[N«J*«£ji aloraalri dnevnik v Zdnifanfli državah VtOtiiim)leto . . . $6.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Z* New York c«lo leto - $7.00 Za irosematvo celo leto $7.00 TELEFON: GHelsea S—3878 GLAS NARODA The largest Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki. i -TTm M I« mi m ii and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. No. 100. — Stev. 100. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 29, 1936—SREDA, 29. APRILA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—3871 Volume XLIV. — Letnik XLIV. "VELEB1ZNES NAJ RESI PROBLEM NEZAPOSLENOSTI!" Podjetniki morajo podpirati napore administracije OBLEGANJE" KAPITOLA V TRENTON, N.J. Brezposelni s o zasedli galerijo. — Čakajo na prihod tovarišev iz cele države, i— Poslanci so zborovali in sejo odgo-dili. TRENTOX, N. J., 28. a-pr. — Obe zbornici legislature države New Jersey ste bili >inori odgodcni, ne da bi kaj storili za odpomoč brezposelnim. Zastopniku brezposelnih Ra-yu Cooke je bilo dovoljeno govoriti v zbornici. Cooke je v svojem govoru republikanskega zastopnika Bergen okraja J Parncll Thomasa imenoval lažnjivea, nakar je bil takoj stavljen predlog, da precised nik zbornice Cookeu vzame besedo. Predlog je bil s 50 glasovi proti 5 sprejet. Zbornica je tudi sklenila naj pozove governerja Hoffmana, da uradnike državne zbornice pokara, ker so odgovorni za to, da so se mogli brezposelni i vgnezditi v zbornici. Republikanec Osniers iz Bergen okraja je stavil predlog, da je 44ob legalna armada" brezposelnih preiskana, toda njegov predlog je bil s 43 glasovi proti 1-zavmjen. Brezposelni, ki v državni zbornici en teden zasmehujejo legislaturo, so zagrozili, da bodo "oblegovanje" nadaljevali toliko časa, za zbornica nekaj ukrene glede oilpomoči. Voditelji brezposelnih zatrjujejo, da iz cele države prihajajo v Trenton cele karavane brez* posclnih, ki bodo pre. C , 28. aprila. — Republikanski senator J. Dickinson iz Iowe je vče raj v senatu ostro napadal Rooseveltovo administracijo. Posebno se je spravil na tiste odredbe "New Deal a", ki so prepovedovale farmerjem toliko pridelati kot bi bili lahko pridelali. Vsled te politike niso mogli tisočeri Amerikanci i kupiti dobre in tečne hrane ter so se morali hraniti s pokvarjenimi živili. — Pravijo, da se je prospe-riteta vrnila, — je vzkliknil Dickinson. — Mogoče je prav vprašati, kakšna prosperiteta je to ? Šele tedaj, ko bo imela večina prebivalstva dovolj hrane, bomo lahko govorili o povratku prosperitete. — Prosperitete ni mogoče ugotoviti s tečaji na borzi in s številom zaposlenih ljudi, pač pa le na temelju življenjskega staleža ameriškega prebival- pred zborovanjem Lige narodov v septembru. Kitajska vlada je zahtevala stalni s^dež v svetu Lige narodov, ker po odstopu Japonske azijska celina ni zastopana v Liginem svetu. Posebni odbor Ligi nega sveta razpravlja sedaj o tej zahtevi in bo v tem poročal v septembru na stva. Liginem zborovanju. konec jeze med brati HORNELL, N. Y., 28. apr. — George Washington Coleman, ■ki je star 70 let, je rekel, da bo še dalje samotarsko živel v hi ši, katero je 62 let delil s sv jiim 81 let starim bratom Jamesom Philatus Colemanom, ki je nedavno umrl. Starejši brat je v soboto umrl za pljučnico v majhni hišici, ki je bila ločena s črto krede. f'ez sredo edine sobe je tekla črta, ki je določala mejo med Nadalje je izvajal, da se življenski standard v Ameriki od leta do leta niža in da so milijoni prebivalcev brez sredstev. Statistike zdravstvenih uradov pričajo, da je nezadostna prehrana eden glavnih problemov. s katerimi se ima pečati dežela Da ljudem primanjkuje živil, je dokazal s številkami. — C poraba mesa se je v zadnjih dveh letih znižala za tri milijarde funtov. Ljudje so lani porabili poldrugo milijardo funtov manj mleka kot pa leta 1932. — Vlada je plačevala nagrade za uničenje prašičev, milijoni ljudi >o pa stradali. -I Vlada je plačevala farmerjem nagrado za neobdelano zemljo vsled česar so se živila tako podražila, da se jih povprečna ameriška družina ne more v zadostni meri poslužiti. posledica tega je, da morajo nekateri Američani uživati živila, 'ki bi jih niti pes ne povohal. combom dogovoril, da bodo popolno lastnino vsakega brata brezposelni izpraznili zbornico iu se naselili na galeriji. "Toda zbornice se bomo zopet polastili, ako za nas ničesar ne storite," je povdaril Cooke. Neweombe je brezposelne i-menoval "uporna zbornica". Poslanci še vedno ne vedo, kaj bi v tej zadevi ukrenil;. PREMEMBA POSTAVE ZA RAZPOROKE Ruska in japonska vlada feta se sporazumeli za komisijo. — S tem bo zagotovljen mir. MOSKVA, Rusija, 28. apr. — Komisija za postave izdeluje načrt, po katerem bo za raziporoke vpeljana pristojbina, ki bo za vsako razporoko po prvi vedno podvojena. Druga važna odredba je tudi prepoved splavljanja plodu. Take operacije so bile do-sedaj dovoljene, samo da so jih izvedli izvendenci. Vsaka žena se je mogla podvreči taki operacije, samo da ni škodila njenemu zdravju Ta svoboda, kakor tudi lahka ločitev zakona, je zbudila veliko zanimanje v zunanjem .-vetu. Po novi postavi bo ta svoboda zelo omejena, kajti sovjetska vlada želi povečati število svojega prebivalstva. Ta postava bo zastopala načelo, da roditi otroke ni privatna zadeva matere, temveč zadeva države. Da sovjetska vlada tako pre-membo v resnici namerava, je razvidno iz članka v listu "Trud", katerega je napisal član odbora za postave Aron Soltz. Soltz je ^tar 64 let, je star revolucijonar in je bil Lje-ninov prijatelj. Imenujejo ga "moralist sovjetske unije". "Uničevanje življenja n e sme biti vpeljano v naši deželi," pravi Soltz. "V našem življenju ne smejo biti ločeni osebni in javni interesi. Sovjetska žena je dobila enakost z možem. Toda ni bila razvezana one velike in častne dolžnosti narave, da rodi otroke. In to na noben način ni njena zasebna zadeva- To je zadeva velikanske javne važnosti. Žene, ki splavljajo plod in se odrekajo velikemu veselju materinstva, naj bodo izpostavljene strogi javni kritiki. V sovjetski uniji je poroka zasebna stvar in si vsakdo prostovoljno izvoli tovariša ali tovariši-co. Kadar pa pride pri tem v poštev novo življenje, je to javna zadeva." PRESENETLJIV HITLERJEV RAZGLAS Hitler je posegel v prepir glede gospodarskih smeri. — Goering je bil postavljen z a gospodarskega diktatorja. BERLIN, Nemčija, 28. apr. — Generalni polkovnik Herman Goering je nadomestil dr. Hjalmarja 'Sehachta kot diktator gospodarske in finančne politike, ki ga je kancler Hitler postavil za posebnega komisarja, čegar