■
■ r

Edini slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemči nedelj in praznikov.
-O
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only" Stoyenic das^r -
in the United States Issued every* day* enwjpt Sundays and Holiday*.
UELEFON PISARNE: 4687 OORTL AJTBT.
SI, IMS, Um
Office at Knr Task. X. Y.,
ttMlHtf
S, 1879.
TBLEFQN PISARITE: 4687 OOJtTLJOnH
KO. 118. — ŠTEV. 118.
NEW YORK, THUESDAY, MAY 20, 1909. — ČETRTEK, 20. VEL. TRAVJfA, 1909.
VOLUME XV3X — LETNIK XVH
"Nothing to arbitrate.1' Strajk na jezerih.
LASTNIKI PARNI&KIH DRUŽB NA VELIKIH JEZERIH, NE-ČEJO PRIVOLITI V ZAHTEVE ŠTRAJKAR-JEV.
Pred vsem zahtevajo, da se ne dela razlike med linijskimi in ne-unijskimi delavci.
RAZSODIŠČE.
Detmit, Mich., 20. maja. Lake Carriers Association, oziroma organizacija lastnikov parnikov, ki vozijo po velikih severnih jezerik, je po svojem predsedniku Livings tone ju naznani a in izjavila, da ne želi ni-kakega posredovanja med spravo parobrodnih družb in pamlškimi vslužbeiei, kteri kakor znano že dalj <Sa+a btrajkajo. Imenovani predsednik aaznanja tudi, da je jediuo -porno vprašanje, ktero se mora še poravnati, lakozvana odprta delavnic« in da tega vprašanja posredovalna oblast nikakor ne more rešiti. Nadalje ae tudi izjavlja, da družbe v nadalje ne bodo več delale razlike med linijskimi in aeunijskimi delavci aa svojih para i kili. Posiedovalna oblast, ktera zastopa šest držav, je ■rkušala najpreje parobro.ine uradnike prisiliti, da bi prišli k njej na od-govow. ffedaj so se pa člani imenova^ ne oblasti premislili, kajti uvaževali »o, da. se nikakor ne spodobi tako bogate in odlične ljudi, kakor so lastniki parnikov, siliti, da pridejo pred posredovalno oblast. Vsled tega so tkfontfi, da Livingstoneja še enkrat r.jludao pozo ve jo, naj pride k njim. da m tako naznanijo, da štrajkarji itak also protivniki takozvane odprte delavnice. Livingstone pa sedaj izjavlja, da za sedaj še nikakor ne ve, bode Ii odšel k posredovalnej oblasti ali ne, kajti to bi bilo brez vsakega smisla, ker on dobro ve, da nje^rova organizacija ne Hide privolila niti v najmanjšo zahtevo štraj-karjev. Na vseh parnikih je sedaj dovolj mažtva in poleg tega zamore-jo vSaJfi dan dobiti toliko neunijskih mornarjev in druži h ljudi, kolikor 6e jim poljubi.
Strajkarji trdijo, da so lastniki parnikov dobili na stotine mornarjev iz Anglije in Norveške, kteri vsi so se zamogli izkrcati kljub zakonu, ki j« naperjen proti pogodbenim delavcem.
Dohodninski davek. Končno bo sprejet.
REPUBLIKANSKI IN DEMOKRATIČNI SENATORJI SO SE GLEDE TEGA SPORAZUMELI.
Po daljše mposvetovanju pride najbrže glede tega prdloga do sporazuma.
ALDRICHEV NAČRT.
Washington, 19. iuaja. Po daljšej konferenci, ki ;-e je vršila med senatorji Cumtmins, Bailey in Borah, je bil >prejet načrt, po kterem pride končno vendarle do kompromisnega predloga glede uvedibe dohodninskega davka v Zjedinjenih državah. Ta podlog bode določal, da mora vsakdo. ki ima .$5000 letnih dohodkov, plačevati po 2 odst. svojih letnih prihodkov, davka. Ta določba naj velja tako za posamezne individue, kakor tudi za korporaeije. Nekteri demokrat je so se izrazili proti po Cumminsu predlaganem progresivnem davku, dočim so zopet drugi natopili proti načrtu, kteri predlaga, da se obdavči le posamezne Iju-di, ue pa korporaeije.
Ako bode ta važni predlog sipre-jet. potem bodo imele Z jedi njene države od te^a vsako leto najmanj *:t5.000JK)0 posebnih dohodkov.
Senator Aldrich izdeluje sedaj ludi neke vrste načrt za uvedbo dohodninskega davka, toda o vsebini njegovega predloga dosedaj javnosti ni ničesar znano.
Carina na sladkor. Proti sladkornemu trustu.
SENATOR CLAY JE ODLOČNO NASTOPIL PROTI SLADKORNEMU TRUSTU-
V dvanajstih letih je trust imel 660 milijonov dolarjev dobička.
ZA ODPRAVO CARINE.
-o--
SLOVENSKE NOVICE.
V našem uredništvu nas je obiskal rojak J. Dunda, ki je poslovodja ino-/.« tnskega oddelka Naeijonalne banke v .Jolietu. 111. Naš rojak potuje za roka j časa na dopust na Slovensko. Ztlimo mu srečno potovanje in vesel povratek!
I/. Adena. Arabija, priposlal nam je rojak Fran Petek krasno razgled-n<-«>. > ktero nam naznanja, da pričakuje v Adenu parnikn. s kterim potuje v Adelaide, South Australia. Med drugim sporoča, da je po njegovem mnenju mesto Aden blizo pe-kla. kajti tam je tako vroče. Srečno pot in nadaljna poročila iz poto-va n ja!
Washington, 20. maja. Senator Clay iz (Jeorgije je včeraj v zvezi-nem senatu napadal sladkorni trust in natančno popisal, kako imenovani trust obira naše prebivalstvo. Govoril je na dolgo in na širokoj> slad-kornej obrti in pri tem je neprestano povdarjal, da v Ameriki nimamo •trusta, ki bi naše prebivalstvo tako nesraiiino izkoriščal, kakor tru-t za ■dadkor. Samo ameriški odjemalci morajo vsako leto plačevati American Sugar Refining Co., ali trustu za >ladkor najmanj 55 milijonov dolarjev. ktera svota tvori čisti trustov dobiček. Tekom zadnjih dvanajstih let je trust r.a ta način dobil 660 milijonov dolarjev čistega dobička.
Ameriško ljudstvo še ne ve, da bi bil sladkor za polovico cenejši, kakor je >ed:tj. ako bi se za moglo iz inozemstva uvažati sladkor carine prosto. Senator ni zavzemal /a to. da bi se uvažal sladkor i-arine prosto v Zjedinjene države, toda pred vsem je treba carino na sladkor izdatno znižati, ako hoče kongres dokazati, da namerava* v resnici kaj dobrega storiti za naše ljudstvo. Y>)ed tega poživlja senator, naj vlada in vlade posameznih držav kar najstrožje nastopijo proti imenovanemu trustu, kterega naj davijo toliko časa, dokler ga popolnoma ne za duše. Pred vsem je treba skrbeti za blagor prebivalstva.
Nadalje povdarjal govornik, da sladkorni trust nikdar ne vpošteva niti civilnih niti kazenskih zakonov in da posluje vedno samovoljno in tako. kakor se njemu poljubi in kakor njemu, oziroma njegovim kori->tim boljše ugraja.
Po Štiridnevnem zakonn mrtva.
Portland, Ore., 19. maja. Po komaj štiridnevnem zakonu so našli L. H. Worleya in njegovo ženo v njihovem stanovanju v bližini Prineville, Oregon, mrtve. Mrs. Worlev je bila najdena vsa obžgana v nekem hlevu s krogljo v sencih. Po izjavi koro-nerjeve porote se je zgodila nezgoda. Kako se je tragični slučaj zgodil, je še neznano. Worley, ki velja za premožnega, je prišel iz St. Louis, Mo., v Oregon in se je šele pred štirmi dnevi oženil z gospodično Ruth Le-roy is Chicaga, 111,
Keltko j« vredno umetno zobovje?
»t. Frank M. Howe, zobozdravnik iz 113 izt. 60. mL v New Yorku pravi: 01200. Milijonar William W, Stewart Meni, da je $250 dovolj. Dr. Howe ga radi tegž toži, ker se je baje Stewart zavezal v pogodbi, da bode toliko plačal. Stewart pa to oporeka in pravi, d* ni tako neumen, kakor pruski "princ'' Henrik, ki je o priliki svojega bivanja v New Yor-ka plačal nekemn zobozdravniku tiso* dolarjev za popravo.
▼ 0V«f
Vožnja stene iz New Yorka do: Ma all like SSt.Oft «o IMBmi UIM
ROOSEVELT NA LOVU.
Roosevelt je sledil obetrelj enemu nosorogu sedem milj daleč.
Nairobi, angl. izt. Afrika, 20. maja. Theodore Roosevelt je minolo nedeljo pričel s svojimi lovskimi izleti iz raneha Ju Ju in je tudi na teh izletih imel srečo, kajti ustrelil je nosoroga. S prvim strelom je velikansko žival le ranil in tako je bežala v gozd. Roosevelt je nosorogu sledil na konju in potem je moral še petkrat streljati, predno je žival poginila. Glava in koža ustreljenega nosoroga tehta 532 fantov. — V4e-raj je Rooeevelt ustrelil v teposred-njej bližini imenovanega raneha, velikega povodnjega konja.
'Divji moi".
Prentiss, Mass., 19. maja. V bližnjih močvirjih so našli Marvin Whiteheads, kterega ao že pet let zaman iskali. Nesrečnika, kteri o ljudeh neče ničesar vedeti, so sieer večkrat videli, toda bližati se nan niso mogli, ker se vedno	dobro
skriti. Preživljal se je s samimi ae-1 j išči in tekom petih let mn je sraala tolika brada, da mn pokriva vse trnp-lo do ledij. Da so kadi lasje teka dolgi, je samoumevno. Ljudje, zlasti pa ženske so se bale hoditi svežer na prosto, kajti povsodi se je govorilo o "divjem možu". Nesrečnika so poslali v bolnico, kjer pa neie uživati kuhane hrane.
SLOVENCI- IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IK NAJCENEJŠI SLOVMWULI DKEVNlKt
POVOŽENI IN PONESREČENI.
Mati in otrok med žrtvami.
iiospa Fanny Stenat in IS mesecu v stari otrok njene sestre sta bila predvčerajšnjim zvečer na i', ulici v New Yorku od kare povožena in ležita v Bellevue bolnici. Gospa Stenat je prišla šele v nedeljo s svojim soprogom Ivanom in desetmesečnim otrokom iz Avstrije, ki so se potem podali v hišo njene sestre Mrs. Henry Bederman, 196 Avenue A. Predvčerajšnjim zvečer sta spremili obe sestri svoje može na omenjeni vogal, odkoder sta hotela oba v Williamsburg. Ko sta odšla, ste zamenjali svoje otroke, ker je otrok Bederma-nove že lahko stal in je mislila, da bode za njeno sestro lažji. Kmalo potem ee je prigodila nezgoda in Mrs. Stenat je prišla z otrokom svoje sestre ravno pod kolesa voza. Voz so morali dvigniti, da so mogli ponesrečene potegniti izpod njega. Mrs. Bederman z otrokom svoje sestre je popolnoma nepoškodovana. Može e-teh so pozneje obvestili. Najbrže umre tadi etrok Mrs. Bedermanove, ker mislijo, da se mu je zlomil hrbet.
Tfi leta stara Margareta Dillon, 442 iat. 19. al. v New Yorka, je bila povoŽeaa od nekega tovornega vosa pred eerni svoje matere do smrti. Kakor pravijo olividsi, je postila mati stroka aa tremotek samega na sesti in tebe je prišel pod kolesa voaa. lakej pekfieaai zdravnik je
mogel honštetevatš le smrt.
•
Smrtne sovraštva med farmarji.
BWMmead, lad., 19. maja. Paepir med farmarjem Aleksandrom Meek
m njegovim sinom Raymundom Meek na eni strani in farmarjem Frankom Railsbaek in njegovim sinom Joakom Railsbaek na drugi strani vsled neke mejtf"ae je konšal tako, da so zagrabili sa orožje in je Joel Railsbaek oba Meeka aztreKL Frank Railsbaek je bil ranjen v trebuh. Streljati ao aa pošali vsled tega, ker je hotel Railsbaek neki plot posekati. Joel Baitahaeh m ja sam javil oblastvoan*
Huda Slovenka? Zažgala svojega moža.
V JOLIETU JE NEKA MRŠ. FR. MARTINČIČ POLILA SVOJEGA "HUBBYJA" Z GAZOLINOM.
Potem ga je zažgala in mož je moral skočiti v kanal, da se je rešil.
SEDAJ JE V BOLNICI.
Joliet, 111., l!>. maja. Včeraj' se je v tuk. mestu in poleg te^ra še v src-diš>ču slovenske kolonije pripetilo nekaj izvanrednega, oziroma nekaj okrajno energičnega.
