Leto II Poštnina * 'IS" • pavšalirana. Ljubljana, četrtek 8. januarja 1920. Štev. 5. €•»• po poiti: li celo leto . H 53*-u pol lita . H 25’— u m leta. K 13-za 1 ibbscc ., H 4*50 Uredništvu Ir mmh: SopttiFjtvB Bilca H. S DpiAl telefoB Itn. Sl Posamezna Številka 30 vin. NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka 30 vin- Manifestacija koroškega delavstva. Blamirani socialisti« „ Mežica, 7. januarja. Tukaj se je na Treh Kraljev praznik vršil delavski Politični shod, na katerem je poročal posl. * m o d e j o temeljih, na katerih je bila osnovana naša država in o političnem jn 6°spodarskem oziru. Zborovalci, ki niso l,Oeli vsi prostora v Tofovi dvorani, so z ži-Vahnim pritrjevanjem in ploskanjem govornikovim izvajanjem odobrili jasno polivko Jugoslovanskega kluba. Na shodu je “O tudi lepo število socialistov, ki so pri-? , z namenom, da shod razbijejo, pa «>o si ekom shoda premislili, (ko so slišali govornika in videli razpoloženje zboroval-Njihov govornik Stanko Pitamic je ob e^ki veselosti zborovalcev napadal se- danjo demokratsko-socialistično vlado in ožigosal politike, ki hrepenijo samo po ministrskih stolčkih, ki pa niso zmožni za vlado. (Burna veselost in klici: Kristan.) Na shodu je bila sprejeta sledeča resolucija: Na političnem shodu v Mežici dne 6, januarja 1920 zbrani zborovalci pozivajo vlado, da zastavi ves svoj vpliv, da se naši ujetniki v Italiji in Sibiriji čimprej povrnejo; protestirajo najodločneje proti nameravanemu šolskemu načrtu; zahtevajo splošno žensko volilno pravico za občinske in državnozborske volitve in takojšnje sklicanje parlamenta ter izrekajo Jugoslovanskemu klubu svoje zaupanje. Proti resoluciji je bil samo en socialist. Prekmursko ljudstvo proti demokratski vladi. (Izvirno poročilo »Večernega lista«.) Murska Sobota, 7. januarja. Nevolja, vlada proti naši demokratsko-socialistič-_ vladi med jugoslovansko čutečim ljud-/V.001 v Prekmurju, je še narastla vsled *uvenega postopanja v zadnjih dneh do »Unca. Božična številka edinega lista okinurskih Slovencev, »Novin«, je bila zaplenjena. Onega lista, ki so ga prek-rodoljubi ustanovili in vzdrževali J®* mažarsko strahovlado, da so ohranili l_ )*zik onostran Mure in tako rešili lep našega narodnega telesa pred nasilnim fj^Jčenjem. In glejte, pod mažarsko stra-ni bil list nikoli v celoti zaplenjen, jjr® ^"admiška uiprava pa, ki smatra pri-^vanje resnice in zatiranje svobodne be- ^ dratf 6110 'aa^avIie'*^1 avo’iil- ttPrav^* ® Sč« v* to storiti. so pisale »Novine< ? V enem član- Prinesle poročilo o m a zairskem na-na Dolnjo Lendavo, v katerem raz-_yaI° dejstvo, da je naša uprava izmed g, ^skih vojnih ujetnikov izpustila vse »»e u 30 Pravzaprav vodili celo akcijo, i 0& bi jih bili zaslišali, ostale reveže pa, 50 bili od židov zapeljani, pa so tirali _ ^s&rad. — Drugi članek je pisal glede ®*murskih šol, Id jih je naša vlada že /VUo oblitlkiln O ei> sin s1on**c ni nciteltCV. obljubila, a še do danes ni učiteljev, I ^ Pa so brez pouka. Ljudstvo se je v ^ članku obračalo na vlado z nujno proš-* S?i uredi šolsko vprašanje, toi i ?kšna je bila nevarna pisava prek-r^skih »Novin«, ki so jih zaplenili čisto v ..uradniško zanimiv način. Ko so pripe-natis iz Murske