Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 11.	V	Ljubljani,	v	soboto	16.	marca	1901.	Letnik	VI.
„Blovenakl Uit11 izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane i* vin. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista1' — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolja in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista". Uredništvo in
upravništvo sta v Ljubljani, Oradliča Itev. 15. Uradne ure od ure 3—6 pop. — Osnanlla se računajo po navadni ceni.
Ven s Tavčarjem!
»Slovenski Narod11 je zadnjo sredo zopet postavil čeden spomenik na Tavčarjevo „krščansko podlago". V Inomostu izhaja humorističen list „Der Scherer14, ki deluje z veliko brezobzirnostjo in satansko zlobnostjo na to, da bi nemški narod odvrnil od katoliške vere. Kar se kje grdega zgodi in kar more fantazija umazanega iztuhtati, vse mu je dobro, da vali na katoliško cerkev in duhovne, da bi pospešil gibanje „Proč od Rima". Briksenski škof je izdal pastirski list in je ta napredni časopis katoličanom prepovedal.
Na Kranjskem ni nobenega, da bi se vne mal za izstop iz katoliške cerkve in zato bi tudi človek mislil, da nikogar ni, ki bi simpati-zoval s tem umazanim listom. Toda zmotili smo se. »Gliha vkup štriha!" Urednike »Slovenskega Naroda" je novica, da je »Scherer" prepovedan tako razgrela, kakor bi katoličane razgrela vest, da je neki framazon papeža ubil.
»Schererjev" urednik ITabermann je storil junaško delo ter povzročil v Inomostu veliko demonstracijo zoper škofa in je v zasramovanje škofa na javnem mestu zažgal pastirsko pismo. Dobil je za to zasramovanje šeg in naprav katoliške cerkve šest tednov strogega zapora. To je pa napravilo »Narod", da je zbesnel. Prinesel antipastirsko pismo, rekoč, da je to neslišano, da se kdo zaradi takega poštenega dejanja obsodi, če zažge pastirski list iz zaničevanja škofovih ukazov, ker se v škofovskih pismih ljudje le ščujejo k uporom, žalijo člani cesarske rodbine ter sploh hujskajo ljudje h kaznjivim dejanjem.
Odkod ta besnost? Najbrže bi bili radi kranjski liberalci posneli Habermanna in sežgali pred »Narodnim Domom" pastirski list, ki pri poroča hojo za Kristusom in odvrača od hoje za liberalno bando, ali naenkrat so izvedeli, da še obstoja § 303 Zato se ta divja druhal samo peni jeze in godrnja: /Take nečuvene razmere kar kriče po remeduri. Ven s kancelpara-
Brat Makarij.
(Iz češkega poslovenil V. P—s.)
Revščine je na svetu več, kakor bogastva: tudi nas revnih dijakov je bilo v Iglavi več, kakor bogatih Najrevnejši izmed vseh je pa bil Martin Kos. Kosov oče je bil uže mrtev; ubogi fant ni imel drugega kakor mater, revno bajta-rico v Zmolah, in še dve manjši sestri in bratca čenčavčka v preklani srajčici. Vsi štirje so stegovali vratiče k revni materi, kakor ptičice v gnjezdu. Lakota jih je trla; mati ni vedela, kaj bi počela, kje bi dobila zanje krompirja: kruha tako skoro nikoli niso imeli.
»In vender je Martin študiral?" začudiš se.
Da, študiral je. A to se je zgodilo tako-le: V minoritskem samostanu v Iglavi je bil brat Makarij zakristan ali cerkovnik. Učitelj v Zmolah je bil njegov sorodnik in je obiskal svojega lju bega samostanskega brata, kadarkoli je prišel v Iglavo. Sedela sta navadno v samostanskem vrtu, prijateljsko se pomenkujoča; učitelj mu je potožil svoje križe in težave, katere mu priprav Ijajo razposajeni šolski otroci. „Da", dejal je, »ako bi bili vsi, kakor je^ Kosov Martin, imel bi gotovo raj na zemlji."
grafom, da zavladajo vender jedenkrat tudi pri nas pravne države vredne razmere!"
Slovenija in Hrvatska, ki sta katoliški deželi, pa kličeta slovensko-hrvatskemu klubu: Ven z dr. Tavčarjeml^zaščitnikom Habermanna, ki z uspehom širi gibanje »Proč od Rima!", ali pa ven iz klubovih pravil »krščansko podlago". Jedno ali drugo se mora zgoditi kmalu. Hinavščine je dovolj!
„Gorenjcu“ v odgovor.
»Gorenjec" se v zadnji številki zopet bavi s projektom na Jami. Ker je ta projekt moje podjetje, naj izpregovorim o njem resno besedo. To storim ne v odgovor »Gorenjcu", ampak v pojasnjenje širšim krogom, ki bi utegnili dobiti po „Gorenjčevem“ poročilu krive pojme o njega izvršitvi. Pred 14. dnevi je »Gorenjec" poročal, da je dež. vlada izjavila, da je izpeljava tega projekta iz javnih ozirov nedopustljiva. Dasi sem na to odgovoril s kratko notico — več pisati o tem se mi ni zdelo vredno — vender „Gorenjec" misli, da je o stvari bolje poučen, nego jaz sam, in zato zopet na dolgo in široko o njem razpravlja, seveda s svojega stališča. Dasi sem dobil koncesijo že lansko jesen, in so se pred to vršili zanimivi ogledi, ni se mu nikdar zdelo vredno poročati o tem. Če se sedaj toliko piše o projektu, je jasno: saj se bližajo občinske volitve. Staro orožje, kakor: vodovod iz Kokre, kleri kalstvo, odpoved župana, se jim je docela skrhalo; treba se je ozreti po drugih agitacijskih sredstvih, in v to svrho jim je služil odlok glede mojega projekta na Jami. Toda k stvari:
Vsakdo, ki je bral »Gorenjčevo" poročilo, mora misliti, da je dež. vlada ovrgla projekt v celoti. Resnica pa je, da je pod tem razumeti le jez, kakoršnega mi je predpisalo tukajšno glavarstvo, zoper kateri predpis pa sem bil sam vložil priziv (rekurs). Toraj obstoji vsa moja škoda, katera se mi pa tako privošči v tem, da mi bo v najhujšem slučaju popraviti načrt jezu.
»In zakaj tega Martina zmerom tako hvalite?" vprašal ga je enkrat brat.
»Zasluži to!" odgovoril je učitelj. »To vam je deček! — odkar sem živ, nisem še takega videl! Ako bi mi dal Gospod Bog sina, ne hotel bi boljšega! Komaj kaj prebere — uže razume; karkoli mu poveste, vse si zapomni! Škoda, res škoda, da ne more študirati: gotovo bi postal imeniten človek!"
Brat Makarij se je zamislil ter čez nekaj časa dejal: »Škoda takih dečkov! Ali ni nikakor mogoče, da bi študiral?"
»Ni, ni mogoče!" rekel je učitelj odločno! nato je pa razložil bratu kako in kaj.
„No“, smejal se je brat Makarij, »saj je bilo že dbsti takih revnih dečkov, ki so postali pozneje imenitni gospodje; eden takih je baje postal celo papež: zakaj bi se ne dalo tudi z našim Martinom kaj tacega poskusiti? Premislim stvar. Ko prideva k vam, bova že videla, kaj se da storiti. Mogoče, da ga sam nekako oskrbim."
In res: preskrbel ga je. Vzel je fanta v mesto in ga dal v šole. — Pa kako! — Poslm šajte! —
Sicer se pa o tem še ne da govoriti zadnja beseda, ker bode o tem odločila najvišja instanca.
Ako se kdo z najboljšim namenom trudi pomagati sebi in bližnjemu k izboljšanju stanu, pa se mu to ne posreči tako hitro, ne bode nikdo, ki pravično misli, sodil to kot varanje bližnjega. Obrtniki dobro vedo, da niso varani, se vesele te naprave, a tudi prosti delavec se pogosto oglaša in povprašuje po delu v domačem kraju, ker drugače je primoran izseliti se v Ameriko. To je moja blamaža, na katero pa sem prav ponosen Vsak, še tako priprost človek ve izračunati, da so take naprave v prid cele okolice; to so vedele ceniti vse tri sosednje občine, ki so z navdušenjem pozdravile ta projekt in so prebivalci radovoljno mi prepustili svoja zemljišča ob Savi.
Drugače pa kranjska občina. Dasi nima drugega varovati, nego pašnik „Gaštej“ in lesene mesnice blizo Save, je vkljub temu, da sem jo pismeno zagotovil, da nikakor ne mislim škodovati občini, nastopila pot pravde zoper mene. Da je bilo moje zagotovilo resnično, potrjuje odlok deželne vlade, ki pravi, da more zastajanje vode segati k večjemu do 700 metrov pod Savskim mostom, torčj ne more doseči ne pašnika ne mesnice, najmanj pa mestne črepalnice, ki se nahaja 50 metrov nad Savskim mostom!
Kako bi bil mogel jaz nameravati kako poškodbo tem objektom, posebno pa črepalnici, ker sem bil sam pred kakimi petimi leti predložil mestni občini načrt, po katerem bi se voda iz te črepalnice racijonelno izkoristila za mesto. Kakor sedaj, mi je tudi takrat mestna občina v svojo škodo nasprotovala. Začel se je hud odpor proti mojemu načrtu. Več odbornikov je prehodilo celo okolico, da bi dobili drugo vodo, bodisi kakoršnokoli, samo ne tiste, katero sem jaz nasvetoval.