V hiši 810 Xorth Bluff St. stanujem zakonska Frank Martinčič. ktera se pa že dolgo nista dobro razumela. dasi ravno imata otroke. Martinčieeva žena (rodbina je najbrže slovenska) trdi, dr. jo je njen mož vedno mučil in po-to,j>al z :tjo skrajno srdo. Vse prošnje niso ničesar izdale, kajti do konČ-ne sprave in do konea prepirov ni moglo priti. Vsled tega je končno Martinčieeva sklenila storiti sama konee svojim mukam in tako je včeraj polila svojega moža jedno^tavno r srnzolinom iti ga zažgala. Njen mož, oziroma njegova obleka je takoj prir-ela goreti in v neznanih bole* mah je mož rekel na ulico in potem pol bloka daleč, kjer je skočil v tamošnji kanal in tako srečno pogasil samega sebe. Nevarno opečenega so potem prepeljali v bolnico sv. Josipa, kjer trdijo zdravniki, da je e malo upanja. da bi še okreval.
Ker je dotična rodbina najbrže slovenska, upair.^. da dobimo natančnejše poročilo o tej zadevi.
Večni naseljenec. 17-krat deportiran.
NASELNIŠKA OBLAST JE POSLALA V SEDEMNAJSTIČ DEČKA BENNIEJA PREKO ATLANTIKA.
Tekom jednega leta je imel tri rojstne dneve. Petintridesetič preko Atlantika.
ČUDNA OSODA.
H. H. ROGERS UMRL.
Magnat Standard Oil Cc. je umrl vsled mrtvouda.
V finančnih krogih v Zjed. državah, kakor tudi po vsem ostalem svetu, je zavladalo dokaj vznemir-ji ;io~ti. kajti mnonat	iHavni del-
il i car Standard Oil Co.. H H. Ro-i:' rs. je nepričakovano mrl vsled inrtvouda. Pokojnik je : mrl v svo-je.i newyorskej hiši. 3 iztočna 78. ul.. in sieer predno je prišla zdravniška polnoč. Se predvčerajšnjim je bil pokojnik v svojem uradu v poslopju imenovane družbe, kjer je opravljal s\ oje posle. kakor običajno vsaki dan.
Ko se je na borzi, ktere član je bil pokojnik, zvedelo o njegovej smrti, je prišlo skoraj do panike in nektere sekuritete so padle. Inače se je pa tigovišče držalo dobro.
Rogers je ostavil premoženje, ki je v; edno 50 milijonov dolarjev.
NOV OKRAS ZA ŽENSKE KLO BUKE.
Žabe in krstače iz Texasa dobe častno mesto na ženskih glavah.
Chicago. Ul., 20. maja. V Wauke-ganu je neka tovarna, ki se bavi z metalizacijo raznih predmetov, dobila iz Texasa 20N krstač z rogmi in raznih drugih žab, ktere živali bodo sedaj vse metalizirali in potem porabili za okraske ženskih klobukov. Žabe in aabiee bode rabili aa okraske na iglah, ktere rabijo ženske za pripenjanje klobukov. Predno bodo živali prevlekli s kovine, jih bodo kloroformirah. Omenjana tovarna isdel&la 5«,000 takih igel in za vsako bade rabila po jedno žival. Tvrdka je najela posebne lovee na žabe, kteri jih bodo aadaj v Tenasn brit. Podjetniki so prepriaani, da bodo z žabami napravili dobro kap-žijo, te tembe& ker se ŠMiske na nimajo za vse, kar je novo, zlasti is, ako pride je klobnki in "krote" v poitev.	«
Nezgoda na naditličmi
V Chieagn, fll., sta Mila dva j«k-no vozeia vlaka naduliina šeleamee skupaj, ker sražne zavore niso delovale. Ve< osob sa je poškodovalo in med njimi je tudi W. G. Sehroeder, blagajnik pri Central Natkmal Bank, ki si je skmril aba
PRIJET RUSKI BEGUN.
Carjeva vlada zahteva izročitev beguna Aleksandra Jerviča.
Utica, N. Y., in. maja. Zvezin deputy iz New Yorka je prijel v tukajšnjem mestu Rusa Aleksandra Jerviča, ki dela v tovarni Standard Do6k Co. v Herkimerju. Jetnika so odvedli pred zvezinega komisarja A-bram Seniora, kjer je proti njemu vložena obtožba radi ponarejanja' in velike tatvine, kteri zločin je izvršil baje v oktobru 1907 v Polisiji. Jer-vič je tedaj potom ponarejene menice dobil od nekega železniškega u-radnika 500 rabljev;
Tukajšnji Jerviievi rojaki so prepričani. da je imenovana obtožba proti njemu vložena le navidezno, kt i na ta naein ga zamorejo ruske oblasti dobiti tem preje v roke, kajti uprav čudno je, kako zamore Rusija zahtevati, da se jej izroW Človeka radi malenkostne svete v znesku 600 rabljev.
Jervič je star 3d let in ima ženo in otroka. Pri fiediHia je izjavil, da je nedolžen in aadaj bade dne 27. maja aopet
PoiigaM t
Ckieago, UL, ML maja. Tahajftnja policija marljivo iiia nekega Andnew Hansona, kteri ja nedavno nisi m blazniee v Elginn, kteri ima manijo požiganja. Odkar ja ušel, ja v Chieagn na Šestnajstih	kzajik aažgal in teko napravil sa pol milir-jona dolarjev ikoda Doaedaj • tajnem požignlcu ša ama naUi niti im-
Časnikar postal governer za Masko.
WALTER E. CLARK, SOURED-NIK NEWYORSKE "SUN", IMENOVAN GOVER-NERJEM NAJVEČJEGA TE-
Razne novosti
Predsednik ga je imenoval za to mesto, ne da bi ga v to naprosil.
STANDARD OIL.
Rekoid potovanja po Atlantiku zasluži brezdvomno mladenič Ben-nie Axel rod, kteri se je ravnokar napotil v petintridesetič preko oce-ona. On običajno potuje zvezan v že-lezjn in sicer kot jetnik. Sedaj je prišel zopet iz Evrope v Ameriko. Na vrata republike je trkal že se-demnajstkrat, toda pred njegovim obrazom so se gostoljubna vrata naše republike vedno in vedno zaprla, ker naselniške oblasti z njim niso zadovoljne.
Poleg tega je pa tudi mnogo dru-; zega, kar je pri Bennieju čudno. Ko 1 je bi! lani v Ameriki, je bil otar le trinajst let, toda sedaj je že šestnajsto leto spolnil, tako, da je tekom jednega samega leta obhajal kar i tri svoje rojstne dneve. Deček je lep.
kajti njegova lica so vedno rudeča. i njegove oči gledajo jasno v zaprti svet in krog njegovih usten se pojavlja dan za dnevom in trenotek za trenotkom prijazen nat-meh.
Od pričetka leta 1906 nadalje skuša deček skoraj neprestano priti v Ameriko. Imenovonega leta je ute-kel svojim starišem v Odesi, se skiil na nekem parniku in tako prišel ! srečno v New York. Prišel je pa le do naselniškega otoka Ellis Islanda, kjer so ga pa takoj obsodili v to, da se mora s prvim parnikom ki pluje v Rusijo vrniti v svoj rojstni kraj. Od tedaj naprej se pa Bennie redno vrača v Ameriko in sicer tako redno, kakor spomlad, nikdar pa ne pride dalje, kakor do naselniškega otoka Ellis Islanda.
Tako je prw 1 sedaj Bennie zopet ; v Xew York in >ieer preko Halifaxa, J X. S. Ko <o ga pru'e!i n-i našelniš-kem otoku izpraševati, jim je naravno toeno in pravilno odgovarjal, kajti vsa uradna vprašanja so mu natančno znana. Kljub temu so ga pa zopet obsodili v deportaeijo. Na svojem večnem potovanju se je naučil prilično angleški govoriti in poleg tega govori tudi nizozemski.
Washington, 19. maja. Časnikar Walter E. Clark, ki je newyorski dopisnik lista Seattle Post Intelligan-eer v Seattle, Wash., kakor tudi so-nrednik nevvvorškega dnevnika "Su:i". je bii danes imenovan go-vernerjem teritorija Alaska. Njegovo imenovanje so že poslali zvezi-nem senatu v potrdilo.
Mr. Clarku je predsednik Roo>e-velt že pred tremi leti ponudil to mesto, toda tedaj je Clark želel, še v nadalje ostati časnikar. Tudi sedaj ni prosil za governersko mesto toda -edanji predsednik je izrecno želel, da postane Clark governer v Alaski, kteri teritorij mu je dobro poznan. V prvič je obiskal AIa?ko leta 11)00. ko se je zelo zanimal za razna podjetja v pridobivanju zlata. Ker pa tedaj ni imel sreče in ker je zgubil vse, kar je tekoot l^t prihranil, se je vrnil. Kljufc temu se mu je pa Alaska omilila, tako. da jo je potem še dvakrat obiskal.
Mr. Clark je rojen v Ashfordu, Conn. Svoje novo mesto nastopi dne 1. oktobra, toda v Juneau odpotuje že preje. Clark je dosedaj deloval tudi za znano Standard Oil Co., kte ra išče v Alaski petrolj-ske vrelce.
KAKO HODIJO RAKI.
Vsled hoje rakov je prišlo do pretepa med prijatelji.
South Norwalk, Conn., 19. maja. A" tukajšnjem kraju države Connecticut rešuje sedaj prebivalstvo važno vprašanje, hodijo li raki z glavo ali z zadnjim koncem naprej. Tudi so sklenili dognati, kako pride rak v svojo luknjo: gre li z glavo ali z zadnjim delom naprej. Te preiskave in obravnave pa dosedaj še niso dosegle svojega konca, kajti posledica njih je dosedaj le nekoliko potolče-uih glav in jedna tožba.
Pred vsem se bavijo s tem vpraša-njim ribiški eksperti, naturalisti, znanstveniki in ribiči. Ker pa med njimi ni moglo priti do sporazuma, so končno najeli kapitana Charles Smitha. naj se napoti na Long Island Sound, kjer naj kar med raki reši ta znameniti problem. Tudi dijak William Jenkins, ki proučuje vodo in ribe, je te dni obiskal kapitana Cbas. Stevensa iz Bell Islanda. Pri tem je proučeval rake in končno je dognal, da raki hodijo z glavo vedno naprej in ne tako, kakor se je dosedaj dozdevalo. S tem pa kapitan ni bil zadovoljen in je izjavil, da ima že pol stoletja opraviti z raki in da so ves ta čas hodili "ritensko". Ker pa "ekspert" temu ni hotel verjeti, ga je kapitan jednostavno nabil, radi česar ga sedaj dijak toži na odškodnine za srameto in za bolečine.
/
Padal enajst nadstropij globoko.
Krvin G. Long, predsednik K. G. Long Co., 50 Churak v New Yorku, jo skoeil v samomorilnem namenu iz svojo, v trinajstem nadstropju se nahajajoče pisarne ta bil seveda takoj mrtev. T pisarni umrlega so naSli mnogo konfuzno pisanih zaietih pisem in radi tega vlada splošno mnenje, da je Long izvršil samomor v hipni blaznosti.
V obleki samomorilea so naili telefonsko številko in ko so jo poklicali, ae je oglasila neka gospa Long iz Broomfleld, IT. J. Povedala, da je najbrže njen soprog, ki ae je vbil, kar je bil zadnji čas vedno bolehen in žalosten. Izjavila je, da hote priti ▼ Now York pa mrtvo truplo.

iz inozemstva,
ODKRITJA O NEMŠKEM PRIPRAVLJANJU NA VOJNO PROTI ANGLIJI; O-ROŽARNE V LONDONU.
Ruski general Anatol M. Šteselj 1» admiral Nebogatov. sta pomiloščena.
NEZGODA PRI ITALIJANSKI MORNARICI.
London. 1M. maja. <*:an d«. ■• k zbornice, Sir John Bar « \v. raj v parlamentu	\l stroge nr—
vor proti Neuw-iji in j. rt f.t dom povedal, da n a Nci:<-: a v - ;e-di.šeu Londona >voj«r* , orv.-S.r-no, v ktere j j.- 50.000 Mansei ;tvik pu-k in nad Sedem U:i.:ji.!io\ r. .. 'Jt-jev. Orožje je namenjen«, za ot>L:t-žitev 6G.000 Nemcev, ktt ri , rasnih poklicih v služben i v raznih, i rajih Anglije. Ako b: prišlo do v. v i* med Anglijo in Nemčijo bi ti \c71d takoj nastopili pn.:; Auiriiji i , -a Nemčije. Barlow je >k:enil vsled >e zadeve vložiti interpelacijo \ parlamentu. kar bi gotovo ne storil, um* bi o onem, kar je v svojem gov. ro-trdil, ne bil popolnoma prepričati.