Sobote, kjer je bil list v Dolnjo Lendavo, ga je vzela — — financa. Na čegavo povelje? Ko- misar v Dolnji Lendavi ni imel baje nič proti listu. Ni čuda, če je tako postopanje razburilo ljudstvo do skrajnosti, da sc je dvignilo kot en mož in protestiralo proti temu. — Občine so poklale sledeči protest: »Z razburjenostjo in s popolnim nezadovoljstvom protestiramo proti temu, da je bil o Božiču naš edini prekmurski list »Novine« zaplenjen, Ta zaplenitev žali naše krščansko narodno prepričanje zato, ker so nas one v tem duhu vzgajale, tembolj pa nas peče to, ker se nam pod ogrsko vlado kaj takega ni pripetilo. Zahtevamo, naj nam »Novine« zopet izročijo in razdele med naročnike. Naši največji sovražniki so dobili z zaplenitvijo v roke orožje, katero so že do zdaj obračali proti nam, a zdaj še bolj, ko smo odločno jugoslovanskega. mišljenja, češ: »Glejte, prav smo vam pravili, da Jugoslavija preganja vaš jezik in vašo vero.« Ta protest so podpisali ljudje iz občin in vasi: Ižekovci, Melinci, Belatinci, Lipovci, Lipa, Turnišče, Dokležovje itd. Sličen protest so sestavili in podpisali župani občin celega Prekmurja in odposlali z uradnimi pečati. Ljudstvo je govorilo in krepko obsodilo našo slepo uradniško upravo. Tako postopajo naši obmejni uradniki na povelje Pribičeviča, ki sejejo nezadovoljstvo ravno nad oni del našega naroda, ki je radi dolgoletnega suženjstva potreben največje nege in spoštovanja, ker se nam je ohranil tako dober in nepokvarjen. Sedanja demokratska vlada je največja nesreča za celo državo! Socialisti lasajo svoje ministre. sji ^)®bljana, 8. januarja. »Rovnost«, gla-.c®ških socialnih demokratov v novo-* ■številki ostro napada spcialnodemo-Pret u vo<*itelie' »Razvoj republike je v Predi - *etu ®e* pot reakciie in ne na' jj, in to s pomočjo in soodgovornostjo s°c. dem. ministrov. Ti niso zabranili, Q *e v maju 1919 dal Klofač (socialist) tiza ■■ “oljševike, da se je zadeva socia-ski C razhila. Tušar (soc. dem. ministruje .f Set*nik) je dal obljubo, da se vpe-aje P°s^a zbornica, politično preganja-j 2a?Ve*e ‘n militarizem je dosegel višek van■ j11 ° dveletnem vojaškem službo* ju. imamo polno c. kr. cenzorjev, ura- **»žarski komunisti umorili 4700 nedolžnih ljudi. di so preplavljeni s c. kr. dvornimi in tajnimi svetniki, in že za časa vojne so bili češki častniki najbolj surovi. Ljudstvo vlečejo z lažnjivimi poročili. Mesto, da bi vlada priznala, da se je general Henoque osramotil i nezaslišanim verižništvom na debelo, se uradno laže javnosti, da je zapustil svoje vodilno mesto radi slabega zdravja. Ministri, ki jih je naša stranka poslala v vlado, naj napravijo red, ali pa naj gredo!« »Rovnost« se moti. Tega ne bo dočakala, Reda ne bo, in soc, dem. ministri ostanejo — tako na Češkem, kot pri na*. st fr*1’ Angleški list »Times« stov ter2 usmrtilvami mažarslcih komuni-u go la vi ja, i sprejem ujetnikov pri poslaništvu na Du-naju, v Špiljah in Ljubljani, kot povsod v. domovini. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Spomenico podpiše odbor »Zvez« za vrnitev naših ujetnikov« in odboff »Društva jugoslovanskih dobrovoljcev Slovenijo«, Izroči se v najkrajšem času po posebni deputaciji predsedniku deielne vlade g. dr. Žerjavu. dede sprejema vračajočih se ujetnikov predlaga tov. Mravlje, da se preskrb* pri poverjeništvu za sočijalno skrb potrebna vsota denarja iz katerega bi se d*» lile podpore potrebnim za prvi čas. Isto* tako se je treba pobrigati za obleke itt čevlje; dalje predlaga, da se vloži spomenica pri zunanjem ministrstvu, naj to ob* vesti naša poslaništva v Italiji, Švici in Nemški Avstriji, da se bolje brigajo tMr vračajoče se ujetnike, posebno kar se tiče hrane, Tov. Vagaja spopolni predlog, da bi se omenilo komisije, ki naj bodo v Italiji in ki bi odpravljale ujetnike domov, Enake komisije naj bi tudi na vseh važ« nejših prehodnih točkah skrbele za zap. dostno in dobro hrano. Nadalje se predlaga, da se sprejmejo brezmadežni aktivni oficirji-ujetniki tako} po povratku v voj* sko. Istotako, da se pobriga v polni man za dijake s podporami, za uradnike s službami, za obrtnike in trgovce z brezobrest« nim posojilom, delavcem pa naj se poskrbe odgovarjajoče lahke službe. Tudi ti predlogi so bili sprejeti soglasno. Upamo, da omenjeni spomenici ne boste glas vpijočega v puščavi! i .i,. . .1 ■ \ i-.- .. Zborovanje hrvatskita krščanskih socialcev Zagreb, 7. jan. Dne 6. t. m. je bil v Zagrebu zaupni shod hrvatskih krščanskih socialcev in sicer v dvorani katoliškega rokodelskega društva. Dvorana je bila popolnoma polna. Zastopani so bili volilci iz vseh slojev zagrebškega mesta. Predsednik hrvat3ke krščansko »socialne delavske zveze Zatluka je otvoril zborovanje ter pozdravil zastopnike hrvatske pučke stranke, nakar je poročal o političnem položaju in komunalni politiki, Nato je govoril dr. Rogulja, ki je konstatiral popolno edinstvenost in slogo med programom hrvatskih krščanskih socialcev in programom hrvatske pučke stranke, kar je tudi obširnejše obrazložil, Predsedniit seljačke demokracije pučke stranke Stje-pan Barič je pozdravil zborovanje v imami Seljakov, Govoril je tudi dr. itjepan Markulin z ozirom na komunalno politiko. Končno je bil izvoljen odbor orvatskib krščanskih socialcev. V Crnogoro se vrača mir. LDU Belgrad, 6, jan. »Politika« poroča iz Podgorice: Položaj v čmigori se je zadnja dva tedna jako izboljšal. Na po2iv oblastev se je podalo dosedaj 50 odpadnikov in vsak dan se javijo drugi. V zadnjih bojih je bil njih odpor zelo slaboten? 50 so jih ujeli, 10 je bilo ranjenih in 11 mrtvih. Prebivalstvo preganja skujmo % voja- Stran 2 »Vclcrni Usi«, 3nc Š. januarja 1920- Sfev. & štvom odpadnike 2 jako dobrim uspehom. List sklepa; Ako okoli Božiča ne bo nobenega novega vpada, se bo moglo reči, da je rovarjenje bivšega kralja Nikite definitivno propadlo. »Preženite nam Italijani, potem v Črnigori ne bo nobenega odpadnika več.« Proti boljševikom v Ameriki« LDU Washington, 7. jan. (DunKU,-Brezžično.) Policijski departement je včeraj objavil, da je bilo 2907 komunistov aretiranih in deportiranih. Zasledovanja se nadaljujejo. Včeraj je bil aretiran Marten9, glavni pomagač sovjetskih agentov in osebni prijatelj Trockega. Trocki ni amorfen. LDU Berlin, 7, januarja, (DunKU.) »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: Litvi-nov izjavlja, da so vesti o umoru Trockega brez podlage. t Turška ofenziva proti Grški. LDU Berlin, 7. januarja. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Lugana; Italijanska poročila pravijo, da namerava Mustafa Kemal paša z dobro oboroženo četo 120.000 mož ofenzivno nastopiti proti grški fronti pri Aidinu, Madžarska mirovna delegacije. LDU Pariz, 7. januarja. (ČTU) »Agence Havas« .poroča, da je mažarska mirovna delegacija došla' in da bo stanovala v Neu- illyju. , Nemčija mora Izročiti 15.000 oseb ententff. LDU Dunaj, 7, januarja. (ČTU) »Der Neue Tag« poroča, da je ententa napravila seznamek 15.000 oseb, ki jih mora Nemčija izročiti ententnemu sodnemu dvoru. Nemška vlada je Clemenceauju neuradno sporočila, da bo demisionirala, ako se ji bo ta aeznamek predložil. Valitev legijcnarskih poslancev. LDU Praga, 7. januarja. (ČTU) »Češke Slovo« poroča,: Legionarji bodo uneli volilno pravico za volitve v češkoslovaški drž, zbor. To se bo tako uredilo, da bodo sprejeli v načrt o vplitvah določbo, po kateri bodo legionarji, ki se nahajajo v Sibiriji, tam volili svoje poslance, Ti poslanci bodo uneli sedež v praškem državnem zboru, kakor hitro se bodo Vrnili domov. Sibirski legijonaii! se vračalo. LDU Praga, 6. jan. (ČTU) Kakor poroda repatriacijski oddelek ministrstva za narodno brambo, je parnik »Italamaru« davi dospel v Trst s sibirskimi legionarji. Del legionarjev je že. odpravljen s sanitetnim vlakom v Budjejevice, drugi del pa pride v par dneh. Dne 10, januarja bo prijel v Trst parnik »Scotlandmaru« z 981 invalidnimi legionarji in 54 ženskami. Povratek Hohenzolierncev in Habsburžanov prepovedan. ; Pariz, 7, jan. Vrhovni svet je sprejel francoski predlog, da se povratek Hohen-zollercev in Habsburžanov za vse čase oajodločnejše prepove. Politične novice. kf! Jugoslovanski ujeniki v Italiji se vračajo. Kakor poroča Ljubljanski dopisni urtul iz Belgrada, se je jugoslovanski poslanik v Rimu Antonijevič sporazumel z italijansko vlado glede jugoslovanskih ujetnikov. Vsak teden bo odpotoval transport 2000 mož. Bržkone je vojnih ujetnikov nad 30.000 mož. Vojni minister Hadžič je ukazal poveljniku 4. armade v Zagrebu, naj pripravi vse potrebno za sprejem teh jugoslovanskih vojakov. Povodom tega je bil poveljnik dravske divizije general Smiljanič pozvan v Zagreb. Odrejeno je tudi, da bodo repatriirani vsi jugoslovanski podaniki. ki so bili med vojno internirani v raznih zavezniških državah. Z ozirom na to javlja Reuterjev urad iz Londona z dne 1, januarja,; »Times« objavljajo depešo iz Splita o izpustitvi jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Iz Italije dpspevajo vsak dan jugoslovanski ujetniki v skupinah P° 200 do 300 mož; to kaže jasno, da je italijanska vlada zavzela spravljivo stališče v dalmatinskem vprašanju. -j- Volitve. Belgrajska »Politika« poroča; da bo volilni red prihodnji teden izgotovljen, Vlada še ni sklenila, ali bodo 16. aprila samo volitve za konstituanto ali tudi za parlament. Glede števila poslancev za konstituanto so mnenja različna. Večina ministrov misli, naj bi znašalo število- poslancev -za kesrrftituantp. 