Slednjič so našli star Hraskyjev vodovodni načrt, priporočali ga od hiše do hiše toliko časa, da so bili ljudje prepričani, da jim priteče voda sama, ko bodo izvoljeni gotovi odborniki. Ko bi
Na minoritskem stolpu v Iglavi je odzvonilo poludne. Po temnih hodnikih starega samostana so hiteli minoriti v obednico. V prostrani, starinski obednici so stale v dveh vrstah močne, hrastove mize. Prečastitljivi gospodje očetje in bratje lajiki so se postavili vsak na svoje mesto.
O.	Gvardijan je začel moliti: „Benedicite“, drugi so odgovarjali. Na to so se vsi vsedli. Na zadnjem mestu je sedel brat cerkovnik; ni ga bilo drugega ko kost in koža; oči je imel pobešene in je mirno jedel juho.
Kadar so prinesli meso na mizo, si je vzel brat Makarij sebi pripadajoči del; pa sam je snedel le mal košček, ostalo je pa položil na stran. Po mesu so dobili grah s suhim mesom. Brat Makarij si je naložil zopet polen krožnik, snedel je pa le nekoliko žlic graha s kruhom, večji del je zopet postavil na stran, kakor da bi bil bolan in.bi se mu ne prilegalo. Po pojedni molitvi so šli duhovniki iz obednice v kor, brat Makarij je pa vzel oba krožnika in je hitel ž njima v svojo revno sobico. In zakaj? Tam pri mizi je sedel okoli 15 let star deček s knjigo v roki.
»Tako, ljubi Martin, že nesem nekaj zate. Deček, danes samo grah, vem, da ga ne ješ rad,
bila občina sprejela moj tedanji načrt, imela bi že davno električno luč in dobro pitno vodo. Ako bi si pa občina s časom omislila drug vodovod, bi s tem nič ne zavrgla od prejšnjega, ker cevno omrežje ostane, sile pa bi se porabile za luč. Ta načrt spričuje, da sem se za vodovod zanimal v času, ko še nikdo ni nanj mislil — in je šele vsled njega postalo vodovodno vpra šanje akutno. To je torej najboljši dokaz proti trditvi, da sem nasprotnik vodovoda. Dokaz je pa tudi, da je meni pri srcu korist občine nekaterim pa le korist posameznika.
Na psovke in priimke ne bodem odgovarjal, naj se pisci sami ogledujejo v tem zrcalu. Povem pa jim lahko, da se ondi nakopičenih groženj o maščevanju prav nič ne bojim — le na dan ž njimi! Tudi somišljeniki moji imajo za nje le pomilovalen posmeh.
Nazadnje izigra dopisnik svoj veliki „trunfJ rekoč, da sc Potemkinove vasi šmentano draga zabava! Ker ga po tem takem zanimajo moje denarne zadeve, naj izve še to, da jih plačujem iz svojega žepa; za vaše španske vasi se trosi denar iz mestne blagajne!
Tomo Pavšlar.
Politiški pregled.
Naš cesar je bil dne 13. t. m. v Monako-vem, da se je udeležil slavnosti v proslavo 80letnice bavarskega vladajočega princa.
Minister in ftodišoa. V državni zbornici je domobranski minister dne 12. t. m. rekel: „V zakonih in v družbi ne dobiva dandanes čast zadostnega varstva in ako kdo časti išče pri sodiščih, je njegova čast vsled načina sodnih obravnav mnogokrat še-le prav oškodovana, ko razžalivca zadene najmanjša kazen, ali pa je celo popolnoma oproščen."
Prestolonaslednik dobi naraščaj. Listi pri našajo vest, da kneginja Hohenburg, soproga našega prestolonaslednika, pričakuje radosten obiteljski dogodek.
Deželni zbori se skličejo menda še le v mesecu maju, ker bo parlament zboroval še do srede maja.
Poraz Srbov. Pri treh dopolnilnih deželno -zborskih volitvah, v Dalmaciji ki so končane s preteklim tednom, so zgubili Srbi 3 mandate, katere so si priborili Hrvati.
Prememba trozveze. Mnenje nekaterih italijanskih politikov je, da dosedanja trozveza Av-strija-Nemčija Italija ne more biti več obnovljena. Trozveza se bode spremenila v toliko, da stopi na mesto Italije Anglija, zato pa vstopi Italija k rusko francoski zvezi.
Revoluoijonarni duh t Srbiji. Javljajo, da se pletejo v Srbiji neke zarote, naperjene proti sedanji kraljevi rodbini Obrenovid To gibanje se je pojavilo že prej večkrat za vlade Milanove, ali ta je znal s silo zatreti vsa nasprotstva. V
pa ne morem ti nič boljšega dati. Jej, dokler je še toplo*.
Dečka ni bilo treba siliti, jedel je z naj-večjim tekom. Brat se je usedel k peči, podprl glavo ob dlanove in je gledal na dečka z očmi, iz katerih je žarelo celo nebo ljubezni. Dokler je deček jedel, ni izgovoril nobene besedice, da bi ga ne motil, komaj pa je fant obrisal tudi drugi krožnik z zadnjim koščkom kruha, vprašal ga je skrbljivo Makarij: „No, kako pa, ali si bil danes kaj vprašan?"
Fant je sklonil glavo ter rekel počasi: „Da, bil sem."
„Iz česa?*
„Iz računstva.”
„Jezus Marija!" prestrašil se je Makarij. „Pro8im te, ali si kaj znal?"
„Kaj pa da, dobro je šlo!“ odgovoril je odkritosrčno deček.
„ Prosim te, Martin, le uči se pridno; ako bi pri skušnji padel, kaj bi potem počel? Dobro veS, kako siromaSki si pomagava. Zdaj pa le pojdi domov in se pripravi za šolo, da ne prideš prepozno.*	<•
Deček je vstal, se pokrižal in je žalostno uprl oči na svoje čevlje.
srbskih mestih, ležečih ob Donavi, so sestavili odbore, ki imajo tajno nalogo, zanetiti upor, vreči Obrenovice raz prestola in postaviti na njihovo mesto rodbino Karagjorgjevid. Govori se, da podpira neka evropska velevlast z denarjem ta pokret.
Novo bolgarsko ministerstvo Karavelova, ki je nastopilo vlado v zadnjem času, hoče ure diti najprej macedonsko vprašanje. Predsednik Karavelov hoče postopati najstrožje proti ru šilcam miru ter noče brez dovoljenja Rusije ničesar storiti, kar bi bilo v prilog Macedoncem. Nadalje hoče urediti državne finance; njegovo geslo vtem je: Varčevati! Karavelov je po mišljenju demokrat, bil je že dvakrat minister, za vlade Stambulova pa je leto dni v ječi sedel, ker je bil obdolžen veleizdajstva.
V Maoedoniji je položaj kristijanov vedno slabejši; Turki postajajo vedno drzovitejši in nasilja ter grozne krutosti se dogajajo v vedno večji meri. Kristjanom plenijo premoženje, love krščanske žene in dekleta ter jih vlačijo v svoje hareme, kdor se pa hoče braniti nasilnežem, ga vržejo v ječo in ga mučijo prav nečloveško. Prebivalstvo tega seveda ne bode več moglo in hotelo prenašati, temveč bode prisijeno vstati zoper trinoge; če nastanejo torej morebiti v najkrajšem času vstanki in upori v Macedoniji, se temu svet ne bo mogel čuditi, moral bode pa priznati, da so krive temu evropske države, ki so vstale zoper Bolgare, zoper osvobojenje Mace-donije, niso pa prepovedale turški vladi krutosti in nasilnosti, ki se zdaj dogajajo. Postopanje Rusije glede Macedonije je vsekakor čudno in se ne da opravičiti; prepovedala je Bolgarom braniti se napram turški krvoločnosti, sama pa ne stori ničesar v obrambo kristijanov.
Na Španskem je bilo leta 1891. 164 moških samostanov z 1767 menihi in 1027 ženskih samostanov a 14 592 nunami. To ni veliko za celo špansko kraljestvo. Tudi Francoska ima okoli 150 000 menihov in nun.
Avstrijski konji za Afriko. V četrtek je odplul 21. parnik s konji v Južno Afriko. To pot so ukrcali 450 konj. Prihodnji teden bode odplul zadnji parnik ter je potem ukrcanje konj za Južno Afriko gotovo. Mnogi listi se pritožu jejo, da bi v slučaju vojne, Avstriji nedostajalo domačih konj.
Rusija in Balkan. Nove razmere v Srbiji niso v Petrogradu prav nič uplivale na mišljenje, katero goje merodajni ruski krogi glede Srbije in jednako glede Balkana sploh. V petrograjskih političnih krogih prevladuje le ta želja, da ostane na Balkanu vse mirno, ter da je zatreti vsaki poskus, ki bi meril na to, da se kali mir mej balkanskimi Slovani. Rusija dobro ve, da bi sovražniki Slovanov prav srčno radi, de se vname grozno klanje na Balkanu, katero bi ugonobilo zopet na tisoče za slovanski naraščaj potrebnih možkih moči ter tako skrčilo število slovanskega
„Kaj pa“, vprašal je brat Makarij, „morda imaš že zopet raztrgane čevlje?*
Naš šolarček je vzdignil levo nogo kazaje svojemu dobrotniku predrt podplat.
„To je lepo!“ osupnil je brat. Dolgo časa je premišljal, konečno vzdihnil: „0 Bog! uprav zdaj sem dobil za cvetlice dva goldinarja — to je vse moje premoženje. Ali, kaj pomaga, zunaj je mraz, bos ne moreš hoditi: daj si čevlje podplatit.*
,Pa v čem bom hodil ta čas?“
Brat se je popraskal za ušesi, popravil si je pas in šel v kot, kjer je stalo par obrabljenih čevljev in par opank. Dobro ogledavši čevlje je vzdihnil: „Ampak, dečko, poglej no, le ti so tudi bolni. No, zdaj ne pomaga ne kadilo, ne kropilo, sezujem si svoje čevlje in bom hodil v opankah, dokler ti čevljar tvojih ne popravi. Oblečem si dvoje nogovice, da ne ozebem.