Petrograd. 19. maja. Car Ni ko. a j je po-milostil generala Anatoi *A. Steslja. kakor tudi podadmirala bogatova. Oba so včeraj izpustili * Petropavlovske trdnjave. Oba stv ječi mnogo prestala in izgiedi.^» tnnogo starsa. kakor sta biia prt-^«1-ko so ju poslali v ječo. Vojno dišče je obsodilo generala Stesl.>s. v desetletno ječo. ker je trdnjavo P«rt Arthur prehitro izročil Japonoeax-Tudi Nebogatov je bil obsojen *•> .jm-setletno ječo, ker se je s svojim '.'+>-djevjem udal Japoncem. Ste^el^ »e nastopil svojo kazen dne 20. 1908, Nebogatov pa leto dni pre^
Rim, 19. maja. Pri morcanr: vajah sta včeraj zadeli > k upaj iti..>-janski torpodovki Alcione in Air -z.-* in sicer pri Brindisi na Jadrank-ric morju. Obe Indiji <ra izdatno po^*«*-dovani. Ranjen ni bil pri tem nirrve.
Obsojeni Mehikanci
Tombstone, Arizona, "20. tnujt-Včeraj se je zaključila sodna obravnava proti mehikanskim revolts...sonarjem, Magon, Villareal in Rivera, kteri so bili obdolženi, da e-o kršiš nevtraliteto s tem, da so orr&ste-zovali v Zjedinjenih državah ra-vo-lucijonarno gibanje proti sosednji republiki in da so nabirali flifcantrr je za ekspedicijo v Merico. Sod&ie je obsodilo vsakega \ n i ninij iLaa sečno ječo. Porotniki so obtožene* priporočili .-odnikovej milosti in radi tega jih ni obsodil v denarno Jtfi-zen. Obsojenci so takoj vložili vr*-ziv na zvezin o višje sodišče is socio^; bodo storili Tse, kar je t afik<yrife močeh, da se proti njim razpiše nova sodna obravnavo.
Oerafjo v staro dmmm
sa $ 10.35 ........................M
«	........................1M
"f 41.lt	........................S90
n 102.76	........................000
ca 200.00	........................1000
ca 1020.00	... Pottertaa ja vOtete pd
"GLAS KARMA"
(Slovenlc Dally.;
Owned and published by the Slovenlo Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOH VAUAVEC, Secretary. LOUI8 BKNEDIK, Treasurer. '
Place of Business of the corporation and addreraes of above officers : 8*2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Zft celo leto velja list za Ameriko in
Cana<io.........$.1.00
" pol leta.........1.50
" leto 7.a mesto New York . . .	4.00
" pil leta za mwto New York . .	2.00
" Evropo za vse leto . . . .	4.50
" " " pol leto.....2.50
" " " četrt leta ....	1.75
*GLA8 NARODA" izhaja vsak dan iz-vzenisi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") j«Bued every day, except Sundays and Holidays. Sulwcription yearly $3.00.
Advcrtifioments on agreementi
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne 0fttisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri aprvmembi kraja naročnikov
Cosimo, da se nam todi prejdnje Ivalldče naznani, -la hitreje najde-■o naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-
dov :
"QUAS NARODA"
KI Cortlandt St.,	New York City.
nad« delavntva »Ivina 1« e€
ste organizacije. Čem« s kterih delavcev ▼ Texaau tak* in neznatne t Za to ao odgovorw M-organizovani zamorski delavci. Če-
mu ne morejo tftmoSnji dninarji doseči večje plače ? — Neor ganizo vani zamorci delajo mnogo oenejše. Če-
mu strežejo po vseh hotelih le zamorski natakarji in sobarji t — Ker slednji niso člani kake unije. — Tako
piše imenovani list.
Vsaka obnovitev plemenskega sovraštva škoduje delavstvu našega ju-tr:.. pa naj že bode slednje bolo ali črno. In vsak načrt, po kterem naj se zamorcem prepreči obiskovati šole in jih tako vzdrževati v ignoranci. jv» načrt, čegar namen je škodovati belemu in črnemu delavstvu.
Dotični članek južnega delavskega lista se pravilno zaključuje, ko izjavlja:
"Ne pustimo se varati. Sovraštvo, brutalnost in nasilje rodi zopet nasilje. brutalnost in sovraštvo. Ako zahtevamo pravičnost in mir, moramo skrbeti, da se da pravičnost in mir vsem.''
Kako drugače je čitati te besede
južnih delavcev, kakor one "olikanih" postavodajalcev iz južnih držav, kteri niso hoteli ostati v dvorani, v ktero je prišel zamorec, ki je gotovo toliko ali pa še več vreden, kakor oni, ki so proti njegovej navzočnosti protestovali.
Telefon 4G87 Cortlandt.
Zamorci in beli.
< "est ok rat sm<T v Glasu Naroda že pisali o pleinouskein boju, ki vlada med belimi in zamorci v naših južnih državah. Razmere se po državljanski vojni niso niti malo spremenile in se dandanes tamošuji beli ne smatrajo zamorce njim jeduakim ljudem! Ako se kedo zamorca dotakne, se smatra nečistim, in ako kedo z zamorci občuje, to potem gotovo njemu il.odiije v vsakem družabnem oziru. ZenuM-c.i v) twra.j dobri le v svrho izkoriščanja, kajti oni so dobri in močni delavci, ktere jnidjetništvo, v kolikor pride izkoriščanje v poštev, visoko ceni. Ako zamorec kaj zagreši, potem se ua s«>di in kaznuje z običajnim linčanjem, oziroma po lincar-»kern pravu, ktero je tolmačiti vedno tako, da zamorec na jugu od linčar-jev ne srne in ne more pričakovati pravice.
Še bolj, kakor belo prebivalstvo, pa zatira zamorce oni del belega prebivalstva, ktero ima v svojih rokah političen vpliv in gospodarsko prvenstvo. Te dni smo v Glasu Naroda objavili poročilo iz Washiugtona, glasom kterega so nekteri člani kongresa, ki zastopajo južne države, ©stavili gostinjsko dvorano kongresa, ko je prišel v dvorano nek zamorski uradnik zvezinega zaklada, ki je brezdvomno ravno tako olikan, kakor beli člani kongresa iz juga. Južni postavodajalci so pri poslovodji re-stavranta takoj protestovali, ker dopusti, da prihajajo "niggri" v naj-slegantnejši restavrant zvezinega glavnega mesta. Preziranje in sovra-itvo zamorcev od strani "olikanih" južnih ljudskih zastopnikov v Wash-in gtonu pa nikakor ni posamezna pojava, kajti ono, kar se je te dni pripetilo v Washiugtonu, se dogaja v naših južnih mestih takorekoč dan za dnevom.
Toda tudi beli delavci v južnih državah še vedno niso napredovali toliko, da bi ne sovražili svojih zamorskih tovarišev. Kljub temu se pa na jugu vedno bolj pogostoma oglašajo glasovi, vsled kterih zahteva tudi belo delavstvo, da se skrbi za to, da postanejo zamorci belim jednaki, oziroma da veljajo za nje iste pravice, kakor za bele. Vsi ti glasovi pa povdarjajo, da sovraštvo med belim in zamorskim delavstvom i kodu je vsemu delavstvu.
V pri poslanem nam listu "Laborer", ki izhaja v Dallas, Texas, či-tamo lep članek, kteri se bavi z zamorskim vprašanjem iz stališča delavcev. Pred vsem je v tem članku navedenih vse polno linčanj, ktera so se na jugu pripetila v novejšem času in potem izjavlja člankar, da mora vsakdo, ki ima saj civilizovana čuv-«tva^' protwovat i proti linčanjem. Z obešanjem in sežiganjem zamorcev se v prebivalstvu obuja le krvoželjnost in nekaka zahteva po izvrševanju raznih zločinov, to tem bolj, ker se skoraj n i jed nem u izmed linčanih zamorcev ne more dokazati, da je izvršil oni zločin, vsled kterega mora v strašno smrt.
Razmere, ktere vladajo se vedno nad belimi in zamorskimi delavci, so obžalovati pred vsem iz delava] •tališča, kajti na ta način izročajo delavci «ami sebe podjetništvu. V Tezam izvrže večino dela zamorci. Ako ae bode le v nadalje skrbelo za te, da se ne odpravi plemensko sovraštvo, potem bode vsaka organiza-«ijft delavcev izključena, in vendar Mk delavec vedeti, da so vse
Nikdar dovolj previdnosti.
Naš slovenski narod je dober, zelo dober in žalibog premnogokrat preveč zaupljiv in to v ljudi, kterih ne pozna, ali pa le p^Iuša, kako pojejo in kaka vzvišena sredstva uporabljajo v dosego svetovnega mamona — - denarja. Nikdar ne moremo dovolj naše rojake opozarjati, komu naj izročajo krvavo zaslužene denarje. Sedaj nam ta toži: tu sem zgubil toliko in toliko dolarjev; zopet drugi: ta ali oni agent me je osle-paril; ali zopet tretji: pri tej banki som zgubil moje prihranke.
V denarnih zadevah naj bodo naši rojaki previdni kar najbolj mogoče; ako hočejo biti dobro informirani, ali poučeni, pa naj se obrnejo na nas. Nikakor ne smemo trditi, da bi bile vse, ali večina bank v tej deželi slabe, kaj še, prav dobrih je obilo. Ali preje se je prepričati, kako dobre so. Izogibati se je bank, ktere ponujajo visoke obresti in še posebne udobnosti. Izogibati se je bank, ktere se podajajo v velike špekulacije z raznimi papirji, ali pa dajo posojila polit ikarjem in njih mamelukom. Banke, posojilnice, hranilnice, ali kako se vse imenujejo, bodisi ustanovljene na akcije ali neomejeno poroštvo, tudi niso vse dobre, ker žalibog preveč lahkomišljeno Špekulirajo in potem vlagatelji zgube svoje prihranke. Pri bankah, ktere so ustanovljene na akcije, zgube pri polomu prve j vrsti akcijonarji, ako ni rezervni zaklad velik; ako pa delniški kapital in rezervni zaklad ne zadostujeta, zgube tudi vložniki. Enako je pri hranilnicah in posojilnicah z neomejenim poroštvom. Rezervni kapital gre kmalo pri kakem polomu, ali dostikrat je le s številkami na papirju; poroštveniki lahko spre vi d i jo, da gre slabo in prekliče jo svoja poroštva ali zgodaj prepišejo svoje imetje na žene in otroke; pri polomu pa zgubi VLOŽNIK. To je dobro prevdariti.
Vse drugače je pri bankah in hranilnicah, ktere imajo dobra pravila in jamčevino v državnih papirjih in ue smejo na posestva več posoditi, nego šestdeset odstotkov od prave vrednosti. Hranilnice, za ktere jam ti dežela ali kako mesto, so gotovo dobre, ker so pod strogo dvojno ali trojno kontrolo, kakor LJUBLJANSKA MESTNA HRANILNICA, ktera jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in davčno močjo; pod kontrolo pa je ne le svojega odbora, ampak mestnega odbora, deželnega odbora in vlade same. Tu v New Yorku imamo tudi izvrstne, bogate in zanesljive banke, kterih rezervni zakladi so zelo veliki in dajejo tudi po 4 odstotke, samo razlika je ta. da novci, vloženi po 10. januarju. 10. aprilu, 10. juliju ali 10. oktobru, ne nesejo za isto četrtletje obresti, enako je tudi pri vzdignenju.in zato lahko bogate, ker od posojil zahtevajo obresti od dneva posojila, kar je pri nas doma drugače, ker računajo obresti za vsaeega pol meseca, nektere pa celo od dneva vloge naprej. V tem Gziru je vedno vse prevdariti in ne napraviti, kakor kdo pravi, saj oni, kteri svetnje, še nič ne izgubi- Izogibajte se, rojaki, hranilnic in posojilnic, ktere so v zvezi s politiko, ali strankarskimi zmešnjavami! Težko zasluženi denar se ima varčno nalagati in ne gojiti politiko z njim, ali podpirati strankarstvo in njih mata-doijel	, . , ...
vataih peiiljaaj« via*. Delal je nujal menjioe po nizki eeai 9 de 7 centov eenege as ako kron ali rabljev, nego druge solidne buke, ia kaj je danes t Ona boaka je v poaedeijek bankrotirala! Vjela je zaanca našega za 25,00« rublje v (Mize $13,000«), druzega za več tisoč kron. Ako s« t; trdni, bodo plačali, ako ne, pa utegnejo zgubiti oni. kteri so jim zaupali denar v posla u je v staro domovino. Nas ni bilo vjeti, ker naše načelo je: glej, komu izročiš denar! ali pa: ceni čevlji niso za nič. ali pa so zelo dragi!
Zopet druga zadeva. V tej deželi se zelo mešetari z akcijami ali "seri'" in to zelo po ceni, od pet centov i.aprej. Roke proč, rojakiNaloži-le raje novce na gotove, če tudi manjše obresti, uego da kupite lepo tiskane akcije, ker za pristne bankovce dobite večinoma lepe. toda žalibog ničvredne akcije.
Kapitalizem je zelo razširjen. Ako =e kje kak nov rudnik odpre in ruda pokaže dobiček, takoj posežejo po njem kapitalisti, ti pa kapital povo-denijo, akcije prodado, profit spravijo kapitalisti, delničarjem pa žalibog ostanejo le delnice. Z delnicami barantati je zelo težavna stvar in v 100 slučajih jih 95 zgubi svoje novce. Ako vam kak agent še tako lepo poje, odpodite ga, n« dajte novcev iz rok. Večinoma dobe agentje po 25 do 50 odstotkov za tako prodane delnice, torej lahko prevdarite, keliko so vredne. Nikdo vam ne more dati dolarja pod 100 centi in nihče nič ne zasluži pri njemu, ako pri jedni delnici zasluži polovico, torej veste, da ste ociganjeni!
Po zapadu hodijo tudi razni agentje, kteri prodajajo whiskey na papirju, češ, je v " Bondstorageali po naše v magacinu, iz kterega ni dobiti preje whiskey, da se plača carina. Tisti papirji so mnogokrat I>onarejeni; kupiš papir, ali whiskeya :ii nikjer. Tako je bil ogoljufan znan, čislan rojak v Montani za $200. Kupite raje pravo Mago, ktero vidite in je pred vami, ali pa C. O. D., to je j poglej, poskusi in plačaj; malo več vas velja, ali /a svoj denar dobite tudi blago, ne pa košček papirja!
Veliko enaeih izgledov bi lahko navedli, zato le kratko rečemo: Natanko prevdarite, komu izročite vaše denarje, v dromu se pa obrnite na ras, brezplačno dobite pouk in navodilo.
■ Jitil taka« velika šalavOov. Sloveaeev aaa Je kakifc sU, oft kterih pripada vešffc števil« Sleveoaki Marodai Pod-piiii Jednoti; Sanic pa nimamo nič.
Ker nimam kaj več pisati, zatorej pozdravljam tovariše in pridne bralke p« širni Ameriki, Tebi pa Glas Naroda želim mnogo vspehov.
Anton Pire.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Josip Kožen. Cleveland, O. Hvala
Vam za sprejeto; vse pride na vrsto. Pozdrav!
M. Jtirkas. Aurora, 111. Na Vaše vprašanje Vam navajamo dobesedni odstavek 327 in 329 člena XXXI. pravil J. S. K. -J., ki se glasita:
327. Ako kterega člana zadene mrtvoud. ali ako si vsled kake poškodbe zlomi križ in postane drugače popolnoma neozdravljiv in nezmožen za delo, dobi podpore $800. Prinesti mora zdravniška spričevala od dveh zdravnikov, ktera potrjujeta tako poškodbo. Vsak tako poškodovani elan mora preje dobivati bolniško podporo od svojega društva za dobo šest mesecev. Ako tako bolni član po preteku šestih mesecev še ni spoznan neozdravljivim, mu potem Jednota plača še bolniško podporo p-1 $20 na mesec, dokler ni spoznan za nezmožnega za vsako delo, a ta s\ota se mu potem odtegne od svote $800.
329. Za vse druge dolgotrajne ali neozdravljive bolezni ali poškodbe, za ktere bi prejel kako pedporo ali odškodnino, plača Jednota dotične-nju članu po prejeti podpori od svojega krajevnega društva po šestih mesecih po $20 na mesec, in sicer tako dolgo, dokler se ne izplača svo-ta $300.
Z bombami za svobodo.
Povest iz macedonskega življenja.
PiSe N i k o N i n i č.
(Nadaljevanje.)
IX.
DOPISI.
Steelton, Pa.
Dragi mi Glas Naroda:—
V nedeljo dne 16. maja smo imeli steeltonski Slovenci slovesnost inpo-četek nove slovenske fare sv. Petra v dvorani društva sv Alojzija, v kteri bode samo za čas, dokler novo cerkev dozidamo, v* kteri je pa postavljen lepo izdelan oltar, kterega je delal Mr. Fran Plut. Oltar je bil lepo okrašen z lepimi cvetlicami, tako, da je dvorana izgledala kakor lepa cerkev. Pri tej slovesnosti je častiti Rev. Trunk, kteri zdaj potuje po Zje-clin jenih državah, imel lepo pridigo, ktera nas je ginila do solz. Časti-temu Rev. Trunku največja zahvala od faranov nove slovenske fare sv. Petra. Udeležila so se te slovesnosti vsa slovenska društva. Bilo nas je toliko notri, da se je komaj po dvorani prešlo. To je bilo eno največje veselje, kar smo ga Se Slovenci dočakali v Steeltonu.
Zdaj, Slovenci, pa te korajžno naprej, ker res, kolikor zborovanj smo imeli, dosedaj smo bili vsi kakor je-den in če ostanemo vedno složni naprej, potem se nam ni nič bati in cios^rli bodemo naš cilj, da bode naša fara med prvimi v Steeltonu.
Izreči pa moramo srčno in največjo zahvalo našemu častitemu Rev. J. F. Ažbetu, ker nam je vsem v Steeltonu znano, kako se je žrtvoval dobri naš pastir za nas, da smo dosegli, kar smo želeli, ker dobro znam, da ga ni Slovenca v naši novi župniji sv. Petra, ki bi kedaj pozabil trud našega častitega duhovnega pastirja Iiev. Ažbeta. Na.i mu Bog poplača, ker nam ne bode mogoče povrniti njegov trud z ustanovljenjem nove slovenske župnije sv. Petra.
Steelton mesto je oddaljeno dve milji od ifarrisburga. ki je glavno mesto Pennsvlvanije. V Steeltonu nnamo eno družbo, v ktere tovarnah dela nad petnajst tisoč delavcev.
Pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki.	Marko Kofalt.
Bingham Canyon, Utah. Dragi gospod urednik:—
Prosim, da priobčite teh par vrstic v naš priljubljeni list Glas Naroda. Končal bodem hitro, ker nimam ravno veliko novega poročati. Kar ae tiče dela, je tukaj ie precej dobro,
Ko se je Danica zbudila po težkih in nemirnih sanjah., je najprvo začudeno gledala po sobi. Ni si mogla takoj raztolmačiti, kaj se je zgodilo z njo. A kmalo jej je bilo jasno vse. Kako je bila odvedena iz očetove hiše in privedena sem, Kjer je bila izročena oni starki. Spomnila se je tudi, da j je ona starka pripovedovala, da se nahaja v oblasti Hu-sejn-bega ter da ima postati njegova žena. Stresla se je. Poleg nje je sedela ona starka, na istem mestu in istotako kakor zvečer. Ali je bila starka vso noč tam, ali se je šele zjutraj povrnila na svoje mesto — tega Danica ni vpraševala in se tudi ni brigala. Ona ■ je samo zrla nemo pred-se. Ali je možno, da bi se rešila iz teh rok. da bi zbežala? Ali kako, kam aaj zbeži ona, zapuščena deklica, k> ne pozna ceste in se ne ve kam obrniti? Zrla je pred-se.v nemem obupu. A jokala ni več. Njena bol je bila prevelika, da bi bila zamogia i>biti odduška v solzah.
Starka pa je poklicala služabnico in jej naročila, da jej prinese vode, s ktero je brez druzega počela umivati Danico. Ko je bilo umivanje gotovo, j a poklicala vnovič služabnico, ki je takrat prinesla v dragoceni posodi kavo ter jo postavila pred Danico. Bila je že oslabela in narava je zahtevala svoje. Zato je pila nekoliko kave. Starka je napravila smotčioo ter jo ponudila Danici, ki pa jo je odklonila. Potem je starka stopila bližje k Danici, jej razrešila lase, jih lepo počesala, vzela iz neke cmare krasno svileno obleko ter pre-oblekla Danico. Dalje jej nataknila v ušesa dragocene uhane, na prste prstane, a na roki zapestnici.
Danica mirno dopuščala, da je starka postopala z njo kakor s kako punčiko. i se ni niti čudila vsemu temu, ker je bila njena žalost pre globoka, njen obup prevelik, da bi se bila mogla sploh čuditi. V njeni duši sta vladala le brezmejna žalost in neizmeren obup. ne da bi bilo prostora še z~ kako drugo čutstvo. Zdelo se jej ; kakor da bi ji) ta starka naprav l.ja .i za mrtvaški oder.
Ko j bila Danica tako gotova kakor orijeutalska haremska krasotica, jo je starka prijela in postavila pred ogledalo, rekši jej :
— Poglej, kako si krasna! Odslej boš vedno nosila tako krasne obleke, dragocene uhane in zapestnice, okovane z dragimi kameni in biseri.
Ko bi bila Danica sploh pristopna za kake vnanje vtise, bi se bila gotovo tudi veselila sama nad seboj in svojo lepoto. Mnogoženstvn, življenju v haremu v obče, je naravna posledica medsebojno tekmovanje žen. od kterih si vsaka prizadeva, da bi moža čimbolj priklenila na-se. Isto si prizadeva vsaka, da bi kazala vse svoje čare v čim ugodnejši lnči. In starka, ki jej je bila naloga, da pripravi Danico za harem, je bila prava
nmetaica v tem ozira. Ke je pripravljala Danico, se je peslužila vsek
onih sredstev, ki marej« pripraviti moškega ob pamet, aR v zbeenelost, čim je zagledal ženske.
Ali Danica s« ni brigala za to. Ko je pogledala v ogledalo, se ni takorekoč niti spomnila, da vidi v ogledalu svojo lastno podobo. Dozdevalo se jej je, da sanja ter da vidi v sanjah eno onih kraljičin, o kterih jej je pripovedovala mati v otroških letih toliko lepih pravljic. Bila je kakor na drugem svetil, a starke, ki jej je neprestano nekaj pripovedovala, ni niti čula. Niti tega ni čula, ko jej je rekla:
— Sedaj pride k tebi Husejn-beg. ("Mej, da boš prijazna z njim! Bodi mu dobra in stori vse, kar bo zahteval od tebe!
Siarka je izginila skozi vrata. Par minut kasneje je vstopil pred Danico Husejn-beg.
Za hip je obstal in ostrmel. Bil je navajen na žensko lepoto, ali pred lepoto Danice, kakor je ista bila pred njim, je ipak zastrmel. V hipu mu je bilo, kakor da vidi pred seboj kako bitje iz druzega sveta.
Ali to je bilo le za hip. Komaj par trenotkov je bil ta nasilni človek, pred kterim je trepetalo na tisoče ljudi, v zadregi pred to mlado, komaj sedemnajstletno deklico; potem pa je sel po turškem načinu na divan, Danici nasproti, ki jo je nekaj časa molče opazoval.
Zatem je vzel iz žepa dragoceno škatljico z duhanom, napravil smot-čico ter jo ponudil Danici, ki je pa ni hotela vsprejeti. Husejn-beg je nato prižgal smotčico ter sam pušil molče. Sedel je tako nekaj časa in nekaj časa opazoval Danico. Ona je sedela mirno in zrla pred-se. Na obrazu sta se jej izražala obup in strah. Husejn-begu ni pogledala v obraz. A da je to storila, bil bi jej niorda ugajal, kakor že mnogim njenim vrstnicam.
Husejn-beg je bil tudi v resnici krasen človek. Ovalnemu obrazu s pravilnimi potezami in lepo negovano brado, ki jo je nosil v dokaz, da se strogo drži Mohamedovega nauka in ne pije nikake alkoholiene pijače — vsaj javno ne, ker na skrivnem je prav rad pil vino, ne da bi se bal prorokove jeze — je jako lepo prist ojal turški fes, ki ga ni nikdar snemal z glave. A tudi krasna narodna noša albanskih velikašev je jako lepo pristojala njegovi lepo vzrasli postavi. Ves njegov nastop je bil na i ravnost imponujoč. Vse, kar je bilo okoli njega, se mu je moralo — hočeš, nečeS — uklanjatL Pogled mu je bil oster, prodirajoč, a vendar prijazen. Na ženske je vplival s svojim pogledom naravnost omamljajoče. Kdor bi ga bil videl, ko je tako sedel nasproti mladi deklici, ne bi mogel verovati nikdar, da je to oni Husejn-beg, ki je provzročil že toliko gorja in pred kterim je trepetala ne samo brezpravna raja, marveč so se tresli tudi njegovi lastni ljudje.
Ko je tako nekaj časa mirno sedel, opazoval Danico in pušil, je zaploskal z ix>kama, nakar je vstopil evnuh, ki mu je Husejn-beg naročil, naj prinese kave.
Čez par minut se je evnuh vrnil s kavo in dvema skodelicama ter se takoj zopet oddaljil.
Husejn-beg je nalil kavo v obe skodelici ter potem ponudil eno Danici, rekoč:
—	Pij kavol
Danica se je stresla, a kava jej je bila ponudena na ta način, da je nehote, mehaniški, ne da bi pri tem kaj mislila, segla po skodelici in jo približala ustnicam.