naloga je reševati vse probleme glede surovin in tujega denarja- S tem je Hitler napravil konec Ijut-nemu boju med vplivnimi kro- TRGOVINSKI TAJNIK D. C. ROPER JE STAVIL TRGOVSKI ZBORNICI PAR KONKRETNIH PREDLOGOV Novo sredstvo za odpravo nezaposlenc&ti. — Podpredsednik trgovske zbornice je ostro kritiziral vlado. — S sodelovanjem Ameriške Delavske Federacije bo uvedena natančna preiskava. — Roperjev govor je odobrila Rooseveltova administracija. WASHINGTON, D. C., 28. aprila. — V dolgem govoru, ki ga je odobrila administracija, je povedal trgovins/ii tajnik Roper Ameriški trgovski zbornici, da mora organizirani biznes prevzeti težavno nalogo ter preskrbeti milijonom nezaposlenih delo. — Dežela je danes na gospodarskem razpotju, je rekel Roper. — Nezaposleni morajo dobiti delo, če ga pa ne bodo dobili, bo treba naložiti nove dav- igi nazijske stranke ter pred- ,ke. Vsledtega je naloga velebiznesa, da izvede kon-sednikom državne banke in go- struktivni program in spravi ljudi nazaj k delu. SclmehtoiT mUlistrom dr* 11 \ Vlada je storila prve korake in izdala več cd- jredb, ki so bile malokomu priljubljene, pa so bile Uradno obvestilo, ki je »potrebne. Zdaj je velebiznes na vrsti, da izvede svojo nalogo. — Sodelovanje med biznesom in vlado ni bilo nikdar tako potrebno kot je potrebno danes, — je izvajal Roper. — Ako v doglednem času ne dobi znatno število nezaposlenih delo, bo pač moral o-stati reliefni sistem, to se pravi, da ne bo niti mi sli-ti na znižanje davkov. Trgovinski tajnik Roper je predložil program, -ci vsebuje med drugimi tudi naslednje točke: — Podjetniki naj nemudoma zaposlijo največje število delavcev, ki jim je mogoče. — Delavci, ki so vsled izboljšane mašmerije izgubili pri tem ali onem podjetju kruh, nai dobe pri drugih podjetjih priliko za zaslužek. — Produkcija, plače in delovni čas morajo biti v ravnotežju, in to ravnotežje je treba na vsak način vzdržati. Predsednik trgovske zbornice Harper Sibley, ki je otvoril zborovanje, je imel zelo značilen uvodni govor, v katerem je rekel med drugim: — Naših gospodarskih problemov ne bcmo nikdar rešili, če bodo politiki obsojali podjetnike ali če bodo podjetniki obsojali politike. Sodelovanje je največjega pomena. Nemčijo zadelo kot bomba, je zelo kratko. Iz njega pa je razvidno, da je Hitler možu. ki velja za njegovega naslednika, poveril pravo diktatorsko ob-la-t na polju gospodarstva in finance. Razumljivo je, da s tem vojaške zadeve ne bodo trpele škode, kajti Goering je bij največji zagovornik oborožitve Nemčije. Goering ni samo predsednik državnega zbora, pruski ministrski predsednik, zračni minister, gozdarski in lovski mini ster, temveč je tudi dvakratni general in vrhovni poveljnik zračne sile in šele pred nekaj dnevi ga je Hitler tudi imenoval za generalnega poloikovni-ka, ki je drugi najvišji čin v nemški armadi. Prvi vojaški čin zavzema vojni minister Blomberg katerega je Hitler imenoval za feldmarŠala. PLAČA ANGLEŠKEGA KRALJA IvOXDON, Anglija, 28. apr. Posebno v ta namen postavljeni odbor je poslanski zbornici predlagal za vzdrževanje kralja ,Edvarda VIII. in drugih članov kraljeve rodovine 433,100 ki sta živela skupaj 62 let kot tujca. Nobeden pa nikdar ni povedal, zakaj. Na vsaki strani sobe je bila po ena postelja, vsak je imel svojo kuhinjsko posodo, vsak je kuhal za sebe, tudi vrt sta imela razdeljen vsak za svojo zelenjavo. Celo stari voz, s katerim sta se vsak teden vozila v Cani-steo, je imel točno začrtano me-.jo. Vsak brat je za sobe ku-X ar oči te se »a 'Glas Naroda' |p0val svoje potrebščine. največji slovenski dnevnik v\ Sosedje pripovedujejo, da sta Združenih država}*. ' brata le malokdaj govorila, to- GROF STR0G0N0V UMRL PARIZ, Francija, 28. apr. — Grof Nikolaj Strogonov, ki je bil po lastnetm zatrdilu zadnji moški potomec slavne ruske družine, katere predniki so osvojili Sibirijo, je umri. da se nista nikdar prepirala. Ko je bil Gdorge Washington Coleman star 22 let, je v majhno hišico pripeljal nevesto. TJ-mrla je pred nekaj leti, toda nikdar ni prestopila črte na po-eest svojega svaika, EGIPTOVSKI KRALJ UMRL KAIRO, Egipt, 28. apr. — Kralj Fuad I., deveti vladar sedanje egiptovske kraljeve rodovine, je umrl v petnajstem letu svoje vlade. Star je bil 68 let. Njegov 16 let stari edini sin princ Farouk, ki se nahaja v Londonu, je postal njegov naslednik ter bo vladal pod re-gentstvom princa Mohameda Alija. Kralj je bil že dalje časa bo-lehen, k čemur so mnogo pripomogli neprestani nemiri in npo- to. Ta, takoimenovana kraljeva civilna lista, znaša $184,500 manj, kot pa je bila določena kralju Juriju V. ob nastopu njegove vlade. Odbor je priporočal, da se stavi vsako leto na stran $200,-000 za slučaj, da se kralj Edvard poroči. Tega izplačila pa kralj ne bo prejemal, dokler se ne poroči. WASHINGTON, D. C., 28. aprila. — Trgovska zbornica Združenih držav je sklenila pričeti poizvedovanje o delavskih razmerah po celi deželi. V ta namen je bil postavljen posebni odbor, ki bo vo-šterlingov ali $2,165,500 na le-jdil ta poizvedovanja, če le mogoče, s sodelovanjem American Federation of Labor. Predsednik Machinery and Allied Products Institute John W. O'Leary je predlagal to preiskavo. S tem bo jutri razpravljala tudi trgovska zbornica in bo določila postopanje. Pri današjni seji trgovske zbornice je njen pod-•redsednik Philip J. Fay ostro napadal Rooseveltovo vlado. Njegova kritika je veljala za najmanj šest postav, ki so po njegovem mnenju gospodarsko škodljive. Rekel je, da se mora proti demagogom postaviti v bran složna gospodarska fronta. Po Fayevem zatrdilu nove postave niso samo škodljive, temveč so bile zlobno in namenoma postavljene. Fayeva izvajanja so v popolnem nasprotju z O'Learyjevo izjavo, da ni mogoče nikogar dol-s Žiti, da bi bil Jcriy. p^zaposlenostjt t .J ri proti angleški nadvladi. Nacjonalisti so zahtevali popolno neodvisnost od Anglije, ki drži Egipt samo zaradi Sueškega kanala, da more biti gospodarica Sredozelmskega morja. 14 LA8 NARODA" New York, Wednesday, April 29, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S 'A. 1 Glas Naroda" (▲ Corporation) ! Owned and Published bj SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank President L. Boned lk, Treas. Place of buatneas of the corporation and addresses of above officers: ti« Wert 18th Street, Pwtfh of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) iMned Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja sa Ameriko in Kanado $6.00 Za pol leta....................