Sedel je na stol, raztegnil noge, rekši: .Se-zuj me!"
Deček je brž storil le-to; brat si je obuval opanke in opomnil dečka: sZdaj pa le hiti, čas je iti v šolo!*
Ponižen deček je vtaknil knjigo v žep, vzel bratove čevlje pod pazduho in tekel hitro odtod.
prebivalstva na tej važni politični točki. Radi tega se tudi prav nič ne ozirajo v Petrogradu na različne prenagljene želje v Srbiji, a tudi ne v Bolgariji, ki gredo za tem, da navidezno po-morejo do večje oblasti .jedni ali drugi. Glede Bolgarije vlada mnenje, da je dobro, ako Mace-donija ne pride pod Srbijo in da ne ostane pod Turčijo, a so tudi nasprotni gibanju macedon-skega po Koburžanu podpiranega odbora, ki gre za tem, da postane Bolgarija kraljestvo, a Ko-buržan kralj. Rusija je celo izrekla željo, da se reducira število vojaštva balkanskih državic in to zlasti radi tega, ker so te državice zabredle v slab finančni položaj, katerega je treba v prvi vrsti ozdraviti. Kako pa se to doseže, ve Rusija najbolje, ki ne odmakne očesa od politike na Balkanu.
Poraz soc. demokratov. Pri volitvi predsednika pariškega municipija je dobil nacijonalec profesor Dausset 42 glasov. Socijalni demokrati so a svojim kandidatom Labusguiere ostali z 32 glasovi v manjšini.
Na Kitajskem se čudno suče. Kitajska, nahujskana od drugih držav, noče Rusiji podpisati pogodbe glede Mandžurije. Razni radi nemirov obsojeni kitajski dostojanstveniki so ušli ter so se utaborili z namenom, da se upro izvrševanju obsodbe. Da bi Rusija pridobila Kitajsko za podpis mandžurske pogodbe, nasvetovala je vlastim, naj se nikar več ne obsoja krivih dostojanstvenikov. Japonska srdito gleda na Rusijo, ki ima na Kitajskem zbranih že 100.000 vojakov in jih še pošlje tja. Japonska pravi, da zahteva iste pravice kot Rusija v Mandžuriji, v pokrajini fakijenski, ter je že dala navod svoji mornarnici, naj se pripravi. To so pač zmešnjave od katerih se je bati hudega. Sedaj je prišel na dan izkaz, da je bilo za časa zadnjih nemirov na Kitajskem umerjenih 30.000 kitajskih kristijanov.
O vojni v Južni Afriki se čujejo čudna poročila, ki zatrjujejo, da se Botha pogaja z Kitschenerjem o mira. Angleži so baje voljni dati svobodo vsem burskim voditeljem, za „kazen* vstaši v kapski koloniji izgube samo volilno pravico, dalje bi bili Angleži zadovoljni dati posojila za zopetno sezidanje razrušenih burskih stanovališč in dati Burom notranjo avtonomijo, guvernerju Milnerju pa priklopiti državni avet, v katerem bi bili odlični Buri. Kaj bodo Bari naredili se še ne ve. Ali se z mirovnimi pogajanji Buri le pripravljajo, da zopet zbero moči ? Zanimivo je, da je Angleška vlada preprečila brzojavke, katere je Kriiger hotel odposlati v Južno Afriko.
Domače novice.
V vladnih krogih se govori, da bode vodja finančnega ravnateljstva gosp. Lubec zapustil Ljubljano. Naj ae skrbi, da dobi pravičnega naslednika !
Komaj je deček odšel, podprl je brat glavo z obena rokama ter globoko vzdihnil: „Kako vender ga bom mogel oskrbeti? Bog pomagaj!" Pa brž se je vzdignil in sedel k oknu; jel je spletati umetne cvetke za altarne sveče. Tako je dajal brat dijaku štikrat na teden hrane. Tri kosila mu je pa izprosil v drugih hišah. Veliko je svojim ustom pritrgal in bil večkrat do cela lačen, da je le mogel postreči učencu. Kadarle je imel kaj prostega časa, pletel je umetne vence in šopke tudi za okrasbo sosednjih cerkva, da si je kaj prislužil. In vsak težko zasluženi, včasih tudi izberačeni belič izdal je za svejega varovanca. To je delal celih šest let in nihče ni vedel o tem, samo prej imenovani učitelj, učenčeva mati in pa menihi. Celih šest let si je pri-trgaval pri vseh že tako revnih jedeh, katere mu je mogel dajati njegov revni samostanski red. Vse je rad žrtvoval, da je le videl dečka srečnega. Ako je prinesel le*ta dobro spričevalo, žarelo je bratovo lice dolgo časa od veselja. Take radosti ne okušajo gospodje in gospč ne v gledališčih, ne pri še tako leskečih zabavah, tudi ne ako bero v časnikih svoje ime, da so velikodušno daroval za ta ali oni dobrodelni namen 20 goldinarjev. . . .
J)alje prihodnjič.)
Svoji k svojim! Iz Gorenj skega se nam i napade »Slov. Naroda0, »Rodoljuba". »Edinosti" I enega najboljših pedagogov v Avstriji, Seveda piše: Z veseljem smo pozdravili izjavo vrlega	in »Domovine" na osebo dr. Šušteršiča. Shod z	taka priporočila niso zastonj. No pa saj ima
»Slov. Lista", ki je pripravljen nam postreči z	zadoščenjem pozdravlja, da so se katoliško na-	Berolinsko društvo dosti judeževih grošev,
imenikom trgovcev in obrtnikov, ki so naši pri- rodni poslanci ločili od liberalcev, ter pričakuje,	Preskrbovalnica na magistratu. Za Aš-
jatelji, oziroma somišljeniki katoliško • narodne	da se z ljudmi Tavčarjeve baže nikdar ne zdru-	kercem hoče sedaj priti na magistrat tudi Fran
stranke ter obsojajo vedno se ponavljajoče podle	žijo." Dr. Krek je ob burnem pritrjevanju mno-	Govekar. Ali to davkoplačevalcev nič ne srbi?
napade lista »inteligence" »Slov. Naroda". Ko	žice povdarjal,	da so vsi napadi liberalcev na	Magistratni latinizatorji. Župan Hribar ni
liko lepega denarja znesemo liberalnim trgov-	osebo dr. Šušteršiča neumni, ker mi ne odobra	prijatelj latinščine, ker se jo je učil samo do
cem in oštirjem v Ljubljani, a v zahvalo se	varno dr. Šušteršiča radi njegove osebe, ampak	šeste šole, zato so ne moremo načuditi, kako
nam ti ljudje smejejo v pest in ob vsaki priliki	radi tega, ker smo prepričani, da ima prav. Nas	pride na novi Franc Jožefov most latinski na-
mora pristno katoliško ljudstvo slišati zabav-	ne vodi dr. Šusteršičeva oseba, ampak stvar,	pis „Viribus unitis". Ali bi Ljubljančani ne ra-
ljice na duhovščino in naše vrle poslance.	Kaj je napredna misel? Dr. Tavčar je v	zumeli bolje »Z združenimi močmi" ? Most se
Vzgledov se nam ne manjka. Ko bi mi — kar »Slov. Narodu" št. 5G. objavil, da na Španskem res dela z najrazličnejšimi združenimi močmi, bi se moralo zgoditi — izvajali posledice in	»prodira napredna misel", ker je liberalno fana-	Kdo	je kozel? Dr.	Tavčarjse boji, da se mu
vestno se ravnali po znanem	geslu »Svoji k	tizirana tolpa začela napadati samostane s ka-	bo nekaj	neprijetnega	zgodilo, če bo vržen iz
svojim“, marsikje bi zmanjkalo Malovrhove sme-	menjem. Dr. Tavčar dalje prorokuje, da bo »kle-	varnega gnezda imunitete. Jezi se v »Narodu",
tišnice, in liberalni kramarji bi več ne zavijali	rikalna kraljica vdova morala izprevideti, da ji	da je odsek državnega zbora postavil »kozla v
blaga v njo. V tem oziru nas žal, liberalci da-	je klerikalizem najnevarnejši zaveznik, ki ji iz	zelnik", ko je poslancu Vencajzu izročil poročilo
leko nadkriljujejo, njim preseda povsodi »Slo- podnese tla, ako se ne oklene svobodomiselnih o treh imunitetnih zadevah dr. Tavčarja. Isti venec" in še veliko bolj »Slov. List". Žugajo strank". Tako glasilo tistega Tavčarja, ki ima Tavčar ima tako predrzno čelo, da se v istem in prete toliko časa, da jim mora trgovec ali na Dunaju »krščansko podlago"! Mi smo mnenja, »Narodu" baha, kako je počil Vencajza v de-gostilničar vstreči in vrniti krščanske liste. Tudi da gg. dr. Ploj, Robič, Biankini in Per d niso želnem odboru s svojo izvoljeno večino, ko o tem imamo nabranih nekaj vzgledov. — Hvala	take mevže, da bi si ne upali pri prvi seji hr	ni hotel odpustiti kazni »Vinogradniškemu
vrlemu »Slov. Listu", ki v tem	oziru postopa	vatsko slovenskega kluba vprašati dr. Tavčarja,	društvu"	in da je isto	potem storilo »premilo"
tako radikalno. Uvažujmo torej	vsikdar to na-	če odobrava pisavo »Naroda" tudi na Dunaju,	finančno	ministerstvo.	Kdo je bil tukaj kozel v
čelo in marsikaj se bo brezdvomno obrnilo na	S štajerskega se nam piše: Kdor še ni zelniku?
bolje. A ne samo v Ljubljani tudi na deželi se	vedel, kaj je	farizejstvo, ta se lahko sedaj	Nemškutarska predrznost. Ljubljanski
ravnajmo po tem geslu, saj imamo ravno v	prepričuje iz »Slovenskega Naroda" v dopisih	nemškutar z laškim imenom Andretto je tako
trgovcih in oštirjih naj večje nasprotnike in raz-	s Štajerskega. Prav tisti list, ki je povzročil ne-	predrzen, da napada ljudi v gledališču in
širjevalca protiverskih listov.	slogo mej Kranjci in jo hvalisal kot koristno in na ulici, ako v ljubljanskem gledališču med
Eien v imenu več drugih. potrebno, mijavka sedaj, da so kranjski poslanci nemškimi predstavami govore slovenski, Dežela Vlada in potresno posojilo. V seji odseka nesložni prišli na Dunaj. Dr. Tavčar je dolgo daje za nemško gledališče 6000 gld. torej pride za nesreče po u: mah (Nothstands Aus3chuss) dn6 časa na najnesramnejši način blatil vero in du- na vsakega Ljubljanskega Nemca nad 8. t. m. je vladni zastopnik, sekcijski načelnik hovne in s terorizmom vjel še druge liberalne 1 gld! Slovenski liberalni poslanci, res lepo Roža, vladno stališče napram predlogu dr. Su- poslance v kranjskem deželnem zboru ter v boju skrbite za slovenstvo, da dajete Nemcem tako steršiča, Vencajza in tovarišev označil sledeče:	proti poslancem katoliško narodne stranke dal ogromno podporo!