Husejn-beg je po malem srebal kavo ter vprašal čez nekaj časa Danico:
—	Kako ti bo ugajalo pri meni? Danica je molčala.
—	Zakaj ne govoriš? Ali ni lepo tukaj ?
Danica je zmajala z glavo.
—	A, česa ti manjka? Povej mi, česa želiš ?
—	Beg, daj, pusti me, da se povrnem k svojim starišeml
Beg se je nasmehnil:
—	Golobica moja. to se ne dogodi nikdar več! K starišem se ne povrneš več. Ti ostaneš pri meni. Jaz ti želim dobro. Ne bo ti manjkalo ničesar. Polagoma se že privadiš in gotovo ti bo še ugajalo v mojem hart mu.
Danica je zopet molčala. Husejn-beg je napravil še jedno smotčico, jo prižgal in pokadil. Potem je rekel Danici:
—	Glej, da boš dobra in pametna; popoludne se povrnem zopet!
Zatem je vstal in odšel. Par minnt kasneje je sedela poleg Danice zopet ena starka.
Slovensko katoM&o
a
podp.dnfttvo
sveteBarbare
4
Za Zjediigene države Severne Amerika. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporirano doe 31. ]anaarja 1902 v driavl PemsylvaaijL
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVER L. P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MLARTIN OBERŽAN, Box 51, Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN. predsednik, Weir, Kansas. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUC, II. nadzornik, 909 Braddoek Ave., dock, Pa.
FRAN ŠUNK, ni. nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne, Pa.
Bta4-
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kctim. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
-O" Q-
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Droštveae gLaaOo je "OLAfl KUtOBJL"
"Nima srca...

Rev. Ivan Smolej.
(Konec.)
Ivanu smehljala se je sreča in ni se več zmislil na Anico. A čez tri leta prišla je neusmiljena smrt, potrkala pri njem na vrata in mu ugrabila ljubljeno Jerico. Neizmerna je bila njegova žalost, mislil je da mu brez nje živeti ni mogoče. A živeti je moral, vsaj ni bil sam na svetu; ostal mu je še dveleten sinček, plavo-las in kakor nebo sivjih oči kakor on sam, in tega je bilo treba odgojiti. Kmalu pa je uvidel, da brez ženske to ne gre, in na misel mu je prišla zopet — Anica. Ona ga bo gotovo vzela k sebi, si je mislil. Korakal nekega dne k Anici in jo prijazno prosil, da bi prišla k njemu gospodinjit. In Anica je šla k Ivanu, skrbela in odgojevala dečka, da ga je bilo le veselje pogledati. Noč in dan čuvala je nad njim, noben trud ji ni bil prevelik, da mu je le mogla postreči. In fantek je kmalu opazil, kako dobra je njegova "teta Ana". Ako se je oče jezil nad njegovimi porednostmi in mu hotel s šibe izbiti njegove muhe iz glave, vselej bila je "teta Ana", ki ga je vzela v varstvo. Pa je tudi ljubila tega fantka, v tihi blaženosti opazovala je večkrat njegove višnjeve oči, njegove kodre, ru-deče ustne, dokle je ni vprašal: "Teta, ali sem umazan?" Pri tem vprašanju se je še le zavedla in pričela božati njegovo glavico. A to je storila le redkoma in skrivaj, kakor bi ne ravnala pošteno. Ljubega dečka
tako je pač bolje — saj je knjiga o4 njega — potem se je pa tihe, brea solza vsedla zopet na rob svoje stelje in čula, dokler ni jutranjo seiner- posijalo na njena čez noč obledela lica.
Mlada gospodinja prišla ja v hišo, kojo je sedaj Anica kljub Ivzaovim
prošnjam zapustila. Rad bi je bil obdržal iz hvaležnosti, a bil je veeel, da je šla, ker z Marico — drugo ženo — ne bi mogle skupno gospodinjiti. Vrnila se je Anica zopet v kotiček, kterega je imela preie v najemu, in zopet je šivala in pletla za druge; ljudje so ji prinašale toliko dela, da ni mogla dogotavljati vsega, vsi so mislili, kako je Ivan grdo ravnal... A zakaj je ona tako neumna ženska, da niti vdovca ni mogla vjeti v svoje mreže...
Prešlo je zopet pet let; družina je rastla, povečala sta jo še en deček in dve deklici; in zopet je prišla smrt in ugrabila Ivana. Žena je zdihovala in tarnala, da bi se je kamen nrailil^ a njena žalost gotovo ni bila večja kakor Aničina, samo da Anica ni nikomur tožila, da nikdo ni videl solza, ktera je pretekala čez vijoliee v njegovi masni knjižici...
Čez nekaj tednov vrnila se je vdova s svojimi otroci zopet na očetov dom, a samo s svojimi otroci; malega Ivana prepustila je rada Anici, ia Aaiea je zopet imela bitje, ktero je smele ljubiti, za ktero je smela skrbeti A tudi pokojnega Ivana m pocabila. Ko je opazila, kako je njegov grob ves zaraščen, ko je zastonj čakala, da bi ga njegova žena spravila zopet v red, tedaj se je neko noč skrivaj splazila na pokopališče, iztrebila travo, nasadila vijolice in rožnat grm;
pritisniti k sebi, poljubiti ga na rož- ] a nikdo ni tega zvedel, niti sirota — nate ustnice, o tega bi se Anica ne i mali Ivan.
bila upala, saj je bil njegov deček, njegova podoba. A vendar je bila zadovoljna, čutila je nekaj v svojem srcu, kar bi bila imenovala srečo, ako bi bila sploh kedaj srečo imela. Dan za dnevom smela je v bližini ljubljenega moža biti, smela je za njega skrbeti, olajševati mu kruto osodo, zopet ga je natihoma smela imenovati "svojega Ivana". In notranja za-dovoljnost razlivala se je sedaj tudi po njeni vnanjščini; njene oči so ža-
Mali Ivan je rasel in rasel, a Anica se je starala.
Nekega dne odšel je v tujino in se ni več vrnil.
Anici ostal je le še grob, ki ji j« bil sedaj jedina skrb. Na njem niai videl travice, pomladi so evetele na njem vijolice, po leti bujnate rože in jeseni krasne astre; a nikdo ni znal, kdo jih goji...
. In zopet prišel je dan, in soseda našla je Anico nekega jutra, ko jo
rele, bleda lica postala so rudeča,1 hotela k njej pogledati, mrtvo v po-"skoro da bi bila lepa", je mislila,; stelji. Pred njo ležala je aiaina ako se je kedaj pogledala v zrcalo, knjižica, v njej tri suhe, orumenele "Kako Ani delo dobro de", rekali vijolice in na vijolicah mrtva — Ani-
v starem času.
Stotnik: "He, grenadir, preje, ko si bil na straži, si javil, da ni "ni? novega'& zvedel sem, da so se ljudje prav hndo pretepavaK."
Grenadir: "No, saj to ni niš novega!"
so ljudje: dplo je pač nad vse".
Edini Ivan ne opazil Aničine spremembe: mogoče zato, ker jo je imel vedno pred očmi. mogoče pa, ker si Anica sama ni prizadevala, da bi Ivan to opazil. In zopet je pregledal njo in njegove oči obvisele so zopet na drugi deklici, ki ga je vjela v svoje mreže. Ko so tri leta po Jeričini smrti pretekla, oženil se je Ivan na novo in Anica je bila zopet odveč. Št hujše ji je bilo pri srcu, ko ji je Ivan naznanil zopet svojo novo izvo-ljenko, kakor takrat pri plotu. Na tihem je že malo upala, da morda Ivan naposled le... A zopet je pri tej vesli le nekoKko obledela in pristavila: "To je prav, da dobi fantek zopet mater". Ivan pa je bil vesel, da je Aniea to njegovo novieo tako mirno sprejela in podaril ji je novo mašno knjigo. In Anica? Ko je bila zvečer zopet v svoji izbiei, poiskala je is starega molitvenika suhe vijolice In jih dejala ▼ novo knflBeo —
čina roka.
Velikansk je bil sprevod, ko so jo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče; tudi njena sestra Leniea, premožna kmetica, je prišla, že zaradi sorodstva. Ljudje pa so, vračajoči se od groba, rekali drug k drugemu: "Dobra ženica je bila, a pa ni imela... "
NAZNANILO.
Začetkom meseca maja je odšel na potovanje obče znani rojak
JOHN OBDIHA starejši, trgovec in peeeehrik v Clevdaede, 9.
Omenjeni obišše svoje wiaaao ia prijatelje po raaih krajih v državah in Tra > mkaryvo Pooblaščam ja "CHaa Varada" ia priporočamo.
atol. Mnofo
dne 24. januarja 1901 t državi
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Swing Ave., So. Chicago, HI IVAN GERM, podpredsednik. P. O.^BOX 57, Braddock, Pa. Slavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomofati tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
bili ofceojeai, ker so ma stano kam m deloma trfli
pre-
Usmoviča. Dne 3. maja zvečer sta se splazila dva moža v oerkev sv. Duha v Celovcu in sta okradla cerkveno pušico. Nek fant, ki ju je opazoval, je sporočil stvar policiji. Dobili so ju na Starem trgu, ko sta « delila plen.
Pomanjkanje krme na Koroškem.
Železniško ministerstvo je sklenilo, da da za prevoz živinske soli, ki se
bo razdeljevala brezplačno ubogim posestnikom, i*te ugodnosti, kakor jih je dovolila juz. železnica.
Strela je ubila sedem glav govede in jednega prešiča posestniku N. Er-lihu v Ukvah.
HRVATSKE NOVICE.
Rueiji sOmo namrio. Sokokka društva obstoje še ▼ teh le minili: V Moskvi (2), Kijevu, Hazkovu, Jalti, TčfljBu, Kamenim, Orenbergu in Nižjem Novgorodu; snujejo se to-kolska društva v teb le mestih: v Tuli, Odesi in Jekaterinoslavu. Po iuioijativi grofa Bobrfcaakega se sestavljajo pravila za ustanovitev ao-kobske zveze.
Ustrelil je na ženskem vseučilišč nem dvorišču v Berolinu v navzočnosti par sto dijakinj Heleno Harden njen zaročenec, ker je razdrla zaroko. — Ko so ga hoteli prijeti, je ustrelil še sebe.
ALOJZU VIRANT, predsednik nadzornega odbora, cor. 10. Ave. & Srbski a*™*3* Pride Pred VO]n° Globe Street, South Lorain, Ohio.	sodišče. Zagreb, 4. maja. Srbskega
IVAN P&IMOŽld. H. nadzornik, P. O. Box 641, Bveleth, mn™ i advokata dr. Miladinoviča, prijate-MIHAEL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th Street, Calumet,! !ia Raueha- iz Rum€> postavijo pred

POROTNI ODBOR:
IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bntdine, Pa.
IVAN N. GOS AR, H. porotnik, 6312 Butler St., Pittsburg, Pa IVAN BffERHAR, HE. porotnik. Box 95, Ely, Minn.	,
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street,
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vso dopise, pramembe udov As droge ttstina na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Bex 424, po svojem tajniku in nobenem drugem, poifljatve naj pošiljalo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Mfim, po svojem zastopniku Ia nebo-mm drugem. ftistopirtlrt krajevnih društev naj pošljejo dupllkat vsako poSOjatve tadi na glavnega tajnika Jednota.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poesmsBiikov naj as pošOJajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽIŠNIK, Box 131 Buriiae, Pa. Pridelani morajo biti vsaki natančni podatki vsake
<<i\i Mu
Društveno glasilo jo "GLAS NARODA."
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 4. maja se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 68 Slovencev, 25 Macedoncev. 15 Hrvatov in 26 Ko-Čevarjev.
Tatvina. Dne 4. maja je prinesel prodajat k neki stariuarici v Ljubljani nek mlad. nepoznan fant železno črpainico. Ker se je :«tvar zdela starinarici sumljiva, jo je ovadila policiji, ki je fanta aretovala in konstatovala. da je 2l!etni dninar Primoiž Poran iz Spodnjih Gamelj. Navedeneo je priznal, da je črpalni-o« ukradel v druž*>i *241etne<ra An t.
Neznanega samomorilca so dobili
obešenega na nekem drevesu v okolici Trsta.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Požar je uničil 4. maja popoldue veliko ekonomijsko poslopje punt'-zamske pivovarne pri Gradcu. — Škoda znaša okroglo 60.000 kron, ktera pa je pokrita z zavarovalnino.
Šolski štrajk imajo v Št. Vidu nad Valdekom. Štrajka se udeležujejo vsi šolarji, izvzemši otroke dveh prijateljev učitelja. Vzrok je neČu-veno ravnanje učiteljevo, o ko jem sta že davno obveščeni politična in šolska oblast.