$3.00 Ea četrt leta ..................f 1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poilljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan IzrzemSi nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 216 W. 18tb Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 nemška Zelja po kolonijah Ker so jo prejšnji teden angleška poslanska zbornica izrekla proti vrnitvi nemških kolonij, bodo Nemci skušali na kak dru# način priti do svojih prejšnjih posestev. Na kak način namerama kancler Hitler rešiti vprašanje glede kolonij, javnosti ni znano, toda Hitler se zaveda, da Nemčija potrebuje kolonije, da iz njih dobiva surovine za svoje industrijske izdelke in za naselitev preobilnega nemškega prebivalstva. Kolikor je znano, Hitler ne namerava od Japonske zahtevati, da vrne Kiaueav. ( V pride pri tem v poštev tajna nem&o-japonska pogodba, katero domnevajo tuji diplomati, katero pa nemška vlada zanikuje, ni kdo ne ve, znano pa je, da Nemčija tega vprašanja ne bo načela. Oni Nemci, ki zahtevajo vrnitev kolonij, mislijo na nekdanje nemške kolonije, kot so: Tanganyika. Vzhodna Afrika, Kamerun, Togo dežela in prejšnje ]>osesti na otoku Guinea. Nemčija hoče priti do svojih kolonij na sledeče načine: 1. Hitler je locamskim državam ponudil pogoje za 25-letni mir. V plačilo za to, da Nemčija ne bo ogrožala Evrope, naj ji bodo vrnjene kolonije. 2. Ker države, ki so dobile mandat nad nemškimi kolonijami, Anglija, Francija in Japonska, ne bodo odstopile niti pedi zemlje, Nemčija ne more pričakovati, da bi prišla do svojih kolonij. Pač pa ima Portugalska več kolonij, katerih ne potrebuje, ker je majhna država. Nemčija bi te kolonije kupila, kot so kupile Združene države Deviške otoke od Danske. Nemčija je v prijatlej škili odnosa ji h s Portugalsko, in Anglija in Francija bi mogoče posredovali pri Portugalski, da Nemči ji proda kolonije. 3. Nemčija mora sotriti isto kot Italija. V imenu narodne potrebe so mora polastiti kake kolonije, kot se Mussolini polašča Abesinije. Pri tem misli Nemčija na Liberijo v Afriki. 4. Nemčija bi morala premagati Francijo in od nje zahtevati, da ji vrne na samo Kamerun, temveč tudi druge svoje kolonije, da bi bila Nemčija poplačana za izgubo svojih kolonij leta 1918. 5. Rešiti kolonijalno vprašanje z osvojitvijo "kolonije" v vzhodni Evropi. Ukrajina ima n. pr. mnogo surovin. Nemči-jn se mora tedaj z vojno z Rusijo polastiti te obsežne dežele in potem ne potrebuje kolonij v drugih delih sveta. izpuščen narodni poslanec BEOGRAD, 8. apr. — Kakor je bilo že poročano, je beograjska policija pred par dnevi izročila vse preiskovalne spise In aretirane narodne poslance v zvezi s streljanjem v narodni skupščini državnemu sodišču za zaščito države. Sodišče je sedaj po pregledu spisov začelo zasliševati osumljene narodne poslance. Danes je bil zaslišan narodni poslanec Mihajlo Djurovič. Po zaslišanju jo bil posl. Djurovič izpuščen, kazensko postopanje proti njemu pa ustavljeno, ker je sodišče ugotovilo, da ni povoda za postopanje po zakonu o zaščiti države. Z veliko napetostjo pričakujejo sedaj v javnosti odločitev sodišča glede usode ostalih desetih aretiranih narodnih poslancev. papen v 5ibeniku &IBF1NIK, 7. apr. — Včeraj popoldne je prispel v KLbenik bivši nemški kancler in sedanji poslanik na Dunaju von Papon, ki se jo s svojo soprogo in dvoma hčerkama mudil na krajšem odmoru na Plitvičkih jezerih. Von Papen so jo ustavil v hotelu "Krka." Von Papen so je zelo pohvalno izrazil o jugoslov. državi, o ljudeh in o šegah, medtem ko o nannenu svojega potovanja ni hotel po-vedati ničesar. Dejal je le, da jo privatnega značaja. Von Papon jo sklenil, da želi na po-vratku obiskati še slapove Krke. napad na koto-ribskega zupana ZAGREB, U. apr. — Kakor (poročajo iz Cakovca so davi pripeljali v tamkajšnjo bolnico težko ranjenega kotoribskoga župana in hanovinskega svetni-za sn*z Prolog, Djura ("'izme-džijo. Včeraj popoldne je bil v sosedni vasi sv. Mariji pri sorodnikih. Ko s*' ji* zvečer vračal domov, so ga kmalu izven vasi ustavili štirje neznanci in eden izmed njih ga je z nožem zabodel v prsi. Oizmodžija se jo v zadnjoin hipu okrenil, tako da ga nož ni zadel v srce. Dobil pa je nevarno rano pod desno lopatico. Napadalci so nato v temi izginili in jih doslej še niso zasledili. dvojni politični umor v lik! ZAGREB, 10. apr. — V Liki jo bil včeraj izvršen dvojni ul>oj fz političnih motivov. Preds<*lnik razpušeenega čet-niškega udraženja v Liki Steva Pejnovič, je prišel včeraj popoldne v vas Smiljane blizu Gospiča. Tam se je slučajno sestal z nekim Markom Uzel-cem ,s katerim sta bila velika politična nasprotnika. Po kratkem razgovoru je Pejnovič potegnil revolver ga nastavil lT-zelcu na glavo in trikrat sprožil. Vzelac se jo, oblit s krvjo, zgrudil na tla. Nemudoma so ga prepeljali v bolnico v Gospič kjer pa je kmalu izdihnil. Kako je prišlo do uboja še ni popolnoma pojasnjeno. Po oni verziji jo Pejnovič vprašal V zelca: "Marko, zakaj ne bi bil Tudi ti to, kar sem jaz?" "Nikoli!" jo odvrnil Uzclac, nakar je Pejnovič potegnil iz žepa revolver in Uzelea ustrelil. Po drugi verziji so je med njima razvila politična debata, ki so je kmalu pretvorila v prepir in končala z ubojem. Od krogle, ki je -prodrla Vzelcu skoy/i prša, je bil nevarno ranjen tndi sel-jak Luka Tomljonovič, ki se zdravi sedaj v bolnišnici. Pejnovič je po uboju pobegnil iz Smiljanov v bližnjo vas Trnovac. Tam j«- blizu cerkve srečal mačkovskega nar. poslanca Karla Brkljačiča. Vstavil ga je in mu povedal, kaj se je zgodilo v Smiljani. Tudi med njima je prišlo do prepira, ki je končal s tem, da je Pejnovič dvakrat ustrelil Brkljačiča v glavo. Brkljačič se j«» brez be-s«»d«* zgrudil in bil v hipu mrtev. Pejnovič je nato odšel v m Knjigo "NASI NAJLEPŠI KRAJI" smo vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali. V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod stane $ 1.— KNJIGARNA "GLAS NARODA** lil«; \V. is ST., NEW YORK Bmšane in se tam prijavil na žandarmerijski stauici. Izpovedal je, da je streljal v silobranu na l'zelca, ki da ga je napadel in se j»' bal, da ne bi on nje«n ubil. Xa Brkljačiča pa je stre-Ijal v navalu besnosti, ker ga jo ozmerjal zaradi smrti Uzelea. PRODAJA ZEMLJIŠČ V RUSIJI Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. t DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO $ «.75____________Din. l«t t C.1S____Din. 200 $ 1M_______Din. 300 $11.7®___Din. 500 $t»M_____Din. 1000 $47.00--Din. 2000 Za Ur 100 Ur 200 Ur 500 ... Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000 IN BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Tftčjlb moafco* to* ftgoraj navedeno, bodisi V dinarjih bU tmh dovoljujemo to bolje pocoje. Prejemnik doM ▼ starem kraju lzpUCUo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^- PUBLISHINGCOMFAIffi GU« NaroB«" Bgj NEW TORK, N. T. Naznanilo in Zahvala Tužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-rem ter vsem, katerim je bila krstna ali birmanska botra, ki jih je bilo približno petinštirideset, prežalostno vest, da je neizprosna smrt vzela nenadoma ljubljeno soprogo — KAROUNO KOTAR (.'mrla je zadeta od kapi, 13. aprila. Pokopana je bila ob veliki udeležbi k sv. mašo zadušniro 16. aprila na slovensko farno pokopališče sv. Jožefa. — Rojena je bila pred petinštiridesetimi leti v Gorenjem Logatcu na Notranjskem, njeno dekliško ime je bilo Molek. V Ameriko je prišla leta 1908 v Forest City in bivala ves čas tukaj. Bila je elaniea dr. sv. Ane, štev. ISO KSKJ., slovaškega društva Žalostne Matere božje; Slovenske Ženske Zveze št. 29, katere predsednica je bila vee let, ter društva Krščanskih mater. Tem i>otom se iskreno zahvaljujem za mnogoštevilne vence in sicer njeni sestri Mrs. Mary Zaverl iu flružinl, mojemu bratu L*>uis Kotar iu družini, mojim bratrancem Frank Kotar. John Medved In Martin Medved in družinam; njeni sestriuni Mr. iu Mrs. Autliouy Urli, sestrični Elizabet Godich, bratrancu Mr. in Mrs. John Pechkey, bratrancu Mr. In Mrs. Frank Novak in družini, Mr. in Mrs. Frank Masle iz Little Falls, N. Y., Mr. in Mrs. John Bice in družini Mele iz Ha rt wick, X. Y., društvu sv. Aue, društvu Žalostne Matere božje, društvu Krščanskih mater, Slovenski ženski zvezi, Mrs. Ajrnes Zidar. Mrs. Louise Novak in družini, Miss Marion Novak, Mr. in Mrs. Frank Žitfon in družini, Mr. in Mrs. Frank Cerar in družini, Mr. in Mrs. Johu Tomažič in družini, ter delavkam iz Dress Factor?'. Nadalje se zahvaljujem za darovane sv. maše: družini Mary Zaverl, družini Alois Kotar, družini Frank Kotar, družini John Medved, žuimiku in cerkvenem odboru, Mr. in Mrs. Frank Lavs, Mr. Joseph Rezel, Mrs. Agnes Zidar, Svete in Jevnik, društvu sv. Aue, Maternemu društvu, podružnici Slovenske Žeuske Zveze. Brmvndale, Tamburaškemu klubu, Mr. in Mrs. (»erštel. Mr. in Mrs. Viktor Lavrilia, družini Mrs. Alojzija Novak, Mr. In Mrs. Anton lt<»žič, Mrs. Ana Kamin, Mr. in Mrs. Alojzij Orehek, Mr. in Mrs. Frank Lenarčič, Mrs. Paul Dur-ko, Mr. in Mrs. Anthony Urh, Mrs. Mary Žagar, Mr. In Mrs. Mat Urbas, Mrs. Terezija Gerdin, Mr. Joseph Uršic F. C., Mr. Joseph Grablovec, Mr. in Mrs. Frank Klemenčič in družina, Mrs. Rachel Marnik. Dalje se lepo zahvaljujem vsem. ki so dali brezplačno avtomobile na razpolago, vsem, ki so jo prišli kropit in so jo spremili na zadnji i»oti, Fathru F. M. Jevniku za lepe cerkvene obrede, in končno vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo. Tebi draga in nepozabljena soproga im želimo počivaj v miru In lahka naj TI bo ameriška gruda. Lahka naj jo zemlja krije, luč nebeška naj ji sije, Za vso skrb in vse trpljenje, Bog ji rajsko daj življenje. Žalujoči ostali: FRANK KOTAR, soprog, MARY, hči. BRAT In SESTRA v starem krajo. Forest City, Pa., 23. aprila, 1936. ' ' ' / " i Mr. Ludwig Kon'c iz Forest City se je oglasil v našem u-redništvu s svojo nevesto, s katero sta na ženitovanjskem potovanja. V New Vorkn bosta obiskala svoje prijatelje in znane. ★ Helen Pirnat, hčerka Johna in Barbare Pirnat v So- Nor-walk, Conn., je umrla po dolgoletni bolezni 27. aprila t. 1. Stara je bila 21. let. Pogreb se vrši v soboto 2. maja iz So. Norwalk v Brooklyn na pokopališče sv. Trojici« med 12 in 1 uro popoldne. Prizadetim naše sožalje. ★ V starosti 85 let, je umrl v Little Falls, N. V., Matevž Ci-gale, rojen lia Rečici v Savinjski Dolini. V Ameriko je prišel leta l!>-20. V I/ittle Falls zapušča vdovo, sina ill hčer. v Milwaukee sina in hčer, v Sheboygan sina in hčer, v Texas s-ina, v starem kraju pa dve hčeri. — Naj v miru počiva! ★ V Canton, Ohio, je umrl v državni bolnišnici po večletnem trpljenju rojak Joe Fran-kovie doma iz Lokve. Zapušča ženo in več otrok. Pet dni ka- Vsa ruska zemlja je kakor znano v rokah države. Zemljišč ni tam mogoče niti kupovati niti prodajati, temveč jih prepuščajo kolektivnim gospodarstvom v obdelavo ali pa jih delijo nn-d kmete, ki še niso člani kolhozov. A čeprav sta nakupovanje in prodaja zemljišč teoretično nemogoča, se vendar dogaja mnogo primerov korupcije. Državne oblasti so zvedele, da so se posebno v zadnjem času mnoga zemljišča prodajaln kolhozom, sovhozom in dni-gim organizacijam, da so tudi posamezniki kupovali zemljišča in jih pote ms dobičkoma prodajali dalje ali jih dajali v najem. Vlada je sedaj nastopila z vso odločnostjo in je proglasila vse kupne in najemne po-gorlbe te vrste za neveljavne. Mno-o oseb. ki so se okrivile s takšnimi dejanji, pride pred sodnike. Peter Zgaga P0RTARTURSK1 ZLATI ZAKLAD V Harbin je prispel te dni Tll-letni Rus Aleksandrov, ki trdi, da je i-dini živ človek, ki ve. kam so med rusko-japonsko vojno zakopali zaklad 12 milijonov zlatih rublje v. Med obleganjem Port Art h urja so ruski častniki sklenili, da bodo blagajno vojaškega poveljstva zakopali v gorah med to trdnjavo in Dairenom. To se je tndi zgodilo. Zlato, vredno 12 milijonov rublje v, so spravili v 2K zabojev. Ko se je vojna končala. sta ostali samo še dve osebi, ki sta vedeli za kraj, kjer je bil ta zaklad zakopan. Od teli je Aleksandrov baje zvedel svojo skrivnost. Poročajo da je bil pred meseci v tistih gorah in se prepričal, da je zaklali Še vedno na mestu. Sedaj pa izjavlja, da ne bo nikomur izdal skrivališča, če mu ne o-mogičijo. da se osebno okoristi z njim. (V mu to ne u spe, te-daj bo vzel svojo skrivnost s sel>oj v grob. sneje (21. aprila) je umrl vsled srčne napake dobro znani in priljubljeni ro j a k August Komi »are. doma iz Vipavske doline. Zapušča šest doraslih otrok. Pokojnik je bil star Tifi let. — Prizadetim naše soža-«je. Vaztio za potovanje. . Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila ii tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na ntss sa vsa pojavili Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem £asu, in kar je glavno, za' najmanjša stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka^ ker predso se dobi iz Washington^ povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en Pišite torej takoj a brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) ' 216 West 18th Street New York, N. Y. Skopuh pravi: — Ja, hudič, vsem pa ne morem pomagati. Tega načela se drži in nikomur ne pomaga. Ko se je nedavno mudil madžarski ministrski predsednik (Joemboes v Kimu, je poročalo časopisje, da je bila odkrita zarota proti njemu. Zarotniki so ga nameravali usmiliti. — Mussolini je baje atentat preprečil. No, če bi Mussolini hotel, da bi se (iocmhocs ne vrnil več na Madžarsko, bi se pač ne vrnil, in basta. ★ Stara devica je čitala poročili!, tla je v Združenih državah nad dvajset milijonov moških, starih od dvajset do štirideset let, ki še niso por oče ni. Ko je to prečitala. se je globoko oddahnila in pričela zopet lipa t i ★ O ženskah prav TJus: — "Zelo me veseli, dragi mož, da si se do sita najedel," — je rekla žena in odložila žlico. — Ljubezen ima krila, zakon pa berglje. — Bogata vdova ni nikak-šna vdova. — Tudi če bi bila ženska vsa iz stekla, bi j; moški ne videl v srce. V nedeljo sem bil v Down-townu, kjer so me dobile v roke tiste, ki sem se zanje nedavno zavzel, ko jim je nekdo rekel, da so — "babe". Zavzel sem se zanje, češ, da izraz 44babe" ni lep in dostojen. Gospe so in gospodične, če pa tega ne, so že vsaj žene in dekleta. Naj takoj preklicem, kar sem pi-al, so zahtevale in da je i-mel une gospodične, — je rekla najsrditejša med njimi. —■ Babe smo bile, babe smo in babe bomo. .Vič drugega 'ko babe. To si zapomni. Zgaga! Zapomnil sem si in bom vpo-števal to značilno priporočilo. Ce hočejo biti babe, pa naj bodo — jaz sem j>ovsem zadovoljen. * Na Španskem je bila neka radio kompanija kaznovana s petdeset dolarji globe, ker je dovolila napovedovalcu, da je v eni uri več kot pet minut delal reklamo za neko tvrdko. V Ameriki je <1 ruga če. Radio ura je razdeljena v dva dela: pet minut programa in petin- petdeset minut reklame. ★ Ameriški farmer nima nikdar toliko prijateljev fcot jih ima pred volitvami. Pred volitvami so vsi politiki brez izjeme zanj. Vsi ga hvalijo, obožujejo, povzdigujejo, pomilujejo ter mu izkazujejo zaslužene in ne-zaslužene časti. Farmerji poslušajo te sla-vospeve in si mislijo svoje. Farmerji namreč prokleto dobro vedo, kaj se pravi mlatiti iprazno slamo. * Med ljudmi težko ostaneš človek. ★ Najnovejša moda zahteva, naj bodo ženski čevlji in ženske ročne torbice iz kačje kože. Ženske hodijo skoro v rajskem stanju naokrog. Marsikateri moški se mora-zadovoljiti z jabolkom za lunč. Paradiž se nam bliža. . . - --I/.'«. J. 3 "GLAS mi • Mi...... NARODA New York, Wednesday, April 29, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33 MIHAJL ZO60ENKO; Ne morem reči, da je bila stvar zapletena. Vse je bilo precej jasno in dolgočasno. Zločinec je svojo krivdo priznal. Da, res je, splazil se je v tuje stanovanje, malone zadavil neko starko in odnesel dve obleki, medeno ponev in še nekaj druge take šare. Stvar je bila malenkostna, nezanimiva. Hotel sdm zapustiti sodno dvorano, pa se je bilo tako težko preriniti ven. Mnogo ljudi je bilo. Mimo tega me je moj sosed, starikavi državljan s sivimi brki, prav neprijazno dregnil, ko sem se na svojem mestu malo premaknil. Ostal sem in pogledal zločin ca. Sedel je nepremično in brezni i se ln o strmel v neKam v stran. — Radoveden sem, koliko mu bo dali, — sem dejai. — Koliko neki, — je dejal starec, — moj sosed, — štiri leta s strogo izolacijo. — Kako to mislite? — .Ta nič ne mislim, — je strogo odvrnil starec. — Zakonik misli. 1 Tedajci se je pojavil državni tožilec. Pričel je govoriti s silnim zanosom. Mnogo narejenega gneva in prezira je bilo v njegovih besedah. Zločinca je dobesedno raztrgal. Primerjal «ra je s poslednjo smetjo, ki jo je t roba brez usmiljenja iztrebiti. Že zdavnaj nisem slišal tako veličastnega govora. Občinstvo je osuplo sedelo. Sodniki so pazljivo poslušali srdite besede državnega tožilca. Pogleilal sem zločinca. Xizko čelo, tope čoljusti, zverski po-gled. Da, res, pravi pravcati bandit. — Kaj menite, kako bo s fantom. Višji meri (višja mera socijalne zaščite, je uradni naziv za smrtno kazen v SSSR) ne bo ušel, a? — Neumnost, — je dejal starec, — štiri leta s strogo izolacijo. Državni tožilec je končal. Po malem odmoru je pričel govoriti zagovornik. To je bil že razmeroma^ mlad mož. Toda, koliko talenta, pravega talenta je imel! Kakšna moč govorništva! Kako enostavno in iskreno je Kvenel ves njegov govor! Govorništvo, to je velik dar. Srečen si, če lahko tako-le s svojimi besedami pokoriš ljudi in jim diktiraš svojo voljo. Skoro poldrugo uro je govoril zagovornik. Občinstvo se je obračalo na svojih mostih. Dame so globo- MOC GOVORNIŠTVA ko vzdihovale in si pudrale od razburjenja potne nosove. Nekateri, so bo bili bolj slabih živcev, so ihteli in se usekava-li. Sam predsednik sodišča je s prsti nervozno bobnal po papirjih. Zločinec je ves zmeden z odprtimi usti buljil svojega do hiotnika. To se ve, zagovornik ni poizkusil zanikati njegove krivde. Ne! To je vs<> tako. Toda, ali ne bi bilo dobro j »ogledat i globlje? Ali ne bi bilo dobro dvigniti zaveso, skrivajoČo tajne življenja ? Da, zločinec je kriv. toda treba se je le enkrat z do-Jbrim srcem ozreti na tega človeka, na njegovo prostodušno naivno lice. Iznova sem pogledal zločinca. Saj res, to lice je bilo vendar tako prostodušno. Tn čelo, to čelo. Nič kaj posebno nizko ni. Tn čeljust ni kdo ve kako izbočena. Prav čedna čeljust. Kar vrjcti ne moreš, da je moči < tako čeljustjo daviti starko — Oprostili ga bodo, fanta. — sem dejal. — Ali pa mu bodo dali pogojno. Zagovornik dobro govori. — Neumnost, — je odvrnil starec, — štiri leta s strogo izolacijo. Sodniki so odšli k posvetovanju. Občinstvo je hodilo po hodniku in premlevalo lepi zagovornikov govor. Mnogi so sodili, da mu več ko celo leto pogojenja v obče ne morejo dati. Moj sosed je vlekel majhno pipo in množici strogo dopovedoval : — Neumnost! Štiri leta s strogo izolacijo! Po dolgem čakanju se je sodni dvor vrnil v dvorano. Razglasili so sodbo — štiri leti« s strogo izolacijo. Stražniki so takoj obstopili zločinca in ga odvedli. Občinstvo se je počasi razhajalo. Med množco sem zagledal svojega starca. Pomežiknil je in nekaj zamrmral. Najbrže je dejal: — Glejte, pravil sem vam. Ta človek se je res zelo skeptično vedel nasproti govorništvu. Jaz se 7. njim ne strinjam. IT-iraja mi, če o človeku mnogo in podrobni govore. V tem primeru ><> ni moči tako hitro zmotiti. knjiga "Aurora Australis", edina knjiga, ki je kdaj v ledeni puščavi bila tiskana. Ko smo bili v polarni noči obsojeni v brezdelno čakanje, so lastniki in raziskovalci popisovali svoje dogodivščine in skušnje od Južnem tečaju. Jaz pa sem te spise urejeval in tiskal v delavnici, narejeni iz ledenih