1.) Vlada je pr oti generalnemu odpisu brez-	na svojo uzdo	tudi nemške liberalce, da se mu	Kaj uči naša mladina? List »Jug“, kate-
obrestnega posojila. 2.) Vlada je pripravljena z	je tako posrečilo zanetiti ogenj razpora in sedaj	rega izdajajo dunajski vseučiliščniki, uči v 3.
vso dobrohotnostjo presojati prešnje, ki se	se Štajerec v »Narodu" huiuje, da na Dunaju	številki, da abstraktni pojem narodnosti, kakor-
vložijo v smislu zakona z dn6 28. marca 1900	ne morejo biti katoličani in »hinavci" v enem	šnega smo doslej poznali ni pravi, ako hoče
za olajšave glede varčevanja, odnosno za odpis	klubu Naše ljudstvo je dosledno in zato tako le	množica seči po orožju, treba vzeti najjačji člo-
brezobrestnih posojil. 3.) Vlada hoče dobrohotno	sodi: Robič in dr. Ploj postopata sedaj po vo veški instinkt — denar kapital, ker je vsak
upoštevati tudi prošnje takih prosilcev, ki so že litvi preveč samooblastno. Ako sta hotela Človek v skrbi za življenje in družino odvisen enkrat odbiti bili; naj se torej prošnje — ki so iti z dr. Tavčarjem v en tabor, naj bi popolnoma od kapitala.
itak koleka proste — znova vlože. 4) Kar se tiče	bila kandidovala na program dr. Ta v-	Čas pokore in poboljšanja je sveti postni
3% posojila, naj dežela prosi pri državi za	čarja. V kranjskem deželnem zboru se je dr.	čas tudi za našo narodno, liberalcem naklonjeno
olajšavo. Država jej bode olajšavo dovolila —	Tavčar norčeval iz programa narodne stranke,	ženstvo. To ženstvo, je seveda nakurjeno od li-
stvar dežele je potem, isto olajšavo priznati	kakor je bil sklenjen 1. 1894., in v Ljubljani se	beralnega moštva, zaneslo politiko v družbo sv.
tudi posameznim posojilojemalcem. 5.) Do na-	on drži svojega programa, tedaj mu ni verjeti,	Cirila in Metoda in s tem družbo pripravilo do
dalje se ne bode nobeno posojilo ekseku-	da	bi imel na Dunaju — krščanski program,	hiranja. Sedaj je ženstvo hvalevredno priskočilo
cijskim potom izterjalo. V toliko je vlada	Da,	mi Štajerci smo zavzeti za slogo, samo to	hiralki na pomoč. Prirejajo se veselice na korist
doslej vsled predloga dr Šušteršiča, Vencajza želimo, da bi se Robič in dr. Ploj izmusala v družbe po mestih Prav tako. V Ljubljani bo ve-in tovarišev prijenjala. Razume se, da je vse to kratkem iz zanjke farizejev.	selica v »Narodnem domu-. Ali bi ne bilo prav,
nezadostno. Država bode morala V svojih kon-	Iz Kranja se nam piše: Mestne volitve so ko bi se napravila isti dan za družbo tudi v
cesijah mnogo dalje iti, ako hoče zadostno	pred durmi. Liberalcem je že strah prešinil kosti	»Katoliškem domu", kamor ljudje radi prihajajo,
upoštevati bedni položaj po potresu poškodo-	in so nervozno delavni. Letajo od hiše do hiše	da ne bo brez potrebe »Narod* pisal, da so bili
vanih posestnikov. V prihodnji seji odseka se	in pobirajo pooblastila. Parola liberalcev se glasi:	v »Nar. domu" sami liberalci,
bode vršila debata o izjavah vladnega zastopnika.	Vse naj voli apotekarja, ker je krščanski mož!	Iz Loža. Dne 13. t. m. obsodilo je tukajšnje
»Vrhbosna" ponatiskuje naš članek »Boj S tem geslom sta prišla dva liberalca tudi k c. kr. okrajno sodišče Teodora Schullera, uči-ali mir" s pripomnjami, o katerih spregovorimo	stari pobožni ženici posestnici. »Kaj ne, da naj	telja na Babinempolju, na 60 kron globe in pla-
prihodnjič obširneje. Za danes le rečemo, da teh	bo	župan apotekar, ki je krščanski mož, zato	čilo vseh stroškov; v slučaju pa, ko bi se ta
pripomenj Ivan Hribar ne more biti vesel. tole podpišite", sta rekla in vjela pooblastilo za svota ne dala izterjati, mora pa »napredni* Navdušenje za »krščansko podlago". Dr. liberalno stranko. Pozneje je ženica izvedela, da Schuller šest dni v zapor, ker je ob volitvah v Tavčar je v »Narodu" zoper celovški »Josepha-	ima apotekar v svojem košu prave pravcate li-	državni zbor nezaslišano ž »lil dr. Šušteršiča. Ta
verein", za katerega »beračijo okajeni pošte-	beralce in da pusti izrabljati svoje krščanstvo	vzgledni učitelj dosegel bo	v bodoče s	svojo
njaki". Društvo »Josephsverein" ima namen, konzorciju, ki izdaja tistega »Gorenjca", ki je versko nravno vzgojo babnopoljske mladine go-utrjevati krščansko podlago med Nemci (kakor prijatalj Lutrov, in je nekaj druiega ukrenila, tovo še lepše vspehe kot doslej, družba sv. Mohorja med Slovenci) z dobrim be- Prav bi pa res storil apotekar, da bi se ločil od	Za podaljšanje vipavske železnice. Dr-
rilom. »Narod" pravi, da nas take naprave nič	preoblastnega paše pod mestom in se ne dal	žavni poslanec dr. Žitnik je	stavil te dni	v dr-
ne brigajo, naj bo to že »Josephsverein", ali	»farbati" od njega, katerega je že do grla sito	žavnem zboru predlog, vsled	katerega naj	bi se
naj bodo to že zamorci, Kitajci ali kakršni koli vse mesto.	podaljšala vipavska železnica od Ajdovščine
pagani, za katerih krščenje se je izprešalo že	Lažnjivec je tat. To resnico je rajni Slom naprej do Postojne oziroma Logatca. Predlog se
neštete tisočake. Radovedni smo, če tri duhov- šek lepo razpravljal v Drobtincah 1. 1853. Laž je odkazal železniškemu odseku v posvetovanje, nike, ki so s Tavčarjem v klubu, spreobrnjenje	zapeljuje človeka k hudobnemu dejanju, da bi	Brezobraznost Židov. Žid meni, da je
paganov kaj briga. Zdi se nam tudi, da so bili se komu škoda napravila. Lažnjivec hoče škodo- povsod gospodar. Menda tudi v Ljubljani. Nekaj oni časi bolj srečni, ko so Slovenci za spreobr- vati. Največ škode povzročujejo Slovencem laži Židov je v „Slonovi“ kavarni uprizorilo celo re-njenje paganov plačevali stotake, kakor so časi o političnih stvareh. Ena takih lažij je bilo volucijo, ker je market nekemu Zidu prinesel današnji, ko plačujemo liberalci in klerikalci za pismo, katero je n>ik liberalen slepar pisal iz tudi antisemitski dunajski list »Deutsches Volks-nepotrebni prepir stotake na sodiščih.	Ljubljane poslancu Robiču. Kar je pisano na blatt". In zgodilo se je, da je lastnica kavarne
Shod v »Katoliškem Domu". Veličasten prvih dveh straneh, je vse gola laž in hudo- kapitulirala pred besedičnimi Židi ter odslovila shod je bil preteklo nedeljo v tukajšnjem »Katol. mušnost. Svoj namen je ta liberalec dosegel, da dotičnega markerja!! O da, Žid je povsodi go-Domu". Nad 500 volilcev je napolnilo dvorano sta Wolf in Schonerer zmagala s svojim kandi- spodar, ali le dotlej, dokler so krščani ovce! »Katoliškega Doma" ter glasno odobravalo po- datom za ravnateljsko mesto v Celju, in drugič,	Dr. Krekov »Sooijalizem" toplo priporo-
ročilo svojega poslanca dr. Ivana Šušteršiča, da se bodo v prihodnje slovenski abiturijenti čajo skoro vsi slovenski časopisi, razun »Na-Sogiasno je bila sprejeta naslednja resolucija:	ogibali studiranja filozofije. Ravno tisti liberalni roda" in »Soče". Posebno laskavo priporoča v
»Današnji shod katoliško narodnih in krščansko	zapeljivec, ki	pri vsaki priliki o duhovnikih za-	daljšem opisu socijalnih razmer mej Slovenci
socijalnih volilcev izreka popolno zaupanje svo-	bavlja in jih	grdi, je tudi leta 1897., ko je	bilo	»Socijalizem" hrvatski »Katolički List". Opo-
jemu poslancu in zahvalo za njegovo delavnost	ravnateljsko	mesto na celovški pripravnici	raz-	zarjamo, da »Slovenska krščan. soc, zveza" še
v korist volilcev in odločno zavrača nesramne | pisano, pismeno priporočal Knappitscb-a	kot I sprejema naročnike, ki naj se na dopisnici jav-
ljajo č. g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju, v Ljubljani.