600, drugi pa menijo, da zadostuje 300 do 350 poslan- cev. Vprašanje o udeležbi članov opozici-onalnega bloka pri pripravah tega načrta se bo rešilo v ustavnem odseku po počitnicah. Del radikalnih poslancev baje misli, naj se radikalci udeleže teh priprav. Prcj-kone bodo storili to tudi člani Narodnega kluba in dr. Koroščeve skupine. -j- Hvala za pouk! Včerajšnji »Narod« nas hudo ošteva, da smo z ministrom Kramerjem nezadovoljni. Prisiliti nas hoče, da ga smatramo za sposobnega in marljivega. Oprostite nam, da imamo o ministru Kramerju svoje mnenje. Dr. Kramer se kot minister za zjednačenje zakonov vendar ni izkazal ne sposoben, ne marljiv. Zjednačil ni zakonov o nobeni materiji. Izdelal je samo zakon o državljanstvu, ki pa je bil po mnenju vsega časopisja in po sodbi Narodnega predstavništva pod vsako kritiko. Narodno predstavništvo ga je v odboru pokopalo, ne da bi se o zakonu dalje posvetovalo. Predelal je tudi poslovni red za predstavništvo, a tudi ta elaborat ni prišel v pretres v zbornici. Naravnost odrekel pa je dr. Kramer kot minister za konstituanto. Če je marljiv, potem radi nesposobnosti ni nič naredil, če je pa sposoben, pa zaradi nemarnosti. Kot minister trgovine in industrije je brez programa ter vodi našo trgovinsko politiko nervozno liki histeričen človek. Kar danes naredi, jutri opozove. Iz njegovega ministrstva bi vendar morala dobivati trgovina smernice, vsa javnost informacije. Toda od dr. Kramerja ne čujemo nič. Za »Narodov« pouk o krščanski ljubezni pa smo hvaležni, ker taki resni opomini od kompetentne strani gotovo tudi nam ne škodijo, -f Naši trgovski odnosi s češkoslovaško, Zopet se moramo hudovati na dr. Kramerja, četudi »Narodu« to ni po volji. Iz našega trgovskega ministrstva popolnoma nič gotovega ne izvemo o naših odno-šajih z inozemstvom. Čehi imajo trgovsko bilanco za prvih 6 mesecev svojega semo-stalnega življenja gotovo in objavljeno. Iz nje izvemo, da je iznašal v tej dobi češki uvoz v našo državo 51 milijonov, a izvoz 52 milijonov češkoslovaških kron. Ali bi nam tega naš trgovinski minister ne mogel povedati? To vendar zanima vsakega kulturnega človeka. -{- Republikanska stranka. Poslanec Jaša Prodanovič je naznanil predsedništvu Narodnega predstavništva ustanovitev republikanske stranke, v katero je vstopilo že 7 poslancev. V Narodnem predstavništvu visi tabla z označbo kluba republikanskih poslancev, -j- Neljubo za demokrate. Notranji minister Pribičevič je postavil za začasnega komisarja železniške postaje v Kraljeviči v činu sreskega načelnika III. razreda Janka Gjingjinoviča, kakpr pravi Pribičevič, bivšega političnega činovnika in svršenega pravnika. Zdaj narodna orrva-dinska organizacija v Kotoru ja/no 'doka zuje, da je Pribičcvičev Janko svrši1 samo ljudsko šolo in bil za časa vojne KorJident Avstrije nasproti Črnigori. Toda kake zasluge ima Janko? Pred par meseci je Janko — mimogrede povedano, tudi bivši frankovec — izstopil iz katoliške cerkve ter prestopil k pravoslavju in se sedaj imenuje Srbina. Od vseh strani smrdi korupcija 1 -f Kristan zopet na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Pooblaščenec češkoslovaške republike dr. Flieder je sinoči došel iz Prage na Dunaj. Z njim je prišel tudi jugoslovanski minister Kristan, ki bo ostal nekaj dni na Dunaju. -j- Smrtno kazen za oderuhe in veriž-nike zahteva »Riječ«, Pravi, da vsa dosedanja sredstva proti tem zločincem niso pomogla, zato se je treba