plošč. Pokrovi zabojev za živila so mi služili za platnice tistih 80 knjig, katere sem mogel v teku pol leta natisniti ob svitu oljnate leščerbe. Pota Ljubezni Ro man 39 KUHAR IN TISKAR V VEČNEM LEDU V Londonu živi kapitan Mills Joyce, kateri je štirikrat potoval na Južni tečaj v ekspcdici-jah Scotta in Shakletona, katerima je služil sprva kot kuhar, potem pa kot geolog in voditelj sani. On je tudi natisnil prvo in doslej edino knjigo, katera je bila tiskana na ozemlju južnega tečfija. f>n je dosegel tudi rek oni, da je doslej napravil najdaljšo vožnjo na saneh skozi ozemlje Južnega tečaja. Sam je časnikarju pripovedoval svoje doživljaje: Pred 40 leti sem s«' kot ladijski vajenec prvič odpeljal' v deželo bele večnosti. Postati ladijski vajence v ekspediciji kapitana Scotta je pomenilo, da so se izpolnile sanje dora-ščajočega dečka. Peljali smo se v deželo večnega ledu in meni se je zdelo, da jadramo v veliko pustolovščino. Ekspedi-cija se je v«*č ali manj srečno končala. Delali smo meteorološke poskuse, kateri pa so se mi zdeli tako odveč, kakor da bi trasirali železnico okoli Južnega tečaja. Kot mlademu ladijskemu vajencu se mi ni zdelo nič dovolj razburljivo. Izostal je veliki dogodek, o katerem sanjajo vsi 14-Ictni dečki. Ko- gar pa je enkrat zgrabilo hrepenenje po ledu, ta se ne otrese več svoje strasti, katera se od leta do leta še veča. Komaj stmo se vrnili s prve ekspedicije, že sem se dal najeti za drugo ekspcdicijo na Južni tečaj. Priprave pa so takrat trajale nekaj let. Medtem pa sem Študiral geologijo in pa tisto najvažnejšo znanost ter umetnost polarnega raziskovalca, katera se imenuje kuhanje. Kadar sem bil prost, sem se pečal tudi s tiskarstvom. Kupil sem si malo ročno tiskamo ter obiskoval tiskarski tečaj. Prav gotovo pa je Guttenberg mnogo lažje izumil svoj prvi tiskarski stroj, kakor pa sem se jaz naučil njegove umetnosti. Vendar pa sem imel svoj načrt, katerega sem vsekakor hotel izvršiti. Poleg tega pa sem vedel, da bo polarna noč prinesla s seboj f» mesecev dolgočasja, med katerim bi si s tiskanjem lahko krajšal čas. Leta 1907 je Shakleton vnovič naskočil Južni tečaj. Najel me je za geologa. Naši poskusi so se pozne je izkazali za zelo važne. Najbolj zanimivi uspeli našega popotovanja in obenem tudi najbolj dragoceni sad pa je bila DVANAJST 2RTEV ŽELEZNIŠKE NESREČE Kakor smo pozneje zvedeli, so nas v svetu žo imeli za pogrešane. Svet je že obžaloval našo smrt, medteftn ko smo mi svoje dogodivščine v teh tiskanih knjigah reševali pozaibi. Pozneje sem dobil 100 do 200 funtov šterlingov za vsak izvod te knjige, ki bo pač ostala edina, katera je bila kdaj tiskana v senci ledenikov Južnega tečaja. Dru naj se poslovim od tebe — lažje mi bo umreti, ako ti morem povedati, 'kako sem te ljubil — zbogom — zbogom, moja sladka ljubica — Vera, pojdi! Ali slišiš.' Takoj mi zopet poide sila, ne morem ti ukazovati. Pojdi, pojdi!" Ni se ganila. 44Vera. beži — preden me vsega ne prevzame izkušnjava, da te zadržim!" "Daj, da ležim ob tvojih nogah, naj ti posvetim svoje življenje, — naj te rešim." Duh se mu je zmedel. 4'Ali si višje bitje — -vetel angel, poslan mi od Boga, da odžene smrt — tedaj — ostani — tu — " Prestrašena je gledala v njegov izpremenjeni obraz. Malo po malem se je vračalo nekoliko življenja v njegove žile in instiktivno se je sklonil k njej: — "Vera!" S pridušenim vzklikom mu je ovila roko o-iroli vratu, naslonila njegovo glavo na svoje prsi ter mu položila roko na čelo. Tako je za dremal. — — — -- Vstopil je zdravnik ter obstal pri vratih. — Jako intimen položaj — hm — je dejal -am pri sebi. — kaj. ne gane -e— hm — no, meni je vseeno. — ln stopil je bližje. DALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I Ostanki ek.spresnega vlaka v bližini Mexico City. Bombe, ki so bile položene na tir, so zavrnile svcoo grozno delo. Dvanajst potnikov je bilo usmrčenih, veliko število pa ranjenih. Bombe so baje ipoložili pristaši bivšega predsednika Callesa, ki je bil izgnan iz Mehike. Sedaj se Calles nahaja v Calif orni ji. Naročite se na "Glas Naroda" največji šlovenski dnevnik v Združenih driatvk* IZ BAGDADA V STAMBCL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed fimina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Nacr Cena _________________1M KRIŽEM PO JUTRO VEM 4 knjige, 588 »tratil, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Metko romal; Pri Šamarlh; Med Jezldi Cena _________________1.50 PO DIVJEM KTTRDI8TANU 4 knjige, 594 sbtani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg is ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena --------------------lil PO DEŽELI SKIPETARJEV ' 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Alad2ija; Koča v soteski; Miridlt; nfjapjBA QO Cena ...___________________L5t SATAN IN iSKAKlOfl 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Toma Setar; Na Sledn; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih vreta; Izdajalec; Na lovu; Spet n« divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena -...............-.....3.5« v GORAH BALKANA »-. 4 knjige, s slikami, 576 strani , Vsebina: * Kovač Simen; ZaroKi: z zaprekami: V golob-njaku; Mohamedanskl svetni* Cena ____________________L5t WINETOV « 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; NSočl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand ln Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri KomanClh; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka Cenm _______ Naročite jih lahko pri: 216 West 16th Street Ž D T I 4 knjige, s slikami, 697 strani / Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot Cena -----------LH "Glas Naroda" New York, N. Y. II GLAS 7V ARO DA 93 New York, Wednesday, April 29, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S3t. Kje je Eva? 46 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. SREDSTVO PROTI STRUPENIM PLINOM Gospa Traber prebledi iu Eva prime njeno roko ter jo sočutno pogleda. In s tem si je takoj pridobila s^rce stare dame. In dogovore se, da bo v kratkem pri Traberjevih družabni večer, na katerega bodo povabljeni domači prijatelji in poznanei. Traber in njegova žena sta bila zelo vesela, tla se je število njunih prijateljev povečalo in zato pravi Traber Man-telu skoro proseče: "Ker se nočeš* odločiti, da bi v Berlinu še enkrat priredil koncert,, mi pa moraš zato obljubiti, da boš pri nas kaj igral. Saj veš, kaiko me veseli glazba in pri nas mnogo igramo in tudi jaz pomagam. Toda moje obe nečakinji in ena njuna prijateljica mi že dolgo ne dajo več miru in mi prigovarjajo, da bi te prosil, da boš enkrat igral. Vse tri so te že slišale v filharmoniji in s tvojim igranjem si jih ganil do >olz. Samo slišati bi moral, kako so vnete za tebe!" "Potem pa jih ne smem razočarati, pa tudi tebi ne bi zavrnil nobene prošnje. Toliko hvaležnosti sem ti dolžan in — moja hči tudi, kaj ne, Eva?" "Tega niti z besedami ne morem povedati. Tako srečna sem, ker sem našla svojega očeta." "Torej se bova skazala hvaležna, Eva, in bova v tej hiši sodelovala pri domačem koncertu. Spremljevala me boš na klavirju in boš potem tudi še sama nekaj igrala na gosli. Te poslušati se izplača." "Storila bom to, ker sem vam hvaležna," pravi Eva in oblije jo rdečica, "četudi mi je težko kazati se pred tujimi ljudmi." "In zakaj vam je to tako težko.