Ljudsko Štetje v Trstu in v Istri. Javni shod političnega društva „Edinost“ dne 10. marca v telovadnici „Tržaškega Sokola" v Trstu je sprejel naslednjo resolucijo: Javni shod, sklican od političnega društva „Edinost“ v Trstu na današnji dan, protestira odločno proti načinu ravno dovršenega ljudskega štetja, v kolikor se tiče konstatiranja občevalnega jezika in pozivlje c. kr. vlado, da v smislu zakona in dane ob ljube preiskuje aparat mestnega magistrata tržaškega".
Duffetove nagrade. Po mestu se govori, da slavni inženir Duffč, kateremu se baje za razne zasluge pri regulaciji ob novemu Franc Jožefovemu mostu, postavi spomenik, še vedno vleče nagrade za nadzorovanje stavbe pri sv. Jakobu, dasi se po zimi nič ne dela in torej v zimskem času ni imel Duffč ondi nič dela. Naj bi se s primernim pojasnilom ovrgle take trditve.
Od Fare pri Kostelu. Pri tukajšnji občinski volitvi, ki se je vršila dne 7. t. m. in katero je vodil osebno g. vladni svetnik pl. Tho-mann, je bil županom izvoljen gosp. Mihael Jurkovič, posestnik in vinski trgovec od Krkovih S to volitvijo so pokazali občinski možje, da je treba županom postaviti moža, ki bo sposoben in kos voditi težavne občinske posle, katerih je baš v naši občini mnogo, ker si večina mož mora po svetu s krošnjarstvom kruh služiti in ravno to v teh krajih napravlja županom mnogo opravila. Prejšnemu gosp. županu Beljanu, ki je skoz več let vestno in natanko opravljal to težavno službo in se je sedaj vsled visoke starosti od povedal tej časti, bodi tem potom izražena prisrčna zahvala za ves njegov trud. Razume se, da je tudi nov občinski odbor z županom vred odločno katoliško narodnega mišljenja, torej naši možje. Liberalca pri nas ne maramo in tudi zemlja ni vzprejemljiva za liberalno seme, če tudi se je nekje v bližini naše župnije za časa državnozborskih volitev tudi zastonj ponujalo in tudi delilo tisto kužno seme, ki je znano pod imeni „Volilni katekizem" in .Rodoljub".
Gibanje Slovencev. Novo podružnico „Slov. planinskega društva" ustanove v Rušah na Štajarskem. Slovensko kmetijsko društvo za ptujski okraj je že pričelo delovati. — Cankarjevo novo dramo .Za narodov blagor" je izdal g. Schwentner. — Slovenci so kupili za svojo trirazredno ljudsko šolo v Slovenskem Gradcu grad Rothenthurn. — Na članek aleksandrijskih Slovencev .Dajte nam duhovnika !“ priobčen v našem listu so se storili v Ljubljani potrebni koraki, da aleksandrijski Slovenci dobe slovenskega duhovnika. — Gospodarski sestanek za Istro bode prihodnje poletje.
S ceste. A.: „V čem je Hribar podoben nemškemu cesarju?" — B.: V tem, da oba strašno veliko govorita in da noben noče, da bi časnikarji zapisali vse, kar spregovorita.
Umrl je v Ljubljani krojaški mojster gosp. Franc Watzl, oče novomeškega kapiteljskega vikarja čast. gosp. Frančiška Watzla.
Največji cirkus sveta v Ljubljani svetovno slavni Barnum & Baley pride v Ljubljano 29. maja.
Bennati in isterski žandarji. V seji poslanske zbornice je pretekle dni zasedel govorniškega vranca istrski poslanec Bennati ter govoril proti istrskim žandarjern, med katerimi je, po njegovem mnenju, preveč Slovanov. Ne da bi se hoteli dalje spuščati v to zadevo, povemo le toliko, da se je ta zastopnik protiavstrijske struje v Istri povzpel do želje, naj bi se slovenske in hrvatsko žandarje nadomestilo — z italijanskimi. Mi to željo dobro razumemo, saj doli v Kalabriji je dovolj razbojnikov, ki bi najbolje pristojali za žandarje v slovanski Istri Ti kala-breži v uniformah — avstrijskih žandarje v bi pač hitro pometli z našim ljudstvom v še ne zadosti tužni Istri. Ni slab ukus Bennatijev et consortes! Morda prinese še kaj tacih predno ga — zapodijo iz zbornice.
Krvav dež. Poročila iz Italije pripovedujejo, da se je pojavil dne 10. t. m. v Palermu, Ne apolju, Rimu in po. raznih drugih krajih rudeč dež, ki je pobarval tla in vodo rudeče. Tak pri-rodni fenomen v onih krajih ni sicer nič nena-
vadnega in v ljudstvu velja ta pojav kakor .krvavi dež". Takrat pa je to prirodno prikazen še spremljala nenavadna toplota in ozračje je bilo več ur rumenkasto-rudeče barve. Nekateri so mislili, da prihaja vse to iz ognjenika ter da je prah iz Vezuva, ki je pobarval ozračje in dež. Naravoslovci pa so izpričali, da je stvar prišla naravnost iz puščave Sahara, katere vroči pesek je prignal v te kraje močen južen veter ciklon. Tudi po Kranjskem smo imeli rudeč in rujav dež.
Ubojstvo blizu Vodnjana. Na železniškem tiru blizu Vodnjana našli so v nedeljo zjutraj Antona Ravnika, železniškega paznika iz železniške stražnice št. 63 — mrtvega! Ravnik je imel globoko rano v prsih, katero mu je moral zadati njegov napadalec z nožem; zadel ga je ravno v srce, kar je provzročilo najbrž takojšnjo smrt. Ubijalec je potem truplo ubitega bržkone nalašč položil na železniški tir, da se bo mislilo da je isti po nesreči padel pod železniški vlak. Govori se, da so orožniki že prijeli nekega kmeta, ki je na sumu, da je ubil paznika.
Graška zastavljalnica, katero je ustanovila cesarica Marija Terezija leta 1765. v podporo revežem, katero pa je leta 1874. prevzela mestna občina pod pogojem, da se poslovni preostanki poklonijo graški ubožni hiši, je imela v minolem letu 18,447 K primanjkljaja. Vrhu tega je dolžen zavod občinski hranilnici graški 617.727 K, a od zasebnikov ima izposojenih 33.700 K. — Slabo se bodo mastili graški reveži!
Ulični napisi v Ljubljani. Upravno sodišče na Dunaju je pritožbo mestne občine ljubljanske proti odloku deželne vlade, oziroma notranjega ministerstva, v katerem so bili prepovedani samoslovenski ulični napisi, kot neosno-vano odbilo.
Mrtvega so našli v stelji na Rečici pri Bledu slaboumnega siromaka Žemljo, ki je umrl vsled gladu in mraza,
Občinske volitve v Dobrlavasi na Koroškem so se končale za Slovence precej nepo-voljno. Udeležba je bila ogromna. V III. razredu je zmagala slovenska stranka s 151 glasovi večine; nemčurji so imeli 109 glasov. V II. razredu so propadli Slovenci vsled izdajstva; manjkalo jim je 12 glasov. V I. razredu so zmagali kot naravno nemčurji: uradniki in učitelji.
Grozen samomor vojaka. Iz Trsta poročajo, da je železniški paznik našel na progi pod Greto blizu tamkajšnega železniškega predora na dvoje raztrgano truplo vojaka Luke Vivode od četrte stotnije 97. pešpolka. Vojak je šel sam v smrt, kar se je razvidilo iz lista, ki so ga pri njem našli. Natančen vzrok ni znan.
Požar v Trstu. V Trstu v prosti luki se je zjutraj unel ogenj v velikem magazinu pod streho, kjer je tvrdka Parisi imela shranjenih več tisoč zabojev jute, lana in bombaža. Udu-šiti nevarni požar je bilo težavno, ker se je ogenj skrival v zabojih in provzročeval velikanski dim, ki je ognjegasce oviral v delu, da so se vsled dima skoraj zadušili. Morali so torej najprej vsak goreči zaboj razbiti in v njem ogenj pogasiti. Škode je kakih 50,000 kron.
Državni zbor.
(Izvirno poročilo.)
Dunaj, dne 11. marca 1901.
V sedanjem zasedanji se je vršila danes prva seja, v kateri se je dejansko razpravljalo. Zakon o novačenji je prišel v drugo branje in takoj je bilo upisanih 52 govornikov proti zakonu in 25 za zakon.
Predsednik grof Vetter je otvoril zborovanje po 5. uri popoludne. Prvi se je oglasil Mladočeh Brzorad, da vpraša po svoji stari navadi predsednika, spozna li, da dela Čehom krivico zaradi v češkem jeziku stavljenih interpelacij. Socijalist dr. Ofner je hotel vedeti, je li dovoljeno, da se je pričela proti državnemu poslancu Seitz-u disciplinarna preiskava.