Sneg je pokril celo Zg. Štajersko; po dolinah ga je do 20 cm, po hribih
{ vojno sodišče, ker je priča Dabič izpovedal, da je obtoženec vtihotap-Ijal orožje v Bosno in v svoji hiši gostil srbske vstaše iz Makedonije, med njimi glasovitega ustaškega vodjo Skopljanca.
Nestor hrvatskih književnikov in pesnikov Ivan vitez Trnski, ki je zložil tudi občeznani pesmi "Oj Ba-novci" in "Oj junaci", je Obhajal 1. majnika še čvrst ia čil svoj 90. rojstni dan.
Zagrebški zagovorniki dalmatinskim odvetnikom. Zader, 5. maja. Zagrebški zagovorniki zaradi "ve-leizdaje" obtoženih Srbov so poslali dalmatinskim odvetnikom za poslane jim izraze simpatij daljšo zahvalo, ki se končuje z besedami: Jednodušne simpatije celokupnega odvet. stanu v Dalmaciji nas bodo bodrile, da izvedemo do konca težko ali plemenito naloga: da po svojem na jglobok e jšem prepričanju nedolžne soibrate vrnemo z obtožne klopi njihovim rodbinam, narodu in svobodi. Brzojavko so podipisali dr. Hinkovič. dr. Mazzura. dr. Meda-kovie in dr. Tuškan.
Progoni na Hrvaškem. T. Šlegel, so t rudnik "Pokreta" je poslal drž. poslancu prof. Masaryku brzojavko v kteri mu je sporočil Radauovičevo izpovedbo v veleizdajskem procesu. Podpisal se je "Pokret" — Šlegel. — Radi tega ga je policija na ukaz drž. pravdnika aretirala in naperila proti njemu kazensko postopanje po par. 300 k. zak., to je zaradi motenja javnega miru. Tudi v uredništvu "Pokreta" je bila hišna preiskava zaradi te zadeve in so zaplenili par starih številk "Pokreta".
K nesreči prevoznega parnika na reki Ohio.
Piteburg. Pa., 18. maja. Danes so potegnili še štiri mrtva trupla iz reke Ohio, tako, da je dosedaj vseh mrtvecev od katastrofe prevoznega parnika doseglo število dvaindvajset. Baje manjkata še dva ponesrečenca. Za rodbine ponesrečencev se je nabralo dosedaj čez $7000.
an ujmo«.
"Glej, ljubi mož, nisem vedela, kaj bo ti darovala za božične praznike — tako sedaj ti dam nekaj denarja; potem mi boš laglje kupil toliko časa zaželjeno kužuhovino!"
So pripravlja
Vampek (v restavraciji, naroči vil že tretjo večerjo): *4 Prihodnjo spomlad bodem najbrže moral potovati v Marijine Vari!"
Njegov prijatelj: "Vidim, da se pripravljaš na potovanje!"
Ravnodušno.
Služkinja: "Ne delajte si nikakih skrbi, gospa! Dete ni zginolo, seboj gv tudi ni nihče vzel; kadar se pro-budi, se že oglasi — založili smo gn kam!"
Kretanje parnikov.
Sledeči paraiki odplujejo u New Torka:
Pojeta iz Podlipoglava pri Toboganu t čez pol metra.
v Latermanovem drevoredu. Ko je policija prijela še Pojeta, so dognali, da eta ukradla poleg tega tudi •▼edor ia oblič, kar sta prodala nekemu masarju. Ker sta sumljiva tudi drugih tatvin, ju je policija izročila dež. sodišču.
Vlak je povozil na kolodvoru Gor. Ležeče Merico nekega čuvaja. Bila je takej mrtva.
Umrla je v Vrtovinu pri Ajdovščini 781 etna Ter. Stibelj. mati znanih rodoljubov J. Vukasoviča-Šti-belj, pdfcovnika v srbski armadi in H. dtabelj, lastnika slov. pogrebnega podjetja v Trato.
Posamezni duhovniki ljubljanske Škofije x> začeli nositi brade seveda s dovoljenjem svoje višje oblasti. Dosegli pa so to dovoljenje z utemeljevanjem, da jim britje provzroča prišš ia lišaj. Dovoljenje se ima za vsak alašaj pose be izposlovati. Zdaj nooi brade že 8 duhovnikov.
TJmztt so v LJubljani: Marija Bro-dar, delavka, 52 let, Jenkove ulice 11; Marija Sterlekar, zasebni ca, 76 let; Elizabeta Skerjanc, gostija, 58 let; Marija Savenc. mizarjeva hči, 14 mesecev; Slavka Zajec, črkostev-čeva hči, 7 mesecev, Sv. Petra oesta 56; Josip O^redkar, zidarjev sin, 1 loto; Andrej Goja, delavec. 62 let.
PRIMORSKE NOVICE.
Ustrelil se je v Gradiški trg. uradnik R. Rovere. Krogla mu je predrla leve prsi. Vzrok neznan.
Slovenska občinska hranilnica se snuje v Trstu. Jamčile bodo okoliške občine. Z veseljem pozdravljamo to misel. Naj kmalu uresniči!
Analfabeti v Istri. Vsled pomanjkanja ljudskih šol je v Istri še mnogo analfabetov, in sicer v pazinskem okraja 77 odet., v po reškem 65, v koprskem 54, v voLookem 40 in v puJjakoaa 41 odrtetkov prebivalstva.
Je v bolnim v Tate ona 3-
i	. _	_	, - ! ....... - „ I, —T —
kuea, o k le rej smo poroea-M, te oe je cmerila a vrelo vodo ia
ZAHVALA.
V prijetno dolžnost si štejemo zahvaliti se vsem cenjenim društvom in poedinim gostom, kteri so blagovolili posetiti nas v tako lepem številu pri prvem našem koncertu.
Iskrena hvala tudi gospodom Bur-garju, Fr. Cerarju, Češarku in Pod-gerniku, kakor tudi blagajničarki gospodični Antoniji Pavlič, kteri vsi so se žrtvovali, da je vladal povsodi vzoren red. •
Čast in hvala dičnim našim sestram gospicam Mariji Kokalj, Mirni Rems, Franji Stempelj in Ivanki Šu-bfclj, ktere so bile tako dobre in s tako požrtvovalnostjo prodajale listke.
Srčna hvala tudi posestrimi "Iliriji" in gospodom Fran Barbiču, Zvonko Jakšetu in J. Remsu ml. za njih prijazno sodelovanje pri koncertu.
Živile i naše pevke in vse naše podporne članice!
New York, 19. maja, 1909. Slovensko pevsko društvo "Domovina '':
Ivan Zupan,	Ivan Adamič,
tajnik.	predsednik.
Južnoštajerska hranilnica v Celju
je dovolila v svoji seji Družbi sv. Cirila in Metoda 500 K. Cast narodnemu zavodu1
Izpred porotnega sodišča v Celju.
Po večdnevni razpravi proti lesnemu trgovcu Welle, kteri je bil ob-aolžen velikih goljufij in poskušane-ga bankerota, so spoznali porotniki trgovca krivim, nakar ga je sodišče obsodilo na pet let težke poostrene ječe.
Samomor ali uboj? Na levem bregu Save pri Št. Jurju je dobil tovarniški delavec Martin Teknš neznano utopljenko. Stara je približno 35 do 40 let, ima črne lase, modro obleko ter na glavi poškodbe, ki so ali od padca ali pa udarci.
Svojemu sopivcu kontoristu G. Hahnu je ukradel med tem, ko je ta sladko ginjen za mizo zaspal, 191et-ni brezposelni natakar A. Završnik iz Maribora denarnico s 110 K. — Ko so ga prijeli, je imel še 52 K, ostalo pa je zapil po raznih gostilnah v družbi nekaj vojakov tamoS-njega topničarskega polka.
Izpred mariborskega sodišča. Iv. Senekovič, vodnjakar iz Visečkega vrha je popravljal vodnjak posestnika Mat. Ceha v Trnovskem vrhu. Ko se je spustil v globočino, vtrga-la se mu je približno v sredini rova vrv. Padel je okroglo 5 kJafter glo- | boko v vodnjak, ter poškodoval pri j padcu na dnu stoječega delavca J. Čafa tako močno, da je v 'par urah umrl. Senekovič je bil obsojen radi prestopka proti varnosti življa po par. 335 kaz. zak. v 6tedensko težko ječo.
KOROŠKE NOVICE.
Deželni poslanec — osem mesecev v zaporo. O nemško- nacijonalnem poslancu Grossbauerju so krožile v njegovem voli vnem okraju razne govorice, da je bQ že par let zaprt, in kot je videti, so ga lastni pristaši pozvali, naj tožL To je storil in izkazalo ae je, da je pred 35 leti sedel osem meseoev, ker je bil zraven pri nekem tepete, kjer se zaklali nekega fanta ia tam nafii Otrosdbaner-jev asi. Vsi, U so to rasnaiaH, so
BALKANSKE NOVICE.
Ruska podpora Črni Gori. Petro-
grad. 5. maja. Črnogorski prestolonaslednik Danilo je baje prišel semkaj zgolj s tem namenom, da izpo-sluje pri ruski vladi denarno podporo Črni Gori. Vlada je začasno nakazala Črni Gori podporo v znesku 100.000 rublje v.
Srbska vlada o 'veleizdajniškem' procesu. Belgrad, 5. maja. Polurad-no glasilo srbske vlade "Samouprava" priobčuje z o žirom na zagreb-
ški "veleizdajniški" proces komunike. v kterem se pravi med drugim: Če se sedaj pred zagrebškim sodiščem vkljub vladnemu srbskemu dementi ju in vkljub konstatacijam, ki so provzročile jednodušno prepričanje javnosti v Evropi o pravem značaju tako Gjorgje Nastiča, kakor "veleizdajništva" srbskih rodoljubov na Hrvatskem, vendarle vsak dan ponavljajo nedopustne aluzije na Srbijo in njenega vladarja, se to postopanje ne more tolmačiti drugače, kakor da se hoče delovati na to, da se zopet poostre odnošaji med Srbijo in Avstro - Ogrsko. Mi iskreno obžalujemo, da se stvari razvijajo v tej smeri, in bojimo se, da bodo v svobodni srbski javnosti vzbudile odmev, ki ne bo niti v našem interesu niti v interesu Avstro-Ogrske.
Srbija zahteva zadoščenja Srbska vlada zahteva od avstrijskega mini--terstva zunanjih zadev zadoščenje za vse žalitve, ki so jih zakrivili preiskovalni sodnik dr. Košutič in vsi drugi uradniki v veleizdajskem procesu.
RAZNOTEROSTI.
Sokolstvo na Ruskem. Petrograd, 5. maja. Petrogradski "Sokol", ki sta ga ustanovila poslanca grof Bo-brinskij in Gižickij po svojem po-vratku s slovanskega kongresa ▼ Pragi, priredi 25. maja veliko svečanost. Pri tej slavnosti se bo pela prva ruska sokolska koračnica, ta. jo je v to svrho uglasbil neki ugledni ruski skladatelj. Na prireditvi bo govoril grof Bobri nakij o sokolstvu in njega pomenu za Rusijo. Po predavanju bo dameki odsek "Sokola" izvajal vzorne proste vaje. Med vajami bo godba svirala slovanske na-rodne končnice. Starosta "Sokola" poslanec Gttiekij je najsi sa dntftvo nove krasne lokale v poeiopju prometnega mimstecstva Od lanskega lota je število sokoMft dnsHev ▼
Tudi dobra pomoč.
Sti
"Zelo žal mi je, sedaj ne morem z denarji razpolagati."
Nečak: "Da le imaš denar, stric, razpolagal bodem že jaz!"
SLUŽBO DOBI!
Služkinja za pomoč pri gospodinjstvu v gozdu v starosti od 17 do 26 let dobi takoj službo. Znati mora slovenski in nemški jezik. Ktero veseli ta služba, naj se oglasi pri:
Frank Miklich, P. O. Box 63,	Masten, Pa.
(19-20—5)
Kje je MIHAEL KERŽIŠNIK* Doma je iz Podutika nad Ljubljano. Pred enim letom je bil tukaj v Minnesoti. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi.— Anthony Zadnikar, P. O. Box 572, Eveleth, Minn.
NA PRODAJ.
Radi odhoda v staro domovino se takoj proda lepa in prostorna hiša, ktera obstoji nasproti slovenske šole in poleg železne tovarne. Slovensko šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad 15,000 ljudi, od teh e čez 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, grocerija in trgovina oblek. Zgoraj je 15 sob in sicer za stanovanje treh družin, za vsako po pet sob.
Vsa pisma glede natančnih pojasnil pošljite na naslov:	■» John Mladek, 2038 W. 105th St., N. W., (19-5—19-6) Cleveland, Ohio.
Kje je MATIJA PETEK t Doma je iz vasi Veliko selo. Pred enim in pol letom je bival v Jolietn, 111., in lansko leto pa v Baltimore, Md. Prosim cenj. rojake, ako kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se sam javi. Če se mi ne javi v 14 dneh, sem prisiljen naznaniti, zakaj ga iščem. John Polda, 11,923 Wallace Str., West Pullman, 111.