*" vpraša gospa Traber-jeva Evo. Eva plaho pogleda očeta, ki prime njeno roko. "Za mojo hčer so bili z javnim nastopom zvezani mnogimi posebnega. Ce bo novo le-težki doživljaji. Tukaj moremo o tem govoriti, Eva, ker sva tal° to. kar S0(la) znajdi SHIPPING NEWS Na parnikib, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod v« lstvom izkušenega spremljevalca. Ruski iužinirji so iznašli neko tekočino, ki je baje uspešno si lioin Tekočina proizvaja protipline. Poskusi so se vršil in so se baje izborilo obnesli. edstvo proti strupenim pli-i na neki .-ovjetski bojni ladji LETALO SE BO NAVPIČNO DVIGNILO Iz Londona poročajo, da tam kaj sedaj po načrtih slovečega angleškega letalskega inžern-jerja Pembertona Billinga grade novo veliko letalo, ki bo ne- pri dobrih prijateljih, ki kaj razumejo." In Mantel pripoveduje, kako je našel svojo hčer in koliko hudega je prej doživela. Sočutno ga poslušata Traber in njegova žena in nato gospa Traber objame Evo in jo pritisne na svoje prsi. t "To naj vas nikar več ne žalosti. Bodite še ponosni na to, da ste si znali služiti kruh, četudi ste morali svojo umetnost prodajati! Koliko umetnikov sveta mora isto delati, predno so kaj dosegli. Tudi vi bi prišli do kaj boljšega, ko bi vas vaš oče ne bil našel. Toda za vaju oba je sedaj dobro in sem ponosna na to, da je moj mož vašemu očetu pokazal pot do vas." Franc Traber smeje prikima. "Na to sem tudi ponosen, to moram reči. In zelo me veseli, da ne bom slišal samo vašega očeta, temveč tudi vas. Vem, če vaš oče reče, da se izplača vas poslušati, potem je tudi tako." ^-S Xato se Traber in njegova žena razgovarjata. kdaj bi priredila družabni glazbeni večer. Določen je bil četrtek prihodnjega tedna. Henrik Mantel in njegova hči obljubita, da bosta navzoča. "Saj nisva še nikjer obvezana, ker še nisva bila v nikaki družbi. Moj prvi obisk je vladal mojemu staremu prijatelju Francu Traber ju." "Žal mi je Henrik, da nisem vedel, da si v filharmojii nastopil pod imencim Henrik Joacliim. Zal, da tega koncerta tudi nisom obiskal, drugače bi bil že davno našel svojo hčer. Takoj bi te bil poznal in bi prišel do tebe, če je bilo še tako težko." "Jaz pa sem vesel in sem ti hvaležen, da si me saj našel v Buenos Aires in mi naznanil mojo očetovsko srečo. Bil je že skoro skrajni čas, da sem prišel k svoji hčeri. Oba sva mnogo zamudila, sedaj pa tem bolj vživava svoje skupno življenje." Vsi štirje se še nekaj časa razgovarja, nato pa pravi Tra-berjeva žena: "Toda ne bomo čakali do prihodnjega četrtka, temveč se moramo še prej zopet videti. Prej se moramo nekoliko zbližati. Ali ne bi hoteli jutri z nalmi večerjati.' Bomo popolnoma sami." Oče in hči sprejmeta povabilo, toda Henrik Mantel pravi: "Samo pod pogojem, da sta oba v nedeljo najina gosta. Vem, da je Franc med tednom prt*več zaposlen, toda ob nedeljah je menda prost, kaj ne?" "Da, Henrik, in seveda pridem rad s svojo ženo, da vidim, kako sta se uredila." Tako večerjata oče in hči prihodnji večer pri Traberjevih in gospa Traber jeva je vedno bolj zapirala Evo v svoje srce. V nedeljo sta bila Traberjeva pri Mantelu v gostih in ko po večerji sede v glazbeni sobi, pravi Franc Traber proseče: "Tam-le vidim tvoje gosli, Henrik; napravi mi veselje in zaigraj kaj. To bom smatral za veliko odlikovanje." "Pojdiva, Eva, bova svojim gostdm zaigrala "Pesem brez besed," ki som jo zložil za tebe. Potem me bo moj prijatelj Traher obenem sjw>znal tudi kot skladatelja." Za Evo je tudi napisal spremljavo in prej sta že mnogokrat igrala. Pa tudi Eva se je skladbo že naučila na gosli in jo je morala očetu pogosto igrati. Eva sede k klavirju, oče pa z veliko previdnostjo vzame dragocene gosli ter stopi k klavirju. Traber in njegova žena se skrbno pripravka, da poslušata. Eva prične z nežno predigro, nato pa vpade oče. In oba, kot vedno, kadar sta igrala, pozabita na vse okoli sebe in se z vnemo poglobita v sladke melodije. Traber in njegova žena se komaj upata dihati in gospej teko solze ginje-nosti nad nežnostjo, ki je vela iz "Pesmi brez besed." Nobenih besed ni bilo treba: vsakdo je vedel, da je eno srce snufbilo drugo v globoki prisrčnosti. Ko je bila pesem končana, ostane vse tiho. Traber ima solzne oči in ne more govoriti. Oče in hči se tudi težko vrneta iz ginjenja, v katero jo je zavila peseim. Mantel gosli zopet položi v skrinjico in jih pokrije z belim zidanim prtom. Nato pa vzame Evine gosli iz skrinjice. Bila je še vedno stara skrinjica z belim jermenom in stopi ž njo k Traherju. (Dalje prihodnjič.) tel j obeta, bo v letalstvu nastopila docela nova doba. Ni pa verjetno, da bi iznajditelj pretiraval svojo iznajdbo, ker j<-njegovo ime preveč sloveče. < > novem letalu obetajo, da se bo navpično lahko dvignilo v zrak, tamkaj nekaj časa lahko mirno v zraku obstalo ter se bo nato zopet navpično spustilo na zemljo. Celo tako daleč gre na napoved, da bi se letalo lahko spustilo v zrak brez letalca ter se samo tudi vrnilo na tla. Že več let se letalski iznajditelj i na vsem svetu trudijo, da bi iznašli letalo, ki bi se navpično dvignilo v zrak. Vendar bi bilo čudno, ko l>i se ta zamisel kar naenkrat docela uresničila. Ker pa je omenjeni letalski iznajditelj Pemberton Billing tako sloveč, ni verjetno, da 1>i brez podlage napovedal stvari ter bi se osmešil, če bi ne -dale izvesti. Novo letalo, katero se imenuje "Durotofin" ima dva velika propelerja, ki se vrtita vodoravno in sicer vsak v nasprotni smeri. Tako dajeta letalu narejena nekako tako, kakor lopate pri mlinu na veter. Vsak propeler ima tri take dvojne lopate. Tudi tako zvano letalo. katero se imenuje "avto-giro" in ki je bilo zgrajeno po načinu mlinov na veter, ima velik propeler, ki deluje navpično. Toda avtogiro je imel tudi navaden propeler, kakor ga imajo