Predsednik bo odgovoril vprašalcema v prihodnji seji.
Mladočeh ,dr. Foft prične razpravo v drugem branji zakona o novačenji z izjavo, da opustitev obstrukcije pri predležečem zakonu I
ne da nikake pravice misliti, da so Čehi pomirjeni in da se bo mirno delovanje v zbornici obdržalo. Po govornikovem mnenji ni mogoče naše državne zbornice ozdraviti. Zbornica je na smrt bolna in ozdraviti bi jo bilo edino le silovitim državnim prevratom, ki bi odstranil državno zbornico in dal deželnim zborom večje pravice.
Govornik se ne boji niti rožlanja s sabljami, niti agitacije radikalne nemške struje, ki danes že izdaja pojasnila, kako se bo Avstrija med nemške države in državice delila. Govornik je prepričan, da bo Avstrija obstala in na navedeni način ozdravela.
Ta govor ni bil toliko zbornici namenjen, kakor za občinstvo pod okni, in naj bi nekako opravičil postopanje Mladočehov, koje je znani Klofač v Pragi na javnem shodu volilcev silno zatožil.
Dr. Skedl, nemški naprednjak, sicer pa rojen Kranjec iz Bundrove obitelji v Št Rupertu na Dolenjskem in zdaj volikošolski profesor v Črnovici, se ogreva za centralizem v državi in popisuje posamne želje Bukovincev glede vojaščine.
Mladočeh Ud r žal prizna, da Čehi niso privrženi vojaštvu, se pritoži, da nima češki jezik jednakih pravic z nemškim pri vojski in podira vojaške nazore, da mora biti le eden vojaški jezik za vso vojsko.
Poljak Pastor opozarja vojnega ministra, da naj se plača za preprego poviša; da naj bodo vojaki le dve leti in ne tri v vo-jaškislužbijindanaj se prepove dvoboj.
Poslanec Kaiser, član nemške ljudske stranke se je obrnil najprvo proti izvajanji prvega govornika Fofta, kakor, da bi levica v zbornici gojila želje po obstrukciji in je ošigosal potem postopanje vojnega ministra barona Krieg-hammer-ja, kateri ne ve, da ima le zbornica pravico novačenje privoliti in po svojem nastopanji napram zbornici kaže, da ne uvažuje te pravice. Govornik naj bi bil pa še pristavil, da ima vojni minister pogum tako nastopati le proti avstrijski zbornici, nikakor pa ne tudi proti ogerski, katera bi mu drugače svoje pravice pokazala.
Poljak dr. pl. Kozlovski želi, da bi se med žetvijo ne klicalo vojake k vajam; da bi se jim materni jezik v občevanji ne zatiral in da bi se vojaški zakonik in postopek razmeram časa prikladno popravil.
S tem je bila seja po 10. uri v noči končana. Med sejo se je zgodilo, da je cesar odlikoval vodjo poljske delegacije R. pl. Javorški-j a z velikim križem Leopoldovega reda, kar je Poljake silno razveselilo. Znano je, da so bili Poljaki zadnji čas tudi nekako razdvojeni z vlado; odlikovanje načelnika, naj bi jih pa zopet vpreglo v vladni voz. So pač različna pota po kojih hodi vladna stopinja 1
Dunaj, dne 12. marca 1901.
Danes se nadaljuje razprava o vojaških novincih.
Po prebranju predsedništvu došlih ulog, je dal predsednik grof Vetter besedo soc. demokratu Daszynski-ju, ki je govoril skozi zborniško okno svojim somišljenikom, nikakor pa ne za zbornico. Ostro je bičal militarizem in njegove napake navajajoč razne dogodke, koje so že vsi časniki obravnavali in pri tej priložnosti je pokazal naravno vstrajnost soc. demokracije. Vse je naperjeno na razkroj vsega obstoječega, — in potem naj služi ves svet soci-juzom po njih zahtevah. Ker pa govorniku avstrijski in drugi politiški organizem ne dopada, on tudi ne bo glasoval za zakon o novačenju.
Deželnobrambovski minister grof W e 1 s e r s-heimb je odgovarjal dve uri na vse zahteve in pritožba, koje je moral v zbornici slišati in je priznal, da je vojaško breme v Avstriji resnično težko, težji, kakor v drugih državah, v to pa silijo razmere. Ta minister prizna malo da ne, da so vse stavljene zahteve opravičene, a pomagati on ne more, ker ne more več dati, kakor ima. To je stalna fraza kojo uporablja minister leto za letom, a vender se stvar prav nič ne premeni. Vprašanje pa nastane, bi li ne kazalo v prihodnje poslancem | pred dobiti zagotovitev svojih zahtev, kakor pri-
volijo sprejem zakona? Vse te zahteve, koje smo letos slišali se ponavljajo leto za letom, in minister odgovarja vedno tudi prav na isti način! Kaj more svet soditi o takem postopanji?
Štajarski Slovenec dr. Ploj je imel za predmet svojem govoru pritožbo, da kupuje vojaška uprava ljutomerške konje od prekupcev, ki jih čez Ogrsko oddajajo; in pa misel, da se bolj priporoča dozdajna triletna, kakor zahtevana dveletna služba, ker bi se s tem pomnožili troški državi. S tem je bila razprava končana in nastopila sta še glavna govornika.
Čeh dr. Kramaf je govoril proti načrtu zakona in povdarjal pomen češkega naroda za avstrijsko državo in veljavo češke kronovine tudi za ravnotežje evropejskih razmer.
Dr. Tollinger, katoliški centrum, priporoča sicer zakon, a ojstro šiba vojaški dvoboj in zahteva odločno, da vlada to v stari vek spadajočo barbarsko razvado odpravi.
Razprava je bila s tem govorom končana in pričeli so se dejanski popravki, kojo priliko so si češki radikalci privoščili za mali škan-dalček. Govorilo je kar po pet govornikov za-jedno. Ker se pa zbornica ni zmenila za to zabavo, je sama ob sebi pojenjala in konečno glasovanje je pokazalo dvotretjinsko večino, ki je odkazala zakon tretjemu branju. Tudi tretje branje je dobilo isto večino proti protestu g. Klofač-a.
Tako je pokazala seja pozitivno delo.
Dunaj, dne 13. marca 1901.
Na dnevnem redu je načrt zakona o davku na žganje.
Dr. Eisenkolb, pristaš Schunererjev, povdarja, da namerava vlada z novim zakonom naložiti le novo breme državljanom Davek na žganje se je vzdignil zadnjih 12 let od 19 do 65 milijonov gld. na leto in vse to bo sčasoma le financam pripadlo Od davka na žganje prestopi govornik na premog in na premogarske delavce, in popisuje dolgo časa njih bedo ter bogastvo in dohodke lastnikov premogokopov, in konča s tem, da je ta zakon, ki zadene le malo ljudi nepravičen. Tudi naše dežele se je spomnil, rekoč, da bo oškodovana, ker ima že zdaj lastne in izdatne dohodke iz žganja, katere bo morala deloma odstopiti državi. Davek naj se prične bogatašem in sicer velikim posestnikom in podjetjem nakladati in potem bo vse prav. Dokler se pa to ne zgodi, ne dovolijo nemški radikalci naklade na žganje.
Nemški naprednjak dr. Schucker dokazuje, da potrebuje Češka 19 mil. gld. na leto, da ima do zdaj 22 mil. gld. dolga in letnega primankljaja 9 mil. kron, zatoraj naj gledata obe stranki na Češkem, da se zboljša domače gospodarstvo. — Razdelitev dohodka iz pričujočega zakona po tem, kolikor se porabi žganja v posameznih deželah, kar zakon namerava, ima nemoralno podlago, ker bodo na ta način oni odlikovani, kateri se najbolj a pijačo žganja pečajo; in tako bi.bila Galicija na najboljšem, ker se ondi največ žganja spije. Govornik pole-mizuje nadalje z včerajšnjim govornikom dr. Kramarjem rekoč, da Nemci vzdržujejo ravnotežje politike v Evropi ne pa Čehi, ki škilijo proti Rusiji. Govornik predlaga konečno, da se odkaži v razpravi stoječi načrt zakona posebnemu odseku 37 članov.
Soc. demokrat E1 d e r s c h pripoveduje, da zadene davek na žganje le revne ljudi in da zaradi tega ne more za tak zakon glasovati, če tudi naj bi se iz teh dohodkov učiteljstvo plačevalo. Naj se štedi pri vojaštvu in naj se tako prihranjeni denar porabi za učitelje.
S tem se je razprava končala in govorila sta še dva glavna govornika.
Lah dr. Conci izjavi, da ne prizna nemškemu jeziku izključne pravice v zbornici, in da ,,nima v Korber jevo vlado nikakega zaupanja ker je ta vlada žalila premišljeno Lahe v Tridentu. Zaradi tega so glasovali včeraj Lahi proti zakonu o novačenju in to prvič, kar obiskujejo državno zbornico, in prav tako bodo glasovali tudi proti pričujočemu zakonu.
Poljak David pl. Abrahamowioz obžaluje, da je predlog o davku na žganje v Dal-
matinskem deželnem zboru propal, in prote-stuje proti govoricam, da bi dobila Galicija iz tega zakona kako nagrado. Konečno predlaga govornik, da se ta predlog izroči odseku, ki se bo sestavil.
Zbornica je potem govoru sklenila, da se voli poseben odsek za to predlogo in da se mu odkaže predloga v posvetovanje.
Zbornica prestopi na zadnjo točko dnevnega reda t j. prvo branje predloga o investicijah. Za predlogo se je oglasilo 64 govornikov in proti 17.
Mladočeh Formanek povdarja, da bodo naložile investicije češkemu narodu veliko breme, a prinašale malo dobička. Čehom bi bolj ugajalo, da bi se jim vodne ceste od države pripravile, ne pa, da se drugim deželam železnice grade. To je stara češka pesem, kojo svet zdatno pozna. Govornik pa konča, da sedanji vladi Č9hi ne zaupajo, in da jej prav zaradi tega tudi ne privolijo kredita za tako velike svote, kakor jih investicije zahtevajo.
S tem govorom se obravnava prekine in ministerski predsednik dr. Korber si izprosi besedo, da odgovarja na njemu od raznih strani stavljena vprašanja.
Vpeljal je ministerski predsedaik svoj govor s tem, da se je stavilo na njega do 500 vprašanj in je izrekel željo, da bi se pravica do vprašanja uporabljala dostojno, kajti na vsa vprašanja sicer ni mogoče odgovarjati. Sicer pa kažejo vprašanja, da jih ni rodila sama potreba, marveč da je tudi obstrukcijskega namena dokazati.
Seja se je ob 5. uri zaključila.
Dunaj, dne 15. marca 1901.
Danes začetkom seje je vprašal nemški na-cijonalec dr. Berger predsednika, kako da pusti vlada patru Freund-u na Dunaju govore poli-tiškega in strankarskega pomena in ali hoče on (predsednik) pri vladi proti temu nastopiti? P. Freund je imel zadnje dni v sv. Petra carkvi več govorov o Liguorijevi morali, koja dela nemškim radikalcem in našim liberalcem toliko skrbi in te govore, ki so prenapoluili cerkev naj bi predsednik ustavil. Predsednik grof Vetter se je vsedel dr. Berger-ju, da se odkriža in je obljubil govoriti o tem z ministerstvom!
Prvi govornik dnevnega reda dr. Sylvest er pozdravlja z veseljem predlogo o železnicah. Že 30 let se misli na drugo zvezo s Trstom, ki naj bi se zdaj uresničila. Do zdaj so se gradile železnica v Avstriji le proti severu in čas je, da se gleda tudi na jug države. Vlada zahteva za železnice ogromno vsoto 483 milijonov, a od teh spada na Češko 32, na Gališko 77, na Nižje-avstrijsko 72, na Goriško 48, na Kranjsko 34, na Koroško 33 mil. itd. Dežele iz sudetskih kronovin torej 190 mil., prav toliko dobodo pa tudi one iz planinskih dežel. Tudi vodne proge je treba urediti, a naj prvo naj se postopa pravično in gradi državi prepotrebno drugo progo s Trstom, potem bodo pa vsi narodi iz planinskih dežel vneli se pa tudi za češke vode.
Mladočeh Kaftan prizna, da je predloga o železnicah tako odločilne važnosti za državo, da tako državni zbor glede velikanskega obsega še ni rešil. Govornik pripoveduje na široko, kako se je ta predloga rodila in pride konečno do dvojbe, da bi se dohodki te železnice tudi obnesli. Avstrija mora gospodarstveno tako postopati, da se obratni program jednakomerno izvršuje, — v ta program pa spada ureditev vodnih cesta (seveda za Češko). Čehi bodo le tedaj glasovali za železniške troške, ako se zajed no privoli tudi potrebni kredit, da se jim urede vodne ceste To misel, to grožnjo je razvijal in zavijal govornik sicer prav spretno, a vender se je videlo, kam pes taco moli. V zadnjem zasedanji so prav Čehi preprečili obravnavo o železniških troških, — in ker jim danes ne kaže silovito preprečiti to posvetovanje, so povedali, kaj nameravajo. To je ona tako hvalisana slovanska solidarnost! — čehu je v zadnjem času vedno na jeziku: ako bodemo mi kaj dosegli, bodemo tudi za Slovence skrbeli! Zdaj je priložnost, da bi se tudi za južne dežele kaj
doseglo, in glej že se dela z vso unemo na pre-prečenje. Ali se ne pravi to beraču košček kruha iz roke vzeti! —
Železniški minister dr. pl. Wittek je utemeljeval stvarno vladno predlogo, a ni omenil čeških voda. Tolmačiti se more to dejstvo tako, da železnice niso v nikaki zvezi z vodami, in da spadajo vprašanja o vodnih cestah drugemu ministru.
Zbornica je odobravala ministrovo utemeljevanje.
Krščanski socijalec dr, Scheicher je priporočal vladno predlogo.
Dr. Ellenbogen (nemški radikalec), prizna sicer važnost nameravanih železnic, a vender bode glasovala njegova stranka proti temu predlogu, ker ne zaupa sedanji vladi.
Pri tej priložnosti ostro napada železniškega ministra in železniško osobje. Železniški minister ga takoj zavrne in to pod odobravanjem zbornice.
Koncem seje odgovori zbornični predsednik grof Vetter nemškemu kričaču dr. Bergerju, da nima niti on, niti ministerstvo pravice postopati proti govorom patra Freunda. To je pa tudi nekako oblastveni odgovor na napade »Slov. Naroda” na škofovi pastirski list!
Najnovejše vesti. >
Slovensko gledališče v zadregi. Včeraj je bil v „Narodnem Domu“ sestanek, na katerem sta doslednja intendanta gg. M. Hubad in Milčinski izjavila, da nikakor več ne sprejmeta intendance. Noben drug gospod se za brezplačno delo ni oglasil. Odbor dramatičnega društva je izjavil, da bode moral prihodnjemu obč. zboru predlagati, da se slovensko gledališče preneha, ako se nihče za delo pri intendanci ne oglasi. Ljubljanska frakarija ima tu priliko pokazati svojo požrtvovalnost in duševno moč!
GLASNIK.
Ali je miloščina sramota ?
Sveti oče je v svoji okrožnici o katoliški demokraciji priporočal ljubezen do revežev, ki se kaže v milosrčnosti. Katoliška cerkev se je držala vedno tega načela, ki je vzor krščanstva.
Koliko zavodov je ustanovila kat. cerkev, kjer se deli miloščina revnim ljudem. Celi redovi skrbe za vboge sirote, in tisoče in tisoče ljudi berači za druge. Na zemlji ne bode nikdar brez revežev,' to mora biti jasno vsakemu trezno mislečemu človeku; le socijalni demokratje tega nočejo umevati. Fanatizovani, kakor so, mislijo, da bi bila po njih načelih vrejena družba brez beračev.
To je sicer grozna zmota, kakor je zmota marsikaj v socijalni demokraciji. In vsled te zmote napadajo tuli okrožnico sv. očeta, ki govori o miloščini. Tako se zaganja „Metallar-beiter* v miloščino in sv. očeta s sledečimi besedami:	„	Kristjani naj Je dele miloščino,
kolikor hočejo, proletarijat je vedno pripravljen jo vsprejeti, Papež seveda ne zapopade, da delavski stan, ki je samozavesten v tem, da je le on proizvajatelj vsega premoženja, zahteva to posedati in da v deljenju miločine vidi raz-žaljenje." Kdor torej jemlje miloščino, ne spada torej med poštene ljudi, temveč med lumpe. Mi vprašamo, kaj bi rekli socijalni demokratje, ko bi se sedaj zaprli vsi dobrodelni zavodi in se spodili v svet vsi reveži, ki dobivajo podpore v njih. Koliko tudi socijalnih demokratov uživa dobroto miloščine po cerkvenih zavodih. Koliko sirot — tudi „sodrogov‘ je potaknjenih po raznih sirotišnicah. Zakaj jim sami brez miloščine ne oskrbe vzgoje in jesti? Mi dobro vemo, da miloščino dobiva tudi dovolj v resnici falotov, toda krščanska usmiljenost ne vpraša toliko ali je kdo vreden, marveč ali je kdo potreben.
Ako velja načelo socijalnih demokratov, potem bi se morali vsi oni reveži, ki so nave-
zani na milosrčnost ljudi, iztrebiti iz družbe. Mej temi pa niso samo odraščeni ljudje, marveč tudi otroci, ki sami niso v stanu pridobiti sredstev za življenje. Gotovo je, da vsak socijalec želi, da se svetovne razmere v toliko spremene, da bi bil vsakdo za vse slučaje oskrbljen. Gotovo je pa tudi, da si bo moral to z delom za družbo prislužiti. Kaj bode pa s tistimi, ki z delom tega ne bodo mogli storiti?
Ali ne bodo navezani na miloščino družbe ? Gotovo. Sedaj nastane vprašanje: Ali bo to za nje in za družbo sramota? Mi iz krščanskega stališča trdimo, da ne. Kaj more si pomagati pohabljen otrok, ako je tak, in ako ne bode nikdar mogel delati. Zato zanj vender ne more biti sramota, ako prejema od posameznika ali pa od družbe. Takih ljudi se človeški rod ne bode znebil nikdar, in če tudi bi jih zatirali.
Potem ne smemo pozabiti, da človeška družba nikdar ne bode tako vrejena, da bi bili vsi jednaki. Temu ravno so nam dokaz soci-jalni demokratje sami. Kdor je na vrhuncu oblasti, le prerad pozabi na jednakost z drugimi, in tako gre po vrsti navzdol.
Zato pa opažamo dandanes, da se marsikje, posebno pri liberalni Binteligencia, miloščina deli res na sramotilen način.
Za vsako najmaajo dobroto naj se milo-stivi gospej poljubuje roka. Nikdar ni dovolj zahvale in poklonov. Od človeka, ki se mu da kaj malega, se zahteva pasja ponižnost. Za to, da se naberači kje po liberalnem nazoru za reveže kaka majhna svota, se napravljajo drage obleke, se pleše in zabava cele noči, in vse to v ime humanitete. Če se kje da par dijakom hrana, se mora to vže objaviti v časopisju, da svet zve, kako dobrotni so nekateri ljudje. Gotovo je tako deljenje miloščine sramotno. To priznamo radi. Toda, da bila skrb za reveže izvrševana iz ljubezni do bližnjega sramota in da bi bila sramota za reveža miloščino jemati, je naravnost smešno. Trditev BMetallarbeiterja“ pa naravnost žaljiva za reveže.
Ako socijalni demokratji ne znajo druzega kot zabavljati, ako sami nič ne store v zbolj šanje onih revežev, ki nimajo na svetu nič, tudi ne zmožnosti za delo, potem naj tudi nikari ne zabavljalo proti napravam ljubezni do bližnjega v katoliški cerkvi, katerih naprav se oni tudi prav radi poslužujejo.
Delavske drobtine.
Javno predavanje bode v „Katol. Domu* dne 27. t. m. ob V28 Ufi zvečer. Predaval bode g. dr. Schweitzer o Renanu.
Deveturni delavnik. Avstrijska vlada je torej res predložila državnemu zboru načrt za deveturni delavnik v premogokopih V predlogu je zopet govor o „izjemah“. Po vladnem mnenju naj bi torej imeli v premogokopih deveturni delavnik, ki lahko traja tuii — par ur več. Hvala lepa za tak deveturni delavnik na papirju!
Južna železnica in državna uprava. Do sedaj je plačevala južna železnica državi kot takozvani kupni novčič v letnih obrokih dogo vorjeno svoto. Letos pa je sklenil generalni svet južne železnice, da plača takoj državni upravi za. pet let naprej 15 224 000 K Ugiba se sedaj, ali ima južna železnica preveč gotovine, ali pa .e, državna blagajna hvaležna za Bdrobiž".
Slov. delavsko stavbeno društvo vabi svoje člane k skupni sv. maši v proslavo društvenega zavetnika sv. Jožefa, ki bode v torek dne 19. t. m. (sv. Jožefa dan) dopoludne ob 7* 10. uri v cerkvi Jezusovega srca. Vabljeni so tudi vsi somišljeniki in prijatelji kršč. delavske organizacije.
Stavljenje 8 strojem je pričela v Ljubljani Kleinmayerjeva tiskarna. Nemško ime takemu stroju je BSetzmaschine“. S strojem se sproti ulivajo črke. Stroj potrebuje samo jedno moč. „Laib. Zeitung" ima s tem strojem že stavljene cele strani. Dotični uslužbenec, ki ima s strojem opraviti, mora biti pri svojem delu jako pazen, da se ne zmoti pri ulivanju črk, ker pomot ni tako lahko popraviti.
Iz Tržiča. Dolgo časa smo snovali posojilnico in hranilnico za Tržič in okolico, a usoda nam ni bila mila. Dvakrat nam je deželno kot trgovsko sodišče ovrglo pravila, a obupali nismo.
V tretjič smo sklicali može, ki so vkljub dolgemu potu vsikdar prihiteli rade volje, da so se legalizirala imena. Ljudstvo dobro ve, da mu bo v korist posojilnica, in zato tudi veselo pričakuje nje otvoritve. Prejšnji mesec pa so nam bila pravila potrjena. V kratkem dobimo z Dunaja blagajno, sredi meseca se vrši občni zbor in potem pričnemo poslovati z božjo pomočjo. Odbor je sedaj tako sestavljen: Načelnik g. ka-pelan J. Kržišnik, odborniki gg.: kapelan J. Potokar, posestnik in fužinar Fr. Ahačič, posestnik in župan v Kovorju J. Golmajer, posestnik A. Škerjanc v Seničnem, posestnik in občinski svetovalec J Božič na Hudem, posestnik in občinski odbornik g. Šoklič pri sv. Katarini. — Tržiški občinski odbor je sklenil po trgu vpeljati električno razsvetljavo Priprave se baje prično kmalu.
Ljudske jedilnice in čajevne ustanavljajo in podpirajo društva treznosti v večjih in manjših mestih na Ruskem. Za malo denarja si je tu mogoče kupiti čaj s sladkorjem in tečno hrano. — V Odesi je „Društvo pravnikov11 ustanovilo pri taki jedilnici posebno sobo, kjer se bodo ljudstvu brezplačno delili pravniški sveti.
Ženska v boju proti žganjepitju. V Ameriki je stopila sosebno v odločen boj proti žganjepitju gospa Canie Nation. Prevzela je nalogo energično nastopati proti vsem prodajalcem žganih pijač. Ta gospa je vsled žganjepitja izgubila soproga. Zato je osnovala društvo žensk, katere so si prevzele nalogo z najdrastičnimi sredstvi nastopati proti prodajalcem žganih pijač.
V svrho izpeljave svoje misli sklicuje po raznih mestih severne Amerike zbore in prireja govore v katerih hudo napada žganjepivce in tudi prodajalce. Zbrala si je tudi tako družbo, s katero zahaja v prodajalnice žganja in ondi vse vprek razbija, dokler ne prihite redarji, kateri odpeljejo njo in družabnice v zapor. Prodajalci žganja in krčmarji so v skrbeh, da se ta misel ne razširi.
Grof Albert de Mun za francoske kongregacije. V francoski zbornici nastopil je 21. min meseca slavni francoski govornik grof Albert de Mun, da se potegne kakor drugi Ter-tulijan za pravico zatiranih religijoznih kongregacij. Med drugim dejal je: „Vi preganjate misijonarje. Kdo vam nadomesti njihovo požrtvovalno delo, njihov trud? Morda tujci, ki prihajajo dan za dnevom v Pariz, da ga občudujejo in petem zopet odhajajo Morda trgovci? Oni gredo
za svojim dobičkom, a ni jim mar ljudski blagor. Morda uradniki? Ravnatelj kolonijalne šole in upravitelj francoske zveze, gospod Aimonnier, ki se ne more imenovati klerikalca, se je sam izrazil, da francoska dežela sama ne napravi ničesar v oni bogati zemlji — menil je Indokino — brez pomoči onih požrtvovalnih redovnikov, katere vodi jedino ljubav do bližnjega, da se izpostavljajo v nevarnost, v kateri pogosto padajo ko žrtve ravno onih, za katere so bili pripravljeni storiti dobro. Oni izvajajo svoja dela z neustrašeno energijo, kakoršne bi želel uradnikom v domovini. Torej kake vzroke imate nastopati proti njim? Kako hočete rešiti šolsko vprašanje btez njihovega sodelovanja? Dokazano je, da ti preganjani redovi odgajajo od 600.000 do 700 000 otrok. Komu pa jih mislite izročiti v vzgojo potem? Mislite li. da se bode našlo med posvetnim učiteljstvom oseb, ki bodo pripravljeni iti v pustinje, v daljne kolonije, zadovoljiti se z najskromnejšo hrano in streho, s kakoršno se zadovoljujejo misijonarji in šolske sestre? Oni so se odrekli vsem ugodnostim življenja, pridržali so si edino pravico žrtvovati se na kakoršen koli način v prid človeštva, in to največ trpečega človeštva. Kdo bode skrbel potem za bolnike, za stotine zanemarjenih in od lastnih sta-rišev zapuščenih otrok ? Menite li da bode lahko najti lajikov, ki bi celo proti dobri plači, hoteli prevzemati na svoja ramena t6žka bremena, ki jih sedaj nosijo katoliške kongregacije, namreč bremena onih zavodov v katerih najde zavetje na stotine in tisoče otrok, sirot brez stari še v? Njim je zavod dom, njim so misijonarji stariši. Kje naj najde potem varnega zavetja vsa ta uboga družba nedolžnih otrok? Morda ga jim more dati vlada, ki ima vže sploh čez mero stroškov ? Da priznavate zasluge katoliških kongregacij, dokazali ste pred nekaj časa sami, s tem, da ste odlikovali šest misijonarjev v Kini, namreč škofa, njegova dva pomočnika in še tri druge. Pri štirih od njih bile so imenovane tudi kongregacije, katerim pripadajo, a za petega napisal je „Journal Officiel“ samo: „P. Becker, misijonar v Kini“. In zakaj? Zato ker je peti misijonar jezuit, in „Journal 0fficiel“ se ni mogel premagati, da to napiše. Torej, ako so ti možje zaslužili odlikovanje, čemu zatirati njihove rede in kongregacije? ,Čemu tajiti njihove zasluge na polji javnega dobrotvorstva? 'Naša francoska dežela je dežela svobode, a vi jo le kratite največjim dobrotnikom človeštva, najboljšim in najbolj nesebičnim vašim pomočnikom pri delu na blagor ljudstva, ne, še preganjajte jih in hočete vzeti njihovim zavodom in kongregacijam vsa sredstva za nadaljni obstanek, vso veljavo in zaslugo pred svetom. Je-li to pravično? Iz redovniških šol izišli so možje, ki so prelili kri za domovino, ki delajo med svetom v prid domovini. Na nje je francoska dežela po pravici ponosna, one pa, ki so jim odprli gostoljubno duri svojega doma, ki so jih rešili morda propa-losti, podali jim prve nauke vede, one pa preganja in zatira ista francoska dežela. Le tako dalje. Pride dan, ko sprevidite kaj vam je bila njihova nesebična pomoč, ko sprevidite, kam je zabredlo ljudstvo v pomanjkanju njihove dušne in telesne podpore, in klicali jih boste, da vam pomorejo rešiti ga iz popolne moralne pro-palosti!14 Upajmo, da besede francoskega grofa de Mun niso padle na nerodovitna tla.
P ozor!
Pozor!
P ozor!
Za nakup spomladanskega in letnega blaga
po ijajnižji ceni se priporoča
ANTON SCHUSTER
10(3-2) .	.t; ;i, ;i,,,.f Špitalske ulice 7.	'
Velika izber površnih j opic in plaščev za gospe in deklice.
Odgovorni urednik: Ivan'Jakopič.	Izdajatelj:	Korizorcij''B3l6^eriskefea	Eistatf:...........Tisek	J.Blashikanaslednikov	v	Ljubljani;7