lotiti najostrejših — smrtne kazni. Lakomniki so kukavice, na njih se bo delovanje zastrašujočih kazni najbolje pokazalo. Prej nego v nemirih pride v nesrečo mnogo poštenih ljudi, je boljše, da plača z življenjem na vešalih nekoliko lakomnikov. — Ali diši demokratom po — žveplu, da so pripravljeni žrtvovati nekaj svojih Petričev, Hafnerjev in podobnih »demokratov«? -j- Stavka železničarjev v Srbiji. Ker niso izplačali draginjskih doklad, so začeli v Nišu stavkati železničarji. Izdali so proglas, v katerem naznanjajo, da so dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne vstopili v stavko, ker jim niso izplačali draginjske doklade v višini enomesečne plače, ki bi jo moralo ministrstvo za promet izplačati do 25. dec. Zaradi komplikacij je bil rok plačila podaljšan do 3. januarja, ker pa jim doklade niso bile izplačane tudi do 5, t, m. ne, so začeli stavkati. Pridružili so se jim vsi železničarji v Srbiji, ki niso dobili doklad. •-j— Železničarska stavka v Bolgarih. O dogodkih v Bolgariji poroča belgrajska »Politika« preko Pirota: Stavka na železnicah traja dalje. Na mnogih mestih so se krvavo spopadli vojaki in stavkujoči komunisti. Vse kaže, da dobiva boljševiška organizacija v Bolgariji močno podporo iz Rusije. Ministrski predsednik Stambulin-ski je mobiliziral svoje jsristaše. Ponekod so vojaki - železničarji prevzeli železniško službo. Pozvani so pod orožje tudi stavku« joči uslužbenci pošte in bzzojava. Dnevu a novice. — Za profesorje na zagrebški medicinski fakulteti je predložil profesorski zbor: dr, Alberta Botterija v Ljubljani za oftalmologijo, dr. Edm. Herrmanna na Dunaju za ginekologijo in babištvo, dr. Edv. Miloslaviča na Dunaju za sodno medicino. — Papirnati drobiž. Finančni minister je odredil, da se natiska papirnati drobiž po 2 in pol pare ali 10 vinarjev, po 5 par ali 20 vinarjev ter po 25 par ali 1 krono. Ta drobiž bo imel na eni strani označbo v dinarski, na drugi strani pa v kronski veljavi, — Tatvine na Jesenicah. Josip Avsenak iz Žirovnice in Matevž Arh z Javornika sta ukradla tovarni na Jesenicah železne opore. V Ljubljani so obsodili za to Avsenaka v 5, Arha pa v 3 mesečno težko ječo. Ferdinandu Martinjaku je prisodilo ljubljansko deželno sodišče 8, Francu Oblaku m 4 tedne težke ječe. S Save sta oba in rta kradla Kranjski industrijski družbi žico. Po razglašeni obsodbi je rekel predsednik renata g. nadsvetnik Vedem jak obsojencema: »Tako fajn fanta sta, pa kradeta; poboljšajta se!« — Kako se krade usnje v Tržiču. Stanko Srečnik in Karel Novak sta bila obsojena pri ljubljanskem deželnem sodišču in sicer: Srečnik v 3, Novak pa v en mesec težke ječe. Novak je rekel: Srečniku sem dal usnje in podplate, ker se mi je smilil; gospod, katerega je prosil, mu ni dal usnja. — Predsednik nadsvetnik Ve-dernjak: »Toliko usnja, kolikor ste mu ga dali, ni rabil za čevlje«, — Obtoženca sta na to molčala. — Kaznovani trgovci. Policijsko poverjeništvo v Zagrebu je obsodilo 18 trgovcev, ki so povodom kolkovanja denarja zvišali cene blagu, na denarno globo od 1000 do 20.000 kron in na zapor od treh dni do enega meseca. Razsodbe so pravo-močne in sc se na strošek obsojencev objavile v »Narodnih Novinah«. Narj se z enako energijo postopa tudi pri nas! — Kraja svinjine v Zagorje. Krčmarju iz Podkraja pri Zagorju so ukradli Govej-šek, Zupan in Mrak več svinjine; Franc Slor, ki je rojen v Rauseku v Nemčiji, a dela v Za|orju, je tudi jedel od ukradene svinjine. Govejška, Mraka in Zupana sodišče ni več dobilo, ker so ušli v razne kraje; Sloru je pa prisodilo deželno sodišče v Ljubljani 5 dni zapora, ker je jedel ukradeno meso. — Za apostavo stavbene delavnosti Osješka trgovska zbornica je poslala pristojnemu ministrstvu v Belgradu obširno spomenico, kako bi se oživila stavbena delavnost. Med drugim predlaga za nove stanovanjske hiše dalekosežne davčne olajšave, pri industrijskih novogradnjah in razširjavah pa naj se 75 % investiranega kapitala odpiše na breme izrabe in prenese v amortizacijski fond, ostanek naj se podvrže sedanjim predpisom o odpisu vrednosti. — Zopet železniška nezgoda. Na postaji Šaš na Hrvatkem, kjer se je nedavno pripetila velika eksplozija, je 3, t. m, ponoči trčil orient-ekspres s tovornim vlakom. Ekspresni vlak se je poškodoval, človeških žrtev ni bilo; samo en kurjač je bil lahko ranjen, — Nove določbe o splavih lesa na Hr-vatskem. Hrvatska vlada je izdala nove določbe o gradbi splavov. Splav sme biti dolg največ 36 sežnjev in 8 sežnjev Širok. Ponoči, v snegu in megli splavi ne smej0 pluti. — Proti draginji v Zagrebu. Te dni je začela v Zagrebu zopet poslovati komisija za pobijanje draginje. — Pomanjkanje kr0* ha v Zagrebu je vsak dan večje. Pred p«; karaami sterfe cele vrste ljudi kakor v naj' hujših vojnih dneh. UubUanska novice. lj Pevska iola Pevske zveze »Ljub* Hane« danes zvečer ob pol 19. uri. lj Dražilci mesa. Uradno se javlja: Po; v tem, ko je bil odsek za prehrano maksimiranja cen za surove goveje koš* na 18 kron dovolil ljubljanskim mesarje® da prodajajo goveje meso prve vrste P? 15.70 K, druge vrste pa po 13.70 K, je P*T slo iz krogov občinstva mnogo pritožb, da se mesarji teh cen ne drže, dalje pa, da prodajajo meso druge vrste za meso pry* vrste, ter da skušajo cene zaokrožiti na 1® kron in še višje. — Deželna vlada je dala danes ugotoviti, po kakšnih cenah se pr®* daja meso v Ljubljani. V obče se je koa-statiralo, da se mesarji naredbe drže. Cena slanine se dosedaj ni maksimirala in je * zadnjem času stopila na 42 do 46 kron z* kilogram, kar je očividno neutemeljeno, zakaj ugotovljeno je, da je vsako ceno. preko 36 do 38 kron smatrati za pretirano. — Vsled tega položaja deželna vlada vab* vsakogar, kateri bi opazil, da se za p*0" dajo mesa določene maksimalne cene sku*. šajo prekoračiti naravnost ali s kaku® pretvezami, zlasti pa s tem, da se meso druge vrste prodaja kot prvovrstno mesft da vse te primere nemudoma ovadi uradu zoper navijalce cen, verižnike in lihotap' ce pri policijskem ravnateljstvu v Ljub' ljani (II. nadstropje), kateri ima naroči® eksemplarično kaznovati vsak pregrešit' — Obenem je odsek za prehrano P°y^, mestni magistrat, oz. tamkaj poslujoči odbor za določevanje cen, da nemudo®* maksimira ceno slanine. Narodno gledišče. Opera; V četrtek, 8. t. m. Rigoletto, Ah®* E 2. Drama: V četrtek, 8. L m. Pepelka, urad®' ška, Abonm. izven. , . — Aprovizacila. a članom »Splošne gospodarske z** druge za Slovenijo« na Gosposvetski ce*” se bode oddajala, pričenši z dnem 9. t. J®* moka in fižol po naslednjem vrstnem rt' du; Od štev, 1 do 200 v petek dne 9. t, od 201 do 400 v soboto 10. t. m., od 40-' do 600 v pondeljek 12. t. m., od 601 d® 800 v torek 15. t. m., od SOI do 1000 v sredo 14 t, m, in od 1001 do 12SOO v četrte* 15. t. m. Za vsakega družinskega člafl* s« bode oddalo po 2 kg moke za pecij® po 5 K 50 v, 1 kg moke za kuho po 5 1 kg moke za kruh po 2 K 50 v in 1 fižola po 4 K 20 v. Člani se opozarja® da se točno ravnajo po zgorajšnjem vrs‘; nem redu. Kdor še ni preji! izkaznice, pride pravočasno v prodajamo ponjo, k**: s? bode blago oddajalo le proti rame®”® izkaznicam. Moč je žluel brali Kraljica je skuhala lastnoročno in z veliko pažnjo za štiriinšestdeset ljudi in je naredila zanj sedež iz sandelnovega lesa in je pripravila jedi v zlatih skledah in srebrnih kupicah. Princezinja je stala za njo s pavovimi pahljačami v rokah. Kralj je po dvanajstih letih odsotnosti stopil v svojo palačo in princezinja je zganila pahljače in razžarela vse sobe s svojo lepoto. Kralj je gledal svojo hčer v obraz in je pozabil celo na jedi. Končno je vprašal svojo kraljico: »Povej, kdo je ta deklica, katere lepota se zdi ko zlat odsev boginje? Čegava hči je?« Kraljica je namršila čelo in vzkliknila: »O, kako strašna je moja usoda! Svoje lastne b^e ne poznaš?« Kralj je bil neln od začudenja. Končno je dejal: »Moja majčkena hčerka je vzrastla v ženo?« »Kaj tedaj?« je dejala kraljica in vzdihnila. »Ali ne veš, da je preteklo dvanajst let od tega?« »Toda čemu jo nisi poročila?« je vprašal kralj. »Tebe ni bilo doma,« je dejala kraljica. »In kako naj bi dobila primernega ženina zanjo?« Kralj se je vznemiril. »Prvi mož, ki ga bom jutri videl, ko bom stopil iz palače,« je dejal, »naj jo poroči« Princezinja je nadaljevala svojo lepotno igro $ pahljačami iz. pavovega pezja, kralj pa je končal »voj obad. Spisal Rabindranat Tagore. (Dalje.) Naslednje jutro, ko je kralj stopil & palače, je zagledal sina nekega brahmanc®' ki je nabiral suhljad v gozdu pred palac°' Bil je star približno sedem ali osem let.^. Kralj je dejal: »Temu dam svojo hč® za ženo.« Kdo naj se zoperstavi kraljevemu P°* veiju? Takoj so poklicali dečka in iz®®* njali poročne vence med njim in prin®^ zimjo. ^ Pri tem mestu sem se stisnil tesno babici in vprašal naglo: »In potem?« V dnu mojega srca se je porodila reča želja, da bi bil jaz sam na mestu tež srečnega sedemletnega dečka. Noč je b*r' mela od padanja dežja. Ilovnata svetil poleg moje postelje je jedva brlela. Glas moje babice se je glasil mo®0 .£ no, ko je pripovedovala pravljico. In vse _ reči so služile v to, da sem si v skrite kotičku svojega mladega srca jjredstarit kako sem v polmraku kateregakoli _®cf ločnega časa nabiral suhljad v kraljes kateregakoli nedoločnega kralja, in v so bili izmenjeni venci med menoj in princezinjo, ki je bila lepa kot kraljic £ jn nosti. Nosila je zlat trak v svojih \a [ato zlate uhane v svojih ušesih. Imela i» ^e. ovratnico in zlate zapestnice ter zlato rižico okrog pasu, zlati obročki so ji z k e tali na nogah. ____ IzdafaUlj konzorcij »V«i«rn»jja Usta«, Odgovorni aredaik Jote Kotar- _________, Tlaka •Jagoalevaaalia tldnrsa i *