druga letala. Novo letalo pa tega propelerja nima. Novo letalo se ho dalo ravnati ravno tako. kakor dosedanja letala. Pilot bo z rokama vodil višinsko in globinsko krmilo, z nogami pa stransko krmilo. Kadar bo hotel, bo pilot višinsko krmilo naravnal na določeno mesto, s tem pa bo letalo nehalo leteti naprej in stroj bo nepremično obstal v zraku. Da se novo letalo spusti v zrak, ne potrebuje za to nobenega zaleta, medtem ko je letalo tipa "avtogiro" moralo imeti nekaj proste ploskve, kadar se je spustilo na zemljo. Tudi letalska varnost novega letala je izredno velika. Iznajditelj tega novega letala trdi, da more novo letalo spustiti v zrak tudi brez letalca. Višinsko in stransko krmilo je treba le točno naravnati, ter nato spustiti stroj v zrak do določene višine. Talni se bo letalo ustavilo in STAROKRAJSKE KOSE, zvane STONICH katere imajo rezila, da jim niso nobene druge par—kakor tudi motike in drugo —pošiljamo na vse kraje, poštnino plačamo mi. Kos«- Stonich, garuiitiran«-- z rinktv in , ključ« m ........................ $2.50 K."s<-. i»<»Iir:»nkt*. bolj ozk«\ samo i-<>! ............................$1-50 K"siš;'a, l'-l>a. javorov les ..........52.— Ivlepa!in• < rirflj.-. khulivo tt-žko, par $2.— Krusi, !)t-rsr;uii". 50 « entov; v*-<"ji 75 c-ntov Motikf. r<« mi kova n« v starem kraju $1.25 Srpi, veliki ........................... 85c Ki!..-žiii za r«|»«». ».Iva ii">ža) ........$1.50 PIŠITE SAMO NA: STEPHEN STONICH C H 1 8 H O L M . M INN. 2. maja: Champlain v Lbi'-re Europa v Brenidu Vulcania v Trst 6. maja: Washington v Havre 8. maja : Berengaria v CherUourz 1». maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Geutia 12. maja : Nurmaudie v Havre 19. maja: Europa v Bremen tO. maja: Manhattan v Havre 21. maja: Aquitania v Cherbourg 23. maja: Chatnplain v Ha^re Conte di Savoia v Genoa -G. maja: Normandle v Havre •^8. maja : Berengaria v Cherbourg JO. maja: Ros v fJenoa Breme«. v Bremen 3. junija: Washington v navre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen C. junija : Paris v Havro Sa turni a r TrbC 11. junija: I le «lc Franre v Hairp Aquitania v Cherbourg in. Junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa 1(:. junija: Normandie v Havre 1 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York Pišite nam za cene voznih listov. reservacljo kabin In pojasnila za potovanje. 17. junija: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vu'cania v Vrst Chatnplain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 30. junija: Norma ndie v Havr- 1. julija: Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cheroourg 3. julija: i le de Franre v Havre Conte di Savoia f Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg H. julija: Saturnia v Trst Champlatn v Havre 14. julija: Normandie v Havre 15. julija: Manhattan r Havre e 10. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa Ti. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengarla v Cherl»ourg 25. Julija: Vulcania v Trst 2ft. julija: Queen Mary v Cherbourg Wnshineron v Havr*' obstalo. Kadar bo zabelo let;»-silo, ki navpično deluje. In zmanjkovati beneina. se bo Oba propeler in sta obenem no-1 žarelo »puščati i>orasi na z<*in-silnl ploskvi. Propelerja in sta M jo. Ker se 1 bodo i»a medtem Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem eEEa • : . - i g - m ■ & iWolttvenlke v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez...............90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1,80 v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez...............90 v fino usnje vez ..........1J»0 v najfinejše usnje vez ....1.80 KVIŠKU SRCA ▼ imitlrano usnje vez.......GO ▼ usnje vez ...............80 v fino usnje \ez..........1.— v najfinejše usnje vez ....1.20 v najfinejše usnje trda vez 1.50 ▼ bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............L— ▼ najfinejše usnje vez. .... 1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: ....i.— Utjehaj starosti, fina vez. Slava Bogu, a mir ljudem fina vez. ........... .L50 najfinejša vez.............1.60 Zvončee nebeški, v platno.......80 fina vez. .................1.— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v belo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1J»0 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano ......L40 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA propelerji vedno počasneje vr-tili. se bo letalo čisto počasi spustilo na tla in pristalo brez vsake poškodbe. Tako trdi konstruktor teua letala sam. Xaj se torej res z^odi in se tile teoretični računi iznajdi-teljev in konstrukterjev uresničijo. bo priliodnjost letala Durotol'in res velika. S tem bi bila rečena vprašanja navpičnega leta in navpičnega pristajanja, s čimer bi šele letalo postalo prav ljudsko prevozno sredstvo. Za splošno javnost bo letalo uporabno šele takrat, kadar bo mo*do zleteti v zrak z najmanjšega prostora |ter se spustiti na tla na najožji I prostor. Le na ta način bo letalo postalo prometno sredstvo, kakršno je danes avtomobil Dotlej je seveda še dolina pot. Toda če j«' tebnika res že našla pot do t je, je razvoj letala do splošnega prometnega sredstva najširših ljudskih množic le še vprašanje ("asa. Ali pa bo tako letalo, ki je njegova glavna odlika ta, da se lahko navpično dviira in navpično pristaja, lahko tekmovalo tudi z dosedanji-i . mi letali na dolgih prodali in hitriei, to je seveda druiro vprašanje, na katero nam bo odgovorila šele priliodnjost. Pemberton Bill in.? je pionir angleške letalske tehnike. Že i»red vojno se je odlikoval kot konstrukter letal. Ustanovil v "tio največjih angleških letnikih tovarn. Letati se j«' naučil nekoč za stavo v enehn dnevu. Tznašel je ninosro letalskih tipov, kateri sedaj služijo anir-Ješkemu vojaškemu letalstvu Zato pa njegove iziave o Duro-tofinu med angleškimi letale? vzbujajo toliko pozornosti JUGOSLAVIJE BKZI VLAK OB BREMEN IN EUROPA V BREMER-IIA V EN ZA JAM Čl CDOBNO POTOVANJE DO LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi pa miki: C O LUMBU S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK I zborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. 2a pojasn;|a vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY. NEW YORK VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razviilno do »-thij iu'^tf plačano naročnino. Prra številka pomeni inese«', drujra iflmondville. Joe Rolich Vsak zastopnik Izda potrdilo sa sto* to, katero je prejel. Zastopnike toplo priporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA**