper klanje v nedeljo gre le na to, ker Vaju skrbi, da bi ne bila ob nedeljah prosta. Ako nas „prav olikano" pitata s tem, da nam je vročina možgane zmešala, tedaj nas nazivljata indirektno blazne, Vam povemo le to, da smo, hvala Bogu, do sedaj še pri pravi pameti, a Vama povemo, da glejta, da se Vama možgani ne bodo zmešali v najhujšem mrazu!!! Če bode treba, bomo i mi kaj prikurili. Sploh pa bi Vama priporočali, da, mesto da kujeta „Poslane" in branita „klav niske" muhe, da bi se raje malo spominjala, kaj je Vajina dolžnost in da bi bilo Vaji go spodov obilokrati videti v „ šolskem drevoredu," da bi malo pogledala meso, katero se ondu prodaja, da bi mestjani Ljubljanski vsaj vedeli, čemu plačujejo dva živinozdravnika in bi se ne čudili, če jih grize in kolje po trebuhu od mesa v šolskem drevoredu kupljenega! Tedaj le malo menj mogočnosti in več ozira na to, za kar sta poklicana in nastavljena. Kar se tiče Vajine trditve, da bi mi podpise lovili, je popolnem izmišljena, in preverjena bodita, da našo prošnjo, ako treba, da bi se to zahtevalo, podpišejo vsi mesarji. Če mislita Vidva gospoda, da sta nas pri občinstvu Ljubljanskem, s Svojim neolikanim „Poslanim" osmešila, se jako motita in ko bi slišala pravo sodbo o Vama in o nas, o vsej zadevi, gotovo bi Vidva Svoje sodbe ne zataknila za zrcalo. Toliko, da ne bosta mislila, da sta nam „sapo zaprla" in da če se prav rotita in trdita po krčmah, ne da bi kdo za to prašal, se bo morda le še klalo ob nedeljah. Nemški pregovor pravi : „Es ist schon daflir gesorgt, dass die Baume nicht in den Himmel wachsen" !
Ljubljanski mesarji: Fran Štrukelj, Fran Slovša,  Ivan Kopač, Josip Črne iu Josip Ocvirk, (da si ravno se na me ne ozirata.) (595)
Zdravljenje pospeiuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih so z M olo vitn »Francoskim žganjem" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poStnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moli-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (20—6)
Zahvala.
Vsem blMgoduSniin posestnikom in čč. gg. dobrotnikom z Vrhnike in njene okolice za vsa bogata darila, zadevajoč dobitke pri javni tomboli, osnovani dne 8. t. m. v korist prostovoljne požarne straže Vrhniškega trga s čistim dobičkom 184 goldinarjev, — kakor tudi navzočemu slav. občinstvu, posebno slavnim požarnim stražam iz Ljubljane, Viča, Horjuln, Preserja, Borovnice, Vrda, Logatca, Postojine in z Velikega otoka, kojih navzočnost Je vzbudila splošno sijajno zabavo po Vrhniki ter dan imenovane tombole proslavila, — izreka podpisano načelništvo najiskro nejao zahvalo. $93) rSt»<'«-lniiši vo
prostovoljne požarne straže na Vrhniki,
Tajnik in blagajnik: Načelnik: Jo«. Prosen._ Karol Maysr 1. r.
iMeteorolngično poročilo.
Tuf ei t
IS. avgusta.
Pri na: Kafka z Dunaja — Tausig iz Lincu. — Vogrich iz Pulja.
Pri MtVHeii llerzog z Dunaja — Kresao iz Gradca. — Honig iz Budimpešte. — Zander z Dunaja. — Miilik, pl. Riegner iz Trsta.
Pri «m'«»rji iivstiijskein : Lipovec i Dunaji
Umrli si» v ljiii»ij:4Bis:
12. avgusta: Giorgio Vuro, zasebnik, 74 let, Dunajska c- sta št. 13, za vnetico ledic. — Amalija Gorenji:, kovačeva hči, 13 mes., Poljanska cesta št. 18, za jetiko. — Minka pl. Blu'nveis-Trsteniska, zdravnikova hči, 17 let, Pred školijo št. 16, za pljučnico. — Fran Eržen, umirovljeni c. kr. uradni sluga, 07 let, Kapiteljske ulice St. 13, za spridenjem želodca. _
TTftne eeiiv t fljui»aj;i 11
dne" 14 avgusta 1.1.
		rl.kr.		Špeh povojen, kgr. .	Ki. kr.
Pšenica, lik ti.		6 17			-170
Rež,		4 73		Surovo maslo, „	90
Ječmen, „	•   • •	4 22		Jajce, jedno ....	- 2
Oves,		2 76		MU-ko, liter ....	8
Ajda,	•   > .	4 3-		Goveje       uioBo, kgr.	- 64
Proso, „	...	4 87		Telečje n	— 48
Sortna, „	...	4 87		Svinjsko        „ „	— f8
Krompir, „	. *.		—	Koštrunovo    „ „	— 32
Leča, „	...	12	—		— 35
Grah,		U)	—		— 17
Fižol, j,	• .	1 1		Sen<>,   100 kilo   . .	a n
Maslo,	kgr. .	1	—	Slama,   „ _ Drva   trda, 4 □ metr.	2 67,
Mast,	■ •	—	66		6;50
Spel j tVišou,	n	—	64	„   mehka,   . „	4 10
Cas opa-- zovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi		Mokrila V ram.
7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	737-98 mm. 785*4 m. 735-20 ma.	10 4 C 20 8' C 15 4" C	brez v. si. svz. si. zah.	megla jas. jas.	000 Bim. 1
Srednja temperatura 15 5°, za 4 1° podnorinalem.
ID-u-n-aJslreL "borza
dnć 14. avgusta t. I (Izvirno telegrafrčno poročilo )
				; kr.
Srebrna renta      ,.....                           . .			50	
	121		10	n
5"/„ marčna renta             . ......	102		2 -	
	871		_	
Kreditne akcije.........	283		_	
London      ...                   . .	126		O-)	
Srebro........ ...	—		_	
Napol ....	9	•	99	n
C. kr. cekini                     . ...	5	r	93	
Nemške marke	61	■	75	(
PL državne srečke iz 1. 1854    250 gld.	132		—	
Državne srečke iz 1. 1H64          100 ^ld.	19		50	■
Ojrrtka zlata renta 4°/,        ■   . .	109	1»	30	H
Ogrska papirna renta 5°/„	M	n	30	■
6' „ štajerske zemljišč. od»ez. obli«.	U*	b	50	n
Dunava r      srečke 5' „             100 gld.	119	•	75	9
Zemlj obč. avstr. 4'/,°/,, zlati zast. listi	1<?5	■	50	
Prior. obli;;. EHznhetine zapad, železnice	—	n	—	■
Prior, ob lig. Ferdinandove se v. želez ce	99	it	—	n
Kreditne srečke        .   .   . 100	171	n	50	n
Rudolfove srečko ...             10 „	20	* n	—	i
Akcije anglo-avstr. banke 120	112		40	g
Trumuiway-druSt velj. 170 irld  a. v	197		50	
				
i   naletu založništvu je izlla in se dobiva po vseh knjig*-
ti iineah knjiga: jDŽg
la ndwirtschaftlichen Gesetze u. Verordnungen
des Herzogtlut ms Krain.
Za poljedelce in gozdarje, poli tiske uradnike, občinake predstojnike, osobito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnik*,
S pojasnili izdal ua svitlo prof.
Vilj. Linhart. 6pol v 8°. Cena mehko vezani knjižici je SO,po pošti55kr.
Ta knjižica obseza vse poljedelske pottave in Kranjsko: postavo za tilje varstvo, pokonžavanje mrle siru, poljsk* varstvo, za pokonžavanje predi-niee, v obrambo ribarenja itd., s prt' »n-mitni prirodoslovnimt in fl.djedelskimi pojasniti. Tudi pritoiene razprave o * tujem varstvu», %prtiifHtti»i •umnem ribarstvu*, . trtni uli* ila. obsezajo mno^o poučljivega in zanimivega. Dodatek razpravlja 'vrednost gozda in mijvainejle dolotbe gozdarski ga zakvna. Ker je gotovo toplo ieleti, da se lazlirja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke glede teh postav smo dozdaj , Ogrelali,' bode trn knjiga istinito odpomogla šivi poli.-bi. Priporočamo jo torej vmm onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovičtni in kranjskemu učiteljstvu.
Ig. pl. Kleinmayr Čl Fed. Bafnberg
khjigotriniea v Ljubljani na Kongresnem trgu.
(357—9)
Prav lepa hiša
povsem nova, jako solidno postavljena, jednonadstropna, z lepim vrtom, primerna za privatiste in obrtnike v leppra VojnlMkem trnu pri ji ne proda prostovoljno. -Na željo dodajo se gospodarska poslopja, njive, travniki, gozdi in vinogradi (vse v I. razredu). Natančneje pove Anton Bresovnlk v Vojniku (Hochenegg). (581—3)
Ivan Seliškar,
ta-potetr,
SpW~ v OosposkeJ ullol h. it. 5 v LJubljani, 'H
izdelujo vsake vrste tnpetarHka «Ieln, od najpriprostej-šega divana do najfinejše garniture, pri solidni in najcenejši cent, Sobe se špalirajo po velikosti in po izberi tapet od 12 gld naprej, Na razpolaganje imam knjigo raznovrstnih uzorcev. Popravila se v hiši in zunaj hiše izdelujejo. Zagotavljajoč ceno in solidno postrežho se priporoča
(587—9) Ivan tt£llftk»r, tapetar,
VAŽNO ZA DA9IE!
Moje slavnoznane volnate potne portloftke (W<>11-schvvvissbliltter) hrez podklade, da se stan obleke od potu no 11 m uže, ima za Ljubljano in okolico v zalogi samo
g. HENRIK KENDA na Mestnem trgu.
Cena paru 30 kr., 3 pare 85 kr. Prodajalci na drobno dobč rabat.
V Fran kobro d u 20. julija 1886. (532—5)
Robert pl. Stephani.
J. R. PAULIN v Ljubljani
udano naznanja, da se nahaja sedaj njegova
MT pisarna ~Vf
na Marijinem trgu it. 2, naaproti cerkve 00. frančiškanov,
MT skladišče ~Wi
pa v Kolodvorskih ulicah it. 7.
Vsprejme se tudi takoj za njegovo trgovino z mešanim blagom v Mokronogu (596)
Otvorjenje gostilne.
Imam   east  rasti tem u   občinstvu uljudno naznanjat , da som '   sv« jej laitnej hiši
v velikom JleiigeSi nasproti pivovarne
otvori i
gostilno.
Za fine pijace, kakor tinti za dobra jedila in točno postrežbo bode se vodno skrbelo. Priporocevaje se za pogosti obisk, sem z odličnim spoštovanjem
(58:—2)
Marcel Jenčič.
MoJo mnenje o ustnih koNmetičiiih Mre«list vili e. kr. dvornega, ztlr a v n i k a xa xol»e ^ONpoda
dr. J. d. Popp-a na Dunaji.
V Budimpešti, v septembru 1879. Priznati moramo v čast resnici, da vsa zobna in ustna kosmetićna sredstva, katera Spekulativni n vi čas prodaja na Dunaj i in vseh pokrajinah cesarstva, pri nas z*temnevajo in spodrivajo
Popp-ova Anatherin ustna voda in zobna pasta in zobni prašek.
Ta kosoieticna sredstva postala so neobhodno toaletno sredstvo, katero se io udomačilo pri vseh stanovih; sredstva, katera bodo čez deset ali dvajset let ravno t*ko zahtevali, kakor sedaj. Naši zobozdravniki so tako skromni, da nečejo iznajti nobenega takega sredstva, ker vedo, da ne bi napravili nobenega napredka, ker so vsa Popp-ova kosmetična sredstva po izreka naših prvih ogerskih zdravnikov in zobozdravnikov dobro premišljen in strogo znanstven rezultat in delajo čast izumitelju s svojim dobrim uplivom (154—2) St. Illco, rentier.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Poetojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; v Idriji; J. Warto, lokar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabinni, lekar; v Kočevji: J. Brauno, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Benoš, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Ri zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-reeht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar
Ženi te v!
I
X 'JU  let  star.   soliden  fant,  posestnik tovarne v &
C najlepšem kraji kranjske deieb', želi  se poročiti z .-
C gospodično ali vdovo od 17 d»» 24 let staro, ki bi ^
5 imela 10—30 tisoč «ld. premoženja, katero bode za- *
% varovano.   Stm^n tajnost je zagotovljena. £
* Le  resne  ponudbe s fotografijo se prosi pod: -p
C t»A B. poste rcstante Ljubljana1'.            (594—1) J
Karlovska kisla voda
P tvlinski studenec.
Po izreku gospoda sanitetnega sovetnika Kocha v Berolinn, kateri je iznašel kolerine Dacile, je kot varovalno sredstvo proti epidemičnim boleznim priporočati
eisto  alkalienu  natronova  kisla votla,
ki se mora neprestano rabiti kot
'W*WT pitna voda. "W
Jedina čisto alkalična uatronova vo«l* na Hrvatskem je
Karlovska kisla voda.
tjluvna /lilija zn Kranjsko in Koroško pri
F o triu X^awsnilf ii, -486-6) Glodaliiko ulioe št. 1, v LJubljani '
Nizozemiko-aiDBriftojanittB flrnštvo.
HttncesiJiHti#•«o«f c. kr. avstrijske rlaiie.
DIREKTNA vožnja vsak teden s poštnim par-nikom I. razreda.
roti   it ii a n
1 ji ST i: Bll».l ji
NEW-Y0RK
Od.la.oa ■v s o "b o t o.
Najhitrejša vožnja.
nižje cene.
Izvrstna hran«.
I., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladtji.
Kaj več o prevažanji osob in blaga pove r«v-uuteljstvo v Rotterdamn in nlaoceinsko-ume-riško parnlško dra&tvo, O, Kolowrntrlng na »uiiMJi. (716—28)
Zimsko grašico,
jako cenjeno prvo pomladansko krmo,
priporoča (517—5)
ri'i'Mi i.*    m it v Ljubljani.
Samostojen vrtar,
ki se posebno dobro razume na izdelovanje vencev in šopkov, se pod zelo ugodnimi pogoji vsprejuie na jesen v nekem mestu na Kranjskem.
Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravniStvo .Slovenskega Naroda". (558—3)
♦♦♦♦♦♦
♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
:
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦ ♦
♦ ♦
♦
!
Zdravstvena vina.
staro, priporoča se   kot pomizn.>
2. Malaga-vino,
I. Burgundsko vino,
vino, Uakor tudi za slabokrvne in okrevajoče bolnike; zaradi svoje zdravilne lastnosti, ker ima v sebi obilo tanina, varuje sosebno proti grif.i (dia-reji) ter je v istini najboljše poživljajoče, kropeče, zdravstveno sredstvo.   Steklenica (»O kr.
staro, bulo, pod imenom w , „Lacrima Christi" znano,
priporoča se bolj, qoj{0 črno malagavino, v steklenicah po »/» litra 1 gld. 20 kr. in po '/4 litra 00 kr. a. v. Izvrstno iu poznato za oslabele bolnike ter <-krevaioče. i489—3)
3MarCQlQ   flnrln    mijboljše Sicilijansko .  IflClI OdlQ- IIUI \\J1 namizno vino; za oslabele, bolnike   u  okrevajoče  izborno okrepčujoče sredstvo, za zdrave pa je boljše in prikiadneje, nego vsaka druga namizna vina.  Steklenica I gld. Prazne steklenice se kupujejo nazaj po 5 kr. Vsa ta vina, v hladni, zračni in suhi kleti hranjena, dobivajo se vedno jednako dobra
♦
:
♦ ♦
v lekarni
♦
:
♦ ♦
♦
:
PICCOLIJEVI!
„pri angelji",
v Ljubljani
na DanajNki ee*ti.
m< %t >m
Moravsko, Dominikanske ulice št. 42,
pošilja proti postnemu povzetju, dokler »e ne i/piazne naloga, sledeče hlngo mnogo eeneje, kakor stane izdelovanje.
"■" množina suknenih ostankov! mi                           3V4 metra dolgih, po najlepših uzorcih, VBIlKBi    za celo moško obleko. 1 ostanek gl«l. a.75.			Popotne plahte iz tošketfn. Ar nega ali raja-vega pliša, jak<> velike, (poprej po gld. 8) se«lH.| samo gld. 4.	Kravate za gospode, elegantno narejene, 1 kom. gld. 1.	S lam jace (popolnem sešite, jute-platno, pasaste v vseli barvah), kompletne velikosti, ■ kom. WO kr.
1 ostanek posobne preproge lil— 12 metrov doltf, vseli barv, jako trajen, gld. ii.su.	Prt iz jute, najnovejši uzorec, kompletne   velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 0O kr.	Domače {lamo 1 vatel široko, 1 cel kos  29 vatlov, ffld. i.tio.	Ženske srajce iz dobre koten ine, s čipkastimi iistavki, a kom. ftifi. a. vea.	Konjske žebrake, temne ln sive, z barvastimi krajci, ls»o era. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. icld. 1.50.	Prti v  vseh. barvah, 3 kom.  % veliki gld. 1, 3    „   i%    „    gld. 2.
Kuhinjske iz sivega  platna, kompletno dolge. « komadov 70 Icr.	■»Uit ki beli, platneni, 4/4 v kvadratih, 6 kom. »Id. 1.20. Kavini prtički platneni, v vseh barvah. 6 kom. 30 kr.	Delavske srajce iz dobrega oksfonla, kom pletuo dolge, a komadi gld. 'Z.	G -spodin,s i predpasniki iz močnega modrega platna, tiskam  po naj no v. u/.oroili. A kom. gld. 1.50.	Žepni robci obrobljeni, z barvasto tka niuii krajci, elegantno narejeni. 1 dvan. sta gospode gld. i 1      „       p,   g.isue      kr. HO 1     „      „  otroke    kr. »O	Zastori s      p Is: ami, 1 meter široki, v   veličastnih uzorcih 1 meter &5 kr.
Garniture iz ripsa v  naj k rasne i sili   barvah, 2 l»ot»telju«   odeji  in namizni i»rl, okolu iu okolu 1          z vrvico in' cofi. i    ii uru i tura gl«l. 1.50.	l*latnene otirače, "bele,   z; 3ru.c3.eč;im.i Icraici. ii kom. «ld. 130.	Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr.	1 prt in t2 posteljni otlejl, lepo narejena, kompletne, velikosti, gld. ».SO.	Zastor iz jute, 2 delu, po 8V4 metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, 2.:io.	Predposteljne preproge iz jute, 1',, m tra dolge,  okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 |»»r gld. l.aO.
Posteljne odeje i       iz rudečega kretona, elegantno prešite, !       kompletne velikosti. 1 kom. k1<1. a*	Polplatueui žepni robci za moške in ženske, veličastno narejeni. 1 dvaiiHjMt. g-ld. l.so.	popotni plaidi, iz čiste volne, 8'fi m. dolgi, 1*00 in. široki. 1 kom. gld. 4.50. Jermen za popotni plaid75kr.	Frottier-jako elegantne, s jako ru dečimi krajci in resami. 6 kom. gld. 1.50.	Sternbergsko blago ia posteljno obleko, 1 vatel široko, v vseh barvah pasasto, gar. pristne barve. 1 kos 30 vatlov, gld. tt.	Oxford, 30 vatlov, pristne "tosir-ve, gld. 4.
Damast-flradl za posteljne prevleke, j     1 vatel širok, izvrstna j baza. 1 kos (30 vatlov: gUl 5.50.	I*i*iisni i-trliri iz sivegu platna, z riuiečimi krajci. 6 kom. 60 kr. Roki za čistenje stekla iz belega platna, z rudečimi krajci,  ti kom. gld. 1.	Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moško, žensko in otročje perilo. 00 etm. širok. 1 kos (30 vatlov) gld. 5.	Namizje, 1 prt in 6 prlieev iz platnenega damasta. tiarnil urit k Id '£ lt<>.	Platnena rjuha ("brez šiva), 2 m. dolga, 1 V« m. široka, iz najboljšega platna 1 kos gl«l. 1.40.	Narejene moške hlače iz dobrega cheviota. jako pripravno narejene. 1 pur gld. l.H.V
Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne.
Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih.
2910^4
Prejemlje vsa
v njegov strok spadajoča dela
■v raaestia. In na. deželi.
Znano reelno delo.
Nizke cene.
izdelovalec
oljnatih barv, lakov, flrnežev
in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo.
LJUBLJANA.
>Itii*ijiii ti*jj^, tik frančtškanikega mostu
. LJUBLJANA.
Samo kemično riste
oljnate barve,
in firneže.
Prodaja na drobno in debelo.
Najnižje cene.
Razpis službe.
Xa NlovciiNko otročje zabavišče pri mv. Jakobu v Tratil razpisuje se služba urit el |ire.
S to službo združena je letna plača 360 gld., plačilna v mesečnih anticipatnih obrokih in brezplačno stanovanje.
Prošnje, katerim je priložiti krstni list ter spričevala o sposobnosti in nravnosti, naj se pošiljajo podpisanemu vodstvu najdalje «lo 5. septembra t. 1.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1886. Vodstvo dražbe sv. Cirila in Metoda. Anton Žlogar, Luka Svetec,
zapisnikar.
prvomestnika namestnik.
Izvrstno pivo v steklenicah
priporoča
(330—U)
pivovarna Janeza Perlesa
T7" Xjj\xToljan.I, Slonove \a.llce.
JAN. JAX v Ljubljani
priporoča
iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (160-23)
„Bieveles"
8 krogljastimi tečaji (Kugellager).
13«.J o m& puuk.
IVepreinočlJlve
plahte za vozove
v različnih velikostih in raznih bazah, dobe so vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGKR-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne ieleznloe, v LJubljani, Dunajska oesta Št. 15. (554—3)
Naznanilo in priporočilo.
Udano podpisani uljudno naznanjam, da se moja
knjigoveznica
od tO. maja t. 1. nadalje nahaja' na sv. Petra centi nt. H, nasproti gostiln h „pri avstrijskemu cesarji". — Priporočam se čast. naročnikom, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skrbel bodem, vselej naglo in dobro po-streči, kar mi je lahko mogoče vsled lepo in drobro urejene knjigoveznice, oskrbljene ■/. najboljšimi in najnovejšimi stroji za izdelovanje raznovrstnega dela. Priporočam se čast. predstojnikom in knjižničarjem čitalnic in bralnih društev, članom „Matice Slovanske"1 in družbe sv. Mohora za vezanje društvenih kuig. Izdelujem vsakovrstna knjigovezna dela sa uradnije in župnije, kakor glavne knjige, zapisnike itd., ter se priporočam za galanterijska iu kartotiužna dela z zagotovilom nizke cene in brze postrežbe. Vmiujim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvnh povrniti vozne iu druge stroške. Ljubljanske Kg. naročnike pa opozarjam, katerim čas ne dopušča zaradi oddaljenosti mi delo izročiti, naj blagovolijo po dopisnici naznaniti natančno dan in uro, kdaj naj pošljem punj ali ga sam prevzamem. Vedno bodem pripravljen vsako najmanjše delo prevzeti in točno izdelanega vrniti.