(19-22—5) q
AUSTRO - AMERIKANA PROGA.
V	Trst In Reko.
Alice .................. 2. junija
Laura.................. 9. junija
Oceania ................ 16. junija
Martha Washington ____ 23. junija
Argentina .............. 7. julija
Alice .................. 21. julija
Laura .................. 28. julija
WHITE STAR PROGA.
V	Southampton.
Adriatic ................ 26. maja
Majestio ................ 2. junija
Oeeanio..................9. junija
Teutonic................16. junija
Adriatic...............23. jnuija
Majestio................ 30. junija
Oceanic ................ 7. julija
Teutonic ................ 14. julija
Adriatic ................ ZL julija
Majootic........ ....... 28. julija
FRANCOSKA PROGA. T Havra
La Brotagno ............27. maja
La Lorraine..............3. junija
La Provence............ 10. jmtija
La Savtie ............. 17. junija
La Lorraine ............ 24. junija
La Provenee............ 1. julija
La Savoie .............. 8. julija
La Touraiue...........15. julija
La Bretagne ............ 22. jJija
ra-Provenee..................julij-
HAMBURG AMERICAN LINE V Hamburg.
President Grant..........26. maja
Kaieerin Aug. Victoria____29. maja
DEUTSCHLAND........ 6. junija
President Lincoln........ 9. junija
Cincinnati (novi)........12. junija
Blueoher .............. 16. junija
Amerika................19. junija
Cleveland .............. 26. junija
President Grant ........ 90. junija
SEVERONEMŠKI LLOYD.
Kaiser Wilh. der Groooo____26.
!*nnzeso Alice............37.
Kaiser Wilhebn EL...... L
Kronprinz Wilheim..... 8. juoaja
Prinz Friedr. Wilh aim____10. junija
Krooprinnesein Ceedlie .. 16. junija
Pried rich der Groooo____17. jsoija
Barbarosoa..............19. jonije
Caiaer Wilh. dsr Own . .32. jvnija Groooor Karfarot........24. jmiija
WHksfan n.......a
HARMONIKE
Ooaisl kakotteekeii vrste izdelujem t popravljam po aajniijtti cenah, a dol* trpetno in ganeslpvo. V popravo n nesljivo vsakdo pofflie, ker sen te a a/ 16 let tukaj v tem poslu la sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske V«V »t »se drwge b«nik>. sike te rataaam po dela kakpoiae fcdr aakteva brca madalimih uoralanf.
JOHN WENZEL.
1017 E. 6Sad Str.. CWveUmd, O.
Kje je ANTON PRESTORt Za njegov naslov bi rada. izvedla njegova bratranca Anton Gričar in Anton Goloba r. Prosiva cenjene rojaka, ee kdo ve za njih naslov, da ga naznani ali naj se pa sama javita na: Anton Golobar, Box 84, Ladysmith, B. C. Canada.
18 — 21.
POZOR ROJAKI!
Novoiraajdeno garantirano muh« pleiastc in gelobradce, od katere g« t • tednih lepilasie, brki ta orada pope. noma zrastejo I Revmatiscm aH trgu4 v nogah, rokah ia krtin Vam po odstraalm. Potne uei kar bzadovice ia otebilao Va»
v S dash popolnoma odstranim, da;) to resnica se lamEl <600 UpraVaUr *
JAKOB VABCIC,
P. •.Box 69. CLEVELAMB, 0.
RED STAR LINE. V Antwerpea.
Vaderland ............................29.
Zeeland ................................5. junija
Kroonland ............................12. junija
Lapland ................................19. junija
Vaderland ............................26. junija
Zeeland ................................3. julija
Kroonland ............................10. julija
Lapland ................................17. jalija
Vaderland ............................24. julija
Zeeland ............................31. julija
AMERICAN LINK V Southampton.
St. Louis................29. maja
Philadelphia ............ 6. junija
St. Paul ................ 12. junije
New York.............. 19. junija
St. Louis .............. 28. junija
Philadelphia ............ 3. jalija
St. Paul ................ 10. jotija
New York ..............17. jrfija
St. Louis................24. julija
HOLLAND - AMERICAN LINE.
Rotterdam .............. 26. maja
Rjndam ................ 1. jnoija
New Amsterdam........ S. junija
Potsdam................15. junija
Noordam .............. EL junija
Rotterdam (novi) ........29. maja
Rjndam ................ f. julija
New Amsterdam ........ IS. juiija
............... H j-Iija
THOMAS, W. VA.
trgovina
z mešanim blagom, Saloon in Grocerija.
Pri ineni vsakdo dobi kar želi in to po najnižji ceni. Pridite in prepričali se bodete.
Notary Public.
Izvršujem točno i n
pravilno vsa v notarski posel spadajoča dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Joi. Russ je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "Glas Naroda".	'
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Avstro - Auierikanska črta
[preje bratje CosulichJ
Najpripravnejša in najcenijša parobrodna Črta za Slivence in Hrvate.
Priporoma rojak*»T» rwr.j~ >,, -itt VINA, kun v zakovo«^ u*«A.nl}« jejo vsa druga ameriiSka vina.
Radsžs vina (Coneord) po 50 centov galono. SUa viae (Co tawba) x*> 70 esntov galono. NAJMANJŠI NAROČILO Ki NO JB SO SALON BA1HJIVJBO, za kteroia vem ia portiral brinje is Kranjske, latja II seeidsate sedaj «16.00. WOW VBC $2A0 salona. DBOfifDf fl.fl g^lona. — Najmanje j^moim aa igr-
Za
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington'1.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko«
Cene voznih listov iz New Yorka za III. razred so do2
TRSTA............................................$31.00
LJUBLJANE..................................... 31.60
BBKE.............................................. 31.00
ZAGREBA......................................... 92M
/
KABLOVCA...................................... 32.26
II. RAZRED do TRSTA ali BBKE......................$55.00, 60.00 i 65.00
1—1 J PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York
Vai spodaj navedenJPnovi parobro-di na dva vijaka imajo bras-fifini brzojav: AlilOB,	LATJEA,
MAETHA WASHINGTON
ARGENTINA. V mssrsfk mnjn in jnnijn ae bo-data sroraj aavedenemn brodovjn pridraJOa še dva draga nova pot-aiika parnika.
V padišahovej senci
IptMl Karol May.
CBTRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
(Nadaljevanje^)
0to% >toji na visokem in res vodi mimo njega nekaj oesti podobnega proti o&selbi.ii, ktero vgiedamo v daljavi.
"To je Barutin," pravi vtxlnik. "Toda tukaj, kjer smo sedaj, še ni- j se<n bil, a slikal sem govoriti o tem karavlju. Notri stanuje neki stotnik, j ki je padel v nemilost. Videti ga ni veliko, ker živi, kakor samotar. ! Ljudi ee izot,nbije. njegova žena pa je baje prijateljica revežev in l nesrečneže v."
''Jezdimo tja!"
Ko dospemo do .-tolpa. nam pride nasproti neki star mož, kteremu je bilo videti, da je bil vojak. Tako dolgih, gostih -brk še nisem v svojem življenju videl, kakoršne ima.
"Kam hočete?" vpraša z«eIo neprijazno.
"Slišal sem, da stanuje tukaj neki častnik."
"Da."
"Ali je domaf"
"Da. Toda ne govori z nikomur. Jezdite naprej."
"To hočemo storiti, toda povejte nam prej, če ne iščejo v tej okolici kake ženske."
Takoj postane zelo pozoren in odgovori:
"Da, dal Gospodinja je izginila. Iščemo jo že od zjutraj, a jo nismo mogli najti."
4'Mi smo jo našli."
In odfrdcmo pcoti hribe. Ko doeperoo do grmovja in prt njem posto-jim, pogleda iskajofee okoli in pravi: "Ali je tukajf" "Da. Tu notri."
"Kaj, v tej guižavit Ktfo bi si to mislili Na kak naifin si jo mogel naj ti T"
"To je zasluga mojega konja, ker je tn začel možmo sopsti. Pojdimo notri 1"
Zgnjetemo se akoza grmičevje do odprtega prostorčka. V svojem življenja ne pozabim prizora, ki se zvrži. Ko ogleda mrtvo ženo, glasno zavpije in pade poleg nje. Vzame jo v naročje in ji poljubnje mrzle
ustnice. Gladi ji lica in lase. Mioral jo je zelo, zelo ljubiti — in vendar je ravnal trdo z njo.
Skrivala je pred njim, da je katoličanka. Kako jo je moralo to
duševno moriti!
On je menda istih misli. Sedaj, ko ima mrtvo v naročju, nič- več ne joče. Gleda jo v obličje, kakor da bi moral rešiti iz njega kako skrivnost. Potem pravi:
"Zlwlela je \>led tuge in je umrla!"
(Dalje prihodnjih.)
"Kjet Kje je? Zakaj ni prišla z vami?"
"Pelji me k tvojemu gospodu!"
"Pridi, pridi!"
Takoj postane zelo prijazen. Ja/. odsedljam in grem za njim. Stolp je zidan zelo trdno, toda spodaj ni bivališč. Greva po stopnicah in prideva kmalu v malo sobico, v kteri moram čakati. V sosednji sobi slišim več začudenih vzklikov, nato se odpro vrata in prikaže se stotnik.
Star je mogoče kakih petdeset let in je lep človek. Njegove oči £o objokane.
"Ti si jo našel T Kje je T" me vpraša hitro.
"Dovoli mi. da te pozdravim," odgovorim, "ali smem pri VBtopitif"
"Da, pridi notri!"
Prostor, kamor sedaj pridem, je precej velik. Ima tri visoke, ozke, II. tajnik: Nik. Povše, 34 Garden strelnim linam podobna okna. CVb zidu ležijo blazine kot jedino pohiš- St., Troy Hill, Allegheny, tvo, na zidu pa vidim polno orožja in pip. Dva dečka, tesno objeta, se- Blagajnik: Ivan Areh, 79 High dita v kotu. Takoj vidim, da sta jokala. Starec, ki me je pripeljal, tudi St., Allegheny.
tebi
NAZNANILO.
Slovensko katoliiko podporno dra-
! štvo SV. JOŽEFA It. 12 J. 8. K. J
za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugi i nedeljo v mesecu.
Društ venikom ae naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali I ter redno donažali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti. naj svojo mesežnino na nekte-rega izmed izvršujoč ih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-pošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 13. dec. 1908 izvoljeni so bili aledeči uradniki za leto 1909:
Predsednik: Fraa Krese, 610« Na-i trona Alley. Pittsburg.
Podpredsednik: V in cene Volk, 28 Tell St., Allegheny.
I. tajnik: Josip Muika, 105Spring Garden Ave., Allegheny.
ostane v sobi. Hoče slišati, kaj hočem povedati.
"Bodi pozdra\ljen!" pravi kotnik. "Torej, kje je moja žena?" "Tu v bližin L"
"To je nemogoče. Povsodi smo jo iskali, ne da bi jo našli. Se sedaj jo iščejo moji ljudje."
"Seveda nočem takoj naravnost povedati, da je mrtva; radi tega pravim:
"Ali je bila tvoja žena bolna?"
"Da, že dalj časa. Toda, zakaj tako vprašuješ? Ali je mrtva? Vem, da ne more več dolgo živeti. Eekel mi je zdravnik, da je jettfaa." "Torej si pripravljen sliftati resnico?" Obledi in pogleda vstran.
"Mož «ean.'' mi odgovori, "govori!" "Ona je mrtva."
Tn glasno zajokata oba dečka. Oče pa ne reče nič; toda nasloni glavo na rid. Vidim, kako deluje v njegovih preih, z vso močjo se bojuje, da ga ne premaga jok. Šele po daljšem času se obrne zopet k meni in tri pravi:	__
"Kje si jo videl?"
"V nekem grmovju, desfl minut od tnkaj." "Ali nas hočeš tja peljati?"
Še predno zamorem odgovoriti, zaslišim za seiboj glas, kakor bi se kdo davil. Hitro se okrenem in zagle.lam starca. Tlači si kos suknje v nsta, da bi vdušil jok; toda ne posreei se mu. Vzame zopet suknjo iz nst in joče, britko joče.
Sedaj so tudi stotnik ne more vež zadrževati; tudi on joče s star-«em in otroci tudi. Meni postane hudo in obrnem se k oknu in gledam ven. Toda ne vidim nič. ker imam tudi jaz solze v očeh.
DoJgo traja, predno se umirita. Stotnik se mi opraviči: "Ne smej se nam tujec! Imel sem mater svojih otrok zelo rad. In ta tukaj je bil moj narednik, ko sem padel v nemilost. Ni me zapustil, kakor so me drugi vsi zapustili. Tn ona je bila tolažba v tej samoti. Kako morem' živeti brez nje?"