Z odličnim spoštovanjem
FRANJO DEŽMAN,
knjigovez.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenloe, bolhe, ščurke, mole, mahe, mravljince, preslčke, ptične orvlče,  sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine'zalege ne ostane nobenega sleda.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
j. AMOČsL-ii,
,,j>ri ernem p»U.*' 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
•v 3^*xLs>.QrX<
V LJubljani pri Albina Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plaitatih. (203—8)
Proda Ne
zemljišče s hišo
(pol grunta), v Amartnem pri Navi v župniji sv. Petra. Hiša je v jedno nadstropje nedavno novose/.ldana, z i puko krita, s l velikimi sobami in 2 kletmi. Hiša je blizu cerkve, ter je jako pripravna za gostiinico ali kako prodajalnico. Pri hiši je lep vrt. Cena vsemu posestvu 4500 gld. Prod» se pa tudi samo hiša z vrtom za 2500 gld. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri Jarneji Frakelj-nu v ftmartnem pri Navi št. 14. (578—2)
v Ljubljani,
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap;~^|
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (199—22)
BUDIMSKA
fc)aftčczy
■r      \   fi R F M h I     A s/
G R E N Č I C A.
K* 1
H H Kot gotovo uplivAJočc čistilno
H H     sredstvo    priporočajo najslavnejši
1 zdravniki   pri   trebušnih boleznih,
zastijanjl krvi, zlatej žili, boleznih r ▼ na jetrih in ledicah ter fikrofub z-
mli boleznih, mrzlici, protnu, spuščujih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh lekarnah in droguerijah.
Glavna zaloga: (191—15)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
FRAN KAISER
pia.^l^a-r in. prodaj
(580-2) v Židovskih ulicah v
zahvaljuje se ča-stitini kupovalcem za dosedanje zaupanje in priporoča za lovsko sezono svojo obilno in bogato preskrbljeno zalogo lovskih pušk najznamenitejših tovarn in lastnega izdelka, — kakor
alec orožja, Ljubljani,
tudi vsakovrstnih priprav za lovce, za potnike velika izber revolverjev itd. Poprave se hitro in   ceno izvršš.
Za mnogobrojna naročila prosi
z velespoštovanjem
zgornji.
poleg- rotovža v I^jublja-iii,
hkratu
HOMEOPATIČUA LEKARNA.
g: n cT
CQ
Za poletno saisono se posebno priporoča:
AT'llilU'tli  C nI"   lz naJ8ve^J'h gorskih malin napravljen, zmešan s Boda-ifl «111 IH III oillij vodo ali nekaterimi kapljicami hallerične kisline, daje prijetno, hladilno pijačo,      kg- 45 kr., 1 kg. 80 kr. s steklenico vred.
\l-i rwn  uikliif'iin npo-P Proti solnčnim pegam, ogercem, mozu-
AUU /j<1 OUHll/lir J»^gC ijum) rudečici obraza itd. Kožo ohranjuje vedno belo, gladko, čisto in nežno ter daje obrazu mladostno svežost. — 1 lonček f)0 kr., glvcerinsko milo zraven 12 kr., vkupe 62 kr.
\l i/iLk  rwf\   L urin  a/'pcg    Najboljše in najgotovejše sredstvo proti iTiriAUU Art  ivill |<l  uil^a. kurjim očesom in utrjenju kože na nogah Treba je samo trpeči del namazati s čopičem in v kratkem mine vsaka bolečina iu vsakeršno utrjenje kože.   Steklenica z navodom, kako se rabi, Iti čopičem 40 kr. 0 tej izvi'Ntnej tinkturi prišlo je tnno.o pohval.
Dalmatinski merfcesni prašek, 3gt
in odpravijo vsakovrstni uierčesi, muhe itd. Po 20 kr. in 40 kr. Razpršilni aparat 'M *kr. (494—G)
'H*W Ti izdelki in vse druge nenavedene sloveče specijalitete razpošiljajo se po nizkih cenah in sveže vsak dan  po pošti.
Izdatelj in odgovorni urednik : Ivan Železnikar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".