Kar mu imam sedaj povedati, stari narednik mogoče ne bi smel slišati; zato mu pravim:
"Ali imate kako nosilnico?" "Da. gospod!"
"Pripravi jo in tudi nosilce preskrbi!"
Ko odide, vprašam stotnika:
"Ti si seveda mo?lem?"
"Da. Toda zakaj vprašaš?"
"Ali je bila mogoče tvoja žena kristjanka?"
Brao me pogleda in mi pravi:
"Ne; toda---mogoče imaš vzrok, da tako vprašuješ?"
"Da, ker po mojem mnenju je bila kristjanka."
"Bila je prijateljica nevernikov. Ko sem prišel sem, sem rabil služ-kinjo ha vzel sem neko staro ženo. Bilo mi ni znano, da je kristjanka; pozneje pa opazim, da hoče mojo ženo zapeljati in jo odslovim. Od tega časa pa je postajala moja Hara vedno bolj tiha; tudi jokala je mnogo in nato je zbolela."
"Torej ei bil strog z njo?" Odgovori nri šele Čez nekaj časa: "Drngače bi postala gjavrinja!"
"Kljub temu je postala in vsled žalosti nad tvojo strogostjo je ▼mrla. Naredila si je zunaj na prostem med grmovjem oltar in molila "Vsemogočnemu, kskor molijo kristjani. Vmrla je med molitvijo. Naj bode sedaj mir med teboj in njo!" "Ali si ti mogoče krfetjant" "Da."
Dolgo me gleda v oči. Po daljšem Saša mi poda tako ta nd pravi:
"Sam ne moreš zato, da si nevernik in da je tudi ona sprejela vnfc> vero. Pel ji me k njej, mene in otroke 1"
"Ali nočeš raje dama pustiti dečkov? Še prekmalu bodo videli
Zastopnik: Ferdinand Volk, 122
i 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoša: Fran Golob.
Odbor:
Fran Koncilja, 843 Blossom Alley, Allegheny.
Ivan Kažček, 843 Bloaaozn Alley, Allegheny.
Ivan Mestnak, 849 Perry St., Allegheny.
Fran Strnila, 101 Villa St., Allegheny.	— — ~ -
Ivan Simončii, 809 Gerst Alley, Allegheny.
Alojzij Butkovii, 812 Green St., Allegheny.
NOTARSKA PISARNA 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
Izdelujem pooblastila, pobotnice, dolžna, odstopna, spredajna, ienito-vanjska in kupna pisma itd., prepise intabulacije, tožbe ▼ slovenskem, če škem, hrvatskem, nemškem in angleškem jeziku, raznovrstne prošnje * vojaških zadevah ter iztirjavam dolgove tukaj in v stari domovini.
Daj am svete v pravdnih zadevah zastonj.
Zastopam stranke pri sodnijah.
Rojaki! Če hočete imeti pisma pravilno In po ceni napravljena, še potrebujete kakšen svet v pravdnih zadevah, ali ee hočete, da boste pri sodniji dobro zastopani, pridite v mojo pisarno in "Vas zagotovim, da Vam ne bode nikdar žal.
Pisarna je celi dan in zvečer do • ure odprta. Ob nedeljah aradujsm od 9. do 12. ure dopoldne.
G. J. HANA, javni notar.
JOS. KOŽEN, solieitato?.
NARAVNA CALIF0RN1JSKA VINI
ir VAŽMO IA KLOTUUI Fi Vsled zahteva aek*
rošifi smo sopet v Ljubljani val$» število
pravih domačih kos,
ktere iiamo sedaj v m
dolge po 70 in 85 eaa.
Na razpolago domače tnsflni Hspalne orodja.
Ker je bilo letos vprašanje pa te* blagu tako veliko, da nismo aamogt izvršiti vseh naročil, ^ve tu jemo vmd onim, da ae že sedaj preskrbe a tmm orodjem za prihodnje poletje. Oled« cen pišite na:
FRANK SAKSER 00 _ 82 Oortlandt St., New York, V. 1
Kdor kupuje uro alidrugo zlatnino, pj£t po lepo slikani slovenski cenik. Cene so selc nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik.
Dergance, Wideticb & Ca,,
1*22 Aripabee St.
Deavar. Cel*
POZOR SLOVENCI D? HRVATI
Podpisani priporočam vsem pota j očim rojakom v Chieagi, 111. in okolici svoj dobro urejeni
SALOON.
Na razpolago imam tudi lepo kep Ijišče. Točim vedno sveže m Seip pivo. j ako dobro domače razne likerje ter prodaj- rt ftaa ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preah ibajeai pa rob rodne listke za vse prahom a i ah» črte po izvirnih ©enah. Podarjam d# narje v staro domoriao i »li—lji i i potom po dnevnem knrzn V rrev sem z banko Frank Sakaer ' New Yorku. Svoji k svojim!
JOSIP KOMPASE, x908 Oreenbay Av., So. Vfcicafa. xii

NA PRODAJ
«t
Dobro Črno in belo vino od 8S de aentov galona.
Staro belo ali Črno vino 50 eentov galona. Reesling 65 centov^galona.
Kdor kupi manj
28 galea vina,
M«*r. S. Kaeipp.
Knajpova zdravila !
•Sedaj smo priprav 1 jeni v h a k o v rstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako s i prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik Knajpovih zdravil*', ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za eve trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na anevnem redu.
To je nori in pravi naalev:
AL AUSENIK & CO.,
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.

J)
MARKO KOFALT,
844 * 546 So 2nd Street 8TEELTON, PENISA.
Pri poroča se Slovencem in Hrvatom » Stceltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali poboaznoCi (Volfmacht> m drugih v aotartU posel spadajočih stvari, ktere totno in po ceni izvriojem.
Dalje prodajem ptrokr^it listke za v stan kraj za vse boljše parnikc in paro. bradne proge ter pefiljam denarj* ▼ stare domovino po najndji ceni.
}
Mr. MARKO KOFALT je naft zastopnik za vse posle In ga rojakom toplo priporočamo.	»OLAS NARODA".
t^" Velika
zaloga vina in žganja.	"
Marija Grill
Prodaja belo vino po............. . 70c gallon
" Črno vino po............50c. "
Droinik 4 galone sa....................»11.00
Brinjevec 12 steklenic za...............«12.90
ali 4 gal. (»odček) za................»16.00
Za obilno naročbo <=e priporoCa
MARIJA QR1LL,
^ 5308 St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O.
Zdravju
najprimernejša pijača
^LEISY PIVO«»«»
ktero je varjeno iz najboljšega fmpertiranega Če^ke-ja	f "*
naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist. k^kor *.. • * svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter ss debi v vsei *•<. gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travoikar-)o ni02 Si. t * <■* kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
I
»51 * v ^
Za peyce !!
T nalogi imamo lepe
Pesmarice
Qisxbene Matice ca Štiri moška y4» sove. V tej pesmarici ao pziijnbijea aiovenske pesmd a sekinesmi (reda ni) v p a rti turi za vesk pevski sbo: kvartet ali oktet. Valjaj a fl.90 • p^ »to vred.
■LOVKKIO PUBUIOC 0«.. 13 OortUadt K«w Ink 1 1
mora sam posodo plaCati-Droinik po $2.50 galona. Sladki moii 24 stekl. $6.00. Novo vino od leta 1908 ima posebna nizko ceno.
Pri večjem naroČil« dam popust.
Z pottovanjem
STEPHEN JAKSE,
t	s w
Crockett. Contra Coats Cs., California.

ZA KADILCE!
Prodajajsi cigaretni tobak, pofttnine pro sto po sledečih cenah : Mittelieiner Tm kiseker 26 h (drajcener) po 18 ct. Feine] Hersegovina 84 h. (apceoer) pe 17ct Posebne cene as prodajalce.
Zaloga avstrij. boanič. in bere. tobaka
A. Logar, 26 E. 119. St., New York.
"Prav imaš. Pojdimo rage sami."
Moji spremljevalci me še vedno čakajo pred vratmi. Ko jih stotnik ugleda, pravi:
"Mislil sem, da si sam, ker vas nifeem videl priti. Vi ste mo<ji gostje. fM m oni strani je hlev in na tej stanovanja. V stolpu stanujem sam. si nobeden v hi«, a le pojdite tja in mislite, da ste doma." 'Kje je pa ostal naredniki" vpraiaxn.
'Najbrže ni nikogar našel in jib je Sel ifekat. Saj ao vsi od*H iskati ___Pojdimo sasi"
Moji tovarifti odjezdijo k njun odkaaaaem poslopju. Haief diti Hi-ja mšL Stotnik vgleda konja in bi! je preveč Maak, da ne bd aa trs-A pozabil svoje bolesti. "To je tvoj konj t" me vpcaia. _____
"Da."	a^	-r -ir-aM^f^,.^
"Kristjan In taeaga koojaf Ti si gotovo jako iaisaitsi b fcofat p*L nalili mi, te ti amm Aaaal «m0, U «1 W-"	_
"AUh Ja vse ljvdi «tvar9 In jim sapovedaL, da saosa^o hitf Wtja, Ptiffl!"
Compagnle Generale Transallantipe.
[Francoska parobrodna družba.] •
ft■ ■.:
i'1-C-
9-i
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta m Ljnbljaae.
Poštni parniki ao:
na dva vijaka..........
"La Provence" • La Savoie" "La Lorraine" „ "La Tonraine" "La Bretagne". "La Gascegnc"
........14,200 ton, 30.000 kenjskih moCi
........12,000 " 26 000 " "
........12.000 " 25 009 " "
........10.000 " 12.000 ' " "
........e.ooe " 9.000 " "
........ b.ooo " 9.000 " «
Glavo« agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Peart Street, Chescbrooffc BnUdiif.
Pamiki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopalndne iz pristaniščaJtev. 42 Worth River, ob Morton 5t, N. Y.:
La Bretafae	17. vaja 190». *LA PKOYBNCE L j^t 1M0
•UL LOMUMI	a. jnnija 1999. *LA 81TOB	8. jn^a
•Ul PmOVBNGB	16. Joija 1*9». "LA TOUSAINX	Ift. JtfJa
•Li. 8ATOCE	17. jwja 1990 La Bretafae	99.
•LA. L0ULAOT	M. Janina 1099 *LA PROVENCE	99. jnhja 1900
POS1BVA PLOVTTBA.
Parnik CAROLINE na 2 vijaka odplnje dne 23. maja ob S. ari popoL Parnik CAUFORNTE odplnje v Bordeaux dne 29. maja ob S. nri popoL Parnik CHICAGO m dva v*aka alphas im C. jaa^a ab 9. 11| lili ....	Samo IL in UL razred.	w y
Farafti a n«h iimiimI pm dva v»ka.
M. W. Kozmlnaki, feaeralni agent za upad,
71 Dearborn St, Chicago, IIL
82 Cortlandt Street,	New York, N t \
Podružnica
-&104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O
avstrijski fleoat
kupujemo in prodajami ^v dnevnem kurzu. Ako porujel v staro domovino in imal večjt svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS id kupit ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj >zpiačt nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. I mail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piii svojcem <u vplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamt
jKO Si IMP
leno, otroke, ali pa muk nike, ter prijatelje v Amerf ko vzeti, potrebuje! Človek*, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive n« nas, ker bodeS najpošteneje in najbolje postrežen. M zaklepamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje list ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podufe) mu .uyake aa potovanj« in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškeaa orado (Slih Kslandr tfnžimo jim vedno v najbolffto pomoč.
lepiezietii
Imateli v staro domovino koma aa ko pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postreŠe no, in pooblaatfla bodo pravilno narejena. Ako želi k te** vojak biff oproSCen od orožnih vaj in preglednih zborov (Kontrolsveriammlung) naj ae obrne na nas in polije ivoje vojaSko knjižico, mi mu preskrbimo, 4a ne bo ime) sitnosti ko se domu vrne.
Deoarje pošiljamo
hranilnica. Nikdar se ie ni čnlo, da bi de
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vmh narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kra* do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k denarji ae prišli na določeno mesto, kar se dandanes krat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v saneslj.ve hranilnice alt jilaice po 4 in odstotkov obresti. Vsak nlolnik dobi izvirno hranilno knjižico, od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.

|llM II rajtke,
ki nameravajo potovati v staro domovino s dODnn a brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere yedaaga izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu poo našle-'Kretanje parnikov^ia naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika ir dai odkoda/ da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si nredi potovanje tako, da en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavl k da pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov, če kdo dospe v New Yerk, ne 3» fc nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po Številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnih angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naSi hiši, ktero vidite tu naslikano. To je aelo vašat za potujoče rojake, ker dandanes preži"na vseh postafah in ulicah po New Yorka obUo sleparjev ia ljudi dvomljiva vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagata** vesta, kam pridete m Vas ne vlove postopači ali vosoiki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vat Še psa-dajo breadašatoi ni«*—. k9wi .fU J i m lili aatkba paxxOka. To ja nolo seiea^ koristno.